Šlev 6. Posamezna Številka stane 1 Din. V Llttifm, v srettt d» m №3. ,'.' Lete U. za drŽavo SH8i do prokllea: a) po pošti ateseiao DI» 14 b/ dostavljen i aa dom mesečna...... „ 12 za inozemstvo: eeročna....... DI» »3 s» Sobotna izdala: as ▼ Jugoslaviji.....Sin SO v inosmnrtta...... M HenhfliitMMin si Cana liiHutaaiai Stoetelp«« petiia« vrsta au» »Itesl po Мв.t'— lmPta.il* r sliki oglasi iM *« Л Mm |m> Dta.2 —, posla» t* po Dia. 3'—. I^fl Pteffla им^ Irka)« rnk 4aa------ ;e«odelJk« ta dim M pnv ntki ob 3. «rt t|utaa}. »pMiaMi* SOT Uredništvo jo t Kopitar]tri allai Ust. 6/Ш. Rokopisi so no vračalo; netrsaklrana pleva bo i« sprejemajo. Oredn. telet itv. 50, iprarn. Itr. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Jo v Kopltarfovl al. S. — Ssčon potftao ltsfcljaasko it. 880 aa аагобИао ti H. 349 n o »flfrefe 30.811 «»rajev 7583, ртабке te dnnf ao km. I »»fisse I |. 8U9Ï. F Oboroževanje. V soboto so poročali listi, da je ministrski svet vnovič razpravljal o našem vnanjepolitičnem položaju in o nabavah vojnega materiala za našo armado. Na tej seji je podal minister vnanjih zadev dr. Ninčič izčrpno poročilo o našem vnanjepolitičnem položaju. Posebno natančno je orisal naše razmerje z Italijo, nato pa je opozoril na članek, ki ga je objavil pariški list »Journal des Débats*, kjer govori o možnosti nove vojne na Balkanu. Po dolgi razpravi o vnanjepolitičnem položaju je ministrski svet sklenil, da se e »kraljevsko naredbo« ustanovi »državni obrambni svet«, ki naj ga tvorijo ministrski predsednik, vojni minister, ministra vnanjih in notranjih zadev, ministra za finance in za promet ter šef generalnega Štaba. Državnemu obrambnemu svetu јз prideljeno številno tehnično osobje. Poslovati začne takoj. Nadaljnja poročila javljajo, da razpolaga ta obrambni svet že z vsoto 800 milijonov dinarjev, ki jih je prejšnja narodna skupščina dovolila za nabavo orožja in vojaških potreb sploh. Ta kredit pa ne bo zadostoval, in zato imajo že davno pripravljena v miznicah dva velika načrta za dve posjili: eno češko, da bo mogla tvrdka Skoda v Plznu začeti pri nas z izdelovanjem orožja, drugo pa francosko za nabavo tehničnega materijala. Vse to vedo povedati poročila iz Belgrad a. Kaj je na tem? Odkrito povedano: Nihče: Kič točnega ne vélMisè ttîoramo omejiti samo na domneve in na ugibanje, menda ker živimo — v parlamentarni državi... Vnanjepolitični položaj cele Evrope res ni rožnat. Spor med Francijo in Anglijo je tu, Lloyd George piše v nemške liste ogorčene članke proti- Francozom, konference potekajo brezplodno in brezuspešno druga za drugo, Grki mobilizirajo, Francozje zasedajo Porurje, za Mosul se trgajo tri ali štiri velesile, Mussolini pojačuje redno armado z milico, mala an-tanta protestira v Pešti in še nebroj takih kamnov spodtik bi lahko našteli, ob katerih si evropski mir lahko zlomi nogo. Zato bi bilo popolnoma razumljivo, da tudi naša vlada stori, kor ji nalagajo vnanjepolitične okolnosti. Mi sicer nismo militaristi, ampak če živimo v kapitalistič-no-militaristični državi, njene korake v takih razmerah, ako so res utemeljeni, vsaj lahko razumemo. Ne razumemo pa nikakor ne n a č i -n a, kako hoče naša vlada nameravano oboroževanje izvesti. Oboroževanje stane mnogo denarja in edini ustavni činitelj, ki more in sme vladi dovoliti tako ogromne izdatke, je parlament. Sicer stoji nekje v ustavi, da vojno napove kralj, toda v ustavi stoji tudi, da sredstva za armado in vojno dovoljuje edinole parlament, Naša vlada pa vpostavlja nekak 'Oberster Kriegsrat« prav v dobi, ko jc parlament razpuščen, in si dovoljuje mi-lijardne izdatke v dobi, ko so poslanski mandati ugasnili in so čiani bivše narodne skupščine v volivni agitaciji! Tako ne-ucîavno in neparlamentarno ni po?topaia nikdar niti avstrijska vlada na podlagi § 14, ki je bila v vojaških zadevah včasih ïelo brezobzirna. Zato se ne moremo otresti mnenja, da jc za vojnimi pripravami mogoče še kaj drugega zadaj. Radikalna stranka vé iz svoje prošlosti, kaj pomeni dobro oborožena in zadostno preskrbljena armada v rokah — politične stranke. Ali Ima tudi današnja čisto radikalna vlada kakšne posebne namene z armado? Kakor vse kaže, jih ima. Posebni nameni z armado pa so v vsakem slučaju neodpustni. Če vlada misli, da je vnanji položaj neznosen — in zdi se, da je res — je njena dolžnost, da o tem javnost na primeren način obvesti, ali pa volivno dobo kolikor mogoče skrajša, da pride do veljave zopet ljudsko zastopstvo. «Poiitika-. javlja celo, da ne bi bilo pogrešeno, če vlada v takem slučaju skliče stari, ravnokar razpuščeni parlament. Ako pa vnanjega položaja ne sma- tra v istini za tako resnega kakor ga prikazuje pisava ravno vladnih naših organov, je vlada dolžna s krediti tako dolgo počakati, da jih dovoli redno izvoljeno ljudsko zastopstvo, ki bo že znalo presoditi, ali so res potrebni. Naša vlada pa armado oborožuje in oborožtije. Ne vpraša nikogar nič, mero-dajen je le «vrhovni brambni državni svet«. Včasih smo tako dobo imenovali diktaturo — kako naj jo pa imenujemo danes? Zasedba rubrs&ega ozemlja. Paris, 9. jan. (Izv.) >Petit Journal« poroča, da se potrjuje vest, da. bo frapeoeka vlada izvršila svoj načrt neposredno po ugotovitvi reparacijske, komisije o zapadlosti Nemčije pri premogovnih dobavah, torej še danes. Paril, 9. jan. (Izv.) ïEcho de Nation-" poroča, da ho general Berthelct, ki je član vrhovnega vojnega sveta, v kratkem odpotoval v Frankfurt. Frankfnrl, 9. ian. (Izv.) *Frakfurter Zeitung« poroča iz Triera, da so v nedelji zvečer zasedli carinske tirade ob luksem-burškl Mozeli francoski spahiji. Nemški carinski stražnik so bili odstranjeni. Tekom dneva je odšlo 24 vlakov s francoskimi četami v ruhrsko ozemlje. Kakor se poroča, bo vkorakajo v Porenje 45.000 mož, večinoma spahiji. , SEJA REPARACIJSKE KOMISIJE. Parts, 9. jan. (Izv.) Reparacijska komisija je ofleielno ugotovil« zapadlost Nemčije pri premogovnih dobavah z večino 3 glasov proti glasu angleškega delegata. Paria, 9. .ian. (Izv.) Agence Havas poroča o poteku današnje seje reparaoij-ske komisije nastopno: Angleški aastop- na podlagi splošne politike za ugotovitev zapadlosti. Izrazil je mnenj«;, da morejo biti s tako ugotovitvijo pri tem podrejenem problemu v zvezi pretežke posledice. Belgijski zastopnik Dr» la Croix je ovrgel dokazovanje nemških strokovnjakov. Francoski zastopnik je ugotovil, kako malo volje je pokazala Nemčija za izvajanje mirovne pogodbe ter je zahteval oficielno ugotovitev zapadlosti. Itali janski zastopnik Salva^o Raggi se', je pridružil izvajanjem Barthouja. Ameriški zastopnik kot opazovalec, Boić.ni, je ugotovil zapadlost Nemčije in sicer z namenom. pripomnil pa je, da jo laliko umevno. da ni bilo