LETO II. Conto corr. con la posta. GORIZIA - GORICA« dno 7. decembra 1923 ŠTEV. 46 © ® JK o v a Dob a" izhaja vsak peiek pop. — Rokopisi se pošiljajo na uredništvo v Gorici, via Pavia 17. © © Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. © © NOVA MBA (L’ERA JOVA) © © Naročila, oglasi in reklamacije je pcšiljaii IZKLJUČNO UPRAVI „Nove Dobe" v Gorici, VIA T. CICONI št. 7 .-. Celoletna naročn. . . L. 12 Polletna „ . . „ 6 Četrtletna „ . . „ *3 © © Cena oglasom trgovcev, obrtnikov za vsak 1 mm višine v širini 1 kolone L. 0.30; za osmrtnice, vabila itd. pa L. 0.60. Večkratni insersti po dogovoru. © © Fašizem in vera. — Fascismi j religione. Izbruhi »Goriške straže« proti uvedbi civilnega stanja, s katerim je proglase? na obveznost civilnega zakona, so žarni? šljeni tako zvito da bi moral vsak citate!j zadohiti vtis, da je italijanska zakonodaja naperjena neposredno proti katoliški veri. Proti temu zavijanju je treba nastopi? ti in ljudstvu povedati, d-a italijanska za? konodaja zadevajoča civilno stanje izvira iz dobe, ko je nova Italija v naglici posne? mala ustroj francoske konstitucije, ki loči cerkveno od civilne oblasti. Na ta način je prevzela italijanska država v svoje področje registriranje rojstva, smrti in poroke državljanov. In to je naravno in v nikakem nasprotju z verskimi načeli, kajti prijava teli dogodkov spada k dolžnostim državljana, verski obredi pa, s katerimi stopi človek v zvezo- katoliške cer? kve, ali posveti svoj vstop v zakonsko življenje z blagoslovom in se poslovi od tega sveta v spremstvu cerkve,. so stvar vesti ali verskega čuta, kateremu tudi italijanska država ne odreka svojega spoštovanja. Saj je katoliška vera edino javno dopuščeno veroizpovedanje v Italiji. Res pa je, da vsled italijanske akcije za vjedinjenje vsega italijanskega ozemlja in naroda je prišlo do konflikta med cerkvijo in državo, ki pa je konečno omejen ie na posvetno oblast cerkv-o .;a -mu- peiza?. deva vere v nobenem slučaju. Da, kakor danes' stoje stvari se že lahko za gotovo vzame, da se baš po prizadevanju fašistovske vlade bližamo v tem pogledu tali zaželjenemu sporazumu med cerkvijo in vlado. Prvič namreč je prišla v Italiji na krmilo vlada, ki umeje kaj je človeštvu in narodu verski out, prvič smo slišali velikega "italijanskega državnika, da brez verskega čuta narod ne more v-spevati. Številnih tostvarnih izjav mini-sterskega predsednika ne moremo ponavljati, zadostovalo pa bode, ako navedemo besede, ki jih je izustil Mussolini o priliki obiska španjske kr. dvojice v Rimu.- Med drugiim je rekel Mussolini tudi tole: »Mi nismo katoliški narod le, ker ie pretežna večina našega naroda katoliška, marveč ker je katolicizem od naše zg o? dovine nerazdružljiv«. Italijani ne častijo v papežu le vrhov? nega poglavarja svoje vere, ampak častijo v njem tudi simbol one rimske cerkve, brez katere bi bila naša zgodovina od srednjega veka dalje nepojmljiva. Nikdar v Italiji se je tako jasno kakor v tem trenotku spoznalo, da vprašanje odnošajev med Sv. Stolico in italijansko državo je vprašanje višje duševnosti. Ni nobenega dvoma, da se je po vojni v italijanski vesti verski čut okrepil. Mnogo političnih pojavov, ki jih v vnanjih državah ne razumejo ali jih še le pričenjajo umevati, ima svoj temelj v obnovitvi verskega čuta. Italijanski narod je občutil to okrepitev verskega čuta kot potrebno, da reši nasprotje med vestjo katoličana in državljana, ki je mučilo toliko plemenito čutečih italijanskih bitij. Verska politika italijanske države se