TSaJcjJfki TEDNIK TRBOVLJE, 24. oktobra 1963 ŠTEVILKA 44 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI & • njENIH IN NAŠIH DESET LET - reportažni zapis o cesti Bratstva in enotnosti — stran 2, 3 | • PLAN BO PRESEŽEN! - poročilo o izpolnje- vanju planskih nalog trboveljskih delovnih organizacij — stran 4 iŠ • NOVA ZAGORSKA OSNOVNA ŠOLA PRIHOD- 53 NJE LETO? - stran 5 | • »OD ZAGORJA DO KOPENHAGNA« — reportaža 1 (v nadaljevanjih) — stran 8 i , W' Zadnji podatki o gibanju proizvodnje v prvih devetih mesecih letos govore v prid trditvam, da bodo letošnji plani proizvodnje v večini zasavskih delovnih organizacij doseženi in tudi preseženi. Čeprav so v mnogih delovnih organizacijah na začetku leta zatrjevali, da bodo planske naloge le s težavo izpolnili, zdaj že razpravljajo, za koliko odstotkov bodo presegli predvidevanja plana. Upoštevati velja, da bi bili proizvodni dosežki letos še večji, če ne bi bilo precej objektivnih težav, ki so vplivale na zmanjšanje proizvodnje. Na začetku leta je oviralo proizvodnjo slabo vreme, potem je primanjkovalo železniških vagonov, kritična je bila tudi oskrba z reprodukcijskim materialom (tako z domačim kot s tistim iz uvoza), pa tudi slaba cestna povezava Zasavja z ostalimi področji Slovenije je vplivala na proizvodnjo v mnogih delovnih organizacijah. Če zdaj ugotavljamo, da je n. pr. trboveljsko gospodarstvo za 4 odst. preseglo plan, litijska industrija pa za 1 odst., bi pri manjšem obsegu objektivnih težav govorili lahko o najmanj dvakrat do trikrat večjih prekoračitvah. Medtem ko lahko ugotavljamo zadovoljivo stanje glede doseganja proizvodnje in reali-Iac‘je, pa velja naglasiti, da smo letošnje izvozne zmožnosti precenili oz. da nismo raču-*}ali na težave, ki nastajajo pri izvarzu. Iz zadnjih statističnih podatkov namreč izhaja, da so izvozni dosežki v vsem Zasav-ju pod. predvidevanji in da pravzaprav ne moremo pričakovati, da bodo izvozni plani doseženi. - Mn - > ’t~ p Od Ljubljane do Gevgelije BEOGRAD — V nedeljo dopoldan okrog desete ure je podpredsednik republike Aleksander Rankovič v Osi-paonici prerezal trak na zadnjem odseku ceste »Bratstva In enotnosti«. 58-kilometrskl odsek od Osipaonlce do Beo- PREGLED VPISA LJUDSKEGA POSOJILA ZA OBNOVO IN (Dokončni podatki z dne 20. oktobra 1963) grada je v nedeljo povezal Ljubljano z Gevgeiijo. Cesta »Bratstva in enotnosti«, ki Jo Je mladina Jugoslavije pričela graditi leta 1948, Je končana. — Nalogo, Id sl nam Jo poveril leta 1938 na najem VI. IN IZGRADNJO SKOPJA kongresu, smo z dograditvijo tega odseka povsem opravili, so zapisali brigadirji v pismu tovarišu Titu. Med stadionom Partizana in Crvene zvezde je več kot 130.000 Beograjčanov, ki so (Nadaljevanje na 2. str.) TRBOVLJE štev. vpisana vpis. vsota HRASTNIK štev. vpisana vpis. vsota ZAGORJE štev. vpisana vpis. vsota štev. vpis. LITIJA vpisana vsota ZASAVJE štev. vpisana vpis. vsota Delavci in uslužbenci 7.901 52,432.000 2.625 15,858.000 3.513 18213.000 2269 15,079.000 16203 101.582.000 Individualni kmetijski proizvajalci 81 290.000 109 301.000 350 815.000 576 1246.000 1.116 r 2,652.000 Ostali vpisniki 1.425 3,190.000 305 1,108.000 324 1,138.000 461 1268.000 2215 6,804.000 Delovne in druge org. i* sredstev skladov 33 61,180.000 14 12,130.000 17 14,100.000 23 12,804.000 87 100,214.000 to T C E 9.440 117,092.000 3.053 29,397.000 4.204 34,266.000 3.329 30,497.000 20.026 211,252.000™ kronika tedni Tovariš Mitja Ribičič j, na obisku v Trbovljah (ek) TRBOVLJE — Prejšnji četrtek sta se mudila v Trbovljah sekretar OK ZK Ljubljana Mitja Ribičič in on ganlzacijski sekretar Rudi Bregar, ki sta sl v spremstvu predstavnikov družb/no-poli-Učnega življenja iz Trbovelj ogledala nekatere objekte, med njimi tudi nove objekte za lahko industrijo v Zgon njih Trbovljah. V razgovoru s predstavniki Strojne tovarne in Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik sta sc gosta iz Ljubljane zanimala za izvoz in osvajanje novih izdelkov ter za probleme premogovnikov. Razpravljali pa so še o nekaterih drugih zadevah, med drugi m tudi o pripravah na praznovanje 40-letnice zmage nad Orjuno v Trbovljah. Sestanek predsednikov ObO SZDL (ma) TRBOVLJE — Predsedniki vseh štirih zasavr!.'it občinskih odborov SZDL so V Trbovljah razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi s kadrovskimi vprašanji in ureditvijo evidenc kadrov z vseh področij. Na posvetovanju, Id so mu prisostvovali predsedniki komisij za kadrovska vprašanja ObO SZDL, so govorili tudi o nekaterih drugih vprašanjih, še posebej o potrebi po ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega centra za vse štiri zasavske občine — Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi Lv ln Litijo. Posvet o šolstvu (ma) ZAGORJE — Občin-ski odbor Socialistične zveze bo pripravil danes popoldan posvet o šolstvu, na katerega so povabili predsednika šolskih odborov in upraviteVe šol. — O posvetu bomo še poročali. Nova specializirana trgovina v Litiji (n) LITIJA — Litijska p* siovna enota »Mercatorja« je v torek izročila na Valvazor* jtvem trgu namenu novo spe-c;a'izirano trgovino za pro-da-o konfekcije, pletenin, tri-kolaže, obutve in aat#-ri njenih H I I I I 1096,5 km dolga cesta »Bratstva in enot nosti« od Ljubljane do Gevgelije, plod skoro desetih brigadirskih pomladi, je predana pn> , metu. V nedeljo smo v Beogradu in na vseh 58 »najnovejših« kilometrih te ceste še en krat doživeli nepozabno mladinsko slavje, praznik prepričljive delovne zmage, praznik mladosti, ki je skozi desetletje s pesmijo in ponosom prostovoljno gradila cesto in z njo sebe. Vizija je postala resničnost. S 100 km in več na uro drvimo od Ljubljane do Zagreba, od Zagreba do Beograda, od Beograda do Osipaonice, od Osipaonicc do Skopja, od Skopja do Gevgelije. MO C IN VOLJA MLADIH GRADITELJEV JE BILO ČESTOKRAT EDINO V BOJU S PRI RODNO STIHIJO, CELO TAM, KJER SO ODPOVEDALI NAJSODOBNEJŠI STROJI Komaj nekaj dni pred velikim dogodkom sem z avtomobilom potoval iz Ljubljane v Beograd. In ko sem se spustil v jesensko, sončno krško raven in v dalji spoznal Brežice z značilnim vodovodnim stolpom, sem se spomnil, kako sem prav vam — bralcem tega lista — skušal v reportaži o pripravah na gradnjo avtomobilske ceste od Zagreba do Ljubljane pred sedmimi leti to resničnost že takrat pričarati z izmišljeno zgodbo o »s sto kilometrov na uro drvečem avtomobilu«, po izmišljeni, šele bodoči cesti, v uvodu tistega poročila. Ko je že daleč za menoj ostalo 100 in 100 kilometrov slovenskega in hrvatskega dela avto ceste, ko sem ob cesti že zaznal Beograd s svojim čudovito osvetljenim in novim, a že povsod v svetu poznanem in priznanim letališčem na Surčinu, sem v misli na bližajoče se mladinsko slavje, nehote pomislil na vso našo cesto Bratstva in enotnosti, na njenih in naših deset let. Graditi smo jo začeli 1. aprila 1948. leta, skoro z golimi rokami, zlasti v prvih letih sta bila zgolj ljudska moč in volja edi- Od Ljubljane do Gjevgelije (Nadaljevanje s 1. strani) skupno z nekaj tisoč brigadirji proslavili ne samo dokončanje naše največje avtomobilske magistrale, temveč tudi devetnajsto leto osvoboditve našega glavnega mesta. Na slavnostnem zborovanju je najprej spregovoril letošnji komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Zdravko Krvina, za njim pa podpredsednik republike Aleksander Rankovlč, ki je med drugim poudaril pomembnost in koristnost te velike akcije jugoslovanske mladine, v kateri Je sodelovalo več kot 570.000 graditeljev, fantov In deklet iz vseli naših socialističnih republik. ZaJcuJf&L TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Mašilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Lilija, Trbovlje, Za gor|e ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Ma tjan Ll-rOVSEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije ll/II, telefon M-191 - Račun pri NB mezna številka 20'din — Naročnina: mesečno 60 din, četrtletna J80 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List liska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo ZRSRUSHIRCUIRJIU JULIJU 1941. L6TD Lojze Požun: V Trbovljah so delovali na orožniški posla ji »Pri treh štirnah« 4 poklicni orožniki, 3 pomožni policisti In 2 tolmača, v Zagorju 3 poklicni orožniki in dva pomožna policista, v Hrastniku pa 3 poklicni orožniki, 6 pomožnih policistov in 1 tolmač. Kakor je razvidno 1/. seznama politično nezanesljivih in Nemcem sovražnih oseb, ki so ga za vse Revirje vodili v Trbovljah, je imela okupacijska oblast julija 1941 že dobro vpeljano obveščevalno mrežo, ki so jo sestavljali znani In neznani nemški podrepniki In Izdajalci. Med preko dvesto ovadenimi osebami so bili večjldcl komunisti In njihovi simpatizerji, zasledili pa je tudi oznake kot klc-ro- komunist, klerikalni hujskač, propagandist za Italijo, jugoslovanski radikalni nacionalist in druge. Za primer naj navedeni le nekaj ovadenih ljudi: Franc Glančnlk, Loke 454, je bil cin srede avgusta 1941 zaprt samo zalo, ker ga jc nekdo ovadil, da Je na Hitlerjev rojstni dan pozdravil s pestjo namesto z Iztegnjeno roko: Konrad Benčina, Loke 171. je moral v Mauthausen tudi zato, ker je pri šivanju nemške zastave izjavil: »Ali Je to kuka zastava? Ruska Je lepša!«: Antona Sunlajsa, Loke 202, so ovadili, da je že pred vojno veljal za komunista In da so se nri njem zbirali komunisti: bil Jc zelo previden in mu ni bilo moč ničesar dokazati, 20.8.1941 je bil izpuščen iz. zapora; Franc Kozar, Loke 368, je prinesel k Suntajsu propagandni material: zaprt v Celju, poslan v Mauthausen; Alojz Ivanc Iz Hrastnika sc je ob aretacijah komunistov neprimerno obnašal: tri tedne zapora; Janez Krhllkar Jc že v bivši Jugoslaviji izdeloval komunistične letake; aretiran zaradi komunističnega rovarjenja In poslan v Mauthausen; Janez. Godec Je komunist in se udeležuje tajnih sestankov; Rudi Dolničar, Loke 390, Je bil pri komunistih In imel orožje: ni dokazov itd. V tem seznamu najdemo tudi nekatere že takrat splošno znane nemške sodelavce in priganjače, ki pa so jih anonimno ovadili funkcionarji OF z namenom, da bi jih pri Nemcih spravili v slabo luč. Tako naj bi bil Jaklič iz TrboveU velilt prijatelj Srbov In vsesplošni denun-cianl. Da bi član okrožnega odbora OF za Revirje, ki jc napisal anonimno pismo še bolj podkrepil svoje trditve, jih je ilustriral s fotografijo, kjer jc bilo videti Jakliča, kako kot prvi med trboveljsko elito polaga venec k Aleksandrovemu spomeniku pri Sokolskem domu. Vsekakor so bili Nemci preko svojih zaupnikov še kar dobro obveščeni o dogajanju za njihovim hrbtom. Nekateri nemški zaupniki — da bi Imeli večje zasluge — so tudi pretiravali v svojih poročilih. Tako je dobil strah še večje oči in prav od julija 1941 skoraj ni bilo nemškega poročila, v katerem ne bi orožniki Iz Revirjev prosili svoje predpostavljene za pomoč v moštvu, pač vzporedno z razvojem in delovanjem partizanov. Vodja zagorske orožniške postaje Strauss Je lt. Julija 1941 poročal komandantu varnost ne policije (Sipo) in varnostne službe (SD) za sp. štajersko v Maribor: »Obveščamo vas, da sc že od začetka vojne z Rusijo, posebno pa šc zadnji čas, širijo med tukajšnjim prebivalstvom vznemirljive govorice o