Nemčiji vedno mogoče izpolniti gotovih obveznosti, vsled česar smatra za potrebno, da se primerno pri- z italijanskim poslanikom v Parizu Avez-zanom velikega pomena za italijansko-francoske odnošaje. Poincare je predložil italijanskemu in belgijskemu poslaniku nov.predlog, ki vsebuje olajšanje garancijske oblike. Po tem predlogu bi n&stopiîa uporaba sankcij samo v slučaju, da se ne izpolnijo pogoji moratorija, med katerimi zavzema prvo mesto notranje posojilo Nemčije. PROTI AGITACIJA. Paris, 9. jan. (Izv.) Kakor poročaj, listi, se mudi v Porenju več francoskih kr-îuunistov, med njimi poslanec Cachin, ki iroajc» posvetovanja z nemškimi in ruskimi komunisti. Pans, 9. jan. (Izv.) s Matin : poroča iz Coblenza, da je medzavezniška porenjska komisija sklenila soglasno, da ustavi razglašanje člankov Lloyd Genrgea, ki so bili v zadnjih tednih plekatirani v perenjskih m •■stih. NEMŠKI PROTEST PROTI ZASEDBI. Berlin, 9. jan. (Izv.) Po poročilu nekaterih berlinskih listov pripravlja nem-*ïa vlàda dve diplomatični akciji. Nem Volivno gibanje. nik Bradburv je izjavil, da ne glasuje škim zastopnikom pri garancijskih drža ~......~ ^1"1"1 —m— yak ]J0 naročja naj prj dotičnih vladah takoj protestirajo proti kršitvi mira. Posebno noto bo vlada poslala vsem porokom pogodbe od 25. novembra 191S, ki določa premirje. Proklamacija vlade bo izšla neposredno po vkorakanju Francozov v Es s en. Berlin, 9. jan. (Izv.) Snoci se je vršila pod ped&edstviom državnega kancelarja seja ministrskega sveta. Kakor poročajo listi, m je soglasno izreklo mnenje, da se mer,: smatrati akcija, ki jo pripravlja Francija, za prekršitev versallleske pogodbe. Pariz, 9. jan. (Izv.) V razgovoru z za-st pnikom Wolffovega urada je zunanji mmister dr. Rosenberg opozarjal na na-sprotstva med napovedanimi francoskimi lagode obveznosti Nemčije njenim mož- j ukrepi in določili versailleake pogodbe ter nostim. 1 ï povdarjal, da je gotovo, da bi izvršitev fran- coskega načrta predstavljala v trojni smeri BELGIJA SE UDELEŽI ZASEDBE. Bruselj, 9. jan. (izv.) Z vso naglico se vrše priprave za odpošiljatev cet, Id se udeleže zasedbe mhrskegà ozemlja. Vpoklic onega letnika vojaštva se ne bo izvršil. Ministrski predsednik Theunis bo danes podal v zbornici izjavo glede zasedbo rultrškega ozomiia. Pariz,, 9. jan. (Izv.) Kakor poročajo listi, so odpotovali v Dfisseldorf .tudi belgijski in italijanski inženerji. POINCARE PO>flR.IlTJE MNENJE. FRAN. JAVNO Park, 9. jan. (Izv.) Včeraj je Poincare sprejel francoske žuraaliste. Potem ko jo prlpcwtal mirno razpoloženj je svaril pred napačnimi vestmi, ki jiii trosi»,o sovražniki republike, in žurnaliste pozval, naj ne razburjajo javnosti s ^preveč zivah-nimi<; komentarji. Siccr je izjavil, da o svojih namerah ne more še ničesar povedati, da pa v nobenem slučaju ne bo mobiliziran niti en vojak niti en železničar. POINCARE PREDLOŽIL NOV PREDLOG Rim, 9. jan. (Izvir.) Pariški dopisnik lista «MessagiJero« poroča, da je razgovor ministrskega predsednika Poincareja težko kršitev pogodbe in sicer. 1. ker ne opravičujejo sklepi reparacijske komisije glede lesnih in preracgoMiih dobav sploh nobenega postopanja napram Nemčiji preko note od 22. marca 1922; 2. ker nc dopušča pogodbe tudi pri morebitni ugotovitvi kakih dragih zapadlosti Nemčije nobenih sankcij teritorijalnegs značaja; 3. ке^ ?e morejo tudi formelno morebiti dovol jeni ukrepi proti Nemčiji izvesti le skupno od prizadetih zavezniških vlaeH. 1N TE R VE N CT J A AM ERIKE? Dunaj, 9. jan. (Izv.) Berlinski dopisnik <5Uhr Blatt-a« poroča iz diplomatskega vira. da so vesti o ameriški intervenciji vsekakor prezgodnje. Amerika pa bo ukrenila gotove korake v dogled-nem 'lasu z namenom, da nastopi proti Franciji, ako bo hotela zasesti ruhr.sko ozemlje. NEMČIJA PREVZELA ODGOVORNOST ZA r>LUSITANTO«. Washington, 9. jan. (Izv.) Nemčija je sporočila roparaciiski komisiji, da je pripravljena priznati odgovornost za potopljeni parnik ^Lusitaniax in prevzeti obvezno«l za plačilo škode. Angleži izpraznijo Carigrad ? Гагк, 9. jan. (Izv.) Brzojavka iz Carigrada naznanja, da se angleške čete, ki so nastanjene ob Eospon», pripravljajo na odhod. Ves vojni matei je prenesel na ladje. Člani angleške ' c so dobili obvestilo, naj bodo pr <- » ni, da odpotujejo. Obveščeni bodo > ш preje. GRKI ŽELE ŠB EN PORAZ. Bsla;rad, 9. jan. (Izv.) Grška vlada je ustavila vsak tranzitni železniški promet v vse države z utemeljitvijo, da je to ukrenila radi ureditve njenih notranjih razmer. Vsekakor pa je ustavitev grškega tranzitnega prometa v zvezi z vojnim gibanjem in pošiljanjem grakih čet v Tracijo in proti Carigradu. Resne politične stranke se bore pri volitvah za mandate zato, da morejo svoj program uveljaviti na parlamentarnih tleb in ga uresničiti. So pa strančice, ki so ae ustanovile samo zato, da njihovi glasniki dobe — mandate. Še-le v ta namen si ustanavljajo programe, ki vsled tega tudi niso resno mišljeni, pa tudi ne po svoji vsebini resni; izberejo si gesla, ki bi po njihovem mnenju pri politično ncizšolanih volivcih utegnila imeti privlačno moč. Čisto naravno je, da so taki — za volitve sestavljeni — programi demagoški, to se pravi z j drugimi besedami: Lovci na mandate so ; zavedajo, da svojega programa nikdar n» j bodo mogli uveljaviti, ampak glavno je, dk resne politične stranke z resnimi programi — v besedah seveda — pretrumfajo. Naša javnost imenuje take lovce na man-i date politične pustolovce. Tako demago-i *ko taktiko je začel n. pr. dr, Novačan v ! Celju, ker se prej pri samostojnih ni mogc! uveljaviti; ta mladenič misli, da bi si mogel s pomočjo Radiča priboriti v Sloveniji en mandat, zato sc je že pri prvem svojem volivnem aktu skregal z Radičem, koj mu ne gre za program t, ampak za — mandat. Revežu se njegova srčna želj» žalibog ne bo izpolnila. Isto vlogo igrajo narodni socialci. S svojo šviga-sv^ga politiko so privedli svojo strančico do popolnega poloma. Dokle; je bilo v modi narodno edinstvo», so ic lajnali skupno z demokrati, s katerimi sp tudi v nebesa kovali centralizem; tedaj so šteli SI.S radi njenega a v !. o n o m is tičacgt programa med Tabor< ve povedati, da bi se bilo dr. Kukovcu >ekorot: posrečilo «koncentrirati dve napredni sili na Štajerskem, namreč JDS in SKS. Toda ko je bilo že vse takorekoč gotovo in pripravljeno za podpis, >je zopet brezobzirna komanda iz Ljubljane ogluei-la vse pametne predloge.