mora zopet zgraditi na novi podlagi. To je 'že storila faustovska vlada. Ista je o-pustila sistem malenkostnih pobotanj in jo je zamahnila po glavni cesti: treba je namreč rešiti bistveni problem in to je duševni problem. Fašistovska vlada je uvedla poučevan nje veronauka v šole; je povzdignila vred? nost vere v vsakdanjem občevanju; je pokazala največje spoštovanje za verske manifestacije; je dokazala, da je možno biti dober katoličan dn dober državljan. Verski čut v vesti narodov je nevdušljiv; smisel za družino, za vero in domovino je enega in istega duševnega-izvora. Italijanska država (kateri se danes prištevajo tudi Slovenci Op. Ur.) more le z velikim zadoščenjem sprejeti udanostne mani? festacije, ki se izkazujejo poglavarju katoliške cerkve«. Tako je govoril naš ministerski pred? sednik in mi pribijemo njegov veličastni govor, ki postavlja na laž podla podtika? nja protidržavmh elementov, ki se zate-kajo k vsakemu sredstvu, da bi očrnili pred ljudstvom našo vlado in državo. Mi si tega pojava ne moremo tolmačiti drugače, kakor da je masonska črna roka, proti kateri se moramo danes bo? jevati, posegla tudi v vest naših dem,a? gogov. FASCISMO E RELIGIONE. Gli sfoghi della »Goriška Straža« contro l’introduzione dello Stato civile, con cui si congiunge l’obbligo del ma? trimonio civile, sono fatti con tanta ar? guzia che ogni lettore ne dovrebbe otte? nere l’impressione che la legislazione italiana vogìta combattere la reUgioat. cattolica. A questi cavilli bisogna opporsi ed informare il popolo che la legislazione italiana riguardante lo stato civile trae la sua origine dall’epoca, in cui l’Italia, riunita si prese a modello l’amministra? zione civile francese che fa distinzione fra la gerarchia politica e quella cecie? spastica. In questo modo lo Stato italia? no assunse nella sua sfera di azione la registrazione di nascite, matrimoni e decessi dei cittadini. E questo è naturale ed in nesuna contradizione coi prin? cipi dell. Posebej se bo obziralo pri name; n ju na vojaško službo, ki je bila izvr; v bojnih oddelkih. Pravilnik bo do; programe in vsako drugo posto-ki se bo nanašalo na skušnje. Ca v natečaju razpisana učna mesta do mogli prositi oni, ki so že izpol; 5. leto svoje starosti in ki niso še d j evali. Povišanje v službi potrdi vselej kr. jveditorat, potem ko zasliši šolski svet veljajo samo za eno dvoletje. Učiteljevo imenovanje in nakazanje njegovega mesta izvrši kr. proveditorat na šolah, ki so po njem direktno uprav; ljene; na šolah pa, ki so upravljene po občini, izvrši to imenovanje in nakaže mesto prosilcu občina. Po občini izvršena imenovanja niso veljavna, ako jih kr. proveditorat ne potrdi. Imenik od kr. proveditorata odvis; nega učiteljstva je razdeljen na tri sku; pine: v mesta učiteljstva na deških, na dekliških in na mešanih šolah. Učitelji iz tretje skupine z-amorejo biti všteti v prvo, učiteljice pa v drugo skupino. Vsadka skupina je nadalje deljena v dve štor, pnji: izredno in definitivno učiteljstvo. Poslednje učiteljstvo je zopet razdeljeno v razrede, ki so vselej odvisni od plače. Več kot desetina učiteljstva ne more bi; ti sprejeta v takozvani častni imenik. Občine s šolsko upravo lahko to spremene drugače, samo da v takem slučaju na; kažejo učiteljstvu njih prejemke naj; manj za eno desetino večje kakor jim po postavi pritičejo. Izredni učitelj po treh letih poučeva; nja postane definitiven, izvzemši, da ni bil iz didaktičnih razlogov odpuščen iz službe. Proti takemu odpustu je dovo; ljen ugovor. Ljudskošolski