predvideni komunistični vstaji, ki naj bi izbruhnila 13. in 14. julija v vseh industrijskih središčih bivše Slovenije. Kakor Izglcdn, so vstajo organizirali komunisti ob pomoči klerikalcev, bivših sokolov in drugih nezadovoljnih elementov. Splošni znak za njen začetek naj bi bil napad na telefonske zveze, važnejše komunikacije in temu podobno. Poleg tega naj bi pobili vse liste, ki sc štejejo za Volksdeulscherjc ali pa veljajo za nemške simpatizerje in so jih U komunistični elementi že vpisali v s-^je w I rrr>rn ■ rn *g| na kos prirodi, celo tam, kjer so odpovedali skromni stroji. Ugotovitev, da je izgradnja ceste zahtevala maksimalen napor vseh mladih graditeljev ni in ne more biti priložnostna forma zahvale vsem 572 tisoč graditeljem te najdaljše in najpomembnejše cestne magistrale pri nas. «■ Spomnimo se samo 20 milijonov kubičnih metrov žemlje, s katerimi so se spopadli brigadirji, spomnimo še 2219 manjših in večjih objektov, zgrajenih na cesti, mostov preko Bosuta, Save, Vardarja, Morave, viaduktov, klisur Grdelice, Bujmira, Ba-grdana, močvirij v Makedoniji, Spačvanske šume. Spomnimo se graditeljev viadukta pri Novski, ki so s pokrivali s svojih postelj prekrivali betonsko konstrukcijo viadukta, da nagli mraz ne bi uničil njihovega dela ... Prvi del avtoceste Bratstva in enotnosti od Zagreba do Beograda je bil skončan 1950. leta," mladinska pesem in brigadirski horuk pa se je znova oglasil na gradbišču ceste- od Ljubljane do Zagreba 1958. leta. Med prvimi brigadirji smo srečali tudbmnoge presrečne veterane iz prvih, povojnih akcij jugoslovanske mladine. Ti so takoj zaznali povsem nove pogoje dela ve- liko pomoč in delež sodobne mehanizacije, hkrati pa tudi isti duh mladosti — pripravljenost mladih brigadirjev in brigadirk za delo, učenje in zabavo. »Gradili smo ‘cesto in sebe*, so zapisali graditelji letošnjega poslednjega odseka avtoceste na spominsko obeležje, resnice celotnega graditeljskega obdobja mladih. 48.639 mladincev jn mladink je dobilo na cesti strokovno kvalifikacijo, naše gospodarstvo je dobilo nove- zidarje, asfalterje, traktoriste, sadjarje, servisne mehanike, trgovske pomočnice in natakarje 198.936 mladincev in mladink se je v brigadah naučilo šofirat; avtomobil, voziti moped ali motor, postali so foto in radioamaterji. Nad 48.894 predavanjem je prisostvovalo preko 3 milijone poslušalcev, na avtocesti je bilo več kot 20.000 različnih zabavnih prireditev. In ekonomski učinek gradnje? Brez fraz: po uradnem sporočilu posebne strokovne komisije zvezne gospodarske zbornice, zvezne uprave za ceste, direkcije za avtocesto in predstavnikov CK ZMJ, je ugotovljeno, da je sodelovanje mladine pri izgradnji avtoceste pocenild gradnjo ceste za 14 odstotkov. UGOTOVITEV, DA JE IZGRADNJA CESTE »BRATSTVA IN ENOTNOSTI* ZAHTEVALA MAKSIMALNI NAPOR VSEH MLADIH GRADITELJEV NI IN NE MORE BITI PRILOŽNOSTNA FORMA ZAHVALE VSEM 572 TISOČEM GRADITELJEM TE NAJDALJŠE IN NAJPOMEMBNEJŠE CESTNE MAGISTRALE PRI NAS Zadnji dnevi na posled- nje delovne nervoze, zadnjih mo vsi na brigadirskj miting njem odseku ceste od Osipa- nepredvidenih težav, a že tu- »v nedeljo, 20. oktobra gro- onice do Beograda, dolge 58,5 km so minili v znamenju zad- di v slavnostnem pričakova- v Beograd,« mi je dejal prednju zaključnega praznovanja. /adnjo soboto zvečer brigadir iz Ljutomera, potem, ko jo z brigado prispel z gradbišča v naselje Beli potok. Komandant naselja, Kranjčan Igor Janhar, pa me je povsem realistično prepričeval, da bo njihov, takrat že zelo razoran odsek, pravi čas postal asfaltirana cesta. Nekaj zatem sem komandanta glavnega štaba Zdravka Krvino srečal utrujenega in nezadovoljnega v njegovi bazi pod Avalo. prav ko ja stopil iz avtomobila, ki ga ja pripeljal z avtoceste. »Na cesto nam je zdrselo nekaj tisoč kubičnih metrov zemlje,« je bil kratek. Zato pa je bil presrečen tri dni pred dvajsetim oktobrom. Pripovedoval mi je o nepopisni zavzetosti brigadirjev za delo, a njihovem vztrajanju na cesti preko 'določenega delovnega časa, neprekinjenem nočnem in dnevnem delu na cesti. In ko sem popoldne po ra» govoru s komandantom Krvi-no, poročal svoji redakciji »da so dela na poslednjem odseku ceste Bratstva in enotnosti od Osipaonicc do Beograda, dolgem 58,5 km, končana,« sem se zavedel, da je to pravzaprav tudi moj« zadnje delovno poročilo s c» ste, o kateri sem bralce tako ali drugače obveščal polnih šest let. MLADINSKA PESEM IN BRIGADIRSKI HO-RUK STA SE SKOZI DESET LET OGLAŠALA SLEHERNI TRENUTEK VZDOL2 1.096,5 KM CESTE »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Jak Koprivc Plan bo presežen Iz podatkov o dejavnosti gospodarstva na področju trboveljske občine izhaja, da se je — v primerjavi z lanskim letom — povečala fakturirana realizacija za 20,8 odstotka (in sicer v industriji za 20 odstotkov, gradbeništvu za 34 odstotkov, obrti za 14 odstotkov, trgovini za 22,3 odstotka, gostinstvu za 27,2 odstotka in v prometu za 11,8 odstotka), vnovčena realizacija je večja tza 16,3 odstotka, količinski fizični obseg proizvodnje za 5,8 odstotka, vrednostni fizični obseg proizvodnje za 17,6 odstotka in število zaposlenih za 1,9 odstotka. Manjši pa je izvoz, in sicer za 50,7 odstotka, V primerjavi s planskimi nalogami za letos pa je fakturirana realizacija za 4,4 odstotka večja od predvidene; količinski fizični obseg proizvodnje, število zaposlenih, investicije in izvoz pa so pod predvidevanji. Iz devetmesečnih dosežkov in iz predvidevanj za proizvodnjo do konca leta izhaja, da bo trboveljsko gospodarstvo doseglo predvideno raven in jo po vsej verjetnosti tudi preseglo! Industrijske delovne organizacije bodo navzlic nekaterim težavam, ki se porajajo v zvezi s proizvodnjo, presegle letni plan. Termoelektrarna Trbovlje sicer zaradi zadostnih količin vode na rekah ne dosega predvidenega fizičnega obsega proizvodnje, plan realizacije pa presega. Zaradi pomanjkanja pepela je manjša proizvodnja v obratu za izdelavo zidakov. Rudarji z Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik so presegli proizvodni plan. V mesecu septembru pa so izvozili tudi nad 600 ton premoga v Avstrijo. Strojna tovarna Trbovlje ni dosegla predvidenega plana, največ zaradi izpada pri serijski proizvodnji. Najboljša ni tudi oskrba z domačim reprodukcijskim materialom. V tej delovni organizaciji so pred zaključkom izvoznih poslov za izvoz jamskega oporja na Madžarsko in Poljsko in računajo, da bodo letni plan izvoza tako dosegli. V Cementarni Trbovlje so septembrski proizvodni plan že presegli, ker je delno že začel obratovati nov mlin. Kljub težavam pri dobavi domačega reprodukcijskega materiala je Mehanika presegla proizvodni plan za nad 17 odstotkov. Tetdi v ELIT poteka proizvodnja normalno, čeprav ni aluminijastih palic, jeklene žice in specialnih je kel. V Tovarni pohištva pa se je občutno povečala serijska proizvodnja, v septembru pa je bila prodaja izdelkov nad povprečjem. Povpraševanje po izdelkih pa presega proizvodne zmogljivosti. Obrtna delavnost je planska predvidevanja presegla za 10 odstotkov, vedno porajajo premajhnih in prostorov kvalificirajte di trgpvina nad planom. V ugotavljajo, da promet še večji, voljo več prostora in večja izbira nekaterih vrst blaga. Gostinsko podjetje »Rudar« pa je plan realizacije preseglo za nad 24 odstotkov, sicer pa pripravlja vse potrebno za gradnjo novega hotela. V prvih devetih mesecih letos pa je trboveljsko gospodarstvo doseglo slabše uspehe pri izvozu, saj je bilo v tem, času izvoženo le za 443.208 dolarjev (lani kar za 899.081 dolarjev), s čimer je bilo doseženo le 53,6 odstotka letnega plana izvoza. Rudnik rjavega premoga Trbov-Ije-Hrastnik je izvozne naloge presegel in bo kmalu do- skega sveta inž. Bogo Fllsek je v slavnostnem govoru med drugim poudaril, da so pred segel že letni plan izvoza; iz- kolektivom te trboveljske delovne organizacije pomembne naloge, zlasti še zategadelj, voz iz Strojne tovarne in In- ker računajo, da bo Strojna tovarna Trbovlje 1970. leta pri 1.560 zaposlenih ustvarila vesticijskega biroja pa je pod že 8,2 milijarde din družbenega bruto produkta in s tem postala največja delovna or-predvidevanji. ganizaclja v občini TEI in LIP izpolnila letni plan V mesecu septembru je opaziti v občini Zagorje ob Savi zelo ugoden porast industrijske proizvodnje, tako po fizičnem obsegu proizvodnje kot po finančni realizaciji. Vsa industrijska podjetja so nad devetmesečnimi planskimi predvidevanji, razen Rudnika rjavega premoga, ki je tako po fizični proizvodnji, kot tudi po finančni realiza- vanja. Na ugodno rast proizvodnje v Tovarni elektroporcelana vpliva dobra organizacija dela znotraj tovarne in pa ugodne tržne razmere. V letih 1964 in 1965 namerava tovarna z večjo investicijo povečati obseg proizvodnje in bruto produkt od sedanjega 500 milijonov din na 2 milijardi 200 milijonov din. Tudi Lesno industrijsko IZ DELO VNIH KOLEKTIVOV ciji pod planom. Nekatere delovne organizacije — Tovarna elektroporcelana Izlake in Lesno industrijsko podjetje — pa so cefc presegle letni plan proizvodnje že v prvih devetih mesecih. Takšna ugodna rast industrijske proizvodnje ni odraz večje mehanizacije in vlaganja investicijskih sredstev v obstoječe kapacitete, ampak odraz vse večje produktivnosti in ekonomičnosti ter iskanja notranjih rezerv. Od vseh delovnih organizacij izkazuje najboljše rezultate Tovarna elektroporcela-na Izlake, ki je zd 19,55 % prekoračila devetmesečni plan fizičnega obsega in za 44,94 •/o finančni plan proizvodnje. Od predvidenih 504 mili ionov din v letu 1963 je do 30. septembra 1963 dosegla že 604 milijonov din realizaciie in ic že za 19.91 % prekoračila celoletna planska predvide- podjetje Zagorje dosega ugodne rezultate tako po finančni realizaciji, kjer je za 30,82 % prekoračila devetmesečni plan in celo za 5,79 % letni plan, medtem ko je po fizičnem obsegu proizvodnje za 16,43 odstotkov nad devetmesečnimi planskimi predvidevanji. Zaradi velikega povpraševanja po SVEA kuhinjski opremi podjetje svojih obveznosti do pogodbenih strank ne bo moglo v celoti izpolniti. Vzrok temu so premajhni proizvodni prostori in si je moralo podjetje pomagati na ta način, da je sklenilo kooperacijske pogodbe z nekaterimi kooperanti v in izven naše občine. Tudi LIP ima za v prihodnje že jasno izdelan program dela in bo verjetno v letu 1964 pristopil h gradnji novih proizvodnih in skladiščnih kapacitet. S tem se bo proizvodnja znatno dvignila, saj bo predvi- doma dosegla v letu 1965 1,2 milijarde din bruto produkta. __ Industrija gradbenega materiala je presegla finančni plan za prvih devet mesecev za 19,73 % in plan fizičnega obsega proizvodnje za 1,80%. Z ozirom na ugoden položaj na tržišču (nizke cene in dobra kvaliteta) bodo po predvidevanju do konca leta plan proizvodnje dosegli, razen če ne bo zaradi objektivnih razlogov v slučaju prezgodnje zime — proizvodnja otežko-čena. »TEVE — Varnost« je v večji meri že izkristalizirala svoj proizvodni program. Brez dvoma je, da je njena proizvodnja za jugoslovansko tržišče izredno pomembna, saj se skoraj vsi takšni artikli uvažajo. Plan po fizičnem obsegu je presegla za 1,8 %, finančnega pa za 12,56%. Dejstvo je, da bodo morali v »TEVE — Varnost« v bodoče vse bolj misliti ne samo na trenutna ozka grla — to je delovno silo, ampak tudi na ndve kapacitete, z drugo besedo, na večje investicije. Zagorski obrat tovarne konfekcije »Lisca« je sicer pod planskimi predvidevanji, vendar je to razumljivo, ker je tovarna letos šele začela obratovati in je bilo treba delovno silo za tovrstno proizvodnjo še priučiti. Vendar pričakujejo, da bodo do konca leta dosegli planska predvidevanja za leto 1963. Investicije manjše od predvidenih (ma) TRBOVLJE — V Trbovljah so računali, da bodo delovne organizacije namenile za investicije skupaj nad 1 milijardo 741 milijonov dinarjev, od tega samo industrijske delovne organizacije 1 milijardo 483 milijonov din. Do konca meseca septembra je bilo vloženih v investicije le nekaj nad 1 milijardo 51 milijonov dim, od tega v industrijo nad 942 milijonov din. Omeniti velja, da sta Termoelektrarna Trbovlje in Cementarna Trbovlje na- menili za investicije izključno lastna sredstva. Letni plan investicij pa je bil ob koncu septembra dosežen s 60%. Verjetno bi bila investicijska dejavnost na področju trboveljske občine večja, če bi delovne organizacije dobile več sredstev za investicije; težave se porajajo predvsem okrog zagotovitve virov financiranja in vedno večjih zahtev po večji udeležbi lastnih sredstev pri dodeljevanju posoiil- DOPISUJTE V Zasavski tednik! Opravljeno obsežno delo Nova osnovna šola prihodnje leto? že drugo leto deluje za področje vseh štirih zasavskih Občin — Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litijo — medobčinski Zavod za prosvetno pedagoško službo, ki Ima sedež v Trbovljah. Zavod opravlja svoje delo predvsem na osnovi analitičnih metod, ki pa zahtevajo proučevanje, ugotavljanje in ukrepanje s pomočjo svetovalcev in zunanjih sodelavcev. Zavod za prosvetno pedagoško službo organizira in vodi v Zasavju delo 16 medobčinskih aktivov učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Delo teh aktivov je obsežno, saj pripravljajo seminarje, predavanja, vzorne nastope, razprave, testiranje in drugo; zraven tega pa všklajujejo še metode dela in pedagoške prijeme pri posameznih predmetih. Zavod je v zadnjem času izdelal več analiz, tako o obšolskih dejavnostih za vse šole. o organizaciji razrednih skupnosti, o učnih uspehih, testiranju, družbenem upravljanju in o oblikovanju šolskih kolektivov. Analize so posredovali šolam, svetom za šolstvo pri občinskih skupščinah, občinskim in okrajni skupščin}. Zavodu SRS za napredek šelslva in vsem aktivom v Zasavjd. Zavod za prosvetno pedagoško službo pa je opravil tudi obširno anketiranje v zvezi z revizijo učnih načrtov za vse zasavske osnovne šole. Zbrani podatki so zelo obsežni in bodo pomembni za izboljšanje dela na šolah in za samo revizijo učnih načrtov. Pedagoški svetovalci Zavo- da pa so v zadnjem letu opravili med drugim tudi 705 pregledov šolskega dela ter poročila posredovali svetom za šolstvo pri občinskih skupščinah. Zraven tega je Zavod za prosvetno pedagoško službo pripravil 18 seminarjev in posvetovanj z učitelji, šolškimi odbori in člani svetov za šolstvo. Izdal pa je še 2 učbenika v lastni režiji. Kar pa je še posebej važno: Zavodu za prosvetno pedagoško službo za Zasavje v Trbovljah je uspelo povezati šolo z družbenimi činitelji. Ta uspeh gre — med drugim — pripisati precejšnjemu sodelovanju pedagoških svetovalcev s političnimi in družbenimi organizacijami. O gradnji nov*: osnovne šole v Zagorju ob Savi so razpravljali vrsto let. 1959. leta je Izvršni svet Socialistične republike Slovenije potrdil investicijski program, ki je določal za to gradnjo skupaj 140 milijonov din stroškov (in sicer za zgraditev samega šolskega poslopja, telovadnice, za opremo in zunanjo ureditev). 1960. leta pa se je začelo z gradnjo novega šolskega poslopja. Doslej so bila opravljena vsa zemeljska in betonska dela ter izdelana stfeha. V gradnjo je bilo doslej vloženo nad 76 milijonov din, od tega nad 49 milijonov din kfstnih sredstev. Po predračunu bi bilo potrebno za-dograditev še 78 milijonov din; spričo podražitve gradbenega materiala in zvišanja cen uslugam pa bo treba investirati v novo šolo najmanj okrog 132 milijonov din. ® Poslopje, v katerem je zdaj zagorska osnovna šola: je bilo zgrajeno 1874. leta, in razumljivo zdaj ne odgovarja današnjim potrebam in zahtevam, tako po kapacitetah, funkcionalnosti in osnovnih higienskih predpisih. 0 .Osnovna šola Zagorje ob Savi ima v te mšolskem letu vpisano nad 850 učencev, ki so razporejeni v 27 oddelkov. Na začetku šolskega leta bi morali odpreti najmanj še tri oddelke v 5. in 6. razredu, vendar ni bilo na voljo učilnic. 0 Učilnice so na treh krajih v Zagorju, in sicer je v starem poslopju 12 oddelkov, v poslopju Strokovno izobraževalnega centra 13 oddelkov in v Gasilskem domu v Ko-tredežu 2 oddelka. 0 Sola nima ne zbornice in ne kabineta, vsa učila mora hraniti v enem samem podstrešnem prostoru. V premajhnem in neprimernem podstrešnem prostoru je tudi delavnica za tehnični pouk. Vsa dejstva govore v prid zahtevi, da je treba z gradnjo novega šolskega poslopja dokončati do konca šolskega leta 1963-64. O vprašanju, kako zagotovili potrebna sredstva za nadaljevanje iu dokončanje del, pa so razpravljali člani zagorske občinske skupščine na ponedeljkovem zasedanju in poročamo o lem na drugem mestu. (ma) NEDOGRAJENO NOVO POSLOPJE ZAGORSKE OSNOVNE SOLE Letos tri revije Priprave na letošnjo kulturno sezono v hrastniški občini — kot kaže — niso samo na papirju, temveč v polnem teku. V soboto zvečer bo namreč občinski svet Svobod in PD priredil v mladinskem domu v Hrastniku revijo pevskih zborov. Po dosedanjih prijavah bodo na tej reviji peli zbori Svobode I in Svobode II ter Dola. V mesecu novembru bo-verjetno že naslednja revija, ki jo prav tako pripravlja občinski svet Svobod Hrastnik. Tokrat sc bodo Hrasl-ničanont predstavile štiri dramske sekcije s svojimi uprizoritvami. Občinski svet Svobod pa ima v načrtu tudi revijo zabavne glasbe, na kateri naj bi nastopilo se- dem ansamblov. To pa še ni vse. Na Svetu Svobod namreč menijo, da bo potrebno v obstoječe klube na območju hrastniške občine vnesti več konkretnejšega dela, pri tem pa ne zanemarjati pozitivnih izkušenj iz dosedanjega dela klubov. Kulturno dejavnost v hrastniški občini doncklc zavira tudi pomanjkanje' primernih prostorov za vrsto sekcij hrastniških Svobod. Občinski svet Svobod sl bo še naprej prizadeval in sodeloval s pristojnimi organi, da bi v Hrastniku v perspektivi le dobili prepotrebni kulturni dom. Potem bi prišli v Hrastnik tudi kvalitetnejši ansambli. ki Idi kdaj ni moč dobiti ■zaradi neprimernih prostorov. Sklad za pospeševanje kul- turne dejavnosti šc ne dosega namena, za katerega je bil osnovan, predvsem iz vzroka, ker vanj ne dotekajo sredstva tako, kot bi bilo potrebno. Posamezne delovne organizacije ne vplačujejo redno prispevkov za ta sklad, so povedali na svetu Svobod. Ker pa ni drugih sredstev, kulturna dejavnost upada. S finančnimi problemi sc bore predvsem okoliška prosvetna društva, ki nimajo zares nobenih drugih možnosti, da bi prišla de sredstev. Občinski svet Svobod ima v načrtu za letošnjo kulturno sezono šc nekaj prireditev, po svojih močeh pa bo pomagal uidi dtuštvom v občini, -pb- »Veseli rudarji« v Franciji TRBOVLJE — V petek dopoldan so odpotovali v Francijo »Veseli rudarji« s pevskim triom ter predstavniki trboveljske občine In občinskega sveta Svobod In sicer na povabilo francoske Izseljeniške matice. Obiskali bodo več naselbin slovenskih Izseljencev, kjer bodo nastopili s programom narodnih viž. Na gostovanju bodo dvanajst dni. I. Turneja po Avstriji (Pa) ZAGORJE — Instrumentalni kvintet Muhkovič te Zagorja, ki je tudi na RTV Ljubljani posnel v zasedbi tria nekaj skladb avtorja in vodje ansambla harmonikarja Janeza Mahkovlča, je prejšnji teden tri dni uspešno gostoval e Avstriji. Povabila ga je »Demokratlscbe Vereliilgung-Klnder land G raz«. Pred tem je kvintet Mahkovlč na pobuda Okrajnega sveta Svobod in OK /MS gostoval s programom na prireditvah ob dograditvi avtomobilske ceste » Bralstva In enotnosti«. Ansambel pa je sodeloval tudi na zaključnih prireditvah v naseljih ob novi avtomobilski cesti. Kritika napak še ni vse 1 Ce je bilo v referatu in poročilu povedanega precej kritičnega- na račun objektivnih In subjektivnih pojavov in vprašanj s področja dela delavskega samoupravljanja, uveljavljanja ekonomskih enot, izdelave statutov in drugega, razprava na sobotnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Hrastnik ni izpolnila pričakovanj. Večina problemov je ostala odprtih, svojo mesto so menda dobili med sklepi občnega zbora z motivacijo, da jih bo potrebno rešiti. Na kakšen način in kako, pa bo stvar tistih, ki se bodo ubadali z njimi. Omenjene ugotovitve sem zabeležil, ker očitno ni in ni bilo odgovorov ter morebitnih rešitev na nekatera pomembna vprašanja iz referata in poročila. Kritika napak res še ni vse. Napake bodo ostale, če ne bomo proučili, kako jih odpraviti, če se bomo samo deklarativno zavzemali, ugotavljali in zapisovali — potrebno jih je odpraviti! Ko je predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Greben govoril o uspehih delavskega samoupravljanja in gospodarjenja, je v svojem referatu opozoril na vprašanja ekonomskih enot. O njih je bilo sicer govora tudi na lanskoletnem občnem zboru In drugih dogovorih, pa o nekih konkretnejših rezultatih iz dela teh enot ni mogoče govoriti. Mislim, da je dejal tovariš Greben, da bomo morali na tem področju biti že v bližnji prihodnosti bolj prisebni, ker nas čakajo v proizvodnji, dvigu produktivnosti In ekonomičnosti pomembne naloge. Pri tem je pomembno, da je nova organizacijska struktura Zveze sindikatov po panogah plilagojena konkretnim razmeram, kajti sindikati po posameznih ponogah bodo laže v sklopu lastne problematike reševali skupne probleme. Kot je dejal predsednik sindikalnega sveta Hrastnik, se je že marsikateri sindikalni aktivist ob reorganizaciji sindikatov vprašal, kaj naj sindikat še sploh dela, ker so mu vse pobrali, celo skrb za to, koliko dopusta bo kdo dobil in vožnje z vlakom, ozimnico, družbeno prehrano. Takšna skrb pa je_očitno preveč. Mesto In vloga sindikata in Zveze sindikatov je vedno bolj poglobljena, načrtna za usposabljanje proizvajavcev za upravljanja delitev, boljše gospodarjenje ipd. Razumljivo nam mora biti, je nadaljeval Jože Greben, da pri taki vsebini dela ne zadostuje več sindikalni aktivizem, ■ \emveč široko znanje, sposobnost spoznavanja in fcševanje najbolj akutnih problemov. Zato je posebno okrepiti kadrovsko ne samo sindikalna todstva, temveč jih je potrebno tudi Izobraževati. KONFEKCIJA »OBNOVA« Radeče potrebuje večje število šivilj in krojačlc za delo na domu. Interesenti naj se priglasijo glede dogovora v pisarni podjetja. »Obnova« Radeče . RAZPIS Obrtno podjetje »TAPETNIŠTVO TRBOVLJE«, Cesta Tončke Čeč 43 proda ali pa da na prepis, naslednja osnovna sredstva: 1. motorno kolo »Colibri« — knjižna vrednost 133.000 dinarjev, 2 tehtnici decimalke do 200 kg — knjižna vrednost 16.000 din. Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije in ostale družbene ustanove. Predmete, ki so naprodaj, si lahko ogledate vsak dan v prostorih »Tapetništva Trbovlje« v Trbovljah. ST Letos za Sl milijonov dinarjev ifroza r TRBOVLJE IN SALLAUMINES — PRIJATELJSKI MESTI SALLAUMINES — V nedeljo so v malem rudarskem mestu na revleru Francije, v Saliauminesu, praznovali 40-letnico prihoda slovenskih rudarjev v ta kraj. Proslave, ki je bila v mestni skupščini v slavnostni dvorani občine, se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu Mita Miljkovič. Slovenski rudarji so prišli v Sallaumines za časa velike gospodarske krize , . , , , v predvojni Jugoslaviji. Od leta 1922 do 1927 se je v to mesto preselilo 45.003 ;o°vr<»Pcti” valniceln Slovencev Po vojni se je v domovino vrnilo 15.000 rudarjev iz lega kraja. Zdaj ne in ventilacijske naprave, Z1V1 v oallaummesu okoli tri tisoč slovenskih rudarjev, medtem ko jih je gi«-' jonov dinarjev za nakup po- nadalje organizirali sodoben precej pomrlo zaradi silikeze. 55 milijonov dinarjev svojih Ste^11“ rnRjBtGra^k trebnih strojev, pri čemer je notranji transport, ki ga do- Nedeljska slovesnost se je pričela s sprejemom, ki ga je občina priredila na čast izdelkov. V devehh mesecih (ma) ^ZAv ^ be- bila njihova udeležba okrog slej praktično ni bilo in našega veleposlanika v občinski skupščini. Na tej slovesnosti so bili tudi predstavniki V Tovarni lesenih pet in Glede na Pre^?'' lesne galanterije »Peta« v izvodnje, to .fflfonje njega tržišča, so v »Peti« do- valnice in garderobe,' toplot-Radečah zagotavljajo, da bo- lesno galantenjjjfcl'-do do konca leta izvozili za k številna Pzz —X7.v v—r- i- ifru , u,1<* ujmuvti uucicz.ua univg siej praktično ni ono in nagega veieposianiKa v občinski skupščini. Na tej slovesnosti so bili tudi predstavniki so izvozili za preko 30 milijo- no' podjetje . JT ob 30%. V »Peti« menijo v pri- drugo. Ta investicija bi ve- občinske skupščine Trbovlje. Na sprejemu sta govorila sallauminski župan Jules Tebi tei nov izdelkov, vendar so se v Savi se Je.? JT*?' hodnjih letih povečati proiz- ljala okrog sto milijonov di- tajnik občinske skupščine Trbovlje Alojz Trpin, ki je Izrazil zadovoljstvo nad tem, da * *—‘----- > ----- — — ■* **»■' j luni puvccau pi ut/. ijaia v. začetku pojavile precejšnje cijo v prvih .■aloil,!8^ih vodne kapacitete. To so si narjev. težave, ker podjetje ni imelo močno pribl®?Jr??kini na zalogi zadostnih količin nalogam. V tet3?r’ de- kim začrtali v osnovah sedemlet- zemskimi kupci še niso bile čunajo, da dokončno sklenjene. Radeška skoro zagoto' ra- podjetja, ki predvideva za nosti delovnega kolektiva zaciji lidaj uc' nega PersPekt‘vncža razvoja prihodnje so plod prizadev- rudarjev. 1 I dokončno sklenjene. Radeška skoro zagotov^J-Pl ker nostne proizvodnje. Povečali »Peta« izvaža danes pred- imajo odprta & vadbi- bodo proizvodno halo, sušil- sta Sallaumines in Trbovlje postali prijateljski mesti, hkrati pa je povabil delegacijo Vsi ti uspehi kot načrti za mesta, da obišče Trbovlje. Ob tej priložnosti je Trpin izročil tudi darila trboveljskih Popoldne so v slavnostni dvorani občine priredili sprejem, na katerem sta bila rudarja lesa, pa tudi pogodbe Z itl^ lovni organ^u ,------- ... _ ------ ----------------------- . -v-— „uv„,e sprejem, im navcresn sta ona ruuar.a |V04% s*° °dstotkov povečanje vred- »Peta«, ki se je pre_d_leti zna- Hrtič in Martinčič odlikovana z Redom jugoslovanske zastave z zlato zvezdo, rudarji DELA PRI GRADNJI NOVE BENCINSKE ČRPALKE v Zagorju ob Savi zadnje čase dobro napredujejo vsem v Združene države Arne- šča. . „ rike, in to pohištvene dele, v V Zagorju ja.Vzdaj Veliko Britanijo pa lesene dokončujejo galanterijske izdelke. V »Pe- novanjskem hi® ob ti« predvidevajo, da bodo Cesti zmage; 1%.hlcev verjetno že prihodnje leto pa gradijo tojjfcljske izvažali tudi na tržišče Za- bloke s po 3» jNi, ki hodne Nemčije. bodo vseljivi ene- Tudi planska predvideva- ga od teh treh nja menijo v »Peti« letos iz- blokov gradi \ polniti, ki so za 22% večja, jetje iz ZagofR kot so bila leto dni popreje. tržišče. Zraven Letos bi si radi pravočasno gorju ob Savi 'r& zagotovili zadostne zaloge le- bencinsko žri sa, da bi proizvodnja nor- zmage. J. malno stekla tudi v prvih Zagorsko j^djet-mesecih prihodnjega leta. V je pa ima vež t < tudi kolikor bodo v gospodarski v Sevnici, saj J? dva t?"~ zbbrnici pravočasno razpore- stanovanjska po 20 r ;; ijo lesa po posamez- stanovanji,. nf* 1 Vežja fH šel v težavah, ki pa jih zdaj že uspešno prebrodil. dili sečnjo lesa po posamez- . nih gozdnih obratih, bo ver- dela pa opravi)? • jetno les pravočasno vHovar- pitami v Sevnik ni, to pa pomeni nemoteno proizvodnjo. Seja občinske skupščine Zagorje itf* Jev 1 Tudi letos vi seminarjev (n) LITIJA 'Mah Delavska univfTj^di v tej izobraževalni 'Pri- omeniti II. ekonomske sred 'eno- Denhar, Tomc, Čebul, Kastelic in Skočir pa z Redom jugoslovanske zastave s srebrno zvezdo. . Nereden dotok sredstev . Ko so v Zagorju ob Savi ustanavljali sklad za pomoč društvom in določili način za zbiranje sredstev, so želeli, da bi tako zagotovili vsaj najnujnejša sredstva za nemoteno delo društev. Vendar temu ni tako, saj delovne organizacije dokaj neredno vplačujejo prispevke. Lani bi npr. morale vplačati delovpe organizacije v sklad nad 7,800.000 din, vplačale pa so le 3,757.043 din; do konca septembra letos pa bi morale vplačati 6,374.000 din, vplačale so pa le 2,226.656 din. Ob tako nerednem dotoku sredstev se poraja vprašanje, kako bo z društveno dejavnostjo v novi sezoni. Dodeljena sredstva porabijo v društvih le. za nakup potrebne opreme, za najemnino in za stroške tekmovanja: ob tem pa seveda ne ostane sredstev za vzdrževanje domov. Do 10. oktobra je sklad za Komunalno podjetje in po-pomoč društvom dodelil po- s'ovna enota Trbovlje »Elek-... . . tro-Ljubljana«. samezmm občinskim zvezam oz. svetom in društvom skupaj 2,480.000 din Sredstev; od tega občinski zvezi za telesno vzgojo 1,380.000 din, občinske--mu svetu Svobod in prosvetnih društev pa 570.000 din. T.°’ kar se. ’ ztad”>emJ*r - su dogaja na športnih igriščih, Dodeljena sredstva .so mini- zasluŽi najostreje kazni. O malna, saj je treba upošteva- tem smo ie pisali. Višek vsega nedeljski nešportni do- SPET IZPADI letni ti, da tekmuje samo v re- )e Pa nedeljski nešportni do- splošno izobra* r ln DELOVNI KOLEKTIV LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA ZAGORJE je že presegel nubliških in nokraiinskih li- godek v Llubl>ani’ med !reca zaradi dotrajanosti osnutkov statutov sploh še jezikovni tečaj ne. predvideni letni plan realizacije. Na sliki: skladišče rezanega lesa ob Cesti zmage J "**•" RuAana .> starega niso začeli. Občinska skup- - ščina je sklenila predlagati , Jy e V ponedeljek je bila v Za- ni šoli gorju ob Savi 5. seja občin- šolskega poslopja, ske skupščine, na kateri so skoro 90 let, izredno težavno; — med drugim razpravlja- zaradi slabega stanja šolske- vsem delov, organizacijam, li tudi o poročilu upravnega ga poslopja pa* je ogrožena da naj skušajo do konca leta odbora sklada za pomoč dru- tudi varnost učencev. 1959. le- izdelati osnutke statutov; štvom, o stanju osnovne šole ta so sicer v Zagorju ob Savi vzporedno pa naj bi poteka^ Zagorje in o poteku del v že začeli graditi novo šolsko la tudi dela pri izdelavi osta-zvezi z izdelavo osnutkov sta- poslopje, včndar so bila dela Hh predpisov, tulov delovnih organizacij. spričo pomanjkanja sredstev Dosedanji način zbiranja ustavljena; za dograditev pa So zaiiteni res samo gozdovi? PrInnvedOV®£ uSl O _i t, T .1 , . V . -. . ... Občinsko skupščino Zagor- Pripovc 0 ^ < , 0 k en™ strokovnjaku. Tudi dokončni smrti. Nato Je zamahnil po drugem, čez daljši oh Savi" na zadnii seii la brezmejno fv Je takorekoč nezmotljiv. Nosi čas po tretjem ln tako naprej. Prehodili so gozd od vzhoda . . , . - "zdaj" potreboval i'" nad > ob Savi so na zadnji seji - a= mKorekoč nezmotljiv. Nosi ganizaciie namreč doka? Z da nastaja vprašanje. , m' -gradnjo Skopja, .kon, ta ^ k, vtls o njem In nedostopTCjšr^lobel" bolj”gotovo VjeCinašJl ‘strokovnjak društvene dejavnosti na pod- ^Zenu °Tvojgl*^k f.Z Omenili smo že, da imajo izpadi onemogočajo športna zagorske delovne organizaci- srečanja, da. blatijo sebe, svoje ___, , .. , , „ , , je še za nad 9 milijonov din ljubljence in svoj kraj. Ne za- š.ora je tudi njega zaznamoval Kar naj kmet plača sklad obveznosti do sklada za p<> dajo se, da tako racman e za celo drevo, zakal na le na tako nemarno nosekal. I.a«fni. uu aaiaua ca pu- / , > i , . njem rokometašev Rudarja :n gah precej moštev iz Zagor- Olimpije. ja in da morajo moštva na Kaže, da vse preveč borbeni tekmovanja. Pričakovati pa navijači ne morejo m nočejo je mogoče, da se bo z novo doieti, da je gledalec le o pa-j. .. zovalec srečanja in da s svo* sezono - zarad, pomanjka- ;;m vzpodhujJnjem vliva no. nja sredstev - zmanjšalo vt moh SV0Jim ljubljencem. število tekmujočih moštev, Gledalci, ki povzročajo ne-kar pa prav gotovo ne bo rede, se verjetno ne zavedajo, vzpodbudno za nadaljnji raz- da s- svojim nešportnim ravnava) in še večji razmah vse tljen\ ‘n izpadi povzročajo J— “"»iraia uvjuvnust ze , . , - močno zmanjšala, pričakova- !rebvna sredstva. Zaradi tega ti pa je celo mogoče še na- ,e bll° sklenJen°. da se o daljnje upadanje minimalne Problemahki obvesti okrajna dejavnosti. Občinska skupšči- Skn^Č‘"t Lj“blj,^a: . ... izkoriščeno na je sklenila, da naj se od - 0bč,nskl skupščini je bilo '“Obsceno. jv »VIVV. umnu guzu v KUupvi avsjvi. __ ^ __________ uu - Neprepričljivo _#tlllA|‘ ake dobrote nam bo koopera- delovniir organizačij^zahteva* 56 P°ročano. da dela "v zvezi Predsednik občinske skup- c|Ja Pr,n”'a’ v ’nlNeI1,ln »Pravljal papirje v enega da izpolnijo obveze do skla- 7 lzdeIav0 osnutkov statutov . ščine Dušan Kolenc pa je ob °d Predalčno r"?1,torbl- Ker Jc bl1 nepreprlč- da; za prihodnje zbore voliv- delovnih organizacij ne po- zaključku seje seznanil člane, Ulv )n neJ^ |in ”3» da letos še ne damo. Dva cev pa naj bi pripravili ob- tekaj° najbolje, saj imajo le da bo prihodnja seja občin- *lrokovnla*a| v *o se spogledali, jezno DE NA SODNIKA. taki pre-na vsak grobimi tijska zadruga Zagorje nad izpadi vplivati na odločitve 800.000 din, »TEVE-VAR- sodnikov, najstroije kaznuje-NOST« 700.000 din, po nad i°- Vsi prenapeteži morajo ve- 400.000 din Tovarna elektro- dt*> d* so športniki m vodstvo tisti, ki bodo uredili mo- torno poročilo o delovanju v 4 organizacijah izdelane društev na področju zagor- osnulke statutov; v eni raz-ske občine in o problemih Prav|Jajo o osnutku; v 4 *- “ri-"i“■s#srl; _____________________________________ . . ... . .. etan, obeh zborov občinske osnutke statutov. V skoro je ob Savi in o smernicah za vez- Strokovni, Ul v sveto Jezo. Sredi gozda kar je želel. Ce Je to res, ne vem. Ljudje pač vse mogoče podjetje, »Lisca«, SAP-Ljub- tisti, kii bi moral z vandaliz- skupščtne so tudi ugotovili, polovici delovnih organizacij izdelavo družbenega plana Je »glavni« °at* ln ko Je naletel na dovolj govorijo.) ... ... ^ yaria poslovalnica Zagorje, mom odločati o potekih ir*- izdelavi občine Zagorje za 1964. leto. drobno to »u® *etnahnll to ga s lem zapisal da je delo na zagorski osnov- pa z