201. Številka.
Ljubljana, v soboto 1. septembra 1900.
IXX1U. leto
[rhvs vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avatro-ograk* deželo aa vse leto 35 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K. 60 n, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko veo, kolikor znaša pogtnins. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ge dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna44 telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta . . . . „ II'— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— T Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 l£3" Naroča se  lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. fiLtf" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravništvo „Slovenskega Naroda".
Škof Bonaventura in kurat Koblar.
„Slovenec" je sinoči naznanil, da je kurat v ljubljanski deželni prisilni delavnici Anton Koblar imenovan župnikom v Kranju.
Govorilo se je o tem že štirinajst dni, toda nihče ni mogel tega prav verjeti, vsakdo je zmajeval z glavo in dejal, da vendar ni misliti, da se to uresniči, čeS : škof Bonaventura vendar ne bo padel tako globoko, da bo izbiral duhovnike za najvažnejše in najuglednejše cerkvene službe mej tistimi, ki spadajo prav za prav na smetišče. A zgodilo se je vendar tako. Obče spoštovanega Antona Mežnarca naslednik je postal Anton Koblar.
Ali škof Bonaventura mej vsemi kranj • skimi duhovniki res ni mogel dobiti boljšega moža za to mesto ? Lahko bi ga bil dobil, ker vzlic Missiji in Jegliču  Se niso dostojni, spoštovanja vredni duhovniki popolnoma izumrli, toda Škofje imel pri tem imenovanju zgolj in jedino politične namene pred očmi in je zato prezrl vse obzire, ki bi jih moral imeti, celo obzire na moralo. Politični nameni gredo Škofu čez vse, on
jim žrtvuje vse, tudi koristi vere in cerkve, da, kakor kaže to imenovanje, tudi svojo osebno dostojnost.
Imenovanje kurata Koblarja je dokaz, kako Skof Bonaventura prezira in zaničuje prebivalstvo kranjskega mesta. Usilil je temu prebivalstvu za dušnega pastirja človeka, ki niti za las več spoštovanja ne vživa, kakor mu ga jamči kazenski zakon, katerega je to prebivalstvo sramotno pregnalo čez mestni prag, in ki je to prebivalstvo v svojem listu na vse načine sramotil in grdil. Imenovanje Koblarja kranjskim župnikom je tako predrzna provokacija in tako žaljenje kranjskega meščanstva, da si je kaj takega mogel dovoliti pač samo škof, ki je izgubil vsako razumevanje za to, kaj je dopustno in kaj ni dopustno, samo škof, katerega je fanatizem tako zaslepil, da prav nič več ne ve, da mora tudi cerkev imeti gotove obzire na vernike in njihova čutila.
Imenovanje kurata Koblarja je nadalje udarec v obraz javni morali. Ali je Skof le nekoliko preudaril, kaj poreče svet, kadar izve, da je na važno javno mesto s sijajnimi dohodki, na mesto, ki ga naj zavzemajo samo vredni možje, postavljen človek, ki so ga svoj čas malo častno iz škofije spodili, ki je potem dolgo časa stal v boju proti svojemu škofu ter ga zavratno pobijal z vsemi možnimi sredstvi, potem pa, ko mu je narodna stranka pokazala vrata, se pridružil zopet svojim prejšnjim nasprotnikom in začel strastno vojno proti svojim bivšim prijateljem? Ali je škof le količkaj prevdaril,  kaj  poreče javna morala, če pošlje v Kranj kot vzgled značajnim možem človeka tako slabega značaja, kot učitelja morale človeka, ki je v javnem življenju pogazil in v blato teptal vsako moralo ? Javno mnenje bo reklo, da se je s tem imenovanjem nagradila neznačajnost, da se je s tem plačalo tisto  ostudeno natolcevanje, tisto podlo obrekovanje, tisto iifamno re-volverjevanje, ki gaje uganjal K blarjev list in javno mnenje bo reklo, daje n grše hinav-ščine, kakor če Skof solze  pretaka radi našega boja, ko vender ve, da je zadobil ta boj sedanje dimenzije in ae  .njo obliko
Sele tedaj, ko je vmes posegel Koblar, ki je zdaj po Škofovi milosti za to svojo žalostno zaslugo postal župnik v Kranju.
To imenovanje je pa tudi velika kri vica za vso ostalo duhovščino. Še imamo na Kranjskem vestne, poStene duhovnike, može, ki uzorno izpolnjujejo svoj poklic, može, ki delujejo v težavnih razmerah in bi zaslužili, da pridejo na boljše mesto. Vse te je Skof prezrl, nobeden izmed teh ni našel milosti v njegovih očeh, ampak segel je po tistem, ki je gotovo najmanj vreden, da zavzame župniško mesto v Kranju. Imenovanje Koblarja kaže, da se škof čisto nič ne ozira na to, kako kdo izpolnjuje svoje duhovske dolžnosti,da smatra Skof izpolnjevanje duhovskih dolžnosti za popolnoma brezpomembno stvar, za glavno nalogo pa politično agitacijo v prid klerikalne stranke. In zato se s tem imenovanjem ni storila duhovščini samo krivica, ampak ž njim se je tudi pokazalo, da dobi samo tisti duhovnik dobro mesto, ki se odlikuje na polju politične agitacije, ki dela zdražbe in seje sovraštvo.
V duhovniških krogih je to imenovanje obudilo največjo indignacijo, zlasti Se, ker se je izvedelo, da se je moral Koblarju umakniti tako uzoren duhovnik in resničen rodoljub, kakor je gospod župnik Žlogar. Pripoveduje se, da je kapitel soglasno predlagal župnika Žlogarja, ki je vsega spoštovanja vreden, olikan, miren in takten go spod, toda škof je kapitlov predlog zavrgel in imenoval Koblarja. Da mora tako postopanje, tako preteriranje vzglednega duhovnika na korist človeka Koblarjevega kalibra vse pošteno mislečo duhovščino do skrajnosti ogorčiti, je pač naravno.
Namen, ki ga hoče doseči škof s tem čudnim imenovanjem, je prozoren kot steklo. Škof misli, da pridobi Koblar klerikalni stranki vsaj toliko zaslombe v Kranju, da bi se mogla polastiti kranjsko-škofjeloškega deželnozborskega mandata. Toda ti škofovi računi se bodo izjalovili. Prezrl je, da 80 kranjski meščani samo3ve3tni, ponosni in omikani ljudje, če jih tako ugleden mož, kakor je bil kranjski dekan Mažnarec, ni mogel privezati na klerikalno stranko, tega
tudi tako oduren, nesimpatičen človek ka kor je kurat Koblar, ne doseže, toliko manj, ker ta človek, nima druzegi talenta, kakor da zna stresati vsakovrstne podlosti, s čimur je dosegel, da je danes najbolj ne-spoštovani duhovnik na celem Kranjskem. Tak človek, kakor je Koblar, ne bo v Kranju druzega dosegel, kakor da se bo meščanstvo Se tesneje in krepkeje združilo zoper klerikalno stranko.
Škof sam pa s tem imenovanjem ne doseže druzega ničesar, kakor da izgubi še tisto malo spoštovanja, kar ga ni še zapravil. To imenovanje bo tudi tistim odprlo oči, ki doslej niso verjeli, da je škof res takšen, kakor ga vidimo. Zdaj vidi cela dežela, v kakih nižavah išče škof svoje zaupnike, kakšni značaji so mu simpatični, kakšne ljudi da želi spraviti na važna javna mesta, kakšen je njegov ideal katoliškega duhovnika. In dobro je, da se je to enkrat spoznalo, zdaj vsaj vemo, pri čem da Jsmo s svojim škofom, zdaj ga vsaj docela poznamo. In sedaj, ko smo ga spoznali, ne rečemo druzega ničesar, kakor ,,gliha vkup štriha.'' _
* IJithljani. 1. septembra. K položaju.
„Narodni L i s t yu pišejo pod naslovom „Pred odločitvijo" : Cislitvanska stoji pred odločitvijo glede poslovnega roka in glede obstanka sedanjega parlamenta, pred odločitvijo glede „biti ali ne biti" Koerberjeve vlade. Zdi se, da si je ministrstvo po dolgem pripravljanju končno postavilo rok, ali pa, da so mu ga postavili drugi. Ministrski predsednik se je že posvetoval z raznimi voditelji strank. Gre se zlasti za to, ali bo mogel parlament poslovati ali ne. Koerber še sam ne ve, kdaj se snidejo deželni zbori. To je zavisno od kampanje drž zbora, kateremu se rok za sklicatev ne more določiti niti hipotetično. Odločitev leži v rokah cesarja, a se bo izvršila čim preje. Tudi BReichswehr" in „NeueFreie Presse" poročata, da so se vršile konference Koerberja z načelniki levice in desnice radi bodočega zasedanja drž. zbora. Pristavljata pa oba lista, da so
LISTEK.
Tutti frutti.