« — Ta > brezob- zirna komanda* Je seveda g. PneetJ. Od g. Puclja pač ni lepo, Edel sel der M enačb, hilfreicli und gut« — pravi Goethe^ v Nosilec volivne liste JDS ne iŠtajerskem bo g. dr. Kukovec. Zastopnik prido-bltvenlh slojev za okrožje Vransko-Celje naj bi bil g. Rebek, v mariborskem okrožju pa kak uradniški kandidat. Kakor poroča celjska »Nova doba«, pa te kandidature — izvzemH seveda dr. Kukovca — še niso defjnitivne, ker nipa JDS ie vedno na koncentracijo naprednih sil. Reakcionarno stališče vlade. ZAKON 0 ZAŠČITI DRŽAVE SB BO PRI VOLITVAH IZVAJAL. Belgrad, 9. jan. (Izv.) Danes je bila od 4. do 8. zvečer seja ministrskega sveta, na kateri se je v glavnem razpravljalo o stvareh, ki se tičejo radikalne stranke same, kakor tudi o premeščanju uradnikov v južni Srbiji in Macedoniji. Notranji minister Vujičič je poročal o političnem položaju, zlasti o agitaciji Radičeve in komunistične stranke. Ministrski svet se je postavil na stališče, da se ne potrdi nobena delavska kandidatna lista, o kateri bi se slutilo, da stoje sa njo komunisti. Po poročilu notranjega ministra se je razvila daljša razprava ln je bilo sprejetih več sklepov. Dr. Laza Markovič je poročal z ozirom na prehrano pasivnih krajev o položaju v Bosni, Hercegovini in Črni gori ter je predlagal, naj se stradajočemu prebivalstvu takoj pomaga z brezplačnim nakazilom živil. Položaj je zlasti v Hercegovini obupen. Sklenjeno je, da se nakaže za brezplačno nabavo živil za pasivne kraje 2 in pol milijona dinarjev. Sestavil se je odbor, ki bo podrobno razdelil živila in v katerega so imenovani minister za socialno politiko Perič, dr. Laza Marković in finančni minister dr. Stojadi-novič. Popoln razkol v Hrvatskem bloku. Zagreb, 9. jan. (Izv.) Volivna agitacija je na Hrvatskem v polnem teku. V Hrvatskem bloku je došlo do globokega razkola. Stranke, ki b orijo Hrvatski blok, so pričele medsebojno borbo in sicer radi Radićeve republikansko seljačke stranke, ki gre v volitve samostojno. Frankovci so stopili v volivni boj t: glavnim argumentom, da je Radié kriv hrvatskih neuspehov, ker eploh ni pošiljal spomenice Hrvatskega bloka na določena mesta in jih pustil obležati v predalih svoje pisalne mize ali pa jih je kveč-jem dal v prepisu nekaterim neslužbenim listom tujih držav. Radičevci zopet trdijo, da ni Imela politika spomenic radi tega uspeha, ker se je na mednarodnih konferencah ugotovilo, da se frankovci vežejo z neprijatelji antante, v pivi vrsti z Madžarsko. Hrvatska zajednica, v kateri so zbrani intelektualci Hrvatskega bloka, še ni sto- £ila v volivni boj. Kakor žo poročano, je nela 6. in 7. t. m. posvetovanje, s katerega je poslala Radiču spomenico, v kateri zahteva, naj nastopi Hrvatski blok pri vo* litvah skupno. Ako Radié ne bo sprejel tega predloga, bo proglasila Hrvatska zajednica popolno abstinenco. Vesti o preosnovl vlade neosnovane. Belgrad. 9. jan. (Izv.) Snoči je vas dopisnik poročal o raznih vesteh glede pre-tenove vlade radi poostrenega zunanjepolitičnega položaja. Zunanji položaj se je res poostril, ker ima kmalu priti v razpravo v italijanskem parlamentu ratifikacija ra-pôllske pogodbe in St. margherltskih konvencij. Ker italijanski parlament bržkone teh dogovorov ne bo ratificiral, bi sledilo registriranje rapallske pogodbe pri društvu narodov, kar bi moglo v tem slučaju povzročiti težke zapetljaje med našo državo in Italijo, pri čemer bi tudi Madžari igrali svojo vlogo. Razen naših odnošajev napram Madžarski in Italiji povečuje resnost zunanjega položaja dejstvo, da se zavezniki v Parizu niso sporazumeli, da grozi ponoven oborožen spopad med Grško in Turško, da pri vojni na vzhodu tudi sovjetska Rusija ne bo držala križem rok, medtem ko stojimo na drugi strani pred zasedbo Essena po Franciji. Radikalci pa nimajo volje, da bi sprejeli še kako stranko v vlado. Vse vesti o preosnovl vlade izvirajo iz demokratskega kluba, ki skuša na ta način vplivati na kralja, da bi se sestavila nova vlada na podlagi široke koalicije. Vsi demokratski listi so polni vesti v tej smeri, ki pa so večinoma neresne. BORBA ZA MANDATE MED RADIKALCI. Belsxad, 9. jan. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je sklenil v načelu, da so okrožne skupščine, na katerih so zastopani delegati vseh radikalnih organizacij v okrožju, edino odločilne za določitev nosilca kandidatne liste. Z ozirom na to ne bo lavni odbor radikalne stranke več določeval nosilcev ln kandidatnih list, temveč okrožne organizacije. Ta sklep je bil sprejet radi tega, ker je hotel glavni odbor vsiliti kandidate, ki so bili sprejeti med volivci z nevoljo. NESKLEPČNA SEJA FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 9. jan. (Izv.) Danes ob 9. uri dopoldne je imel sejo finančni odbor. Na seji bi se imelo razpravljati o predlogu finančnega ministra, od katerega zahteva belgrajska železniška direkcija okoli 70 milijonov dinarjev za razne nabave. Seja ni bila sklepčna, ker ni bilo kvoruma. Prihodnja seja finančnega odbora se bo sklicala pismeno. NOV ŽELEZNIŠKI MATERIAL. Belgrad, 9. jan. (Izv.) Ministrstvo za promet je prejelo ua račun reparacij za lansko leto del železniškega gradiva iz Nemčije, ki se bo razdelil med belgrajeko in zagrebško železniško direkcijo. češkoslovaška! NAPAD NA DR. RAŠINA PRIPRAVLJEN. Praga, 9. jan. (Izv.) Po izvršenem zaslišanju je bu atentator na dr. Rašina izročen deželnemu kazenskemu sodišču. Naoionalno demokratsko časopisje poroča, da ima atentat politično ozadje m da je delo komunistične stranke, ker seje zločin pripravljal že mesec dni prej. Da je bil atentat organiziran, dokazuje ne samo namenoma vpizorjena gonja komunističnega tiska proti dr. Rnsinu, temveč tudi zapiski, ki so jih našli pri napadalcu in po katerih bi se imelo odstraniti z umorom še 30 drugih oseb. V nedeljo so aretirali v Nemškem Brodu dva mlada človeka, ki sta osumljena sokrivde pri atentatu in ki so ju prepeljali v Prago. Med odredbami, ki jih je vlada izdala za vzdrževanje reda in mira, je tudi povelje praški garniziji in orožništvu na deželi za pripravljenost v svrho varstva ogroženih oseb. RAŠINU SE ZDRAVJE BOLJŠA. Praga, 9. jan. (Izv.) Zboljšanje zdravstvenega stanja dr. Rašina, ki je nastopilo včeraj, traja dalje. NOVE ARETACIJE. Praga, 9. jan. (Izv.) Listi poročajo, da je bilo v zadevi atentata na dr. Rašina aretiranih nadaljnih 5 oseb, H ao osumljene sokrivde. IZVOZ RŽENE MOKE. Praga, 9. jan. (Izv.) Češkoslovaška socialistična kmetijska zadruga je dobila izvozno dovoljenje za 150 vagonov, osrednja agrarna zveza poljedelcev pa za 300 vagonov ržene moke. Kakor poroča »Venkov« je dovoljenih 3000 vagonov rži za izvoz pod pogojem, da se gotov del izvozi v moki, ker ima Češkoslovaška od lanske letine še velik preostanek. GRŠKA~NE ZASEDE KARAAGAČA. Lausanne, 9. jan. (Izv.) Grška delegacija je izjavila, da se je grška vojska odrekla nameri zasesti Karaagač. IZJEMNO STANJE V VARŠAVT UKINJENO. Varšava, 9. jan. (Izv.) Izjemno stanje, ki je bilo proglašeno 16. decembra nad Varšavo, je razveljavljeno. V AVTOMOBILU