učitelji v službi v ob; čini s šolsko upravo zamorejo biti pre; meščeni na drugo šolo v drugi občini e; dino le na lastno prošnjo. Uradnim po; tom še da to izvršiti, ako določi občinski zastop z večino glasov, in to le vsled po; sebnih službenih razlogov, katere se pa morajo sporočiti interesirancu. Tak sklep mora biti odobren od kr, provedi; torata. Iz enega razreda v drugi so učitelji pomaknjeni po starosti, pri čemer se ne gleda na njih pregreške. Ako se ugotovi; jo prav hudi pregreški, pomaknitev za; more zaostati samo za eno leto. Radi opravičenih družinskih razlo; gov učitelj zamore dobiti vsako leto naj; več 15 dni dopusta; po preteklih dneh dopusta zamore učitelj zaprositi za aspe; tativo, ki pa ne more biti več kot eno leto; v tem času nima pravice do plače, in tudi se mu ne všteje v službena leta. Iz zdravstvenih razlogov dopust lahko traja največ dva meseca, po katerih’ je učitelj postavljen v aspetativo (največ dve leti) s pravico do polovične plače. Za supliranje odsotnih učiteljev se sprejmejo učitelji, ki so vložili na nad; zorništvo tozadevno prošnjo najkasneje 1. sept. istega leta. Občine pa imajo pravico nameščati suplente iz nadštevila učnih moči. DOPISI. IZ ŠEMPETRA PRI GORICI. V »Goriški Straži« z dne 29. okt. 1923. št. 94. nje dopisnik prav po stražarsko zaletu je in obrekuje ljudi z goto; vim namenom, da odvrne od sebe j>o; polnoma zavoženo politiko. Dotični dopisnik se jezi radi prepo; vedi poti v Pulver-;Palude. Ali začnimo od začetka. G. komisar Josip Galleusig se je tisti dan, ko sp zastopniki prišli radi prepovedi poti k njemu, nahajal po uradnih opravilih na prefekturi v Vid; mu. Prepoved sc je izvršila na povelje zaupnikov, kar je drugi dan g. komisar odobril. Kar se tiče bolezni g. Sokola, naj »Goriška Straža« in nje hudobni in u« mazani dopisnik, shranita tisto željo za bolj kravje ,in zakotne kupčije in naj čakata ugodne prilike za g. Sokolom, katera jim bo v gotovem času ušla. Preidimo pa k cesti: vprašam dopis? nika, kdo ima pravico prepovedati kak? šno pot, ali županstvo ali dopisnik, ka; teri si hoče s popravo poti napolniti svojo mavho. Javnosti je treba dati v znanje, da ko je bila poprava poti proti koncu, so ti najhujši zagrizenci proti »Novi Dobi«, kakor Valentin Černič, detto Tata Tincili, prodali svoja drva za okroglo svoto 12.000 (dvanajst tisoč) JTr, Bru; mat Franc št. 40, za svoto 1100 (tisoč sto) Lir, neka Gorjanka iz Vertojbe in razni drugi pa se ne ve za kakšno svoto. Tako so vozili, da so zapregah po 4 vole. Kaj se je pa še zraven zgodilo? G. Bajtu Filipu iz Volčjedrage se je konj ponesrečil, in sicer, ker je konj iz« gubil podkovo in zraven še kopito. — Kljub takim slučajem in kakor se vidi in sliši vse polno nesrečam ob Vipavi, So* či, Torre, Judriju in sploh pri vsakem potoku, bi se hotel dopisnik sklicevati celo na zrakoplove ali parobrode. Mi* slim, da njemu bi se hotelo, da bi ga pri* šel obiskat, kak zrakoplov iz Jugosla* vije, in da bi mu primorski intrigarji pod imenom »Orjunaši«, prinesli srečne, novice o skorajšnem pohodu Orjunašcv v Gorico in kakšno dobro butiljko iz Dolenjskega. Kar se tiče posestnikov iz Št. Petra in Vertojbe, bodi povedano podlemu dopisniku, da so bili vsi zadovoljni s po* pravo poti, in tudi nobeden ni hodil v ta* ko slabem vremenu v gozd, za kar lahko tudi s pričami potrdimo, ako bi dopisnik mislil, da imamo moč samo na papirju. Ali kaporjoni so hoteli izrabiti u-godno priliko, in so si napolnili malho z denarjem, radi česar zahtevajo od