Liberalci smo že izgubljeni. Dr. Šu-šteršič je dobil tako mogočnega zaveznika, da je vsak odpor — greh. Kakor je na binkoštno nedeljo razsvetlil sam sv. Duh Kristusove učence ter jim dal sedmero darov, prav tako se godi leta 1900 p. Kr. katoliškemu advokatu iz Ovijačeve hiše. Nepripravljen hodi na politične shode, stopa smelo na govorniške odre, odpira svoja široka usta, in glej! — dr. Šušteršič govori, kakor bi rožice sadil, saj   mu na-
reka
sam sv. Duh. Ali se je potem čuditi,
da so besede, ki prihajajo iz njegovih ust, aajvišja modrost, najgloblja učenost? Saj govori iz njega sam vsegavedni Bog — sv. Duh! In da je tako, o tem pravovercem ni možno dvomiti, saj je konstatiral to dejstvo dr. Šušteršič v Ribnici sam rekoč: » az se ne pripravljam za svoje govore v Javnosti, kakor kak dvorni svetnik, ker nimam toliko časa na razpoko, zbog tega se moram zana-a t i na sv. Duha"... Iz te izjave s'edi torej, da ima sv. Duh pri dr. Šušter-'U službo le pri javnih govorih, pri tajnih,
skrivno
privatnih pa ne.   Tako na pr. pri
tajnostnem sklepanju testamenta kake ženske sv. Duha ni treba, ker se dr. Šu šterSič za svoje prigovarjanje v smrtnih težavah ležeči ženski tako temeljito — pripravi, kakor na pr. dvorni svetnik Šuklje za svoj novomeSki politični govor.
Dr. Šušteršič je dejal, da „nima časa", hkratu pa se je jezil, da liberalci, „ki največ goljufajo" in ki „imajo največ pravd", ne zahajajo k njemu, nego h konkurentom, liberalnim odvetnikom. Dr. Šušteršič torej vzlic temu, da nima pravd, vendarle nima časa, da bi se pripravljal na javne govore. Ali to ni čudno. Dosti ima opravkov pri testamentih raznih Ovijačk — piše članke v „Vaterland", upravlja razne klerikalne posojilnice, štacune in oštarije. To daje dosti dela, a — kdo ne veruje? — prav nič zaslužka! In končno — že samo tiste tožbe, kar jih naperja vsak mesec na „Slovenski Narod" — že samo te mu vzemo dosti časa, a mu ne prineso seveda prav nič zaslužka! Gotovo nič! Ekspenzari dr. Šu-SterSiča so beli in čisti, kakor dnevnik 151etne institutke. Seveda tak advokat potem res nima časa pripravljati se za javne škode ter se mora zanašati le na pomoč s v. Duha, ki mu potem suflira, da so liberalci oni »živelj", ki vzdržuje krivični volilni red, katerega je aama lakomna samo-
pašnost, ki si polni iz žuljev in solz ljudstva svoje lačne žepe, ki vzdržuje nesramno hišo, nemško gledališče itd. In ŠuSteršičev sv. Duh nato še natanko obrazloži, kdo je ta „živelj": učitelji, trgovci, odvetniki, notarji in uradniki.
Zdi se mi pa vendarle, da je ta sv. Duh docela stičen tistim bogovom starega veka tistim malikom, ki so tudi govorili. Tudi oni so vedeli nepripravljeni vse in govorili so prav tako modro in globoko, kakor dandanes katoliški advokat iz Ovijačeve hiše. Toda zgodovinarji so razkrili, da je tičala za tistimi maliki sleparska duhovščina, ki je goljufala skozi malikova usta babje verno ljudstvo. ŠuSteršičev sv. Duh, ki zna tako lepo snflirati, pa je končno le generalni štab Bonaventure z ogromno mošnjo katoliškega zaklada. In ta štab govori skozi usta sijajno plačanega advokata, bab-jeverno ljudstvo pa meni, da govori dr. Šušteršič sam.
Pa saj bi bil to jako čuden sv. Duh, ki govori javno o — blodišču in se celo jezi, ako mu očita kak nemoralen liberalec, da je nespodobno govoriti vpričo kmetskih otrok in žen o tem, kar pokriva noč.
Prav umestno bi pa bilo, če bi bil dr. Šušteršič kaj več govoril o naših — farovžih, kjer stanujejo .božji namestniki",
in kamor vidi vsegavidni sv. Duh ponoči in podnevi. 0 „življu" v teh farovžih bi se dalo tudi nepripravljen in brez sufiiranja prav izvrstno govoriti. In ker ima katoliški advokat tako malo časa, naj mu postrežem vsaj z nekaterimi podatki, katere sem posnel, — da ne bo očital , Slo venskemu Narodu" lažnjivosti! — po goriški „Soči". Dostavljam pa, da teh podatkov ni doslej še nihče prerekel, in da „So5a" ni dobila — -pa menda ne zato, ker v Gorici ni nobenega dr. Šušteršiča?! — nikakega popravka temeljem § 19.
Prvi podatek se tiče g. Korleka, ki so nekdaj svojo mater s svojo posvečeno nogo brcnili (!) iz farovža, da se je revi raztrgalo krilo.
Drugače so pa jako „lušten gaspud". Nič se niso ženirali pogostih sprememb v domači kuhinji, niti tega ne, da je hodila cele noči v farovž pomagat še sosedova Katrica. Sam župan je videval v adventu, da je Katrica prišla »od dela" v farovžu tik pred zornicami, katere so opravili potem gospod Korle v vsej pobožnosti. Toda na Katrici se je spolnila žalostna istina tiste narodne poskočnice: Ti pobič presnet, kaj si storil deklet'. . .! Zato so jo poslali »menjat dobre lufte" v Trst in jej pridobili Se tolažnico, kateri so pisali n. pr. to pismo:
levičarji prav tako malo spravljivi kakor Cehi
25letni jubilej sultana praznujejo danes v Carigrada in po vsem turškem cesarstvu jako slovesno. Slavlja pa se vdeležujejo tudi druge vlasti, ki so poslale svoje deputacije s čestitkami in darovi na sultanov dvor. Tudi Srbija je poslala svoje zastopnike. Zlasti velika in odlična pa je bolgarska deputacija.  Sultan Abdul Ha mid, 34. kalif, je bil rojen L 1842. kot tretji sin prosvetljenega in reformam prijaznega Abdula Medšida.  Njegova mati je bila Ge orgičanka, zato je sultanova zunanjost bolj armensko - arabska kot turSka. Za prestol Abdul Hamid ni bil določen, zato se je v mladosti malo učil ter bil jako vdan pijančevanju in ženstvu.  Ko pa je brat Murad kot sultan zblaznel, je stopil Abdul Hamid na njegovo mesto ter vlada sedaj že 25 let Po triletni vojni z Rusijo je bila turška vojska z opetovanimi porazi docela razbita in demoralizirana. Razen tega pa so dolgovi narasli tako ogromno, da je bila Turčiji zadnja ura. Berolinska pogodba pa jo je rešila.  Sultan se je lotil nato reformiranja armade. Zmagalec pri Plevni, Osman paša je dobil to nalogo, a intrige dvorne stranke so reorganizacijo izjalovile. Tudi misija pru skih častnikov L 1882. se je ponesrečila, za kar je v vojni z Grčijo 1. 1885. Turčijo pretrpela dovelj udarcev. Šele 1. 1886. se je začelo resno z reorganizacijo vojske, ki pa še do danes ni na evropski višini, dasi je leta 1897. v vojni z Grčijo dosegla prav lahko zmago. Ta začetek reorganizacije vojske je glavno delo sultana. V notranji upravi se je le malo izboljšalo, saj je sultan skrajno nezaupljiv in slab mož, katerega  vodijo  razni  dvorniki. Mladoturška stranka, ki stremi za reformacijami v evropskem smislu, ima v sultanu najhujšega sovražnika, in glavni členi te reformatske stranke se morajo skrivati v inozemstvu. Opetovani masakri v Armeniji, ki so pravi škandal XIX. veka, neprestani nemiri in boji ob črnogorski, srbski in bolgarski meji, vsakoletna kriza v Makedoniji . . . vse to je dokaz, da turška vlada s sultanom vred na čelu ni sposobna vladati evropski. Turška država je Evropi večna nevarnost, in le ljubosumnost med evropskimi velevlastmi je kriva, da se piravi, piškavi, vseh napak in bolezni polni tej državi z jedva 6 milijoni ne napravi konca. Glavni del sultanovega cesarstva je v Mali Aziji in Afriki. Tja tudi sodi njegova vlada in njegova rezidenca. Vojna na Kitajskem. Ne le Zjedinjene države in Rusija, nego tudi Nemčija je že pripravljena začeti mirovna pogajanja s Kitajsko.  Še pred par dnevi se Lihungčang ni zdel sposoben, da bi igral ulogo posredovalca med velevlastmi, danes pa so tri največje ter na Kitajskem bojišču v prvi vrsti angaževane države zadovoljne, da začne podkralj Lihungčang, ki prebiva sedaj v Šanghaju, mirovna posredovanja. Odkar je bil grof Waldersee imenovan vrhovnim nadpoveljnikom mednarodnih vo-jev, gre vsa stvar na Kitajskem kaj naglo in gladko izpod rok. Morda bo mir sklenjen še predno dospe  Waldersee do Pekina. Glavno mesto Kitajske so vzeli mednarodni
„Lepo Vas prosim, da bi osebno pogledala h Katri, in da bi jo potolažila kakor veste in znate. Kaj se toliko žene in žaluje. Saj ni ne prva ne zadnja. Jaz pa sem ji že večkrat povedal, da za otroka sem zmiraj pripravljen. Samo naj gleda, da ga živega in zdravega na svet pripravi. Zato naj se dobro varuje vsake žalosti in cagovanja. Saj ni še umrl stari Bog. In jaz hočem ostati mož.