SKOZI SAHARO. Part, 9. jan. (Izv.) Avtamobàlna kolona, ki je odšla 18. decembra iz Tugurta, je prevozila vso Saharo in došla 7. januarja v Timbuktu. Udeležniki ekspedicije se počutijo dftbro, avtomobili so v dobrem stanju. POGAJANJA JUŽNE ŽELEZNICE. Dunaj, 9. jan. (Izv.) Na tukajšnji borzi so se danes razširile vesti, da se bodo odgodila pogajanja južne železnice o signaliziranju, ki se iinajo pričeti 15; t. m. v Rimu. Danes so dospeli na Dunaj jugoslovanski delegati, ki so določeni za ta. pogajanja in ki bodo v nekaj dneh odpotovali v Rim, kjer je njihov prihod napovedan za 12. t.. m. A. V.: Spomini na Kreka. fDalie.1 V dolini šentflorijanskl. »Vsak človek ima pravico do svojih posebnosti,« je rekel profesor Gratzy, ki Iih je imel veliko. Ta nauk se mi zdi do->er, resnično liberalen, z dostavkom, ako niso nikomur v nadlego ali spotiko. Ne da bi hoteli posnemati otročaje, ki gledajo, kako kdo hrka in pljuje, nas vendar zajemajo tudi drobne poteze in mali dogodki, da si laže udomačimo in bolje umevamo znamenite osebnosti. To in nič drugega ne nameravajo črtice v tem spisu, ki bi jih lahko Krekovi znanci postoterili. Krek je rad kartal, že v bogoslovju. Če r.i imel za tobak, ni beračil, ampak zaslužil. Vzel je karte, jih prekanjeno poka-zoval in kmalu imel žrtve v mreži. Kolikor sem videl, je igral drzno. Nekega poslanca je ocenil z besedo, da slabo taro-kira. Pri kegljanju je metal krogle preveč z močjo. Tudi šah mu ni bil neznan. Ko-maril sem, ko sta ga igrala z Evg. Lam-petom. Po celo uro sta se bavila z eno igro, ki pa nisem pazil nanjo, ampak na utrinjajoče se opazke, ki sta jih delala zraven in se kakor kozlič napasel zelenjav humorja. Kadil je veliko, doma fajfo, pa tudi po krajih, kjer se je večkrat mudil, «o ga čakale fajfe. Mične eo dogodbice med njim ln seiueniškim vodjem, največ radi kart in tobaka. Pijača se mu ni nikoli poznala, pozneje je bil veliko let abstinent, le v družbi j s sošolci je izpil kako kupico. V avguštineju je bil med tovariši ukrajinski duhovnik, ki se je često jokal za svojo prerano umrlo ženko: po njem se je menda seznanil z Ukrajino, kakor je že v »jubljanskem semenišču s tovariši Čehi govoril po češko. Ko je naredil doktorat, sta šla z nekim tovarišem po Dunaju, da zalijeta slavo. Kreku ni bilo nič, a tovariš je pešal proti domu. Predstojnik je Kreka dolžil in ga vprašal, če mu je kaj žal. Krek, ne bodi sentimentalen, je odgovoril: »Kaj mi bo žal, saj sem se zadosti dolgo učil, da ima človek prosto voljo. Med dijaki Daničarji se je rad podredil slogu zabave in spregovoril aH zapel, kadar je prišla vrsta nanj. Dve pesmi moram sem postaviti, kar v domačem prepisu. Najprej junaško pesem; Bjut trevrtgi v barabdni, za Dunâj rekli pojdjôtn, raz dva trilulilulf, za Dunaj reku pojdjoro. Po BosfAru Dardanelah budet ruekoj ilot guljat, raz dva triluliluli budet ruskoj flot guljat'. i I sultinu i Hamidu bujnu holovU »orvj6m, raz dva triluliluli bnjau holoru torvjom. I Slavjan m i Slovencam pravdu smelo vozvratim, raz dva triluliluli pravdu smelo vozvratim. Druga je ukrajinska analogija: Či ja v luii ne kalina bula, či ja v luži ne červona bula, a me I udi porvali i v snopekc povjazali. Taka dolja moja .,. Oi ja v batka ne devina bula, či ja v batka ne kohana bula, a me ludi za miž dali i ta svit mi zavjazali. Taka dolja moja .,. Take pesmi so širile srce! Ko smo nekoč peli neskončno: »Tam za turškim gričem«, je doktor dostavil, meDda z ozirom na mah naših lic, še kitico: *Tam u Bosni zlati, tam so vsi kosmati, tam se nič ne brijejo.« Tako jc bil tudi pri razvedrilu in zabavi priden v korist drugim. Da je tudi njega obiskala kaka bridkost, mogoče nam neznana bol, si lahko mislimo. Gotovo jc bolelo njega in mater, ko so ga odslovili iz Alojzišča. Da bi bil tedaj s hlapci spal in žganje pil, je seveda treba vzeti z zrnom soli. A moral je tudi to videti, da jc postal socialist. Sam je pokopal nesrečnega brala, mati mu je umrla, moral je podpisati penzijsko polo, dušno in telesno trpljenje zadnjih let ni bilo majh-noi torej dovolj pelina. Politične vesti. '+ Samostojno-demokratske zveze. Dr. Kukovec je bil nedavno objavil v »Taboru« pisma voditelja štajerskih sa-mostojnežev Josipa Drofenika, v katerih le-ta obljublja demokratom, da bo SKS kandidirala na svoji listi 3 demokrate, če bodo ti povsod agitirali in volili samostojno listo. Gospodu Drofoniku to razkritje seveda ni všeč, vsled česar skuša v »Slovenskem Narodu« 10. t. m. celo stvar po svoje zaviti. Njegovo izgovarjanje pa je predolgo in preveč zveriženo, da bi mu bilo verjeti. Pankljala sta Kukovec in Drofenik le, naj tudi zdaj Drofenik trdi, da so njegova pisma bila le — sala, a katero je hotel Kukovca po domače povedano potegniti. Na stvari nič ne menja dejstvo, da je, ako hočemo verjeti Drofeniku, Kukovec lazil za Drofe-nikom in ne Drofenik za Kukovcem. Glavno je, da Drofenik, ki se je že v svojih pismih preveč resno zavzemal za »koncentracijo vseh naprednih sil«, da bi. se moglo to zdaj vzeti kot gola šala. tudi v sedanji svoji opravičbi to misel povzema. On pravzaprav le trdi, da ne misli na koncentracijo s takimi politiki kakor je Kukovec, o katerem ima g. Drofonik jako nizko mnenje. Pač pa je za »tako koncentracijo, v kateri bi se naj SKS pridružili vsi gospodarski krogi*. Da je pod temi »gospodarskimi« krogi razumeti demokrate in podobne »svobo-domisleod«, je jasno, kajti drugi se samo-stojnežem čisto gotovo ne bodo pridružili, ker niso na glavo padli. Kar se pa Kukovca tiče, razkriva Drofenik o njem neko jako interesantno zadevico. Kukovec je namreč pri svojih pogajanjih od Drofenika zahteval zase mandat v Prek-murju. Drofenik, ki mu ga je v svojem »šaljivem* pismu tudi brez vsega ponudil, pravi zdaj, da je ravno to bilo najmenj resno mišljeno, ker da ima za Prek-murje ravno Kukovec najmenj zaslug. Drofenik pove pri tej priliki, da je Kukovec, ko je šlo za to, na se dovoli iz zunanjega posojila kredit za prekmursko železnico, prišel v poslaniški klub SKS! za božjo voljo prosit, naj samostojni poslanci na tej zahtevi ne vztrajajo, ker bi se sicer mogla razleteti vladna koalicija! »Ako je to«, pravi Drofenik, Kukovčeva največja zasluga, tedaj se že lahko misli, kako iskreno si želijo Prekmurci tega gorečega zagovornika njihovih koristi za poslanca!