kup* cev, kateri so vsi tujci, in vozijo vsa dr* va na postajo »Volčjadraga«, da morajo hitro izprazniti gozde. Kar se tiče poti same na sebi, pa se je ugotovilo, da zadostujeta 2 tedna in 2 delavca za popravo v prejšnji stan in seveda tudi lepo vreme. Kaj bi pa bilo g. dopisnik, ako bi se ne bilo nič popra* vilo in bi bilo treba škornjev do stegna? Kar se tiče računa te ceste, naj bo g. dopisnik le v miru, ob svojem času si bo lahko ogledal račun ceste, Pulver*Palu* de, Lamovo, Regulacija, Pokopališče. — Takrat naj preračuna, koliko stane vsa* ko delo posebej, ker za sedaj mu uprava ni doli na polagati računov. Priporočam temu zakotnemu dopisniku, da temeljito, preštudira in preračuna celoletni račun za 1923. Na svidenje o potrebi. Iz Šempetra: Prejemamo in priobča-mo: V »Goriški straži« št. 94 z dne 29. novembra t. 1. se zaleta neizkušen dopisnik v šempeterskega komisarja gospoda Galeussiga in njegovega glavnega sveto* valca g. Sokola zaradi preklica vožnje skozi pot »Pulver*Pal/uda«. Mi trezno misleči šfompeterski davkoplačevalci pa moramo častitati sedanji občinski upravi na sklepu tega preklica že iz tega razloga, ker je pot skozi Pulver*Palude ilovi* ta in po mesec dni trajajočih' velikih nalivih nedostopna. Zato bi bilo želeti da gospod komisar Galleussig ne dà preklicati prepovedi, ampak da počaka do tedaj, ko pride »paldr izpod kraja, ki ceste naraja«. Trezen Šempeterc. Iz Rifemberga. Volitev novega di* rektorija. V nedeljo dne 25. novembra se je, zbral občni zbor tukajšnje fašistovske sekcije in po kratkih besedah gospodov Palandri in Cigoj je prišlo, do izvo* litve novega direktorija, ki je sestavljen kakor sledi: Pietro Palandri, politični tajnik; Josip Kerševani, upravni tajnik; Vincenc Cigoj, član; Stanislav Kodrič, član; Enoch Zanobini, član. / Dnevne vesti ZA IZSELJENCE! Prov. urad F/urlanskega zavoda za izseljevanje obvešča tem potom vse prizadete, da do danes ni dobil še nikake ponudbene pogodbe zia izselitev. Ker se pa predvideva, da bi se bržkone tudi v sedanjem zimskem času vtegniia dobiti ponudbene pogodbe samo za kamno* sekč (tagliapietra), ki so že vešči pri ob* delovanju kamenja za tlakovanje ulic in cest, se vabijo take strokovne izvežbani delavci, ki bi se želeli izseliti, da čimprej vložijo pri podpisanemu uradu tostvarne dokumente, ki so; Krstni list. Izpričevalo državljanstva. Delavsko izpričevalo. Zdravniško izpričevalo, vidimirano po županstvu. Vojaško dopustnico, ali vojaško izpričevalo. Nravsitveno izpričevalo, potrjeno po kr. karabinerjih. Dve fotografiji z lastnoročnim podpisom, vidimirani po županstvu. Kazenski list. Nulla osta. Vse te listine so za izseljenca koleka proste. Prov. urad za izseljevanje — v Gorici _ Via Teobaldo Ciconi št. 7. Ustanovitev fašistovskega sindikata med mestnimi goriškimi učitelji se je vr* šila danes 8 dni. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano. Od 70 mestnih učiteljev se je vpisalo v sindikat 60 elanov. Ako sc ozremo le na kratko dobo nazaj, mo* ramo reči, da je to velik uspeh. Iz Št. And reža. — V minulo sobota zjutraj je tukajšnji marljiv delovec Kuzmin Andrej šel na delo. Med potjo pa ga nenadoma zadela srčna kap in re* vež je ostal na mestu mrtev. Zapušča ženo in nepreskrbljene otročiče. Vojna pokojnina in naši ljudje. —-Četudi so se že neštetokrat opominjali vsi oni, ki so deležni vojne pokojnine, (vojni invalidi, vdove in sirote po v vojni padlih vojakov in dirugih), da 31. t. m. poteče poslednji rok za vlaganje tostvar* nih prošenj, bodo po tem roku iskali