Ji bom že pisal. Pozdravite jo v mojem imenu in dajte ji petgoldinarjev za prvo silo.   Drugih pet goldinar jev Vam pošilja Franca na dolg.
Recite ji, naj pa le tam ostane, če mislite, da je boljše. Naročite ji, naj mi kaj piše, kako in kaj.
Jaz se le bojim, da ne pojde po sreči, ker je toliko žalovala. Naj skrbi tudi za svoje zdravlje.
Pišite tudi Vi v tej zadevi. Srčno vse — zlasti Vas in njo pozdravljam."
In častiti g- Korle so dobili nekega dne iz Trsta od njene tolažnice »veselo novico", da je Katrica dobila sinčka. In srečni Korlek so takoj sedli in napisali tole pisemce:
„Draga prijateljica!
Vaše pismo me je tako vzdignilo, da sem se kar odpravljal   od doma
voji, ko so bile nemške ladije a svojimi polki še sredi morja. Sedaj pa ae zna pripetiti, da se sklene mir brez \Valderseeja. Gotovo ni to povšeč nemškemu bojevitemu, pardona ne dajočemu cesarju, ki je poslal na bojišče Se svojega posebnega slikarja! V hudih Škripcih je tudi Anglija, katero je nepričakovano nagli konec vojne jako iznenadit. Vzlic skrajno slabemu položaju v Južni Afriki je Robertsu nakrat možno po grešiti več čet ter je baje odposlal na Kitajsko kar tri bataljone. Angliji se pač silno mudi, da varuje vsaj v zadnjem hipu .svoje interese" na kitajskih tleh. Rusi pa so dosegli v Mandžuriji zopet lepo zmago. General Grodekov je sporočil 30. avgusta z Chabarowska, da je detaSment generala Sa-harova 17. in 18. avgusta vzel Ashech ter zaplenil sedmero topov, mnogo vojnega orodja in skladišče živil. Kitajske čete, guverner in prebivalstvo Ashecha je pobegnilo.
Buri in Angleži.
Jednajst mesecev traja že vojna v Južni Afriki, a konca Se ne bo. V zadnjem mesecu se je položaj Burov v toliko poslabšal, ker je bil general Prinslpo s 4000 možmi ujet Bitka Deweta pri Belfastu pa nikakor ni prinesla Robertsu pričakovanega uspeha. »Zmaga" Angležev je bila tako ničevna, da ne vedo angleSki listi o njej ničesar povedati, in da je Roberts kar obmolknil. Listi razlagajo Dewetov marš iz Oranja v Trans-vaal in zopet nazaj v Oranje s tem, da je bil njegov namen samo ta, da je pripeljal predsednika Stejna, ki torej ni umrl, k predsedniku Kriigerju. Botha ostane s Kriigerjem in Stejnom še nadalje v Transvaalu, t. j. v okraju Lvdenburga, Dewet in Delarev pa bodeta delovala zopet v Oranju. Reuterjev biro poroča iz kraja Maseru, da Buri nameravajo vsak čas naskočiti Ladybrand. Buri so okoli in okoli po hribih. Angleška vojaška oblastva, pravi brzojavka, so sklenila, Ladvbrand braniti. Kriiger in vsi uradniki so sedaj v Nelspruitu. Evropsko časopisje še vedno rezko obsoja Robertsa, da je tako brutalno izgnal tuje delavce in obrtnike iz burskih krajev. Nekateri so prebivali ondi že po 15 let, v Transvaalu in Oranju, a Roberts jih je dal brez vzroka brutalno izgnati ter prepeljati na Angleško. Ti reveži se niso mogli niti dobro obleči. Seboj niso smeli vzeti ničesar, niti svojega imetka Ljudje so zmrzovali in stradali grozno. Kakor druge vlade, je tudi naša vlada zahtevala za avstrijske izgnance, med katerimi je tudi mnogo Slovanov, odškodnino za izgubljeno imetje.
Dopisi.
Iz Šmartna pri Kranju, 28. avgusta. Znano Vam je, gospod urednik, da Vam do danes o „afSri Rojina" sam Se nikdar nisem ničesar poročal, a tudi na nobenega prijatelja nisem vplival, naj stori to namesto mene; nasprotno, zdelo se mi je za preveč, da sr> se prijatelji, katerim sem osebno potož:i, kar me je tako zelo bolelo, javno zavzeli zame, oziroma mojo zadevo. Tudi danes bi se ne oglasil, da ni župnik Trček v dopisu iz Šmartna pod Šmarno
vsled radovednosti. Hvala Vam lepa, da toliko skrbite. Le zopet moram se Vam priporočiti zavoljo pohujšanja. Saj se že zmenamo, če Bog hoče. Prosim Vas, poskrbite vse potrebno. Ker ste bila zraven pri začetku, bodite še pri koncu. Želim, da bi se krstil: Karol, Stanislav, FrančiSek. Imena naj ima tri. Kliče naj se pa z drugim imenom Stanislav ali krajše »Stanko", ker je bil rojen na 7/5 ali na god sv. Stanislava.
Vse prav lepo pozdravljam, zlasti sinka, Katro in Vas!"
Ali lepa historija se plete dalje. Katrica in sinek nista mogla ostati v Trstu, ko pa oče Korlek tako malo groSev pošiljajo; »božja volja" je namreč hotela, da so imeli oče Korlek isti čas Se drugod prav sitnih stroSkov. Zato se je Katrica odpravljala domov, da oče Korlek nasitijo svojo... radovednost. Predno pa je Sla na pot, 80 pisali radovedni oče Korlek tole pisemce:
„Pred 8 dnevi je porodila Fik-sova nevesta fanta: Tona.
Denar sem poslal na Edvarda. Je ravno sedemnajst goldinarjev.
Ce pride res v saboto, naj hitro komu pifie, da ne bo hodila sama iz B— ponoči.   V farovž naj ne hodi
goro v „Slovencu" z dne 13. t. m. ter v »Slov. Listu" z dne 18. t m. prav po avoje, ne oziraje se na resnico, pojasnil, da ni denunciral ter kaj je pravi vzrok mojega premeSčenja. Naj bo torej tudi meni dovoljeno prijaviti v VaSem cenjenem listu protipojasnilo, katero sem v stanu in tudi pripravljen vselej in povsod tudi dokazati.
Svet za novo Solo in vrt je bil odmerjen v septembru 1897 in zaznamovan s količi. Jednega teh količev je podrl nekdo z vozom, in ker je bil hrastov in globoko zabit, je vzdignil precejšnjo ruSo. Na žeg-njansko nedeljo ponoči je izginil ta takrat le Se rahlo stoječi količ; najbrže so ga sežgali fantje, ki so tik njega kurili in streljali. — Spomladi se je pri neki seji kraj. šol. sveta posvetovalo, kje ravno na kup Ijeni parceli naj šola stoji. Kakor do takrat vedno in še potem večkrat, povabil se je k seji tudi takrat župnik, a kakor prej in dokler sem bil še jaz v onem Šmartnu, se tudi takrat povabilu ni odzval. In zdaj trdi v zgoraj omenjenem pojasnilu, „da ga prvomestnik k sejam niti pozval ni". Vendar se mu lahko naštejejo osebe, Katere so mu nosile povabila in gotovo hrani gospod predsednik še zdaj zavitek, v katerem je bil župniku poslal povabilo k seji, in je ta zapisal na zavitek: sSe ne sprejme! M. Trček." Da ni hodil k sejam, bo najbrže vzrok to, ker bi mu bilo vroče sedeti poleg predsednika, kateremu bi ne mogel naravnost v oči pogledati, iz vzroka, katerega hočem povedati takrat, kadar mi bo »Slovenec" pojasnil „milo za drago" onih deset točk, o katerih je v št. 152. lanskega leta tako perfidno namignil in katerim bom „milo za drago" tudi odgovarjal. — V napominani seji se je sklenilo, naj stoji šola v isti fronti s cerkvijo ter tri metre od izhodne meje. Krajni šolski svet se je podal po seji na stavbišče ter je postavil na mestu, kjer je stal jeseni že omenjeni količek, aproksimativno druzega, v sredo one lise, ki se je poznala od jeseni, kjer je prvotni količek vzdignil rušo. Opozoril sem gospođa predsednika, naj se natančno premeri, če stoji količek pravilno ker lisa je prevelika, da bi se moglo brez merjenja določiti pravilno stališče. Toda to se mu za takrat še ni zdelo potrebno, češ saj se ne bo že ograja stavila in radi zidu stavbenik sam lahko.odmeri točko, katero potrebuje. Omenjeno bodi, da je gledal župnik izpred in iz vrta, ki je streljaj od stavbišča, kako so merili udje kraj. šol. sveta po stavbišču. Zakaj pa ni prišel zraven, ko je bil opravičen priti, tudi če bi ne bil povabljen, saj si je v svojem dejanji in nehanji v Šmartnem sicer dovoljeval marsikaj, česar ni bil opravičen!