« Res jc! Samo to je Drofenik pozabil povedati, da si Prekmurci Kukovca rnvnotako malo želijo za poslanca kakor Drofenika ali kateregakoli zastopnika samostojnega kluba, ker prekmurske železnice ni ta klub niti najmenj iz-posloval, temveč je zasluga za to, da se gradi, izključno dr. Hohnjcčeva, oziroma »Jugoslovanskega kluba«. Kukovec iti Drofenik oba pijeta na medvedovo kožo, ako se za prekmurski mandat poganjata, ker ga ne bo videl ne eni ne drugi. -j- Socialistična stranka Jugoslavije za Slovenijo je imela svoj strankin zbor v Celju dne 6. ian. Kakor poroča »Naprej«, se zbora oa 45 organizacij ni udeležilo 12 organizacij. Od social demokratičnih poslancev se zbora nihče ni udeležil razen bivšega pol-poslanca ç. Bernota, ki je bil. samo poslanec za di-jete. Poročilo v »Napreju« pove, da se je strankin tisk »lepo razvijal«, očivid-no ker je imel v Mariboru in okolici — 60 naročnikov. Poročilo pokrajinskega načelstva je podal g. Zv. JBernot, ki io krivil socialdernokratične poslance, da stranka iz Maribora in okolice ni dobila niti vinarja. Dejal je tudi, da je bila za amerikanske dolarje v imenu stranke kupljena Blasnikova tiskarna, bivši od-borniki-socialisti so pa zdaj pri »Avto-nomistu* ali pri »Zarji« in so na zadnjem občnem zboru Blasnikove tiskarne sklenili, da tiskarna ni socialistična. Kakor je iz tega poročila razvidno, je social-demokratična stranka popolnoma razklana in razdrobljena. + Zborovanje jugoslovanske republikanske stranke v Zagrebu. V Zagrebu je priredila (srbijanska) republikanska stranka v nedeljo dne 7. t. m. svoje zborovanje. Zborovanje je vodil dr. Ivo Politeo. Glavni govornik je bil znani srbijanski republikanec prof. Jasa Prodauović, ki jo v smislu strankinega programa naglašal pomen ju-gosl. federacije. — Z Radičevo hrvatsko republikansko stranko Prodanovičeva republikanska stranka nima nobenih stikov. -j- Mednarodni položaj v sedanjem momentu je čisto nejasen. Gotovo je Ц da Francija zasede ruhrsko ozemlje. Ah misli Amerika res posredovati, da se to ne zgodi, je vprašanje. Angloška_ vkda molči in nekateri iz tega sklepajo, da pravzaprav rada vidi, da si je Francija enkrat resno izvojevala popolno akcijsko svobodo napram Nemčiji, ker bi v tem slučaju Anglija imela svobodne roke napram Turčiji. Večina pa iz odločnega tona angleškega časopisja sodi, da Anglija nameravanega koraka Francije ne odobrava in da se drži nevtralno zgolj zato, da pusti Francijo zaiti v nevzdrž-ljiv položaj. ftfev. le nov dokaz, da šolskim oblastem ni mar dobra vzgoja, pač pa le kulturnobojna gonja! Dokaz, da eolska oblast kaj urno išče napak pri vernem učiteljstvu, protivzgojne predrznosti sokolskega učiteljstva pa skuša zabrisati in potlačiti! ~ Odlikovanja pri pošti. Z redom sv. Save IV. vrste je odlikovan poštni ravnatelj dr. Janko D e h e 1 a k , z istim redom V. vrste: inšpektor dr. Anton Vagaja, šef odsoka inž. Marij O s a n а in kontrolor Ant. W o 1 f, vsi pri poštnem ravnateljstvu r Ljubljani; upravnik Matevž Pogačnik pri pošti na glavnem kolodvoru v Ljubljani, upravnik Jakob Novak pri pošti v Mariboru 2, upravnik Vladimir F a b i j a n i pri pošti v Rogaški Slatini, kontrolor v p. Ivan Vidmar v Ljubljani in šef odseka ministrstva inž. Ernest La v rent: i č v Belgradu. — Sto v. kot. izobraževalno društvo v Sort vprizori v gasilnem domu dne 14. jan. in ponovi dne 21. jan. 1923 priljubljeno Finžgarjevo narodno igro >Divji lovec«. Vsi domačini in oddaljeni uljudno vabljeni! — Kako tc godi v oroiniilcu. Star »rožniiki vpokojenec nam piše: GmotDe razmere orožništva so skrajno slabe. Radi tega ta četa niti zdaleka ni več tisto- kar je bila. Orožništvo danes svoje službe enostavno več ;vršiti ne more, ker mu manjka celo sredstev za golo življenje, kaj še le za službo. Medtem pa prihajajo na orožnike še druge šikane. Tako je izdala V. orožnika brigada na-rodbo, da se morajo vsi orožniki, r. I. 1899, ponovno rekrutirati. Na pro.-njo prizadetih jim je potem dovolilo, da smejo kot rekruli-kadrovci svojo službo prebiti pri orožnikih. Prizadeti orožniki so služili pri orožniški četi po 8 leta in že ve?, služili so kot vojaki v Avstriji, služili v Jugoslaviji v armadi do 1 leta, nato še le so bili sprejeli racd orožuike, kjer so dobivali svojo orožniško, čeprav slabo, plačo. In sedaj bodo morali služiti 1 celo leto kot navadni vojaki-kadrovci. Deležni, ne bodo niti tistih draginjsklh doklad po 800 K na mesec, ki jih bodo prejemali drugi orožniki. Sedaj se govori, da bodo prejeli orožniki, ki tekom Ha niso bili nikdar kaznovani, 400 Din nagrade. Ali bo tudi ta nagrada ušla mladim orožnikom, rojenim 1. 1899? Tako skrbi uprava za svojo >eiituo četo —• orožnike, ki jih drugače smatrajo za steber državnega reda. — Paketi »u Zodinjcnfc ameriške države. Paketi, naslovljeni v razne kraje Zeclinjsnih držav, se pošiljajo zazdaj samo preko Avstrijo in Švice in siwar s posredovanjem uni-ibe «Messagerie Anglo-Suisse«. Ta družba odpravlja samo tako pakete, ki trrrjdo v Newyork in ostale kraje kontinenta, nikakor pa no tistih, kateri so namenjeni na ameriške otoke ali v kolonije, katere niso na kontinentu. -- Društvo uredništva denarnih zavodov Slovenije v Ljubljani ima svoj redni občili zbor dne 12. jauuarja 1923 ob osmih zvečer v društvenih prostorih suteren Jadransko banke. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol uro pozneje na istem mostu občni zbor, ki je fiklepcon ob vsakem številu navzočih članov. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, tajnika, blagajnika, veseličnega odsoka ter revizorjev. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. — ODBOR. — Kolko j« analiabetov v češkoslovaški armadi? Kakor se tla posneti h poročila za narodno obrambo, je v češkoslovaški armadi analfabctov. med Čehi 0.22, med Nemci 0.35, rn-d Mažari 2.47, med Slovaki 5.01, med podkarpntskimi Rusi pa 21.34 odstotkov. — RtubojnUlvo v Ćupi-iji (Srbija). V vasi Potočac je te dni udrlo v hišo «»osiilničarja Steianu Rasča 9 maskiranib roparjev, ki so odnesli s seboj velik kovfeg, v katerem se je nahajalo: 100 tisoč dinarjev v nnpoleondorih, poleni dve vre'i prevrtani h cekinov, 40 malih in l velik cekin, 40 tisoč dinarjev v papirju in 15 tisoč v raznih tujih valutah. Gostilničarja so lopovi ubili. — Elektrotehniki т Sloveniji. V Ljubljaui se jo ustanovil pripravljalni odbor konceeljçniranih elektrotehnikov z namenom ustanoviti si zvezo koncesi-joniranih elektrotehnikov v Sloveniji ter vabi vse koncesijonirane elektrotehnike iz Slovenije na sc-flauek, kateri ee vrši v nedeljo, dne 14. januarja 1.1. ob 10. dopoldne v pisarniških prostorih tvrdke štebi in Tujec, Resljeva cesta 4. Sestanek je velevažen in vsled tega je dolžnost vsakega koncesijoniranega elektrotehnika, da se ga zanesljivo udeleži ter s svojo navzočnostjo dokumentira svojo stanovsko zavednost. 