po*: moči pri raznih odvetnikih in skaziod* vetnikih, da bi prišli do vojne penzije in s tem, seveda trosili krvavo zasluženi denar. To je bilo redno zaznamovati ko je šlo za vlaganje kakršnihkolih prošenj. Menda ne bo odveč, ako one zanikrne* že, ki še celo sami sebi ne žele dobro, vnovič opomnimo na to njih sveto dolž* nost. Zopet Adamova obleka v Trstu. — Že večkrat smo beležili v kroniko' o tej obleki in ravno iz Trsta. Gotovo, da mora nekaj posebnega vplivati na trža* čane, da se tako radi izprehajajo v Ada* movi obleki. Tako je tudi pred dnevi neki I. R. v poznih urah zvečer začutil potrebo se izprehajati v taki obleki po Piazza Goldoni, dasi je brila precej strupena burja, Stražniki, ki so bili, o tem čudnem pojavu obveščeni, so izpre* hajalca spravili v opazovalnico, ' ker so ga smatrali za norca. Sejm sv. Andreja je bil dobro obiskan, ker se je po dolgem deževju za hip spet pokazalo solnce. Kupčija ni bi* la živahna, ker je splošno pomanjkanje, denarja. Na živinski trg je bilo pripelja* no mnogo prešičev in goreje živine ter nekaj konj. Konji so bili vsi razprodani, za drugo je bilo majhno povpraševanje. Na sejmu so se pojavili žepni tatovi, kojih štiri so deli pod ključ. Dramatično je izglodal lov na tržaškega tatu na se* verni postaji. V jutranjem vlaku, ki pri* haja iz Trsta, je namreč neki kmet že med potjo zapazil, da mu je zmaknil listnico s 1830 lirami neki Palaskovič iz Trsta. Ptiček pa se je v vlaku pred njim skrival, toda kmetič za njim. Ko se je ustavil vlak v Gorici, je skočil tat iz via* ka črez plot na cesto, okradenec pa za njim tako hitro, da ga je ujel za rokav. Ostalo so dovršili železničarji in karabi* nerji, ki so ga sprejeli v svojo Oskrbo. Ljubljanski škof v Vipavi? Tržaški »Piccolo« prinaša vest, da se je ljubljan* ski škof mons. Bonaventura Jeglič na svojem potovanju iz Rima v Ljubljano ustavil v Vipavi, kjer da je držal govor v ne baš cerkvenem smislu na tamka zbrano slovensko ljudstvo. Pri tej priliki, da je sprejemal razne deputacije ir jih tolažil, da naj potrpežljivo prenašaj' jarem, dokler ne pride dan odrešenja. Ako bi to poročilo res odgovarjalo resnici, bi bilo seveda obžalovanja vred* no, ker bi se s tem kompromitiralo vse slovensko ljudstvo in ne le posamezni kaporijoni. Ker pa nimamo podrobnega poročila, se vzdržujemo vsakega tozadev nega komentarja. Inženirsko vdruženje in vojna od; škoanina. Minister De Stefani je na spo* men co italijanskega inženirskega vdru* žen A. N. I. A. I. odgovoril, da je že odi no potrebno, da se dokonča že s1 dovršeno obnovitveno delo na n potom emisije tozadevnih be-ligacij. mesrečence pri povodnjih. — o tukajšni podprefekturi dala '.šemu listu, da je dala na raz* >g, iz katerih se zamore ose* vsled povodnji prišle v živ* ske, izdajati podpore. Toza* jnje naj se naslovijo direktno njo podprefekturo. na kosa. — Umrl je po dolgi T g. Lambert Gerbic, nekdanji ro* či i in potem kanalski poštar, v 44., Polom tržaške banke. — Tržaški denarni zavod »II Credito Generale« je ustavil izplačila in je ponudil upnikom poravnavo na 20% podlagi. Primanjkljaj, znaša, kakor se domneva, okoli 3.000.000 lir. Rabeljski rud piki so oddani v za* kup kosebni družbi za dobo 30 let. Čudež v Ljubljani, mutec začel go* voriti. — Po Ljubljani je posedeval mu* tee in je beračil. Pristopil je k njemu tudi prijazen gospod, dal mu je nekaj, para, potem ga je vprašal, odkod je do* ma. Mutec je zapisal s svinčnikom na košček papirja, da je nem od rojstva, Prijazni gospod mu je ponudil nalivni peresnik, da to boljše zapiše. Berač piše. in ogleduje čudeni peresnik, ki piše brez črnila. Ko je končal pisavo, se je prijazni gospod hotel odstraniti. Tedaj pa je mutec skočil na lahke noge, prijel ga je za rokav in ga je z zvonkim glasom vprašal: »Gospod, kje ste kupili tisto čudtio stvar?