Ko pride stavbenik s svojim polirjem, da odmerita temelj za šolsko poslopje, gospoda predsednika ravno doma ni bilo, zato mu razložim jaz sklep kraj. šol. sveta glede stališča šole. Povedal sem mu tudi, da na novo postavljeni količek ne stoji pravilno, česar sem se že prej sam prepričal, ne da bi se le dotaknil približno postavljenega količka ali pa celo, da bi drug količek postavil. Premeril je potem stavbenik s svojim polirjem razdaljo prav na-
nič — zavoljo ljudij — ampak takrat, ko pride po ženitovanjska pisma, lahko se od mene poslovi.
Je treba namreč pri teh njenih besedah ostati, da ga ima z nekim iz Leobna in da se v kratkem poroči. Naj bo toraj trdna in stanovitna.
Lepo pozdravim vse."
Ali prišla je Katrica vendar le v farovž! .Srečna nevesta" — katero je poslal v Trst le „ po bič presnet" iz Leobna!!! — je prišla po ženitovanjska pisma, in takrat jo je oče Korlek zadnjikrat »potroštal" in jo »pokregal" radi — prekratkega krilca. Katrica je res ostala »pri teh njenih besedah", bila je »trdna in stanovitna", in »nekdo iz Leobna" jo je odpeljal presrečnemu Korletu izpred očij . . .
Pod Grintovcem pa so imeli kaj prebrisanega župnika, ki je bil ob enem doh-tar-padar, ali le za ženske. Ni Se bil dolgo pod Grintovcem, že se je raznesla vest, koliko žensk, da je bolnih! Slaba voda ali slabi »lufti* morajo biti »uržoh*. Do zdravnika je daleč; sreča, da so imeli tako »frajndleh* nunca, ki ae ni nič sramoval tako delikatnoga opravila... Zdravil je pa vse jednako! Po Kneippovo jih je najprej osnažil z mokrimi obkladki, na to jih je drgnil s flanelo, da jim je začela
tančno dvakrat in obakrat našel isto dif«. renco. Pravo točko je zaznamoval potem z manjšim količkom, prejšnjega pa je pustil stati. Kar nenadoma pa pride župnik, in meni nič, tebi nič, izruje manjši količek ter ga vrže čez cesto na sosedni vrt. »Gospod župnik, — pravim mu povsem do stojno, — »saj je ravno 25 sežnjev!" — »Kaj," — odgovori ves razjarjen, — „aii mislite, da sem zadnji hlapec v fari, da se me Se zraven ne kliče, kadar se določuje meja?" Mirno mu povem, da ne mislim, da je zadnji hlapec v fari, ko vendar vem, da ni, a da bi bilo prav, ko bi prišel zra ven takrat ko je bil navzoč krajni šolski svet in bi se lahko že takrat vpričo njega določila prava meja, kot je želel tudi go spod župan, a takrat ga ni hotelo biti. Seveda si ni dal ničesar dopovedati, le znositi se je hotel nad mano, češ, sam je, in grozil in upil je, kaj vse bo storil, da se šola sploh na tem svetu ne bo zidala, da bo šel v škofijo in še več drugih ne-zmisli. Bil je tako strasten, da bi človek ne mogel v besedo, če bi tudi hotel. Morebiti ga je ravno moja mirnost toli razdra-žila, da je upil še doma na dvorišču v popolnem mraku, da bi vsak, kdor bi ga ne spoznal po glasu, si moral misliti, da vpije in razgraja kak hlapec, ki ni normalen.
In čez teden dni dobim od c. kr. okr. Sol. sveta oni poziv, naj se v osmih dneh opravičim, ker sem »laut Anzeige des dor-tigen Pfarramtes unbefugterweise," količka prestavljal, da sem nad župnikom upil ter da sem se „zum Argernisse der Bev rung gegen ihn ungebiihrlich benommen. T, bleau I Pojasnil sem potem vse natančno in po resnici, kot zdajle, da se nisem taknil nikakega količa, da sem se Ee kot zastopnik šole moral pobrigati za last le-te ter da je glede vedenja ravno narobe prav je ravno župnik tisti, ki je nad mano „zum   Argernisse  der  Bevolkerung vpil itd Navedel sem tudi priče, ki so pripravljene mojo izjavo tudi s prisego potrditi. In ko je v kratkem  potem prišel g« nadzornik, sem ga vprašal za svet, kaj naj ukrenem, da zadobim zadoščenje, ker me je župnik pri višji šol. oblasti denuncira! Rekel je, naj mi bo to  v zadoščenje, sem korektno postopal, in na to rea ni^ župnika za jezik prijel, misleč, da bo mir.   Zdaj pa pravi v svojem kurijoznem pojasnilu, da bi rad doma popravil r devo „a ker učitelj Rojina ž njim še govo riti ni hotel ter ga celo vpričo otrok osten-tativno ni pozdravljal, ni mogel pop. doma." Lej, lej! Zato ker ga nisem : prosit, naj  se nikar po nepotrebnem ne jezi, zato ker ga nisem prosil odpuščanja, ko ničesar zakrivil nisem, zato ni mogel doma poravnati.   In še ta nesreča zraven, da ga ostentativno pozdravljal nisem, zato torej ni mogel doma poravnati, ampak je moral takoj napraviti neresnično ovadbe Vprašam Vas, gospod Trček, ali Vas nisem pozdravljal do takrat vedno in tudi, ko si a prišli na stavbišče? Ali Vas nisem pozdrav Ijal potem še toliko časa, dokler ste mi
UJSŠT Dalje v prilogi.
kri urneje plati po žilah ... Za svoj ,lon" ni zahteval denarja, samo z „Bog polonaj" se pa tudi ni zadovoljil. Naši viri trde\ da se je „poglihalo" tako, da sta bila zadovoljna nune padar in pa mlada »bolnica".
Prišla je v farovž tudi mlada ženica plačat sv. mašo, da bi se mož, ki je bil »na rajži", srečno vrnil domov. Pričakovala ga je vsak dan. Nune je sicer sprejel denar, ali takoj se je oglasila v njem tudi padarska kri Posadil jo je za mizo, prinesel vina, salame in sira, pa sta trčila!
»Jej, to je frajndleh gospod!" si j« mislila najivna ovčica.
»Mica, vi morate biti kaj bolna," meni padar.
»Ježeš, saj mari ne!" odgovori Mica prestrašena.
»Ja, ja, draga Micka, jaz poznam take reči. Le posluSajte, kaj pravijo bukve."
In padar je vzel bukve ter začel nekaj brati. To berilo je Mico prepričalo, da je res bolna.
Na to se je začela stara lajna z mokrimi obkladki s flanelo. Padar je slekel vrhno suknjo in hitel drgniti, da se je kar potil. Ali — joj — Mici je manjkalo 5e nečesa, da bo zdrava! Nič hudega, samo Se malo .tega"!   Ali Mica je začela opiti
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 201, dn6 1. septembra 1900.
cdzdravljali in še potem parkrat, ko tega vPČ storili niste? No res, potem sem se naveličal in to radi otrok in druzih ljudi, a tudi radi samega sebe.
Res je, da bi se ta,  sama na sebi malenkostna zadeva lahko doma poravnala, ,g Q;ste bili napram  meni in kraj. šol. svetu toli nestrpni. Kaj vse ste uganjali še celo leto; ko je že ograja stala, ste po vsej gili hoteli, da se mora s ceste ogniti, potem fr\ se mora škarpa narediti in- kdo more še vse vedeti, zakaj ste povzročili oglede in komisije, — seveda ste mislili, da na str0§ke kraj. šol. sveta, kar pa ni šlo, — in povsod ste propali, ker so spoznali, le Vašo trmo; in to Vas je še bolj podžigalo Vašem prokletem delovanju proti meni. Priznam Vam, da Vaša denuncijacija v tej zadevi ni bila  edino   kriva mojega prerneščenja, še marsikatere je bilo treba, ja ste dosegli svoj umazani  namen, me spraviti proč. Pa Vi ste že jeden tiste sorte, pri katerih namen posvečuje sredstva, in kakoi>jn Vatn je bil namen, taka sredstva ste tudi rabili, prav Vas vredna! — V pojasnilu pravite, da je tožba Kreča iz Rašice pravi vzrck moje prestave in v tistem odstavku tudi „da o vsej tej stvari niste niti (hm!), niti niste bili uradno zasli-kot krajni šol. nadzornik (lejte kaka poni levalna krivica!) ter da s preiskovalnim nadzornikom o vsebini tožbe privatno govorili niste". Kdo Vam je neki   rekel, da ste Vi tožbo pisali? Krajni šol. svet Vam je oU.ubil svoječasno  200  parmen  le če morete dokazati, da tožbe Vi sestavili niste, nek drug jo prepisal in Kreč podpisal, (ki je zato dva dni zapora pobral in sodnijske ial). In uradno ste  hoteli biti Vašo naklonjenost do  mene in željo vedeli so gospodje že itak dobro. In rrivatno niste govorili z gospodom nadzornikom o vsebini? Kako pa toraj? S'cer pa mislim, da se niste upali, kajti biti bi morali rutiniran denuncijant., da bi se drznili častitljivemu gospodu v obraz lagati, in za takega Vas do zdaj še ne smatram, ker pri mojem predniku gosp. Črnagoju ste menda šele prakticirali, in pri meni se je pokazalo, da imate za denunciranje talent, in če bodete tako napredovali, Vas bo mo-" vsakdo pohvaliti kot mojstra.