182 — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko »P e k o« ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo, L j u b l j a n a, B r e g 20. .',322 nmm. p Razde lie t» Julijske krajine je v po-ducbncsti izvršena sledeče: Provincija Fri-uli (Furlanija) z glavnim mestom Videm ob?.v.ga vso od bivše Korcèke odcepljene kraje, to jc trbiški okraj; bivše goriške dežele z okraji tolminskim, cerkniškim in goriškim; od bivših kranjskih pripada zdaj tej provmciji idrijski okraj, Ajdovščina in Vipava sta presta kraja kakor tudi Komen, ki spada k F ur lani ji od bivših kraških krajev — nadalje obsega Furlanija bivšo avstrijsko Furlanijo ï gradiškim okrajem ter staroitalijanske okraje pordenonski in Tol-mezzo. — Tržaška provincija obsega razun Trsta kot glavno mesto okraja Sežana hi Postojna, Senožeče je kraj. — Meja med istrsko in tržaško provinci jo teče od Snežnika do Kopra, tako da pri Trstu ostanejo Milje. š G. f Ferdinand Gologranc. V Ga-berjih pri Celju je umrl splošno spoštovani g. Ferdinand Gologranc, stavbenik m posestnik. Pokojni je bil vzoren kot človek in kot mož krščanskega mišljenja zvest pristaš SLS. Bil je podžupan občine okolica Celje in clan načelstva posojilnice. Pogreb pokojnega se je vršil v nedeljo popoldne iz hiše žalosti v Gaberjali na okoliško pokopališče. Zastopstva društev in velikanska množica je spremljala pokojnega na zadnji poti. Ob grobu se je spominja) pokejnega župan oeljske okoliške občine g. Hrastnik. š Velik teden. Pod tem naslovom piše »Tabori; z dne 9. t. m.: »Prvi teden novega leta je prinesel mnogo iznenadenja v mariborski oblasti.« — Koliko iznenadenja bo prinesel JDS-u šele usodni teden v sredi marca! š Vlom. V Mariboru so neznanci vlomili n» Aleksandrovi cesti pri trgovcu Brovnu ter mu odnesli večjo množino manufakl urnega blagu. a Dnevne cc v*. Ljubljanski trgovci s Špecerijskim in kolonijalniin blagom so na svojem sestanku dno 8. t. m. sklenili, da bodo sledeče predmete od dueva razglasitve do nadaljnjega prodajali po na\edenih cenah v detajlni prodaji: Sladkor kristal do največ Din 20 kg. Sladkor v kockah do največ Din 22 kg. Sladkor v prahu do največ Din 22 Din. Milo (zlalorog, gazele, srua) коч си. pol kg največ Din 8-50, milo Scbicht kos m», po! kg .Jo največ Din 9.50. Franck do največ Din V) m kg. Petrolej do največ Din 6.60 liter. Namizno oljo največ Din 80 liter. — Z ozirom na da«vue cene, valutarne razmere in da ne pridejo trgovci v navskrižje z oblastjo, priporoča gremij, -da se prizadeti člani do nao'aljnegn drže določenih cen. g Koliko je delavcev v Bosni iu Hercegovini. Preteklo leto je bilo v Bosni in lier eegovini vsega skupaj 64.715 delavcev in sicer 57.815 moških in 6900 ženskih, ki so bili zaposleni največ v lesni industriji, v rudar-stv u in na železnicah. g Produkcija lesa v državnih gozdovih Poljske. Letna produkcija v državnih gozdovih na Poljskem znaša na podlagi proračuna na nekdanjem ruskem ozemlju 4,558.580.--kubičnih metrov, na nekdanjem avstrijskem ozemlju 1,713.300 ma ter ua nekdanjem nemškem področju 1,429.470 iu\ skupno 7,801.350 kubičnih metrov, (povprečno 2.90 m3 p-o hok-tar). Od tega odpade ua cn hektar gozdne površine 2.56 m3 ua nekdanjem ruskem področju, na nekdanjem avstrijskem področju 5.84 m', na nemškem pa 3.48 m3. g Žitni trg na Poljskem. No. varšavski proùuktni borzi so notirale žitu sledeče cene: ržena moka 85.000-86.000 p. m. met. stot, oves ,55.500 p. m, pšenična moka 127.500 p. m, ječmen (za pivo) 18.000 p. mark. q Produkcijo petroleja na Poljskem. L. 1919. se jc produciralo na Poljskem 83.Г/0 cistern, v lelu 1920. 76.50П cistcrn, o v letu 1921. 70.000 cistern. V prvih sedmih mesecih se je produciralo letos 40.860 cisiern, medtem ko je znašala produkciji petroleja lani v istih niesccih 40.796 cistern. BORZA. Zagreb. 9. jan. Devize: Pošta 3.65—3.70, ! Berlin 0.92- 055, Italija 1.57 -4.60, London ; 436—-437.25, Newyork 93.75-94, Pariz 6.25 I 6.40. Praga 2.52—2.55, Dunaj 0.1335—0.1342, Ziiricli 17.75 17.85, Bukarcšt 49—51, Sofija i 65, Briissel 5.96, Amsterdam 31-31.25. — Va-I lut«: dolîtr 92.25- 92.75. Curih, 9. jan. Devize: Peš ta 0.2025, Berlin 1.05. Italija 25.65. London 24.50, Newyork 529.25, Pariz 35.25. I'raco 14.50, Dunaj 0.0075, Bukarešt 2.80. Sofija 3.50. Belgrad 5.60, Ver-! šnva P.0Ô, Holl. 209.85. — Valuto: n. o. K 9.0076. Cerkveni cestnik. c Sedanje stanje katolištva v Airiki. Katoliška ccrkev je po daljšem presledku začela smotreno propagandno delo v Afriki pred okroglo 80 leti. Ni gotovo, ali je v tistih časih, vštevši katoliške koloniste, število katoličanov znašalo več kol 100 tisoč duš. Danes so seveda razmere popolnoma drugačne. Dežela je v celem svojem obsegu preiskana, prometna sredstva so se pomnožila, prebivalstvo pa se čezdalje-bolj izobražuje. Leta 1917. je bilo v Afriki in na otočju 1,961.686 katoličanov, 548.631 katehumenov, 1871 belih ip 238 črnih duhovnikov ter 1027 redovnikov in 4077 redovnic. Ako odštejemo evropske katoličane, ostane 1,800.000 katolikov črncev. Protestantski mlsijoni so šteli istega leta 1,204.530 krščanstvo izpovedujočih doma« činov. Statistika za leto 1922. po našteva: 2,310.000 katoličanov, 2283 belih in 248 črnih duhovnikov, 1030 redovnikov ter 4937 redovnic. Domačinov med katoličani jc okroglo 2 milijona. Največ jih je v Ugandi (189.204), na Reunionu (171.079), Mau« riciju (129.000) in Tanarivo (103.633). Ka-tolištvo v Afriki potrebuje velike podporo ir. Evrope, kajti izlam se silno širi. ljubljanske ттв. I j Srebrn poročni jubilej. Včeraj, 9. t. m. je obhajal petindvajsetletnico svoje poro1 > g. stavboni prdjétnlk Ivav Ogrin. K cerkveni slavnosti v župni cerkvi sv. Ja/ kc-ba so se zbrali vsi člani njegove družina in prist pili skupno k sv. obhajilu. Našemu vrlemu somišljeniku in njegovi spoštovani g-spej soprogi najiskrenejšo čestitke! Na so mtr.ga zdrava, srečna leta! lj Pogreb f gospe Mime Kregarjeve je pokazal, kako zelo priljubljena je bila pakojaica. Udeležila se ga je velika množica ljudi iz vseh slojev. Nad vse ginljiv je bil prizor, kako so osiroteli olričički —<. ргеша 1 i še, da bi mogli iti za pogrebom —, žalostno gledali skozi okno, k > so naložil! krsto s truplom predobre mamice na voz in jo odpeljali za vedno. Pogreb je vodi! ob številni asistenci šenlp« terski župnik g. Fr. Petrič ua pokopališče pri sv. Križu, kjer so blago pokojnico položili k zadnjemu počitku v rodbinsko grobnico. 