« Tedaj ga je prijazni go* spod, policijski agent, prijazno povabil, da gresta skupaj na policijo. — Tudi po Gorici se izprehajajo taki ljudje, ki se pretvarjajo. Velika nesreča se je zgodila med Gradežem in Belvederjem. — Minule sobote zvečer sta vozila drug za dru* gim parnik »Oltra«. in motorni čoln z Belvederja v Gradež. Ko sta bila v že precejšnji bližini Gradeža, se je v mo* tornemu čolnu naenkrat nekaj pokva* rilo, tako da je začel zastajati. Ker pa tik za njim vozeči parnik »Oltra« se ni mogel v taki naglici v stran okreniti ali ustaviti, je trčil v čoln ter ga razkrojil. Potniki so nemudoma poskakali iz njega ter obupno klicali na pomoč. Parnik se je takoj ustavil in pobral potapljajo* če se na svoj krov. Vendar pa so se po* grešale tri osebe, katere so še tisto noč in naslednjega dne potapljalci našli za* motane na krovu potopljenega čolna. Neke Pine Fontana pa pri vsemu napo* ru potapljalci niso mogli iztakniti na dnu morja. Zločin v Kalu. — Mladenič Lipičar, ki je umrl v bolnišnici, je bil v ve* černi temi zaboden. Kot dozdevne* ga krivca so ročinjski orožniki aretirali njegovega sovrstnika Kovačiča ter so ga odpeljali v Ročinj. Tu pa jim je fant utekel, zbežal je črez ročinjsko polje ter je skočil črez visoko robov j e v prepad. 30 metrov globoko je padel, po* tem pa se je na prav čudovit način opri* jel neke rešilne veje in se je skril v malo jazbino, v kateri je tičal 6 ur, dokler g 'iso karabinerji izbezgali. Va posledicah rane je umrl v bolniš* « Jožef Lipicer, ki je bil predzad* eljo v Kalu zaboden. Operacije tl prestal. ?ki fašistovski direktorij je bil Vidmu pri gosp. prefektu, s ko* •azumom se je zarisal program na gospodarskem in politič* i. >v al na katedra za kmetijstvo na m. Glavni sedež je v Vidmu, nateljstvo se ustanovi tudi v Go* ki bode obsegale okraje Gorico, K nin, Kanal in Komen. Sekcijo dobi tut i Ajdovščina, ki raztegne svoje delo* vanje še na Vipavsko in Idrijo, Tolmin* ska sekcija pa bo obsegala poleg tolmin* skega okraja še Cerkno, Kobarid in Bovec. Špecijalna katedra za sadjerejo v Brdih in na Vipavskem se ustanovi v Gorici. Trbiž se prideli sekciji v Gemo* ni. Pri tem so bila tudi izdana določila za sprejemanje potrebnega osobja. Prepir. Na šempaski cesti sta se spo padla 29*letni Anton Dvoržak in 28*letni Jožef Humar. Dvoržak je pri tem ranil Humarja z nožem na levi roki in jo na to hitro odkuril proti meji, kjer so ga pa naši orožniki zgrabili. Poslano.*) Svarljiv sen Brat Jacopo Passavanti, v njegovi dragoceni »Razpravi sanj« (Trattato dei sogni) piše, da je v »Knjigi sedmih da* rov« (Libro dei sette doni) postavljen zgled onega bogatega človeka, ki je re* kel samemu sebi, ko je bila njegova že* tev zemeljskih sreč tako velika, da je za* mogel obširno živeti: — sedaj uživaj, duša moja, počivaj in daj si dober čas. ker imaš dobro izgledati za dolgo let. In nekdaj v snu vidi strahotno prikazen: in slišal je glas ki mu je pravil: — be* dak, ki ne pomisliš, da se ti še to noč lahko zahteva in odvzame življenje! — kar bi pomenilo, da ne pripadamo nam samim, in, da, vsled naravne moči, nam ni priv olj en noben poizkus odtegniti se suženjstvu usode, ki nas lahko trdo in nepričakovano zadene. Tu ne bodemo tolmačili