Pa ta Krečeva  tožba, ali  če hočete Vaša, tudi ni bila edini vzrok mojega pre-ra^eenja, kajti od vis. c. kr. dež. šol. sveta se mi je z odlokom z dne 24. junija 1899 79 naznanilo na moje ime: „Der k. k. Landesschulrath bat wegen der gegen Sie gerichteten Beschwerde des Johann Kreč aus Rašica eine Veifiigung in disciplinarer Rlchtung nicht zu treffen befunden." — Vendar zgodilo se je, česar sem manj pričakoval, kot strele z  jasnega.  Dobil sem dekret za Št. Vid pri Vipavi. Gospod župnik, Vi nimate pojma, kako mi  je bilo takrat Ce pomislite, da sem samo radi če beloit-je prosil v Šmartno, ki je pravi eldorado za to poezijo kmetijstva, in zapustil nadučitelj  prijazne Vače (i Vi ste se včasih imeli dobro gori); da sem   bil skoraj dve leti zopet v najmanjšem plačilnem razredu pri največjem delu in  trudu, pre-
na kar jej je padar z robcem mašil
usta.
„Tako, zdaj bo pa dobro! Samo nikomur tega ne povejte; nimam „potenta" za taka opravila."
Mica je odšla vsa razburjena.
Ali je padar maševal za srečno vrni tev moža, ni nikomur znano; to pa vem, da se je srečno vrni!, da mu je Mica vse razodela, da je sprva kar divjal od žalosti, hotel je tudi ovaditi padarsko obrt brez „potenta" — c. kr. državnemu pravdništvu, ali najbrže mu je šinilo v glavo, da ne do seže ničesar in bo še osramočen, zato je raje pametno molčal. Vsakdo drugi bi šel za t'sti „robec" v luknjo 6 mesecev! — Mica njen mož sta pač le slutila, saj vedeti nista mogla, da piše veliki svetnik dr. Alfonz Marija de L iguori v svoji svetovno^ klavni morali (Theologia moralis, Tom. V Pag. 781) tako le : Sodniki ne verujejo lahko vsaki tožeči babnici! —
Tako. Več takih podatkov si lahko ^. šušteršič vsak teden sam poišče v „Soči" Tam najde gradiva dovelj, da mu ne bo ^eba poslej veC nepripravljeno govoriti o sodiščih, in da mu bo poslej tudi „sv. Duh" *°t antiliberalni sufler docela odveč.
Ribnican.
dno sem pri otrocih spravil zopet v red, kar je šlo po potresu v franže, pri novi šoli pa vse, kar pride pri takih prilikah na rame učitelja; da sem uredii vrt, kakor bi ga iz škatlice vzel, in če pomislite, kako se je moj ubogi oče, že star mož, trudil z menoj vred, da bi čim prej poštimala vrt, katerega se je tako veselil, kot jaz. In ta čebelnjak! Prosim Vas, to je bilo krasno, in srce se mi je smejalo, ko sem gledal svojega očeta, kako je komaril s pipo okoli čebel. Zdaj pa vzemite Vi čebelnjak ; stane 621 gld 19 kr. z vsemi pritiklinami vred, je vreden med brati, samo še čebel manjka, in lahko bodete takoj pričeli, ker jaz ne bom v njem nič več čebelaril, moj oče tudi ne; udarec, ki je mene zadel, zadel je njega še hujše, in videti bi ga morali, kako se je solzil revež, pa ne samo jedenkrat. Tu gori ga še nisem videl in bojim se, da ga nikoli ne bom; starost je pač slabost in ne prenese vsega; videli ste ga večkrat, kako je primahal iz Šiške kot zajec; pojdite ga pa zdaj pogledat, še na kolodvor si ne upa; in to po znani Vam „aferi". Sicer pa ne vem, čemu naj bi Vam pravil o takih stvareh, ko že zdavnej vem, da bi se Vam Vaše dobro srce najbolj ohladilo, če bi bil jaz z družino vred vržen kar na cesto.
Morebiti Vam ne bo prav posebno po volji, ako Vam pridejo tele vrstice pred oči, vendar kaj čemo, meni tudi ni vse prav, in ker dolgo nisva občevala, si imava marsikaj povedati, če tudi kaj bridkih resnic. Če hočete, pa mi povejte prav pravi vzrok, zakaj sem bil prestavljen? No, ker vem, da bi jo Vi zopet prav po svoje zavili, Vam povem prav odkritosrčno jaz: Vzrok so Vaše brezvestn- denuncijacije, bodisi pismene, bodisi ustmene, in vsi koraki, kar ste jih storili v to svrho Prepričan sem pa, da vis c. kr. deželni šolski svet ni storil tfga sklepa samo Vam na ljubo, tem več je ustregel tudi sebi, da ga bodete vsaj nekaj Časa pustili z svojimi, oziroma Vaših privržencev denuncijacijama v miru, in naposled je osrečil deloma tudi mene, da me je rešil tako ljubeznivega soseda. Da vis. c. kr. deželni šolski svet svoje naklonjenosti od mene ni odtegnil, sem prepričan iz tega, ker se me je, oziraje se na moje razmere, usmilil še bolj ter mi podelil to sedanjo službo, z* katero sem mu hvaležen. Zatoraj „sursum coria!"
P. S Zdaj pa le pripravite g. M. Trček onih razpisanih 100 gld. = 200 K, katere ste razpisali onemu, ki dokaže da ste denuncirali in s tem delali za moje pre-meščenje. Dokazov je dovolj, in menda Vam ne bo treba klicati libere etc. etc. v spomin; če ste res kaj moža, pa mi jih prav kmalu pošljite, ker grem v kratkem v Pariz; če pravočasno dobim Vaš stotak, jo bom pa še v London pomaknil; sicer pa če ste zdaj bolj pri malem, bom pa tudi nekoliko počakal, vsaj imajo tudi drugi z mano potrpljenje; lahko pa udi v obrokih plačujete, samo da bo gotov .
Frančišek Rojina,
nadučitelj.
ae vesti,
V Ljubi i aut, 1 septembra.
— Osebne vesti. Vadničnim učiteljem v Gorici je imenovan g. Albert Komac, nadučitelj v Devinu. — Učiteljem na pripravnici na Prošeku je imenovan gospod Henrik Leban, učitelj v Ozeljanu. — Učiteljem na novi pripravnici v Podgori pa je imenovan gosp. A. Justin, učitelj v Št Petru — Davčna nadzornika gg. Valentin Marušič in dr. J. Morosini, sta imenovana za višja davčna nadzornika na Primorskem. — Primarij v Ljubljani gosp. dr. Gregorič je danes nastopil tritedenski dopust.
— „Vaterland"o kranjskih klerikalcih. Z ozirom na izjavo vodstva katoliško-narodne stranke, da se popolnoma strinja z izvajanji dr. Šusteršiča v Kamniku in v Ribnici, pravi „Vaterland": „Wie immer man iiber diese Ausfuhrung des „Slovenec" denken mag, sicher is t, dass sie den politischen Zusammenhang mit allen ubrigenParteien der Rech-ten aufheben". To je tudi naše mnenje, in je po naši sodbi neizogibno, da bodo poslanci kranjske klerikalne stranke morali iz sklepa njihovega vodstva izvajati naravne posledice, zakaj sicer jih mora ves svet smatrati za politične švindlerje.