delom pri njimi ujel človeško (P. s. Danes sem Izvedel, da Je nekemu kmetu odkazal, gujejo in da je tisti, ki s objektivnim ravnanjem Lesno industrijsko poplača trud igralca ter da ni N. R. Povrtnina, Potrošnja, »Meso«, čanj. .tih (Piše Franc Kopitar-Silvo) rala zmanjšati brzino. Prelil- Pri Vicenci smo zaviti na Že v mladih letih sem si že- te la sva dolgo kolono ilalijan- stransko pot, proti Arzigna-lel potovati. Hotel bi daleč skega vojaštva. Mnogi so sc au, ti je srtsdojevclike mesto na sever, kjer plavajo ledene smejali in nama mahali v po- v severni Italiji- Parkirala gore, daleč na jug, kjer je zdrav. sva na glavnem trgu in šla Malo pred Benetkami naju v prve menjalnico, kjer sva je dohitel italijanski prijatelj zamenjala za deset tisoč lir Luigi, ki naju je že v Zagor- danskih kron. Med tem pa je ju povabil na obisk tovarne najin prijatelj Luigi odšel v Peli izza ri v Arzignano. Parki- tovarno, da jih obvesti o na-rali smo pred neko Obcestno šem prihodu. Natakarica je gostilno, spiti med glasnim takoj spoznala, da sva tujca, razgovorom vsak steklenico ker sva ji hotela plačati z POSTNI PREDAL 82 doma sonce. Rad imam morje in planine, ravnine in gozd. Vse ima svoje čare. Domovina in tujina. Take sem se nekega dne nenadoma odločil za potni list, nekaj deviz in vozno karto. S prijateljem sva se namenila na Dansko v Ko-penhagen. Prevce cnostai ao te mi zdi vsesti na vlak ali letalo. Vozni red že od nekdaj sovražim. Morda je malo nenavadno, toda odločila sva te za sfička«. Preskrbela sva Bu mednarodno za varu vame. kajvažnejče rezervne dele za morebitne okvare, nekaj fkant« olja in bencina m naje potovanje, dolgo pvttisoč kilometrov, se je pričelo. Na dan odhoda je sijalo «onoc. Zagorje sva zapustila g zgodnjih jutranjih -urah. Prvi postanek sva imela v Ljubljani, kjer sva v Narod-•i banki za okrog 32.000 dinarjev dobila 280 danskih kron in nakupila nckai potrebnih stvari. Za dobro voljo je poskrbela slivovka in le smo brzeli v smeri Sežane. Pred mejo sva si oskrbela še nekaj sto litrov bencina z hamenom, da si prihraniva dragocene devize, nato pa sva ta dolge kolono tovornjakov »bstala pred našo carino. Procedura je bila zelo kratka: žigosanje potnega lista, deponiranje odvečnih dinarjev. vpis fotoaparatov in popis stvari, ki so bile v avtomobilu. Petdeset metrov dalje so nama italijanski cariniki žigosati tranzitno vize, ki velja pri Italijanih šest Franc Kopitar — Silvo: ne skidrkc) ceca-celc, nato sme skupaj september 1963 (Iz popot- clcseltisočefskim bankovcem. Od vsega, kar ie govorila, sva razumela samo ta. da potrc-buie drobiž. Obrnila sva žepe in ji s tem dokazala, da ga niraara. ona pa je petem nekega od gostot' poslala menjati denar Ko sme si -ogledovali mesto, so sc nam pridružili Se precej zgovorni inženirji iz d:ti, tar vsekakor prispeva k nadaljevati pot. Tudi za porazu, ju njihovega turizma. sUnok- ™ °6tod Benetk ni bi-Atlad, simpatičen carinik se Odpovedati smo St- ic pozanimal koliko steklenic ■»»K mestu romantike in Iganc pijače imava s seboj 8<>odol, ker je biliv pred nami M če ni slučajno kakšna $c doliia Pot To čudovito 1c-škaIliča cigaret odveč. Ko si Pi ccsti' ki sc imenuje »Avte ogledal še meje nalivno tostrada la Serenissrma«. sva tvro, za primer, da ne bi H- se mimo številnih pisanih re-hotapil z diamanti, nama je klaannih tabel peljala dalje. Zaželel srečno pot' in odpc- Bobra reklama je že polovi- tovarne Peltirrari in žc po do-Ijala sva sc dalje. čeu uspeh pri prodaji in to bri uri smo vi postali domači j Italija’ V bistvu sc ni nič lla,U»ni vedo, saj propagira- in ugotoviti, d« je »nosse ar-tprvmcnilo, le tuje ozna >°- od raznovrstnih izdelkov fico# le najbolj primerna pike na avtomobilih ki so fer- AEG. znamk avtomobilov, do jača, ki odgovarja okusu Staneti mimo, so nočna vžbujalc osvc**^n'h nftohnlnih pi- jercev in Italijanov. Večerjali nenavadne občutke. Morda jc *ač- .Nche,e sem w *PWT>nil, urno v lokala. M precej sneto domotožje, radovednost -*c *** P1*- ™ kaj vera. Ker sva oba Trst ie mal°’ rtdda. bi ha postanek izguba Na štirih cestiščih, ki se časa, zato sva sl privoščila skupaj Kroka preko dvajset prometm prekršek, se m metrov -in ti omogočajo ne-glavni cesti obrnita in žc sva oviran promet, sva p »srečala vrečici i>roti Benetkam. Po- lij trosi. PltiCitlu $v*i -takso za trajina je bila itekaj časa en odsek in avtomobil v zne-precut enolična in dolgočas- sim 246 lir. To je pravzaprav •a. kar je še bolj povzročilo pameten način pridobivanja tMouno nmumaM. r.mcteo te etrujenost. S prijateljem sva denarnih sredstev za vsej del- *»•«« tč «.d nea ec menjavala za volanom in ne kritje stroškov vgdracva- *'*"*»'' Fretl "--p: :c bilo * je zopet po poldrugi nja teh -čudovitih test. Kaže- ”7' * N jo za- eri odprl pogled «a morje, lel sem si. da bi sedel v mer- n' .7 . " *««*. a je t>ilw potovanje beftj prijet- cede* ali jaguarje, da bi vo- 1 r * ' - ‘v:n ‘roena- Bo. Pri Ccrvignanu sva me- zil s 126-460 km na ure. (Se aad.diuiel^ minjn na našo Sestlco. Hrana je bila dobra 4n okusna, same kako se pravilno jedo špageti, se z Radom nisva mogla naečiti. Ttatijani ao r lem veliki mojstri tn sva iih zaman poskušala posnemali. Bila ua atele nerodna in nikakor nisva leonla repreaaso- - še enkrat — V NEDELJO BREZ TOKA! Tovariš urednik! Du kodo potrošnik: električne energije v reikrjih pravilno obveščeni, kako je z električno energijo ob nedeljah, daje poslovna enota Trbovlje »Elektro Ljubljana- naslednje pojasnilo: Plan popravil za teden dni na električnem omrežju je znan ie v začetku tedna: kakšen pa bo televizijski program, pa je mogoče izvedeti šele v soboto ko je ta spored objavljen v dnevnem časopisju. Električno omrežje v Trbovljah te ic preveč obremenjeno. Zaradi povečane obtežbe 10 kv daljnovodov ie podjetje »Elektro Ljubljana*, poslovna enota Trbovlje pristopilo k urejanju oziroma povečevanju zmogljivosti 10 kv daljnovodov. V zvezi s tem so ie bile in še bodo v Trbovljah potrebne krajše prekinitve toka med -tednom in daluc ob nedeljah, ker ob nedeljah večina industrije ne obratuje. V primeru slabega vremena pa prekinitev ni. »Elektro Ljubljana* poslovna enota Trbovlje pripominja, da bo pokazala vso. pripravljenost prestaviti popravilo električnega omrežja, čc bo za važnejše dogodke pz. prenhse izvedela pravočasno, ne pa šele v soboto iz dnevnega časopisja. Omenjamo še, da se bo po preureditvi znatno izboljšala napetost na električnem omrežju in zmanjšalo levilo defektov na K kv omrei/u v Trbovljah. -Elektro Ljubljana*, poslovna enota T rbovlje TUDI V TRBOVLJAH IZLETNIŠKE AVTOBUSNE PROGE Tstvari urednik! V »Zasavskem tedniku* sem z zanimanjem prebral pismo tovarišice 1. £.. * Zaloke, » predlogom, naj bi poslovalnica SAP uvedla nedeljske izletniške avtobusne prage. Sum pa v rmcu:i mnogih predlagam poslovalnici HAP v Trbvvlpih, na/ bi rjtmiHpda o motnosti vzpostavitev Mamite progi od Trbovelj do Dobovca. ftaj ob nedeljah, saj b: te le avtobstjne tveze mnogi poslu hib. Verjetno jr, da bi na ta način tudi povečali obisk planinske postojanke na Kumu, naravne, lepote Dobovca, Dola iu okolice Kuma pa bi lile bolj Sv,topne večjemu Štej vilu Trboveljčanov, Zasav-čanui in ost.dih. Če '• 1 •< rarZi iz po- shiv.:!:.. .* *? iP v Tab ■sv- ilah razmišljali o tern pr -J-logu, naj nc vidno pr: trm samo komercialno aitl M. Trhovlc ZAKAJ TAKO? Tovariš urednik! ?.c dalj časa me hode v oči naslednja stvar: Stanovanjska skupnost Center Trbovlje, ki je prevzela pre ! meseci od trboveljske »Komunale• (Ličenje in urejevanje pločnikov, se dokaj trudi, da bi bili le-ti vedno čisti, kar ji pa mimogrede povedano — vedno —- vc uspe najbolje. TVr vem, ali jrm primanjkuje čistilcev ali pa je vzrok kaj drugega. Toda to m bistveno. Menim, da je sedanji način oziroma čas, V katerem čistijo pločnike, neprimeren. Skoraj vsi čistilci opravljajo svoje delo podnevi, kar je povsem zgrešeno tako s higienskega kot tudi z drugih stališč. Vprašanje je, ali morajo ljudje goltati prah, čeprav sc čistilci Trudijo, da ga ne bi preveč vzdigovali. Po drugi strani pa ljudje tudi ovirajo promet, ko se izogibajo Makom prahu. ‘Čeprav začno čistilci že zgodaj zjutraj pometati, ne morejo do sedme ure zjutraj opraviti vsega dela, ob tej uri te pa začne največji promet. Menim, da bi bilo umestno, če bi začeli s čiščenjem pločnikov in ulic zgodaj zjutraj, tako da bi opravili delo že do sedme ure zjutraj, vsaj na odseku od Dimnika do STT. F. S T rbovlje KJE SO VOZNI REDI? Tovariš urednik! • Čeprav so Kadcčie prijetno mestece, pa se mi vendarle zdi opozoriti na eno vprašanje, o katerem /c bilo govora nekajkrat tudi v vašem Itstu. To so vozm redi„ predvsem avtobusov. Potnik, tujec ah turist, ki ga pot zanese v Radeče, ne vidi v Radečah zunaj nikjer nobenega voznega reda. Čeprav nekaj ivtdbu-sov Ve,,darle vnri v različne smeri, njihovih voznih redov ne poznajo vd" Hadečaui. Zdi pa »c mi potrebno opozoriti, da bi tf vozne rede, pa morda tudi za vlake, nekdo vendarle spravil skupaj m lik razobesil po mestu Morda bi bilo temu najbolj poklicano Turistično društvo v Radečah, saj gre konec koncev tudi sr.a turiste, 'ki jih pa «y poletnih mesecih pri nas le ni tako rudo. Ne samo zaradi njih, temveč tudi zaradi nas samih, bi kih/ potrebno t• stvor wredni. Taka/ tv lahka More drag e, prj o.is pa meč T. T . Radeče i. *t. ne e ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET Slovenska conska liga Ljubljana : Rudar 1:1 (0:0) LJUBLJANA — Za srečanje jned trboveljskim Rudarjem »n Ljubljano je vladalo veliko zanimanje, saj se je zbralo približno 1000 gledalcev na stadionu v Šiški. Številni gledalci so prišli na svoj račun. Sodnik Blekač, ki je vodil srečanje, je pripeljal na igrišče naslednji enajsterici: Ljubljana: Suler, Balantič, Sošter, Skušek, Kristič, Daneu, Poženel, Dermastja, Dolenc, Popivoda, Bašnec; Rudar: Bantan, Lamovšek, Lukančič, Bostič, Šorel, Breznikar, Mak (Irt), Žibre, Knaus, Pajer, Halilagič. Strelci — za Ljubljano v 55. minuti Bašnec, ter za Rudar: v 58. minuti Pajer. Že začetek srečanja je bil razburljiv. Gostje so nenehno napadali in oblegali vrata domačinov, tako da so imeli določeno terensko premoč. Toda vsi napadi gostov so se končali bodisi izven igrišča ali pa jih je zaustavila gosta obramba Ljubljane. Kaj kmalu so pa tudi domačini uredili svoje vrste in začeli z ostrimi protinapadi. Tako napadalci kot obramba na eni in drugi strani je imela dovolj dela, toda do odločilnega strela ni prišlo. Nekaj močnejših strelov na vrata domačinov je sigurno ujel Suler. Domačini so z nenad- nimi protinapadi skušali pr< senetiti ' obrambo Rudarja, štoru. slabših iger. Popolnoma so odpovedali tako obrambni kot napadalni igralci, ki so dovolili požrtvovalnim in na trenutke precej ostrim gostom, da so se sprehajali po njihovem kazenskem pro- kar jim pa ni uspelo. _ Drugi del srečanja je pri- V bili določenih domačini trenutkih so v premoči. mačmov so večkrat vrgh na ^ ^ s[abo Pje zai noge gledalce. V teh minutah . obramba ter ,iast: vratar igre in Rudarjeve premoči je 'a. °.Dra™Pa ter *lastl v,ra,tfr’ B , , T.J _ , .. * ki je knv za dva zadetka, uspelo domačinom doseči vo- Cas zadetek za ProIetarca dihu zadetek. Zadetek