globoke re* snice ki jo vsebuje skrivnostna svafitev. Toda vsi oni, ki živo čutijo v sebi od* govornost napram svojcem, ki imajo pre5 mišljevati nebrojno bolestnih slučajev, bi jih lahko hrani za nas skrivostna bodočnsot, morajo s pomočjo modre previdnosti, nujno preskrbeti, da bi bili udarci nasprotujoče sreče, v bodoče, čeravno ne bili popolnoma odstranjeni, vsaj nekoliko manj občutljivi. Toliko več, ko to nalaga samo ne* znatne odpovedi in žrtve. Uvažujmo n, pr. trgovca, ki danes v polni zrelosti, u* speva in cvete v poslih, toda ki je lahko jutri, namah, žrtev krute nezgode, pu* steč družino, katera je vedno živela v priložnosti in zložnosti, v vsakovrstnih stiskah. Torej, sklenivši zavarovalno meša* no pogodbo, ki združuje koristi za Var o* vanja in kapitalizacije, razen da zadešča vanja in kapitalizacije, razen zadošča moralni dolžnosti napram svojim dragim osebam, upokoji tudi lastno vest. V starosti 30 let, obvezavši se plače* vati nacijonalnemu zavarovalnemu za* vodu (Istituto Nazionale delle Assicura* zioni) premijo, ki znaša največ L 720 za trajnost 30 let, jamči sebi ali svojcem svoto Lir 25.000, s sledečimi koristmi; Če bi hotela nesreča, da bi imel zmanj* kati življenju tudi po plačilu ene same letne premije, dediči ali oni ki imajo pra* vico, bodo izterjali, po njegovi smrti, in brez obveznosti nadaljnih plačevanj, ce* lo določeno glavnico Lir 25.000; če pa doseže 60 let, to je ob dobi ko poteče pogodba, bode svoto zahteval sam ter razpolagal tako, ko bodo njegove moči znatpo zmanjšane v boju za obstanek, z znatnim številom v gotovini, ki lahko pomaga tolikim potrebam in zahtevam. Pripomniti je treba še, da so police, izdane od nacijonalnega zavarovalnega zavoda (Istituto Nazionale delle Assi* emozioni), glasom zakona nezasežne, za* jamčene razen od matematičnih rezerv in znatnih kapitalov, tudi od! državnega zaklada. Glavno zastopstvo v Gorici, Corsa Verdi 23 (lastna palača). Ravnatelj: Cav. Adolfo Prof. Mosca. *) Uredništvo odgovarja za ta članek le toliko kolikor zahteva tiskovni zakon. V ŠIRITE ji ,N0V0 DOBO ‘ V poslanski zbornici so se razprav* Ijali razni mednarodni dogovor in med njimi tudi gospodarski dogovor z Rusijo, Pri tem je prišlo do smešnih prizorov na, komunistični strani; posl. Bombacci je nehote prišel do hvale fašistovske vlade,, kar mu je prineslo nezaupnico od Stranj komunistične stranke, ki ga je izobčila iz svoje srede. , Reveži ne vedo, da se nauki komu* nizma in fašizma ne strinjajo, pač pa se strinja ruska diktatura z Mussolinijevo« kar je olajšalo gospodarski sporazum med Rusijo in Italijo. Sicer pa Rusija že davno ni več ko* munistična in odpade vsled tega vsaka politična nevarnost za Italijo, četudi sto? ■ta- pi z Rusijo na gospodarskem polja v ožje stike. Dalje je treba tudi pomisliti, < i je Rusija zaveznica Nemčije, Italija nije in kdo ve, kaj se zna še izc; evropejskega koncerta. Odgovorni urednik: Jožef . Tiska »Narodna tiskarr Izdaja konsorcij »Nove / Izdelovalnlca tapecirsk Rudolf Su GORICA, Via Monache Izdeluje v tapetnikovo stroko sp dela točno in po zmernih cenah, logi ima raznovrstne spalne sobe,, mezne omare, postelje, šušte, blazine .'