— Mica Kovačeva na Triglavu. Piše se nam: Gospod urednik ! Koliko ste že bičali Mico Kovačevo, hujše kakor nekdaj lepi Tonček brumne dolenjske ženice, a vse ni nič pomagalo, Mica Kovačeva je nepoboljšljiva grešnica. „Piva, nič pvačeva" je njeno načelo, ne le doli v Ljubljani, ampak tudi pri nas na Gorenjskih višavah. To je jedino načelo, katerega se dosledno drži. Poznali smo jo samo po imenu, a ko je prišla tu gori, 2500 m nad morjem, na Kredarico, se je koj izdala. In, kaj mislite, s čim? „PvaČava" ni nič! Pa — povem Vam — že prav nič! Njen obisk si bomo zapomnili. V „Slovencu" smo brali, da jih je bilo tu do 50 somišljenikov. Šteli so pač tudi tiste, ki bi jih tožili radi žaljenja na časti, če bi jih bili javno imenovali svoje somišljenike Če odbijemo vse nosače in osem „majerc", jih je bilo ravno 20, ki so prisegli večno zvestobo Mici Kovačevi. Malo čudna je pač bila ta družba. Vodil jo jo neki dr. Brejc. Pravijo, da so bili eni vi sokošolci „Daničarji" ka H Že mogoče, ali verjetno ni. Se niso tako obnašali kakor študenti, ampak bolj tako kakor naši pastirji. In denar jim ni šel izpod palca na noben način. Prinesli so sabo moke, jajca, špeh, meso, konserve, menda tudi pijačo, in sami kuhali, pa ne s svojimi drvmi. Prosili so bili „Slov. planinsko društvo3, naj jim dovoli, da bodo imeli v koči vse zastonj. Društvo je res 13 dovolilo, da smejo v koči prenočiti po 20 kr. s pogojem, da ne bo drugih turistov. Prišli so sicer tudi drugi turisti, a ti katoliški možje so se tako obnašali, da so drugi hitro odšli. Kdo pa bo v tej družbi ostal. In kako so se kregali! Trdili so, da jim je „Slovensko planinsko društvo" dalo vse zastonj, kar pa ni res. Ej, pa to so krščanski možje ? Le s silo se je dobilo od njih tistih 20 kr, a ker so morali to plačati, so se strašno maščevali. „Planinsko društvo" jim je posebno priporočalo snažnost, a Mica Kovačeva je postelje tako ponesnažila, da so še čez dva dni mokre, najbrž od kakih posebnih žegnov. Prav res povem, tacih ljudij še ni bilo v koči. In kako je bila trda za denar. Kar nič ni bilo dobiti od njih. Dali so si skuhati žgance za 26 ljudi; dobili so dobre in ukusne žgance, a ko so šli, so z napitnino vred plačali dva gld., tako da pride na osebo 8 kr. Po tej ceni se še v kakem „auskoh" ne dobe. Najbolj „nobel" so bili še g. Vencajz. Bržčas so si rekli, da se morajo vender kako izkazati, in so kupili svojim gospodičnam hčerkam — eno konzervo. Vencajz so to konservo vsaj plačali, drugi pa razglednic niso plačali in sliši se, da tudi vsi trije nosači, katerih vsakemu so naložili kar po 30 klg, še do danes niso videli plačila. No, morda zategadelj niso nič plačali, ker so vse potlačili v pušico za kapelico, tako da bo vsaj dobri gosp. župnik Aljaž imel kaj veselja, in bo ohranil te turiste v prijaznem spominu, mi pa si jih bomo zapomnili, in prosili zdaj vsak dan Boga, da bi nas Mica Kovačeva nikdar več ne obiskovala.
Jaka s Triglava — Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Zopet se je jedenkrat uresničil stari pregovor, ki pravi: „Kogar si nesreča izbere, istega preganja dosledno'. Ubogi n?.š gospod dekan! Komaj so se ognili preteče nevarnosti glede stolpa, za katerega se po do gnani strokovnjaški preiskavi ni bati, da bi se že sedaj prekucnil, že bi jih bila zadela v sredo večer zopet druga in, skoraj bi trdil, še večja nesreča, namreč, izgubili bi bili malo da ne svojo desno roko, hotel sem reči, našega prebrisanega — gospoda žu pana! Vem da se bo sleherni bralec teh vrstic globoko oddahnil, ko bo izvedel, da se ne gre v istini za težko telesno poškodbo našega gospoda, temveč le za osebo našega očeta Cofka, ki je — kakor sam pravi — ne le okrajni glavar šmartinski, nego v resnici tudi desna roka našemu dekanu pri njega ljudomilem delovanju za zgradbo katedrale. — In kako se je to zgodilo? „Naja", naj to ob kratkem povem, „naja". Gospod župan so omenjenega dne kot varuh imeli v Litiji usodno opraviti. Delali so nepretrgoma od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer pri „Urški", vročina je bila huda, „naja", premagalo jih je. Mati županja, v skrbeh za gospoda župana, pohitela je na večer v Li tijo, srečno našla izgubljeno ovco in jo po zdravila, „najau — kakor ume to jedino le „Boltetova Katrca". Posledica temu pozdravu bila je, da so gospod župan izginili. — To Vam je bil dirindaj! Vsa Litija bila je po
konci, svetilke so švigale po trgu in po stranskih ulicah, hotelo se je celo plat zvona biti, a vse zastonj. Vkljub temu, da ga je ljubi Bog pustil rasti visoko na telesu in na modrosti — imenuje se namreč neopravičeno „cofek", bolje bi bilo „ta veliki cof" — njega ni bilo nikjer. — Pozno v noči našli so ga prijazni Litijčani — ki nam vedno radi kaj dobrega privoščijo — onkraj Save na njivi med krompirjem — mirno smrčečega, in nas tako obvarovali nenadomestljive izguba. Bog jim povrni, „najaa, pa na protiuslugi, ako bi se jim kaj jednacega pripetilo. — Gospodu dekanu pa čestitamo na njegovem izvoljencu, samo svetujemo mu, da na „cof bolje pazi, ako si hoče ohraniti svojo desno roko vsaj do trenotka, ko bo katedrala dovršena, in se bo osnovalo že davno v vseh podrobnostih sklenjeno, za Šmartno prepotrebno konsumno društvo, ako bo do tje svojim brumnim ovčicam pustil še kak vinar.
— Nedovoljeni ples. Zadnjo nedeljo je bilo „žegaanje" v Križah in Sp. Duplah. Tak dan je bil po stari navadi, dan splošnega razveseljevanja. Mladina se seveda najbolje zabava, ako zamore malo poskočiti, to pa je kriški župan Joža Primožič za-branil, ker ni hotel izdati licenc krčmarjem. S tem je oškodil krčmarje in občinsko blagajno, pa kaj to, da se le vstreže „fajmo-štru", to je glavna stvar. Zato je pa ljudstvo ogorčeno s krčmarji vred godrnjalo, in slišale so se trpke besede vmes, kakor: Pa naj še župnik plačuje davke za nas; Ceneče maše brati, naj jo pa ne; ljudje naj bi ne plačali nobene maše več, in ne šli več k darovanju za župnika in za „ cerkvene potrebe", bi se pač hitro predrugačilo. Najbolj čudno so nam zdi od župana krčmarja, da je ravno to nedeljo svetnik postal, ko ima vendar akoro vsako nedeljo v svoji gostilni ples. Potemtakem je samo na smenji dan greh plesati? Le neki krčmar v Pristavi se je osmelil do večera imeti godca, kjer se je mladina pridno sukala; radovedni smo, kaj bo zaradi tega ukrenil župnik, in kaj bode z mašo!
— Nadzornik kaplanov. Iz Hrenovic se nam piše z dne 26. avgusta: Naključje pripelje me v Hrenovice. Na trgu vse mrgoli naroda, starega in mladega, kateremu se bere na obrazu silno ogorčenje, kajti daje duška notranji razburjenosti z mrmranjem, kletvicami in pestmi. Vse je obrnjeno proti hiši, ki nosi napis: „Štefan Dužnik". Mislil sem, da čakajo hudodelca, katerega mislijo linčati. Stopim do starega možička, češ, ta mi bode rešil zagonetko. Očka, koga pa pričakujete, ga vprašam. Eh, pričakujemo g. kaplana Jožefa, da se še jedenkrat in zadnjikrat od njega poslovimo, ker gre od nas v Ribnico. Bil je dober in usmiljen gospod, lepo nas jo učil in nas nikoli ni zmerjal s prižnicc, kakor delajo nekateri; tudi farman se včasi spozabi, posebno zdaj ko zida novo cerkev, seveda šele po popirju, pa bolj ko bo zabavljal, bolj mu bodemo nagajali. Začuden vprašam dalje: Pravite, da ste g. Jožefa radi imeli, zakaj pa grozite s pestmi proti kaplaniji? Naša sveta jeza velja debelemu štacunarju, Štefanu, ki je, kakor vsa fara govori, g. Jožefa proč spravil, Človek, ki prodaja za dober denar slab jeruš, kadar ga kdo hoče, pred mašo, po maši in tudi med mašo, samo če je kaj šnopsar-čkov. Hvala Bogu, pri nas jih ni, le sem-tertje nas obišče kak tujec, ali se priklati kak berač. Tedaj v kaplaniji imate šnopsa-rijo?, vskliknem začuden. Jo imamo že nekaj let, odvrne mož. Ob času zadnje birme to škofu ni bdo ravno všeč, zdaj so pa neki sila zadovoljni. Za zahvalo, da ga pustijo v kaplaniji, ima nalogo, da nadzoruje kaplane. Pravijo, da ima take bukvice, da vsak dan posebej zapiše ure, ob kateri kaplan domov pride, ob mesecu jih pa na škofijo pošlje. Baje se je mož pred kratkim časom izrazil v neki družbi! Do sedaj sem še vsacega kaplana jaz proč spravil, pa tudi župnika bom, če ne bo prav delal, in ljudje res trdijo, da se ga župnik veliko bolj boji, kakor pa ta njega. V tem se pripelje po3tojinski župan g. Dekleva z ekvi-pažo po g. Jožefa in ga povabi tudi na kosilo. Po takih prizorih zapustim razburjen Hrenovice. Nam liberalcem očitajo, da moramo slepo pokoriti se dr. Tavčarju; mi ga slušamo prostovoljno in srčno radi, ker ga poznamo, da je mož; vbogi kaplani so pa odvisni od milosti privandranega branjevčka, kajti v bukvicah pika jedna, dve, tri, hajd' prof čičarij'! G urednik, zdravstvujte in na svidenje! Potnik.
— Nemška kultura pred sodnijo.