1!. i. p.! Ij Slovesna maša zadušnica za pukoji n 1 m tovarišem opernim tenorjem Josipom D r v o t o t*e vrši prihodnji teden v sredo, dne 17. t. m. v župni cerkvi Marijinega oznanenja ob 10. uri dopoldan. Sodelujejo operni Eolisti, celokupni operni zbor la orkester Narodnega glodal išča. Podrobno pdrroollo priobčimo v dnevnikih. — Udru-renjo gledaliških igralcev. lj V znamenju iasa. Uradniki vseli edsekov računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani so ob prilild smrti svojega šota, blagrapokojn^ga računskega ravnatel ja gospoda Antona Petrovčiča, zbra» li svoto f>60 dinarjev 25 para. V svesti ef, da ravnajo po intencijah umrlega, mu za I o vsoti ) niso kupili venca, zelen ja in cvetja, temveč so sklenili, da ta znesek, na« bran spričo sedanjih dezolatnih razmejj državnega usluzbenstva med najsiromaš-nejšim slojem, poklonijo v počaščen je in trajen spomin ranjkega najpotrebnejšemu izmed svojih tovarišev. Je to tovariš, Id ima že par let bolno soprogo in otroke in ki ga 7. bolno družino vred povrh vsega trpkega pomanjkanja tare in muči tudi večkrat glad. Ob priliki take skrajne sile! in bede so je včasih vendar le še našla I-,je kaka podpora, a danes za take slučaje aie m a para«. Onim, ki so povzročili neznosni sedanji položaj in potisnili državno uslužbenstvo v obup, naj bo zato tudi pričujoče dejstvo nekak >mementov in »ca-veant.d II Krtčantka ženska tveza. Odborova seja se vrSi danes, v srodo, dne 10. t. m. ob 5. popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Ij Ki-elcoca prosvela. Zveza uradnic in trg. nastavijenk >;e enkrat opozarja svoje članice na občni y.bor, ki se vrši danes ob 7. uri zvečer. — Odbor. I.i Družabnega kluba kegljattki odsek iiua danes ob uri zvečer sestanek v običajnih lokalih. lj Pokopališka zadeva. Pokopališka uprava ukine sporazumno z mestnim lizikatom iz tnhtnfl» vzrokov s koncem leta 1922 brezpogojno vsako o* daljno pokopavanje umrlih v grobnicah na pokopališču pri sv. Krištofu, kar naj vso intcrosirajie stranke blagohotno vzamejo na гпапје. V ostalem pa ostane to pokopališče občinstvu za obisk gtO» hiše pokojnih odprlo do preklica. _ Upravitelj^ stvo pokopališču v Ljubljani. lj Meeareka rmH.rvqa v Ljubljani obvoiBa svoje člane, da se vrši občni zbor 18. januarja 1923 ob 4- uri popol lne v salonu gospoda Košaka, Krekov trg « lani se naprošajo za polnoSte-. ilao udeležbo. Ij Društvo «Stif-a« vabi svojo i-ianc. prijatelje iu drugo občinstvo na predavan je,.ki I so vrši v soboto, dne 13. f. m. v salonu 'Pri ! levu . — Predava gosp. profesor dr. (*"adož o j -Tajnosti radija . — Začetek ob osmih in pol zveéftr. V,stop prost. li Tatvina čevljev. V nedeljo dopoldne so bili na Ivarlovski resi i šl. .12 ukradeni /iOiiski čovlji rjave barvo. Na podlogi na notranji strani jo bilo napisano -Levo«. Pred nakupom se svari. lj Policijska kronikn. \ Miklicevi restavraciji v Kolodvorski ulici je 8. t. m. ob 9.15 uri razgrn.ini Jožef Areškovič, nadlegoval gosto in jim 'rrozil z lesenim klad-vom, katero jo vzel v kuhin.il. .Poslali so po stražnika, da odpravi razgrajača. Arešknvlč >o je pa upiral stražniku, med ruvanjem sta I zadela v voliko šipo, jo razbila in jo bil v išji stražnik Brenčič hudo ranjen. Bronč.tču na notnoč ,io prihilol okoliški nadzornik Ivržan, i ki jo prevzel aretiranega Oroškovlča, toda ; Oroškovlč jo tudi Kržaua pritisnil na raz-! bito šipo, vsled česar je bil težko ranjen na : lovi roki in na levi rami. Ranjenima iiulicij-skima organoma so prihiteli ua pomoč I gostje, ki so odvedli razgrajača na policijo, j Okoliški nadzornik Kržan in Rrenčlč *ta hlla j prepeljana v bolnišnico.— Drug velik izgred so jo zgodil na Bregu. Neki kleparski moj-stor je svojima delavcema plačal zu pijačo, ker sta pridno delala, tudi v kavarni so bili. ' Na Krakovskem nasipu stn pa dva od vesele družbo pričela nagajati višjemu stražniku : Legiši. ki ju je opozoril, naj mirujeta, toda ' razgrajača sta mu nagajala naprej ln ga ) zmerjala z barabo, ki ne pozna postav. Straž- Stf&n C SLOVENEC, drs* Ш taMuarja 1923. nik je končno nasejivoema napovedal are tacijo. Ko se je pridružil stražniku LeçiSi še stražnik Janežle, je pričel France Kosak razgrajati, dvakrat je snnil Janežiča v prsi, mu hotel iztrgati sabljo ln mu je na treh inesrih raztrgal novi .službeni plašč. Mojster, ki je Imel nad 100.000 kron denarja s seboj, je bil izpuščen, Košaka so pa izročili sodišču. — Rozaliji Bizjak je bilo ukradeno perilo v vrednosti 1000 kron. — Novi ženski čevlji, vredni 1200 kron, so bili ukradeni uradnici Faniki Tanko na Kolodvorski ccsti 6t. 13. — 1000 K vreden otroški voziček je bil ukraden Jožici Petelinovi v Pražakovi ulici. — Kolo znamke Bianchi št. 4318 vredno 5000 kron je bilo ukradeno mehanikar.iu Petru Škafarju. — Srebrna ura s 15 kamni ne bila ukradena v invalidskem domu. Narodno gledišče. OPERA. Srede, 10. januarja: MEFISTOFELES. — Red I). četrtek, 11. januarja: PRODANA NEVESTA. Vojaika predstava. Izven. Petek. 12. januarja: GORENJSKI SLAV- ČEK. Red B. Sobota, 18. januarja: JENTTFA. Red C. Nedelja, 14. januarja: TRIPTTCHON. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: Zaprto. DRAMA. Sreda, 10. januarja: ČUDEŽ SV. ANTONA in ČRNA DAMA IZ SONETO^ Izven. Četrtek, 11. januarja: IDI JOT. Začetek ob pol osmih. Red A. Petek, 13. januarja: LILIOM. Red E. Sobota, 13. januarja: SVATBA KRECIN-SKEGA Delavsto predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 14. januarja: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE Ob treh popoldne. Izven. ČUDEŽ SV. ANIONA in ČRNA DAMA IZ SONETOV. Ob osmih zvečer. Izven. Ponedelje!;, 15. januarja: LILIOM. Rod C. Sprememba opernega repertoarja. V petek, 12. jannarja se poje opera Gorenjski slavček za red B, v soboto. 13. jannarja opere Jennfa za red C in v nedeljo 14. januarja Triptychoti. izven._ Prosveta. pr Pr! pevskem koncertu »Zreie pevskih zborov» y Ljubljani (v nedeljo 7. t. m.) sta poleg ljubljanskih: »Glasbene Matice«, : L j u b 1 j a n e«, »Ljub. Zvona«, ;S 1 a v -ca«, >Zveze jugosl. železničarjov«, nastopila tudi zbor b r a 1 n e g a d r. iz T r ž i-ča in »Zvon« Iz Trbovelj. Ljubljanski so nastopili z že znanimi stvarmi; »Slavec« nas je pač seznanil z mehko Adamičevo: »Ko bi rosica bila«, ki se razliva v nenavadno otožnost. PeU so v celoti dobro de- loma prav dobro, to in ono celo ognjevito, naprodka pa seveda nismo opazili, zbori so ostali v dosedanjem medsebojnem razmerju. Tržiški zbor je pokazal veliko dobre volje (pel je štiri pesmi), in težnje po boljši do-klnmaeiji, pri izbiri pesmi pa ni bil vselej sreeon, najlepše so peli narodno; Trboveljci so bili dokaj prožni, Adamičeva: j-Hodi, Micka, domo>.