•K .indi'vi 8 Istituto nazionale delle Assicurazioni »Trkajte in se vam bode odprlo" se glasi evangeljski opomnin ! »vprašajte in se vam bode povedalo 1“ Oseba torej, katera hoče skrbeti za bodočnost svoje družine ali svoje starosti in se je torej odločila, zaupati svoj prihranek nacijonalnemu zavarovalnemu zavodu (Istituto Nazionale delle Assicurazioni), zavedajoč se, da bode zavarovana glavnica jamčena tudi od državnega zaklada, toda je kolikortoliko negotova katere vrste zavarovalno pogodb ima izbrati, nima drugega storiti za dosego svojega namena, kot pisati glavne-mu zastostvu svoje dežele in njeni želji bode takoj ustreženo. Tridesetletna oseba n. pr. izve, da ako plača letno premijo L 720, zavaruje glavnico jamčeno od državnega zaklada, ki znaša 25.000 Lir, katero bode zavod takoj izplačal njenimi pravnim dedičem v slučaju prezgodnje smrti ali njej sami, ko doseže šestdeset let. Glavno zastopstvo v Gorici, Corso Verdi 23. Danes in jutri ! Ravnatalj: Cav. Adolfo Prof. Mosca I l" H v f § i\ t I I J POZOR ! Na staroznano tvrdko raznovrstnega pohištva. Podpisani prodajam pohištvo po zelo znižanih cenah. n. pr.: Omare.............. posteljnjake vzmeti (šušte) . • blazine............ kompletne spalnice od 200 L, dalje • 90 „ „ » 70 „ „ » «O „ » soo „ „ Velika iz bera priprostih in najfinejših spalnih in jedilnih sob, nadalje železnih posteljnjakov itd. ANT. BREŠČAK - Gorica največja zaloga pohištva na Goriškem z lastno tovarno Via Carducci št. 14 In Via Faveti! št. 3. Restavrant „Pri Belem Zajcu“ Gorica, Via Monache. Shajališče okoličanov in meščanov. Toči prvovrstna pristna vipavska, briška vina, teran. Izborna domača kuhinja. Cene zmerne. Shramba za kolesa. Hlev. — Si li videl »Belega Zajca" v Gorici? Oglej si gai Videl boš, da vojna furija ga ni najmanj poškodovala. Restavrater » J. Molar. - Lekarna Cristofoletti v GORICI Piazza Vittori?' Ì Trskino (štokfiževo) jetrn posebno sredstvo proti p> boleznim in splošni te — — slabosti. — Cena steklenici L. TRSKINO JETRNO OLJE Z ŽELEZNIM JODCEM. S tem oljem se v k n času z gotovostjo ozdravijo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mo) kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim Č — ■ - odjemalcem gledé čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. a Cristofoletti je va pijača iz kine in železa 'Vis f najboljši pripomoček pri zdravljenju s trski nim oljem. - Ena steklenica stane Lir 6 O Za prihajajočo sezono ! Tvrdka q | Giusto Vuga & C^jj O Telefon 132 GORICA Corso Verdi 38 Q 2C Cenjenemu občinstvu se naznanja, da je naša zaloga bogato zalo- V žena z zadnjimi novostmi: Q O Za dame : svilene obleke - etamin - platnene, eponge, foulard itd. 0 A Za gospode: velika izbera blaga, za obleke, perila, klobukov V znamenite tvrdke G. B. Borsailino fu Lazzaro iz Aleksandrije in bogata l/ zimskih oblek, sukenj inkožuhov O Prvovrstna krojačnica pod nadzorstvom sodruga A. Gache-ta. O Sprejema se kožuhovna v popravo in v varstvo, 3 0 ter se jame proti molju, ognju in tatvini. 0 @>00000 oooooooooooooooJ 0 s •v* K? 3 A ti K H tc »j ♦ Vsem dobroznana stara klobtičarna G. PICH - Dediči V GORICI - v ulici Rasteilo št. 13 - V GORICI ustanovljena leta 1841, pred kratkim obnovljena nudi starim (izpred vojne) kakor tudi novim odjemalcem v bogato založeni klobučarni vseh vrst moških klobukov najboljši nakup po konkurenčni ceni, kakor je delala tà klobučarna že 75 let pred vojno. Popravlja, pere, izčisti ter modelira klobuke po skoraj predvojnih cenah! Prodaia : Na debelo!. Na drobno! Velika trgovina z jestvinami in kolonijalnim blagom, vina n in likerjev. Na drobno! Na debelo! H R Telefon št. 6. R B Josip Galleusig v Št. Petru pri Gorici v lastni Hiši Zaloga moke, otrobi, žita itd. Velika izbira ravnodošlih najboljše vrste umetnih gnojil, kakor tudi vseh potrebščin za vinogradnike. Vsak naj se osebno prepriča v moji trgovini.