Pred ljubljansko okrajno sodnijo se je vršila danes zanimiva obravnava Lastnik opekarne g. Herzmann, velik German, pred Bogom in pred ljudmi, in znana cerkvena luč, je pred kratkim dobil od necega tukajšnjega odvetnika slovensko pismo. Moža je ta „slovenischer Wisch" tako raztogotil, da je šel v dotično odvetniško pisarno razgrajat, in ko so mu tam na najprijaz nejši način pokazali vrata, razgrajal je po ulici pred pisarno. Mož je tedaj pokazal, da razpolaga s celim zakladom najodbra-nejših psovk. Sledila je seveda tožba, in danes se je vršila obravnava. Toda častivredni g. Herzmann ni bil danes nič več tako pogumen, kakor tedaj, ko mu je ,der slovenische Wischu razgrel kri. Tajil je, kakor Jurčičev Krjavelj. Še častno besedo je ponujal, da ni rabil besede „Sch\vein". S tem pa si je največ sam škodoval, zakaj po tej častni besedi tožnik ni več mogel sprejeti ponuđene poravnave, nego je moral doprinesti dokaz resnice. Ne vemo, kako je bilo g. Herzmannu kaj pri srcu, ko so se zasliševale priče, toda ko je slišal sodbo, je gledal, kakor razljučen ris Pa tudi ni šala, kajti obsojen je bil radi žaljenja na časti na lepo svoto 200 kron. Morda si bo g. Herzmann zdaj bolje utisnil v spomin, da Ljubljana ni — Celje.
— Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko nam naznanja, da je firma Rudolf Bernhard v Zettlingu, o kateri se je svoj čas v »Slov. Narodu'" poročalo, da zalaga konsumna društva, vsled posredovanja odbora pretrgala vsako nadalnjo zvezo s konsumnimi društvi.
— Izlet „Sokola" v Vipavo". Na drugem mestu prijavljamo popolni vspored zanimivega izleta, katerega se gotovo udeleži poleg „Sokola" tudi mnogo drugih rodoljubov, ker že dolgo vrsto let ni bilo nobenega skupnega izleta v prijazno solnčno vipavsko dolino, katero pač mnogo Ljubljančanov menda pozna le po imenu. Ker je dne 8. septembra vsako leto velik shod v bližnjem Logu (pičle pol ure od vipavskega trga) bode ta dan posebno živahno v Vipavi.
— Slovenska umetniška razstava. Včeraj popoldne je odbor odprl došle zaboje s slikami in kipi. Dasi bode došlo še tekom prvega tedna septembra mnogo novih del ter se bo razstava tudi po 15. septembru popolnjevala z najnovejšimi umotvori, je že do včeraj dospelo toliko slik in kipov, da je mala dvorana „Mestnega doma", kjer bo poslovala jury, docela polna. Jury: gg. ces. svetnik^ prof Iv. Franke, arhitekt Maks Fabiani, prof. C. M i s,' slikar F. Vesel, kipar Iv. Zaje ter slikar M. Str n en, je imela danes svojo prvo sejo. Toliko smemo pač že se daj trditi, da bo ta prva slovenska umetniška razstava, ki jo priredi naše umetniško društvo, jako zanimiva in tako za občinstvo kakor za umetnika prav instruktivna. Dekoracijska dela je prevzela vrla in velerenomirana na rodna tvrdka g. Naglasa, okrasitev z zelenjem pa oskrbi po posebni naklonjenosti g. župana Iv. Hribarja g. mestni vrtnar Heinic. Arangement razstave so sprejeli gg. prof. Mis in slikarji Strnen, Grohar, Jakopič in Germ.
— Naučno ministrstvo za uk in bo-gocastje je podelilo literatu gosp. Franu Govekarju z odlokom 31. julija t. 1. štev. 27.943 umetniško ustanovo.
— Ljubljanska meščanska godba. Novoustanovljena godba v Ljubljani bo imela naslov „ljubljanska meščanska godba". God beno orodje je že naročeno in je deloma že došlo. Redne vsakdanje vaje se začno 15. septembra. Kapelnik godbe je g. H. Benišek, velezaslužni kapelnik slovenskega drama tičnega društva. Že sedaj so se oglasile prve gostilniške in kavarniške tvrdke pri vodstvu godbe za prireditev koncertov. Orne njamo le, da se je poslej nadejati zlasti v „Narodnem domu" in v „Narodni kavarni" mnogo glasbenega vžitka. Samo v teh dveh prostorih bode namreč koncertirala meščanska godba po dosedanjih dogovorih po petnajstkrat. Prvi nastop godbe v javnosti bo namenjen vsemu meščanstvu, zato se priredi mirozov. Meščani z velikim zanimanjem zasledujejo uresničenje jako akutne ideje ter so zategadelj hvaležni zlasti gosp. Pahorju, ki ima za sestavo in za priprave te godbe posebne zasluge.
— Štajerski deželni odbor se je postavil na stališče, da je njegov uradni jezik nemščina, in da so slovenske občine dolžne
sprejemati od njega nemške dopise in jih reševati. Pred leti smo tak slučaj doživeli tudi na Koroškem Tudi korošld deželni zbor se je postavil na to stališče in je ž njim zmagal. Morda bi bil odnehal, če bi bile poskusile občine njegovo nestrpno sta lišče speljati ad absurdum Vsaj štajerske občine bi se ne smele udati, nego bi morale poskusiti, da izvojujejo slovenskemu jeziku popolno ravnopravnost pri deželnem odboru, kar seveda ne pojde lahko, ker žal še danes jako mnogo slovenskih občin nemški uraduje.
— Spominsko ploščo dr. Josipu Kranjcu vzidajo jutri na njega rojstnem domu v Skalah pri Velenjih na Štajerskem. Rojenje bil dr. Kranjec 17. svečana 182L, 1. 1841. stopil v pravno fakulteto v Gradcu ter ondi promoviral doktorjem modroslovja. L. 1845. je vstopil v Radgoni k magistratu, pozneje pa je prišel h graškemu mestnemu magistratu. L 1848. pa je bil izvoljen drž. poslancem za slovenjegraški volilni okraj. Med volilci jo deloval za odpravo desetine. To mu je nakopalo sovraštvo grajščakov in duhovščine, ki ga je ovadila. A preiskava je dognala, da je dr. Kranjc postopal zakonito, a „madež' je ostal na njem ves čas. Parlament se je premestil v Kro-meriž, kjer je ostal Kranjec do marca leta 1849., potem se vrnil v Gradec in dosegel doktorat pravoslovja. Kmalu nato je bi! imenovan za stolico avstrijskega državljanskega in kazenskega prava v Gradcu. Le spočetka je predaval nemški, že v juliju 1850 pa je dovršil slovenski prevod zakonika z 1502 paragrafoma ter ga predložil ministrstvu. Naučni minister grofThun mu je poslal lastnoročno pohvalo. Predaval pa je radi raznih intrig le štiri leta, potem pa pustil docenturo ter se pobrigal za advokaturo. Bil je koncipijent dr. Ulma do 1854 ter se nato preselil v Ljubljano. Med tem pa so se vršile zopet preiskave proti njemu, a sam ni vedel zakaj. Njegovo odločno narodno delovanje v 1. 1848. in rjegove zasluge za slovensko pravništvo, to je bila tista pega, katere mu na Dunaju niso odpustili. Kot poročevalec ljubljanske finančne prokurature je prosil za odvetniško mesto v Celju, a mesta ni dobil, dasi je bil najboljši in najstarejši prosilec. Grof Thun pa se je zavzel za Kranjca ter mu naklonil stolico za avstrij. civilno, trgovinsko in menjično pravo na akademiji v Sibinju. L. 1858. se je bil poročil z Ljubljančanko Marijo Petrič, izborno pianistinjo. Drugoval je dr. L. Toman. L. 1871. je bil premeščen v Inomost, minister Jireček pa ga je pozval že 1. 1872. v Prago. Tam je zbolel in umrl 22. februvarja leta 1875. Za avstrij. civilno pravo do Kranjca sploh ni bilo nobenega sistema. Iz njegove zapuščine je sestavil prof. Pfaff izborno knjigo, ki je še danes v veljavi. Dr. Kranjc je bil vzor rodoljuba ter si je pridobil za juridično znanost in pravno slovensko literaturo največjih zaslug. Zato pa se mu jutri odkrije zaslužena spominska plošča. Slava njego vemu spom i nu !
— Iz Celja se nam piše: Občinski odbor okolice celjske je v svoji seji dne 29. t. m. sklenil vložiti energičen protest na okrajno glavarstvo celjsko in na namestništvo v Gradcu, proti temu, da bi se dovolilo nemškim kolesarjem, kateri se skupaj bobnajo iz vseh vetrov, ob priliki „slavnosti" dne 8., 9. in 10 septembra hoditi na okoličansko zemljo, ter tamkaj, kakor vedno dozdaj pri takih prilikah, rozsa-jati in tuliti, podnevi in ponoči pozno čez polnoč ter napadati in inzultirati mirno slovensko prebivalstvo. Z ozirom na skrajno napete razmere v Celju, na nesramno postopanje celjskih Nemcev in nernčurjev proti Slovencem, bi bila taka velikonemška slav nost očitna drzna provokacija.