< se je prav prijetno glasila. Ta koncert je pokazal, da se pevska umetnost mnogo goji, da se dežela razvnema, napreduje in hiti za mesti; mestni zbori — se zdi — se splošno zadovoljujejo z viškom, kt so ga doslej dosegli; če bi se ne, bi bilo naši pevski umetnosti morda v večjo korist, zakaj vsem zborom se pot še kvišku odpira. Koncert je bil prav dobro obiskan, navdušenje veliko. K. Turistika in sport. Smučarski tečaj v Bohinjski Bistrici. Vsled neugodnih snežnih razmer po dolinah in slabe vremenske prognoze za bližnji čas se preloži smučarski tečaj v Bohinjski Bistrici na poznejši čas. (TPR). Poizvedovanja. Izgubljeno. Uboga služkinja je izgubila na poti z Vodnikovega trga do hotela Union črno usnjato denarnico. V denarnici bila večja svota denarja, deloma tuja last eloma prihranek služkinje. Zato prosimo najditelja, naj odda denarnico proti nagradi v upravništvu »Slovenca* v Jugoslovanski tiskarni. LAHKO NAGNKNJE K PREHLA)EN)11? Prc-vclika občutljivost? Bolečine olajšuje in noredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerievim tlznflnidoml Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot ko« smetikum že 25 Ici priljubljen za neoovanjc zob, zobnegn mesa, ust in kože na glavi! Z -imolom in poštnino 3 dvojnate nli t specialna steklenica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 206 Din in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. 1T.LLER, STUBICA DONJA, Elzatra št. 134, Hrvatsko._ Meteorologlčno poročilo. kjabljattn 300 m n. m. rlš. Cas opaso-»aoia Liar>-mfrto i t mm 1'uznio-m.ter v O j frt Itirun l'liiđreno^ j v O N.bo, letro»' Раиатш» ▼ mu> 8.1. 21 h 738 4-ri j 6-8 obl. 9./1 7 b 738-3 4 07 megin 1-4 9./1. 14 h <38-4 9-5 j 07 obl. No*ife ssfedi njihovih velikih te dnosii peinike/Inpof- laie Prostovoljna javna dražba se vrli dne 13. Januarja ob 9. ari dopoldne ▼ HRENOVI ULICI 4, dvorišče. Naprodaj bo razna trgovska OPRAVA, STELAŽE, TEHTNICE, KOPITA, raznovrstni ČEVLJI, rožno DELO itd._160 МмШИвШи Zalivala. Ob bridki izgubi naše ljubljene hčerke edink; ERIKE itc zahvaljujeva vsem, Iti зо jo spremili na njeni poslednji poti ter nama s tem lajSali hude boli, vsem darovalcem krasnega cvetja. Osobito pa se zahvaljujeva gospej profesor O.anovi ter gdč. Ari Pristave za njuno požrtvovalnost pri pogrebu. Ljubljen», dne 4. januarja 1923 JERICA in OSVALD DOBEIC. Redna zveza ie Bremena preko Southamp-tona, Cherbourga v New York potom prekrasnih emorikan-skih vladnih parobrodov United State« Ltnes. prihodnji odhodi: Président БооитеН IT. јав. as. febr. America...... , T, tebr. U. apr. Preaident H.rding 14, f.b. SI. nun« George Washington It. feb. M. maree. Zakltrcrte proupikie ln .ter« lictfnt Sttv. 146. UNITED STATES UW B&0RBD, Tmnitke niha 1. Ж in vse večje potne pisarne. \ I ZANESLJIV MLADENIČ, krščanskih na-tel, praktičen za Vse ali v»aj nekoiiko mizarstva zmožen, dobi v LJubljani takoj službo oskrbnika. Naslov pove upravnižtvo lista pod it. 184 Sprejmemo dobro moč za pisarno (žensko ali moško) nekaj MEHANIKOV in KLJUČAVNIČARJEV. TRIBUNA r, LJubljana, Kar lovska ceste 4 Ttëndtipistinjo IŠČEMO, ki bi bil« popolnoma zmožna slovenskega in n.m. jezika 1er slov. in nemfike stenografija. Natančne ponudbe je vposlati pod îiiro «TAKOJŠNJI NASTOP i ca upiavnUtvo «Slovenca«. Kot UČENKA išče mesta v trgovini DEKLICA, stara 17 let, poštenih staršev, » dežele. - Naslov pove uprava «Slovenca« pod it. 177. ^ПГ". blagajničarke v kaki trgovini. — Naslov pove uprav, niîtvo «Slovenca, pod številko 178. Mesto hišnika i5če zakonski par brez otrok. Na plačo nc ržllektira. — Ponudbe je po&lači na t'pravništvo vSlovcnca« pod »Ljubljana.. Naznanilo. V soboto, dne 13. januarja, ob 10. ari predpoldne se bo prodalo potom javne ustmene licitacije plus oierenti na jaholnici NuSakove kasarne v Trnovem 9 državnih 2REBET, že odstavljenih od matere, od 6 do 12 mesecev starosti. Pogoji se bodo proglasili na licu mesta. Licifanti plačajo izven licitirane vsote Se 2?i% nab. takso. Predsednik komisija: konj. major MASEK s. r. oddam poljskira delavcem, ki bi vstopili pri meni v službo. Prednost imajo oženjem z odraslo družino, ki bi tudi po-nagala pri delu. Po raz.uerah dam tudi zemljo za pridelek. - Ponudbe na g*a-fčino BEŽIGRAD pri Cetjn. ZlbfPfl^fl* V dnevih neizmerne žalosti vsled nenndomestne izgube našega, predobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, tasta in strica, gospoda došlo nam je od vseh strani toliko globokega /r-očutja, da sc moremo le tem potom najsrčneje zahvaliti. Ferdinanda GoBoiranc stavbenik*, pcseslirika. р<и1*«рапа «(d. Zahvalo izrekamo predvsem častiti duhovščini od blizu in daleč, oo. kapucinom in lazartslom, prostovoljnim gasilnim društvom Gaber je in Vojmk za častno spremstvo ter vsem drugim mnogoštevilnim udeležencem, ki so spremili pokojnega na zadnji poti, končno vsem darovalcem prekrasnih vencev. Posebej se zahvalimo županu občine okolica Celje, gosp. Hrastniku, za njegove poslovilne besede ter vsem prijateljem in znancem za tolažbo v času njegove bolezni. Gaberje-Celje, dne 8. januarja 1923. žalujoči ostali. Soliden gospod IŠČE mebiovano SOBO. Plača dobro. -- Ponudbe pod: «PLAČA DOBRO« na Alo«n« Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. i 186 Blaoo n prevleko divaiio? in tfruzega pulti-Stva v veliki izberi, dalis različno platno in iste za tapelni&e, sedlarje itd. priporoča îwrtiha il. S E. Sliwné Ljuilîjano f.ratni 1rs io Vec kanarčkov m kanarmk je naprodaj. — Več povedo: Zelena iama Stcv. 34, I. ned-tr., desno. 175 '5 do 7 mm moči, nad 80 inm Sirjivc, kupi A. TOMSIĆ, Verd, Vrhnika. 183 GRAŠČINA BOŠTANJ odda lastui ribolov reke SAVE, desno obrežje, od vasi Vrhovo, okraj Radeče, do «Jungfern-fprungav pri Krškem potom Javne dra?be ▼ ZAKUP. — Dražba se vrši v nedeljo, 21. januarja 1923, ob 3. nri popcldse v pisarni graščine BOSTANJ pri Sevnici. 20-30 litrov MLEKA cdde dnevno OSKRBNIŠTVO FUŽINE, p. Devica Marija Polic. 156 Ioam * zalogi 80 vagonov bukovih 0RV suhili in napol nihih. Nekaj iudi meionfli. Oddani jih v mali in veliki množini. Imam tudi tesan in stavbni LES. Cena zmerna. Dalje imam naprodaj 3 BENCIN-MOTOR-JE, 3—8—15 PH. A. Sedlar, Novo mesto. Volčja PSICA stara 19 mesecev, čiste pasme in izbo-ren ćuvaj, je naprodaj. — Natančneje povedo v Hrenovi ulld štev, 14, I. nadf.tr. Kupim v okolici Brežic najraje v Sromeljskih goricah ali pa ob Krki proti Kostanjevici Vsega skupaj okoli 10 johov ali tudi več. Biti mora tudi gozd za domačo i porabo. Od Brižk sme bili oddaljeno do 10 Um. — Pooudhe pod: "LEP KRAJ< na upravništvo -.Slovenca«. Dobro ohranjen štedilnik r.e proda. Ljnbljaua. Opeksrfka cesta itev. 13, 171 Si fjgr Znižane pr cene *m pri mm naši. K. Ljub' ana, Mesîal tig Игч. 19 Posojilo 250.000 Din po 15 % obresti in intabnlaciji IŠČE podjetje. — Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod: >350.000 Din.« 131 kupim vsako množino. — Ludovik Пег Sic, LJubljana, na Friškovcn. Inserati v »SLOVENCU« imajo popoten uspeh! ■нвпш^шнлаин ZALOGA POHIŠTVA. Izdelava vseh vrst BLAZIN, 2IMNIC, 'ERESNIC, DIVANOV, OTOMAN in vsa padajoča tapetniška dela po najugod-iciših ccnah. V zaloiti tudi morska trava. - PETER KOBAL. zaloga pohištva in apstniška delavnica, KRANJ. 5308 Iafajt keesorcH »Slovenca« Odgovorni urednik: Mikael Moškcrc v Ljubljani. -Juiioslovaiiska tiskarna v Ljubljani.