pa n. . dos , Rukavina. Sreča-zbil borbenost, gostov na- nje jg /obrQ vodn sodnik Ju. sprotno, zaigral, so še z več- riš;čJ iz Ljubljane. jim elanom in borbenostjo in le tri minute kasneje je Pajer postavil končni rezultat rec v Litiji, srečanja. Po nedeljskem srečanju je Rudar edino neporaženo moštvo in je na vrhu lestvice s 14 točkami in razliko v golih 28:8 pred Kladivarjem, ki Ljubljane V nedeljo gostuje Proleta- Ilirija : Svoboda (K) 7:1 (č) LJUBLJANA — Srečanje je vodil sodnik Zorko iz ima enako število točk, toda Ljubljane dobro. Enajsterica slabšo razliko v golih. MLADINCI: Ljubljana : Rudar 2:1 (1:0) LJUBLJANSKA POD ZVEZA Proletarec : Sava 1:4 (0:1) (č) ZAGORJE — V VIII. kolu ljubljanske nogometne podzveze sta se v nedeljo na (m) HRASTNIK — V der-igrišču v Zagorju srečali by srečanju hrastniških no-enajstorici domačega Prole- ^ometašev Bratstva in Ru-tarca in Save. Srečanju je darja sta se tekmeca razšla prisostvovalo približno 350 s polovičnim uspehom. Že gledalcev, ki so razočarani začetek srečanja je kazal, da zapustili igrišče. Nogometaši bo tekma zelo zanimiva. Na-Proletarca so v nedeljskem padalci Bratstva so začeli s srečanju prikazali eno naj- silovitimi napadi, ki pa jim Svobode iz Kisovca ni igrala podrejeno vlogo, žal je pa odpovedala obramba. Za štiri zadetke je kriv slab vratar Svobode. V nedeljo igra Svoboda z Mengšem, po vsej verjetnosti na igrišču Proletarca v Zagorju. Bratstvo : Rudar (H) 1:1 (0:0) niso prinesli zaželenih uspehov. Tako je že v 10.,minuti sodnik Janežič, iz Ljubljane dosodil najstrožjo kazen — enajstmetrovko v korist Bratstva. Žal je pa Bremec streljal mimo vrat. Bratstvo je imelo terensko premoč. V prvem delu srečanja je imelo Bratstvo kar- tri stoodstotne priložnosti za dosego gola. Veliko napako je storil trener Bratstva Komlanc, ko je zamenjal napadalca Ocepka z branilcem Grumom, ki ni bil kos zadani nalogi. Toda kasnejša zamenjava mest med Grumom in Kavškom je končno le prinesla zaželjeni uspeh. V 75. minuti je iz gneče pred vrati Rudarja Prašnikar premagal odličnega vratarja Rudarja Nestla. V tem delu igre je napravil sodnik nekaj napak. Tako je v 81. minuti igral v kazenskem prostoru z roko Gra-šak, sodnik pa sploh ni rea-giral.V zadnji minuti igre je pa Rudar izenačil. Iz gneče pred vrati Bratstva je levo krilo Sabo dosegel izenačenje in tako priboril svojemu moštvo točko. Omeniti velja, da so bili igralci Bratstva ves čas v premoči in da je rešil Rudarja pred porazom odličen vratar Nestel. V moštvu Bratstva sta bila najboljša Maurer in Kravogel.- V nedeljo gostuje Bratstvo v Kočevju. Domžale : Litija 2:0 Mladinci Proletarec : Sava 5:0 Ilirija : Svoboda (K) 5:1 Bratstvo : Rudar 4:0 mn* 215. »Prav, Giorgio. A zdaj povejte, fcaj bi radi postali, kajti v Milanu sem vam obljubil, da vam bom pomagal.« Prvi se je oglasil Dante: »Rad bi gradil čolne.« - »Mislim, da ne bo težko najU mizarja, ki te bo vzel najprej v uk,« je prikimal doktor. »Jaz bi bil vrtnar,« je takoj priznal tudi Antonio. »Potem je najbolje, da ostaneš kar pri nas. Naš Giuseppe Je mojster v svojem poklicu.« Na vrsti Je bil Augusto. Toda deček Je mencal in beseda mu ni hotela z jezika. »Kar povej,« so mu prigovarjali dečki. In končno Je Augusto iztisnil iz sebe nekaj, kar je zelo presenetilo vse navzoče: »Dimnikar.« Se doktor Je pogledal začudeno. »Ja, toda pravi dimnikar, ne dinudkarski vajenec. Veste, moj mojster je tako lepo zaslužil, Jaz pa sem moral delati namesto njega. Toda a vajencem bi ravnal lepše, kot Je on.« 216. »Ne,« je rekel Dante odločno, »tega ne smes- - »Tudi pogledam te ne več,« je pribil Giorgio. »Najraje bi te peljal kar nazaj v Milano,« se je Jezil Antonio. Zdaj so vsi začeli Auguslu prigovarjati, naj si zbere kak drug poklic in končno je nekako pristal, da se bo šel učit za zidarja. Na vrsti Je bil še Giorgio. »Rad bi se naučil brati,« je rekel. »Ze, toda to ni poklic,« mu je odgovoril doktor. »Pa tudi pisati tako lepo, kot je znal Alfrede.« — »Seveda, toda to le mimogrede.« Predlogi so kar deževali, toda Giorgio ni bil z nobenim zadovoljen. Končno se Je oglasil še Lorenze: »Naj bo učitelj kot jaz.« — »Ja učitelj,« Je bil takoj sporazumen Giorgio. Toda doktor ni bil tako navdušen: »Ze, toda to je zelo težko, mnogo let moraš hoditi v šolo in se veliko učiti. Razmisli še. Pogovorili se borna jutri.« ROKOMET Republiška liga Olimpija : Rudar 15:10 — prekinjeno LJUBLJANA — V nedeljskem srečanju v Ljubljani} kateremu je prisostvovale! tudi okoli 150 navijačev iz Trbovelj, je moral v 47. minuti sodnik Moder prekiniti tekmo pri stanju 15:10 za Olimpijo. Do prvega izpada je prišlo v 8. minuti igre, ko je skočil na igrišče nek Trboveljčan, ki ni bil zadovoljen s sodnikovim sojenjem. Tekma je 'bila prekinjena za 15 minut. V drugem delu srečanja je bilo nekaj »narobe« s štoparico in sodnik je ponovno prekinil tekmo. V 47. minuti je bil grobo fauli-ran Bašič, sodnik ni dosodil sedemmetrovke, navijači iz Trbovelj so pa vdrli na igrišče. Igralci obeh moštev so se obnašali dostojno in sploh niso krivi za izpad. Vodstvo Rudarja je vložilo protest zaradi s le bega sojenja in ker je za Olimpijo nastopil igralec Vukovič, ki ni bil pred, ampak med igro vpisan v seznam igralcev, kar je priznal tudi sam zapisnikar. KOŠARKA II. republ. liga — vzhod Rudar : Proletarec 72:69 (34:27) "t (jj) TRBOVLJE — Pred približno 150 gledalci je v zasavskem derbyju domači Rudrfr premagal Proletarca, ki je s tem porazom zapravil ugodno priložnost za uvrstitev v I. republiško ligo. Prvi polčas je minil v presenetljivih obratih v rezultatih. V drugi minuti je vodil Rudar že z 8:0, v 9. minuti pa je vodil Proletarec _ z 18:10! Gostje so nenadoma popustili, tako da se je končal prvi del srečanja s 7 točkami razlike za Rudarja. V drugem delu srečanja je bil Proletarec že v 7. minuti ponovno v vodstvu za eno točko. Takrat se je, začel najrazburljivejši del tekme. Rezultat se je nenehno menjaval, toda sreča se je končno nasmehnila domačinom. Poglavje zase sta bila sodnika Koštomaj in Rajtmajer iz Celja, ki sta s svojimi nerazumljivimi določitvami razburjala kri igralcev in gledalcev. Rečem lahko, da sta s takim sojenjem »priborila« Rudarju v zadnjih 2 minutah srečanja zmago. Rudar: Virt 14, Otopal 26, Bola 13, Deželak 13, Perpar 4, Pintar 2; Proletarec: Stvarnik 20, Steferl 2, Golob 2, Kranjc 15, Zmajšek 16, Baloh 14. i KEGLJANJE Prijateljsko srečanje (ml) LJUBLJANA — V prijateljskem kegljaškem srečanju v domu kulture za telesno vzgojo v Zg. šiški je KK Proletarec iz Zagorja premagal prireditelja KK Ilirija s 395:406 podrtimi keglji. Na tem srečanju so sodelovali tudi kegljači SK Invalid — Zagorje. Vaš obveščevalec SOBOTA, 26. olttobra finskega sodišča v Trbovljah BABBTTE GRE V VOJSKO. Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 Kino Svoboda IT. v Hrastniku: 24. oktobra sovjetski film OPERACIJA KOBRA; 26. — 28. oktobra italijanski VV film DOGODILO SE JE V RIMU; 30. in 31. oktobra italijanski film POJ- llgodno prodam večje število novih oken razne velikosti in ped z boj ler jem za kopalnico. — Interesenti naj se zglase pri Koritniku, Trbovlje, Hohkrautova 14. Poceni prodam kuhinjsko kredenco, mizo, stole. — Marija Kastelid', Zagorje, Prešernova 5. Poceni Prodarn m^o kolo ^ _ 2g dQmači m skobelmk (Hobelbanck). ^ DR . x 31. oktobra — Zdravko Cestnik, Jtbov- jta!ij k; cs film MORA- lje, Globusak 8. LIST Ktno Šmartno pri Litiji: 26. — 27. oktobra francoski film SVETNIK VODI PLES; 30. in St. oktobra TOMA Podpisani Alojz Kukec, Za- PALČIČ gorje ob Savi, Podvine 35, Kino Litija: 25. — 27. oklo- dečka; Albina Bojčič, Nova gora 7 — dečka; Magdalena Star, Lepa vas 3 — dečka. Ftoroka: Anton Slivšek, šofer, Pesje 6 in Olga Cemoš, frizerka, Crnc št. 6. Smrti: Janez Tomič, inv. upokojenec, Mala Loka 8 — star 72 let; Ljudmila Zlatolas, kmelovaika iz Lepo-glavca 14 — stara 54 let. izjavljam, da bom vsakega, ki bo širil, neresnične vesti o meni, predal sodišču. Vabimo vse planince, dijake, šolsko mladino in vse prebivalstvo, da se predavanja udeleže v čimvečjem številu. Prav gotovo ne bo nihče razočaran nad podanimi besedami, pa tudi ne nad barvnimi krasotami. tl DITE DOMOV Kino Delavski dom v Zagor- LITIJA ju: 24. oktobra egiptovski Smrti in rojstev ni bilo! film SLAVCEVA PESEM; Poroke: Andrej Pinoza, fotograf, Breg 26 in Marija Po-nebšek, krz. šivilja, Teneti-še 6; Janez Mahkovec, del., Predilniška 4 in Marija Ko-bilšek, del., Goliše 18; Jože Kozlevčar, del., Ljubljanska 6 in Ljudmila Janežič, del., Ljubljanska č; Ludvik Gorišek, del., Ustje 17 in Ana Gracar, del., Jastreb-nik 1. 8.05 Vedre melodije; 9.25 Iz zoper brata Ivana Žagarja, albuma skladb za mladino; Boben 18 in Antona Žagarja 10.15 Dvajset minut z mali- Čeče 88, ki sta se ukvarjala z mi ansambli; 10.35 Pesmi nedovoljeno trgovino z mo-raznih narodov; 12.05 Za- tornimi vozili. V času od bavna glasba; 12.25 Veseli 1960. pa do 1962. leta sta ku-Planšarji; 13.30 Glasbeni se- pila in preprodala 10 motorjem; 14.35 Naši poslušalci nih vozil. čestitajo in pozdravljajo^ Ivan Žagar je bil obsojen 15.15 Zabavna glasba; 17.35 na 30.000 din kazni in odvzem Pesmi in plesi jug. naro- premoženjske koristi v zne-dov; 1.810 Portreti velikih »ku 50.000 din, Anton Za-pevcev; 20.00 »Bankovec za gar pa na 50.000 din kazni in odvzem premoženjske koristi v znesku 40.000 din. KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: 24. oktobra jug. film DVOJNI OBROČ; 25. — 28. oktobra ameriški film POSLEDNJI SOMRAK; 29. — 31. oktobra slovenski film NEKEGA LEPEGA DNE Kino Svoboda - Trbovlje II: 25. — 28. oktobra ameriški glasbeni film VSO DOLGO NOC; 29. in 30. oktobra sovjetski film DEVET DNI NEKEGA LETA Kino Svoboda - Zasavje v Trbovljah: 26. in 27. oktobra • francoski barvni CS film bra zah. nemški — zabavni film ZALJUBLJENI DETEKTIVI; 29. — 31. oktobra angleški barvni film KER VETER NE ZNA BRATI G I B A N JE PREBIVALSTVA ZAGORJE Rojstev in smrti ni bilo! Poroke: Emil Perko, strugar, Tržič, Trg svobode 18 in Karolina Rančigaj, "pletilja. Ulica talcev 22; Husein Ku-deljič, zidar, Selo 87 in Frančiška Klavs, del.. Gasilska c. 2; Janez Vrtovšek, ključ., Župančičeva 16 in Hedvika Hribar, usl., Selo 46. BREŽICE Rojstva: Marija Jankovič, Dovško 38 — dečka; Marija Bevc, Drnovo 47 — dečka; Djurdjevka Horvat, Brežice — deklico: Fan-ika Teodorovič, Mali vrh 20 — dečka; Kristina Žniderič, Prešje 86 — dečka; Milka Mrkobrada. Brežice — deklico: Marija Kerin, Lomno 17 — deklico; Antonija Lapuh, Dolenja vas 18 — SPORED RTV ČETRTEK, 24. oktobra 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Nekaj domačih pesmi; 12.40 Lepe melodije: 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba: 17.05 Majhni zabavni ansambli; 19.05 Glasbene razglednice; ,, . 20.00 Koncert ob Dnevu 7DREK, 29. oktobra ZN stodvajset minut«. NEDELJA, 27. oktobra 8.00 »Veseli tobogan«; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši . 11.50 Solistični in- strumenti zabavne glasbe; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.15 Plesni ritmi; 16.00 Humoreska tega tedna: »Triumf«; 16.20 Naš glasbeni avtomat; 17.05 Majhni zabavni ansambli; 18.15 Glasba iz znamenitih oper; 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 28. oktobra 8.00 Dva domača in dva tuja izvajavca; 8.35 Poje vam Slovenski vokalni oktet; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Orkester Ray Martin; 10.51 Odlomek 2. dejanja Bizetove »Carmen«; 10.55 Glasbeni intermezzo; 1225 Vokalni narodno-zabavni ansambli; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci Huda žalitev ® Direktorja winchestnke • tovarne orožja R. Scotta • Healyja bodo poslali v O Arizono in ga prepustili • njenim razsrjenim ljudem, • da se nad njim »mašču- • jejo«. Healy je namreč • kriv dogodka, ki se mu • je smejala vsa Amerika — • razen Arizone seveda. Dal • je namreč tiskali reklam- • no sliko za svoje orožje; • na sliki je bilo devetnajst • krasno opremljenih kav- • bojev, pod sliko pa je bl- • lo besedilo, da so to kav- • boji iz Teksasa. Neki sta-S ri Arizonec je prepoznal • šestdeset let staro sliko In • takoj zagnal krik: do- • mnevni Teksačanl so bi« • iz Arizone! V Arizoni so bili zelo uža- vernih deželah; 20.00 Koncert siihf. orkestra RTV Ljubljana. PETEK, 25, oktobra 8.05 Slovenske narodne in ponarodele: 9.25 Iz dežele kanjonov; 10.55 Glasbeni intermezzo; 12.05 Zabavna glasba; 12.40 Lepe melodije; 14.35 Iz slovenske narodnozabavne glasbe; 1520 Zabavna glasba; 17.05 Petkovo glasbeno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Revijska glasba; 21.00 Ham mond orgle. “s‘itaj° S" Pozdravljajo; jjeni, kajti arizonski kavboji 18.10 Z melodijami po se- so zelo ponosni ]judje in ne trpijo, da jih kdo »zmerja« s Teksačani. Grešni kozel Hcaly bo pripotoval v Arizono v začetku tega meseca. Kaz.cn-8.05 Domače viže in napevi; ska akcija, so povedali di> 8.35 Zabavni zbori in orke- mačinl, bo močno spominja-stri; 10.15 Pisana paleta; la na ljudski praznik. 1225 Beneški fantje s pev- ci; 14.35 Narodne pesmi iz-Gorenjskega kota; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Za vas; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi soli- 3000 dedičev na kongresu V francoskem mestu Limoges se je zbralo na nenavad- Zaldjučni računi • Zaključni računi TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNJA, ZAGORJE OB SAVI na dan 31. decembra 1962 * Akt IVA I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne plombe ....................... II. Drug« oblike aredstev Banka in blagajna . . ; t t Kupci In druge terjatve ; : I Kaloge.............t i : Druga aktiva Skup«] Vodja računovodstva: Ernest Okrogar 1. r. 1» PASIVA 1. Viri stalnih sredstev V 000 20,991 Poslovni »klad . . . . . 39,766 —- Sklad ikupne porabe , . . ; 718 17.903 6,267 81,954 17,896 Rezervni sklad in drugi skladi ; 11. Druge oblike virov sedstev 2,653 Krediti prt banki . . . . ; 49,831 Dobavitelji in druge obveznosti . 21,365 Druga pasiva ; 30,678 145,011 Skupaj . . 145,011 " Predsednik UO: Danilo Kerin Lr. Direktor: Hinko Rus 1. r. sti; 19.05 Glasbene razgled- ni kongres 3000 ljudi z ena-nicc; 20.20 Radijska igra: kim priimkom — Mallet. Vsi Iluzije na asfaltu; 21.00 Se- ti ljudje zatrjujejo, da so po-renadni večer. tomci nekega bogataša, ki je SREDA, 30. oktobra umrl proti koncu prejšnjega 8.05 Jutranji divertimento; stoletja, potem ko je v Ame-8.55 Pisan svet pravljic in riki našel bogate rudnike zla-zgodb; 925 Glasba ob delu; ta in je postal multimilijo- 10.15 Narodna galsba Fin- nar. ske; 10.55 Glasbeni inter- Malleti, ki so prišli v Limo-mezzo; 12.25 Petnajst minut ges, so iz sedmih držav: iz . z domačimi ansambli; 13.30 Francije, Velike Britanije, Od solistov do orkestra; Sovjetske zveze, Jugoslavije, 14.35 Znano in priljubljeno; Čila, Brazilije in Siama. Želi- 15.15 Zabavna glasba; 17.05 jo si pridobiti premoženje, Friderik Chopin — sklada- ki znaša po nekaterih ceni-telj; 19.05 Glasbene razgled- tvah okrog 420 milijard di- , niče; 20.00 David Ojslrah narjev. Skupno čaka na Mal-igra Brahmsa, 20.40 Drugi letove milijone kakih 15.000 kraji — druge melodije. nestrpnežev. Malici, ki je proti koncu devetnajstega stoletja zapustil Francijo in odšel iskat srečo v Ameriko, jc umrl sicer brez otrok, toda XT , ,, - , imel je deset bratov in se Nedovoljena trgovina strn. Največje težave pri de Otrozno kot pritožbeno Iv dovanju povzroča dejstvo, d div.s Je potrdilo Izrečeno niso mogli najti njegove? p vo.to,-eolskega ob- mrtvaškega lista. §Ssodišča§ S‘ uho VZ U F OBLETNICI V to> oktobra Do izšla iub$ TT' v povečinem ob v ve'ikfl nagndr'.) ra ^>»si . zagotovit $i pravočasni to lubil^fno števno TT pri prodajalcih. ** /* V: * '• vV' ■ -V-'.'-v Zadnje besede se jo zdramile. "*fc j — Vdova .. ji je preletelo skozi možgane, pa •aj menda gangsterji mislijo, da Je Tom njen j —* saj Tom ni moj mož! Na žalost.. „ I' — Vem, vem, ji je odgovoril Kobs, kor je i uvidel, da se zt&j lahko igra z Avo kot »mačka I* niiSko«. Sprejmite moje sožalje za enega in , drugega. Kajti gospod soprog, mislim na inistra lCringwolcha, je tragično preminil. Vbil ga je njegov dober prijatelj, brat njegove ljubice . . . [Toda po izrazu na vašem obrazu se mi zdi, da »as ne zanimajo vesti o vašem možu. Bolj se i bojite za vašega ljubčka... Res, lepa žena... , Takšne potrebujemo tudi mi! f Ava ni mogla več zdržati. Ni vedela, kdaj se Je v njenih rokah znašel kos deske. V besu je zamahnila z njo nad Kobsom in jo hotela potem »reči temu gangsterju v glavo. Toda bila je prešibka in preveč je pretrpela, da bi se lahko uspešno borila proti takšnemu gangsterju, kot Je Kobs. Njegov udarec jo je prehitel. Padla je na tla. Morda se Kobs ne bi zadovoljit samo It tem, če ne bi bilo slišati trkanje na vrata. Klicali so k telefonu. Tom mrtev, Jeff mrtev, otrok mrtev... ali je potem še vredno živet!! S kakšnim ciljem in k kakšnim namenom. Te preklete zveri! j3S Veliko pričakovanje Avl sta se zdeli preteklost in prihodnost — povsem črni. — Pretrgati si moram nit življenja člntprej! je vzkliknila Ava in zajokala na glas. Tedaj so se odprla vrata. Med njimi se je pojavil Kobs. Na njegovem obrazu zdaj — za razliko od prejšnjih obiskov — ni bito opaziti zlobe. Tudi glas je imel povsem spremenjen. Ko je vstopil, ga Ava ni pogledala, sicer pa se ga ne bi ustrašila, tudi če bi vstopil s pištolo v reki h jo nameril na njo. — Mister Ceri je položil za vas denar in od tega trenutka naprej ste prosti. Oprostiti mi ■•orale, če moje obnašanje kdaj ni bilo takšno, kot bi sicer moralo biti, sicer pa morate priznati, da ste biB temu krivi sami! Ava ga sprva niti ni poslušala. Pozneje pa je dvignila glavo in začela premišljevati. Nekaj ne more biti v redu, ali pa se morda ta razbojnik samo igra z njo. — Podpisali mi boste, mlssis Ava, tole izjavo. Veste, to so določene formalnosti, ki so za vse brez vsakega pomena, za nas pa ... Izgiedalo je, da se Kobs nc šali. V rokah je držal papir In nalivno pero. Stopil je do A ve in 1 k .. sv.loz.jpsk kjj.Inija. KT ,,L. a,L.Mn. — 1 rt 1.11 ! ■ A.. J * JTTjtnzfi IZ. J «I\v. IVuijSOt iji/rBz Jv Im I IiCvrnu iv* sen, in lo je Avo motilo. —- Je to res, kar sle pravkar sporočiti? je vprašala Ava z drhtečim glasom Kobsa, ob tem pa z nestrpnostjo pričakovala odgovor. Ker ji ni takoj odgovoril, se mu je približata, ga prijela za roko lo mu je začela tresti, hkrati pa Ponavljati vprašanje. Kobs jt je čez čas dejal, da naj najprej podpiše izjave, potem pa ji bo lahko vse povedal. — Take so nei dejali.... v ostalem pa boste vse videli in slišati, ko vas bomo Izpustili.... Tole pa je naslov, kamor se morate zglasiti, ko boste odšli od tod. Od tu pa boste morali poklicati telefonsko številko, ki Je napisana na koščku papirja .. - Mislim, da vam Je zdaj vse Jasno. Tc Kobsove besede so Avo pomirile in JI vrnile zaupanje, moč in hrabrost. — Laž, laž... Je vzklikala, ko Je podpisala izjave, ki jih sploh ni prečita la. ClmprcJ od tod, *>m prej. Niti pomislila ni več na maščevanje in niti na. to, zakaj so jo izpustili. Ko Je podpisala izjave, je v Kohsovem *P»emalvu zapustila sobe v podvodnem hodni-k». Pred Izhodom Iz hiše jo Je že čakal črni ”s*bni avtomobil. Kobs sc Je sicer ponudil, da 1° spremi, vendar je Ava molčala, verjetno te Ponudbe sploh ni slišala. Kmalu sc je Ava znašla v mestu. Šofer je v bkani ulici zmanjšal hitrost in začel iskali hišo 1 beljeno številko, ki je bila napisana na koščku Papirja. ... Mspcli smo, ji je dejal šofer, ko je našel in JI odprl vrata. --Izvolite missis Grlugwotch, In nasvidenje! Ne da bi se Ara zahvalllu, je stopila Iz avto ,b,,a i" slekla proti hiši, ne dh bi se prt lem okrog sebe. želela je čimprej priti 4e telefona. Ko ga je zagledala, je še pospešila korake, zgrabila za slušalko in začela sukati številčnico ... | ' . . ... Hiša, v kateri bi se moral Tom sestati s prijateljem — mehanikom, je bila last poročnika Songa, Tomovega prijatelja iz vojnih dni. Song je bil presenečen in obenem vesel, da se je spet sestal s prijateljem ih poveljnikom Tomom, vendar je opazil, da ima Tom težave, iz katerih mu je želel pomagati. Vendar je Tom pristal le na to, da se bo v Songov! hiši sestal s prijateljem — mehanikom. Zaradi tega je Tom velikokrat po telefonu klical Songa in ga povpraševal, če ga je že kdo iskat. Po uspelem, begu iz »Gerijevega podzemlja« je Tom nestrpno pričakoval sestanek z mehanikom. Močno se je razveselil, ko mu je nekega dne Song prinesel mehanikovo pismo. Vest o smrti Jeffa Gringvvotch ga ni dosti zanimala, zanimalo ga tudi ni ponašanje gangsterjev, zanima- — Kaj je z njo? Ali je še vedno tam? Ali so la ga je le Ava. jo medtem že odpeljali kam drugam? To so bila vprašanja,, ki jih je zastavljal Tom prijatelju — mehaniku, ko sto se končno srečala. Vendar prijatelj ni hotel z besedo na dan. Pripovedoval mu je o načrtu, kako sešiti Avo. — To je idealna rešitev. Jutri bom odšel k šefu, k Geriju, in mu poročal, da ti sledim. Kobsu sem to že sporoči!. Ti pa se ne smeš prenagliti. — Ne, ne, je energično protestiral Tem, ki je hotel kar najhitreje rešiti Avo, in oditi s prijateljem. — Rocka ne smeš podcenjevati. Saj je pravzaprav gangsterski genij. O lem si se, dragi Tom, lahko tudi sam prepričal! Končno se Je Tom vdal. Sprejel je mehanikov predlog. Potem ko Je le-ta odšel, je živel samo v pričakovanju sporočila. Cez dva dni ga je mehanik spet obiskat Povedal mu je, da je njegov prvi obisk pri Geriju povsem uspel. Spoznal se je celo s stražarji in z njimi govoril. Zato je prepričan, da drugič, ko se spet vrne, ne bo imel težav, četudi ne bo sam. Rock Ceri je namreč sprejel mehanika izredno ljubeznivo. Ukazal mu je, da mora na v*ak način ugotoviti, kje stanuje Tom. V pri-■meru, da bo to ugotovil in da bo uspela tudi Tomova ugrabitev, mu je obljubil precejšnjo nagrado in tako zapolllev brez veliko dela, a z veliko plačo. Končno je bilo dogovorjeno. Tom in mehanik sta se odločila za skupni obisk pri Rocku Geriju. Slo je za biti ali ne biti. — Samo, da ga najdem, da dobim rLj“, V Je P°nav,Jal Tom, pri tem pa sti- skal pištoli, ki Jih je imel skriti tako, da tega ni mogel nihče opaziti. Opoldan sta bila pred Gerijevo vilo. Na vratih sta srečala dva stražarja. Mehanik ju je ljubeznivo pozdravil in jima povedal, da njega m neznanca pričakuje gospodar. Toda stražarja se nista dala omehčati. Hotela sta tire je sporočiti gospodarju, da ima obisk. — ®°We J*> J® dejal mehanik grobe Temu v hodniku, ko sta čakala na konec telefonskega pogovora, da sla mirni. Povedal sem vam vse in vam zdaj še enkrat svečano obljubljam, da se vant ne bo zgodilo prav ničesar. Gospodar —■ veliki Rock Gcri, potrebuje take meške. Končno je eden od stražarjev sporočil, da lahko gresta in da ju gospodar pričakuje. Pot je prosta sla hkrati pomislila mehanik in Tom. Na vrhu stopnic |e stal še en gangster. Mehanik ga je veselo pozdravil, gangster pa mu je Učno odkimal z glavo. Končne le. Pot je torej prosta!! Vstopila sla v predsobo In, ne d* hi potrkala, v delovno sobo Ročka Geriju, enega od največ! ib severnoameriških gangsterjev. Toni je ob vstopu v sobo za trenutek postili. Ozrl se je na vse strani. Potem po je zagledat Rocka Gerija. Čeprav je zagledal pred seboj Človeka, ki ga je najbolj mrzil, Je bil Ton* hladnokrven, tako, kol verjetno, še nikoli v življenju. Ko Ju Je zagledal, se Je Rock Ceri zadovo-Uno nasmehnil. V zn: V z-hvalr sc je še posebej Pmr-'inii mdtoeBra- z: I mu je pripeljal iiov.i-r., ki j« b-T HvMiginten ii» hraber, a zdaj povtern nemoč.i.! (Sc nadaljuje) Žene - herojij Male »zarote« Svojo domiselnost je pokazala tudi ob drugih primerih. V zasedenih mestih so se Nemci vedli zelo ošabno. V avtobusih in cestnih železnicah so kakor po pravilu vedno prvi zasedli prosta mesta in niso odstopali mest niti bolnikom niti starčkom. Znano jc bik* da so Nemci vstali samo v primem, če je kak hitlcrjevec vstopil, iztegnil roko in strumno pozdravil »Hci Hitler!«, ker so morali odzdraviti enako. Lise je bila še dekle, po zunanjosti zelo podobna Nemkam. Večkrat je za šalo pozdravila z iztegnjeno roko samo zato,, da je Nemce dvignila s sedežev in da so nanje lahko sedli dmgi. Toda ker je potem, ko so ugotovili njeno »zaroto. s pesmijo, prišla v nemilost pri vodstvu šole, ji niso dovolili, da bi nadaljevala študij v Parizu, kamor si je tako želela. Namagnili so ji le, da lahko šoto na-dal juje v višji šoli dramskih umetnikov v nemškem mestu Karlsruhe. Odpotovala jc tja — in se znašla v okoliščinah, ki so temeljito spremenile njeno dotedanje? življenje. Na študiju \ višji dramski šoli se ji je približala Grete, liči visokega nacističnega funkcionarja — »kreisleitevja« za okrožje Baden-Baden. Grete se -je tako navadila na Lise, da ni mogla brez nje nikamor. Tčj pa je tak položaj ustrezal ker sc je čutila varno. Ostala je na mej francoski rodoljub in ji ni bito prav nič ugodno, da so jo gestapovci budno spremljali. Prve zveze Gretin oec je bil osebni prijatelj rajlis-m ar šala Goringa .vrhovnega poveljnika nemškega letalstva. Odhajal je tudi na vzhodno fronto v propagandne namene kakor drugi funkcionarji. Cesto ga ni bilo dalj časa doma. Ko se je vračal, je pripovedoval, kar je vidci in slišal. Seveda je pripovedoval kot zanosen nacist, vendar je navedel pri tem tudi zanimive podatke, ki bi jih sovražnik nacizma lahko koristno uporabil. Lise je imela priložnost, da je za mizo marsikaj slišala. Bila je zelo bistra, na vse je reagirala kritično kot ogn jevita Francozinja, vendar je znala spretno skrivati svoja čustva Zbirala je podatke, vendar ni vedela, kako naj bi jih uporabila in kako dostavita na pravo mesto. V Strassbourg jih ni mogla dostaviti, ker je bilo prenevarno,- Slednjič je svoje želje uresničila najbolj nepričakovano. Zvezo za pošiljanje svojih informacij je našla v — koncentracijskem taborišču. Zveze v taborišču Blizu Karlsruha je bilo nacistično koncentracijsko taborišče. V to taborišče so nac sti pripeljali »se osebje ameriškega veleposlaništva, ki ie delovalo v Viehyju pri Petajnovi vladi po kapitulaciji in zasedbi Francije. ZDA nekaj časa niso bile v vojni z Nemčijo,' toda. ko so se odtočile za ta korak, so Nemci osebje veleposlaništva ujeli in poslali v taborišče. lise ni mogla nikoli prav pojasniti, kako je dobila stike z upravo v nacističnem taborišču. Sama trdi, da se jc to zgodilo sprav lahko«. Bila je vitko dekle skromne zunanjo sta, zelo. preprosta, skoraj siromašno oblečena, pa so bržkone sodili, d» jc- naivna in nespretna. Toda znala se je zelo dobro pretvarjati, saj ni zaman študirala gledališke visoke šole. , Posrečilo se ji jc prepričati poveljnika, da ima v taborišču zaročenca — Francoza. TiJi-la je, da je smrtno zaljubljena vanj. Ta Francoz pa je bil zaposlen v ameriškem veleposlaništvu, zato je tudi prispel v taborišče? Jokala je pred poveljnikom in zatrjevala, da se bo ubiltg če ji ne bo dovolil, da ga vidi. : Pa tudi sicer jc ravnala zelo spretno iti sistematično. Namerno sc jc vsakokrat dalj " časa menila s stražaUti taborišča o niihovih družinah žen. h in otrok ib S;'-?r - ;nlij (stxa-žari sy kmalu rad? ptifeeettj t? žepa foto-' gratije -vohli žena fn ntrolf. r- a jsn sc ,e na moč čudila Ucbcluha.šteuu: Hansu in kodrolasi Gretchcn. Tako sf ic ustvariti i.prist-n*-< zveze, do - sc jc pozneje lažje gibala p<* taborišču. (Sc nadaljujc)ij 'j, k Jr' */ iMmm zadnja stran »zasavski tednik Nad 130 milijonov televizorjev • Na svetu je 3600 televizij-S skih postaj in 132,400.000 • televizijskih sprejemnikov. • Do konca leta 1965 bo še ® najmanj 17 držav uvedlo ® televizijo In postavilo 24 ® novih televizijskih oddaj-® nih postaj. Na prvem mestu so še vedno ZDA z 58,175.000 televizij- ___ __________ ________ _ ________ skih aparatov. Toda na dru- me — Ate. Jez bo nastal gem mestu je sedaj Japon- razstrelitvi, za katero bodo ska, ki ima nad 13 milijonov porabili 7000 ton amonita. na petem mestu pa je SZ s 7 milijoni.' Italija ima nekaj nad 4 milijone televizijskih sprejemnikov. 93 metrov visok jez v nekaj sekundah V nekaj sekundah bo v kratkem nastal 93 metrov visok jez na gorski reki Malaja Alma Atinka v bližini Al- zgodilo v Carlos Salasu v Španiji, pa menda nima primera v zgodovini in pomeni svojevrsten rekord. V tem Zanimivosti humor - humor - humor — Hm, moral se bom obriti! televizorjev in je tako ne- Ta razstrelitev, ki _bo v dvomno prekosila Veliko Bri- gradbeništvu doslej največja tanijo, ki jih ima 12.5 milijona. Zahodna Nemčija je na četrtem mestu z 8 milijoni. Rekli so... Rekord družin Agostinelli in Mayor Poroka dveh bratov z dvema sestrama danes res ni nič nenavadnega. To, kar se je kraju se je namreč sedem bratov iz družine Agostinelli poročilo istega dne s prav tolikšnim številom sester Ma-yor. Koliko je bilo na tej gostiji gostov, pa poročilo ne pove. na svetu, bo dvignila v zrak pet milijonov kubičnih metrov granita. Ogromni jez bo žanri pot reki Murgang, ki rada prestopa bregove. Jez bo nudil zanesljivo zaščito za vse področie okoli Alme — Ate, ker bo reko .Murgang ustavil v primeru ponjave. Zaradi nremoga bodo podrli mesto Češkoslovaške oblasti nameravajo mesto Most, eno od naistarelšlh naselbin na severnem češkem, podreti, da bi lahko prišli do bogatih skladov Izredno kvalitetnega premoga. Mesto Most, ki šteje 113.000 prebivalcev, nai bi zgradili na bliž.n iem doslej nenaseljenem kraiu. ?e nroti koncu preteklega stoletja so poskušali prodreti do premogovnih skladov pod tem mestom. To so sicer dosegli. toda pri tem se je podrlo 85 hiš. tako da so morali konanie ustaviti. Sedaj pa nai b; začeli izpodkopavati v več'i meri in menijo, da bodo bogati skladi premoga opravičili to nasilno dejanje. IZ ALBUMA FILMSKIH IGRALK: Sophla Loren »FRANCIJA je bila vedno za Ameriko — pred Kolumbom in za njim!« Charles de Gaule, francoski predsednik ' »GENERALI v svojih me-moarih dobivajo bitke, ki so jih na bojišču izgubili!« Wlnston Churchill, bivši britanski premier »V NEKATERIH .okoliščinah je nujno, da govornika prekinemo. Najboljše sredstvo za to so paradižniki ali pokvarjena jajca!« Mike Foot, britanski laburistični poslanec »NAPADALNO orožje je tisto, ki je namenjeno proti tebi, nenapadalno pa tisto, ki ga sam držiš v rokah!« Edward Moore, angleški kritik »TUDI VČERAJŠNJI avantgardisti v umetnosti so danes reakcionarji!« Art Buchenvvald, ameriški humorist »ČLEN, KI MANJKA v razvoju od živali do človeka — smo mi!« Konrad Lorenz, avstrijski zoolog Zasledovanje Imam brata, ki pa ni moj pravi brat, ki sem si ga sam izbral. Imenuje se Beno in čisto slučajno sem ga spoznal. Poznam ga že devet let in že devet let gre mojemu bratu slabo. Smolo ima v življenju, vse mu spodleti in vsi lepi upi mu splavajo po vodi. Toda on ima mene. Pomagam mu po svojih najboljših močeh. Prvega v mesecu, zadnjega v mesecu in vseh devetindvajset dni vmes. Vsakdo ima koga v družini, ki zajema vodo z rešetom. Plačujem mu najemnino, plačujem mu za luč in kurjavo, kupujem mu obleke in srajce, kadi moje cigarete in pije moje vino, vozi se z mojim kolesom in jaz mu kupujem znamke za" njegova pisma. Seveda mi je zato tudi hvaležen. Vsakega prvega v mesecu, vsakega zadnjega v mesecu in v vseh dnevih vmes mi pravi: »Če ne bi imel tebe, Johannes!« Nekega dne zagledam Bena čisto nepričakovano na cesti. Stojim na avtobusni postaji. Tedaj se pripelje mimo mene v velikem razkošnem avtomobilu, v bleščeče novi cestni ladji bele barve. Sedi za volanom in zanikrno kadi cigareto. Vidim še, kako vrže celo polovico cigarete proč, meni pod noge. Poberem jo. To je iuksusna cigareta. Bolščim za njim in ničesar več ne razumem. Tukaj se vozi ta kralj, beračev v čudovitem avtomobilu in še kabrioletu povrhu, doma pa se mi pritožuje, da sploh ne ve, od česa naj živi. Tako vendar ne gre dalje. Pograbila me je sveta jeza in stvari sem hotel priti do dna. »šofer! Vozite za tem avtomobilom!« »Za tem belim kabrioletom?« »Da. Toda hitro in nikar ga ne spustite iz oči!« Vozila sva se torej za njim. Bena sem razločno spoznal tudi s hrbta. Ni bilo dvoma, da je bil on. Ta podolgovata glava, njegova frizura in rdeči šal, ki sem mu ga kupil prejšnji teden. « »Zatrobite mu!« »Kaj? Sredi mesta?« »Trobite kljub temu! Jaz bom plačal kazen.« Šofer je zatrobil. Sva že tik za belo cestno križarko. Šofer zatrobi še enkrat, zatem pa še dvakrat. Kaže, da naju je mož pred nama videl v zrcalu. Prav gotovo je videl moj razburjeni obraz poleg šoferja. Opazil je, da ga zasledujem, zato je pritisnil na plin. Predrznost! Toda zlahka mi ne bo pobegnil! »Hitreje! Hitreje!« Slednjič sva bila izven mesta in dirka se je lahko začela. Toda beli kabriolet pred nami je bil hitrejši. Vozil je stodvajset kilometrov kot nič, midva sva pa divjala za njim po ovinkih. »Ta Beno, ta capin, ki je hodil k meni beračit in si je sposodil celo olje, da bi lahko mazal kolo! Niti groša ne dobi več od mene,« sem se zaklel sam pri sebi. Videl sem tega lopova pred seboj, saj smo se mu včasih približali na dvajset metrov. Toda kmalu zatem so nas ločile železniške zapornice in razdalja med nami se je povečala. Naenkrat pa je začel Beno voziti počasi, ker mu je očitno zmanjkovalo bencina. Nazadnje sc je ustavil ter izstopil iz avtomobila. Skočil sem iz taksija, stekel k njemu in ga zgrabil za ramena. Zaklical sem: »K vragu! Kako si prišel do tega avtomobila?« Zdrznil se je in se obrnil. Toda to ni bil Beno, to je bil nekdo drug. Bil je Benu sicer zelo podoben, toda ni bil on. Prcdno sem se neznancu utegnil opravičiti, mi je smehljaje izročil ključ od avtomobila. »Imeli ste res srečo,« mi je dejal neznanec, »veste, nisem vedel, da je avto vaš.«