— Izzivanje prodancev iz Pomjana. Iz Marezig pišejo „Naši Slogi", da so prošlo nedeljo imeli v vasi Čentur veliki javni ples. Došlo je tja nekaj renegatov iz Pomjana, oboroženih s samokresi in noži. Prišli pa so v Čentur samo, da bi se tepli s poštenimi vaškimi fanti in sploh, da bi preprečili hrvatsko veselico. No, orožnikom se je posrečilo izgnati izzivače in tako pre prečiti vsako prelivanje krvi. Pomjanski razsajači so bežeč iz vasi streljali na domače mladeniče in orožnike, k sreči pa niso nikogar zadeli. To je zopet plod italijanske „kulture", katera misli poživinčiti celo Istro. Kope rak i „signori" so lahko ponosni radi tolikega uspeha v širenj a toliko opevane »latinske kulture".
— Hotel   ,,Raducha".   Turist nas
prosi, da naj objavimo čudno istino, da Čitajo potniki presenečeni — potujoči v Solčavo — v vasici „Luče", zna-nej vsem planincem, ki je edinole slovenska vas brez Nemcev na gostilni, b*je, last Slovenca, napis „Hotel zur Radu-eha". Slovenci poznamo le „Radoho", kakor jo imenuje že Slomšek 1. 1861. v svoji pesmici in vse prebivalstvo od pamti-veka!
— Učiteljske izpremembe v goriškem okraju. Stalnim učiteljem je imeno van g. Sirca Ernest za Podgoro. Stalni učitelj Vižintin Rudolf je premeščen iz Kronberga v Renče, potovalni učitelj v Levpi Zavrbom, gosp. Križman Franc, v Rihemberg. Nadalje so imenovani ■ g. V u ga Ivan za Carovo, Erzetič Josip za Kal, Kuntih Maks za Kojsko, kjer se odpre tretji razred, Orel Rihard za Dornberg, Meri jak Franc za Plave, definitivni uči telj Golja Franc za Levpo Zavrh, Fajgelj Rafael za Kronberg in gospice Marija Baj-če v a za Rihemberg, Klementina Lovren-čičeva za Batuje ter Franja Čopičeva za Ročinj. Gospića Ana Jugo v a je pre meščena iz Cerovega v Vrtojbo. Pomožni šoli v Št. Mavru in Podsabotinom sta se izpremenili v potovalni, Bukovica pri Ren čah dobi lastno šolo. Na prvo mesto je imenovan g. Kutin Anton, na drugo g. Pavlica Urh. Službi sta se odpovedali gospica Roža Bizjakova in gospica Ana Pavšičeva.
— Hum pri Ormožu. Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v dan 6. septembra t. 1, ob pol 11. uri dopoludne v šolskem poslopju v Ormožu po temle vspo redu:   1. Zapisnik.   2. Društvena poročila.
3. „Šesta božja zapoved v ljudski šoli iz vzgojnega stališča", ref. gosp. Anton Kosi.
4. Poročilo o občnem zboru učiteljske „Zaveže", poroča gosp. Anton Porekar. 5. Slučajnosti.
— Za Prešernov spomenik ste pri-poslali gospici Olga Žižkova in Olga Brezovnikova iz Vojnika 12 K in 40 b., katere ste nabrali ob priliki Vojniške šolske veselice. Odbor za Prešernov spomenik jima svojo posebno zahvalo na domorodni požrtvovalnosti, ker njijini imeni je med darovatelji za Prešernov spomenik prav po-gostoma čitati. Živile in naj bi našle prav obilo posnemovalk !
— Velika tatvina. Z Reke se nam piše: V tukajšnji tabačni tovarni so prišli po anonimni ovadbi na sled veliki tatvini. Dekleta in moški so kradli tobak in delali že dlje časa cigarete, eni so kradli, drugi so delali cigarete in tretji so jih prodajali. Ovadila jih je neka ženska, stanujoča v isti hiši, pri ravnatelju fabrike, in dostavila da tudi po noči cigarete delajo in raznašajo. Ravnatelj je telefoniral na policijo, in ta je šla na lice mesta v takozvano staro mesto (ali gomilo). Našli so res, kakor ova^ deno; mnogo tobaka, več sto kilogramov, polno škatlic, štampilije in stroje z eno besedo dobro organizirano fabriko. Odpeljali so 10 deklet v zapor, druge jim sledijo. Tudi 2 kavarni in eno gostilno so zaprli ker so bili odjemalci cigaret. Nekega sedaj vpokojenega mojstra P. soprogo s hčerjo so danes zaprli. Stvar bo hudo smrdela, ker se govori, da so v afero zapleteni tudi boljši krogi.
— Nezgoda  na  morju.   Med 4. in
5. uro popoldan včeraj je odšel iz Reke parobro „Siraly" in zadel v barko nekega Čožota. Barka je bila poškodovana, ribiči pa s pomočjo parobroda „Liburnia" (ogrsko hrvatsko parobrodno društvo) rešeni.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca avgusta 1900 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 742 strank 383 660 kron 36 vinarjev, 706 strank pa dvignilo 331.123 kron 42 vinarjev.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" priredi jutri ob pol 1. ure popoludne izlet v Borovnico in od tam z ondotnim klubom nazaj na Vrhniko.
— Kolesarsko društvo „Borovnica" napravi izlet v nedeljo 2. septembra na Vrhniko. Odhod točno ob 4. uri popoldne iz gostilne g. Val. Fortune.
— Neusmiljena mati je vdova A. T. na Poljanski cesti št. 50, katera je svojo hčerko tako pretepla, da se jej je iz ust in iz nosa vlila kri.
■»- Pogreša se 84 let stari Matija Velkavrh, posestnik na Ilovici št. 6. V ponedeljek se je nekaj doma spri in je odšel z doma, ne da bi se bil dosedaj vrnil.
— Slavnost prostovoljnega gasilnega društva z Viča in Gline vrši se prj vsakem vremenu. Pri neugodnem vremenu vrši se ljudaka veselica v prostorne 8a. Ionu in verandi pri Traunu, kjer je prostora za 1000 oseb. Cena jedi in pijač ne bude povišana.
— Porotne obravnave. Prihodnji pQ. nedeljek prične se pri tukajšnjem deželnem sodišču tretja letošnja porotna sesija, ki pa bode trajala le štiri dni. Obravnavalo s« bode o šestih kazenskih slučajih in sicer dne 3. septembra: Franc Zakrajšek i2 Velikega Mlačevega, hudodelstvo uboja IvanOtrin iz Idrije, hudodelstvo uboja; dne 4. septembra: Franc Rode" iz Zaloga, hudodelstvo težke lesne poškodbe; knjigovez Franc Breskvar iz Ljubljane, pogrešek razžaljenja časti; dne 5. sept.-Katarina Silvestri iz Aleksandrije v Egiptu, hudodelstvo goljufije; dne 6. sept Anton Dolinar iz Tržiča, hudodelstvo tatvine.
— „Hajlovci" so danes ponoči zopet razgrajali in vpili „heil". Mej njimi je bil znani Henrik Schuingshakl, kateri jih je baje nekaj skupil, ker je bil preveč predrzen.
— Ponesrečen kolesar. Ivan Pregel, zidarski pomočnik pri Viljemu Treotu, se je vozil danes ponoči domov v Štepanovo vas. Na cesti v Štepanovo vas je zadel v voziček, katerega je menda nekdo nalašč na cesto postavil, in je padel s kolesa in se tako pobil, da je nezavesten na cesti obležal. Ljudje, ki so prišli po cesti, so ga vzdignili in spravili v deželno bolnico.
— Rok za zamenjavanje mark je podaljšan do konca meseca septembra.
— Na Karolinški zemlji so se danes ponoči stepli fantje med seboj. Ko je pri-šel stražnik, so zbežali. Eden je vpil „per-mojduš, da ne bom na rotovžu spal".
— Nepreviden kolesar je včeraj zvečer Pred škofijo podrl na tla jermenar-skega vajenca Alojzija Erbežnika. Kolesar ni zvonil. Deček je bil na roki poškodovan.
— Les kradli so otroci na sv. Jakoba nabrežji pri stavbi Paluzove hiše.
— Izgubljene stvari. Na potu od Dunajske po Predilnih in Slomšekovih ulicah do Resljeve ceste je izgubil neki gospod črno paheo s srebrnim držalom, na katerem je bil vrezan monogram O. R.
— Zanimiva predstava „Mignon-grafofona" in „Čarobne lutke" o katerih več pove dotični inserat v današnji številki, bode danes zvečer in jutri v restavraciji v .Narodnem domu". Napro-šeni smo opozoriti na to podjetje, čegar lastnica je Hrvatica, ter je priporočiti našemu občinstvu.
— Ustanovljenje brzojavne postaje v morskem kopališču Sistijana. Dne 29. avgusta 1900 odprla se je v morskem ko pališču v Sistjani, političnem okraju Gra diska nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim po štnim uradom.
— Razpisane službe. Na jednoraz rednici v Še Lorencu pri Trebnjem, razpisana je služba učitelja voditelja in orga-nista s postavno plačo in prostim stanovanjem v stalno oziroma začasno name-ščenje Prošnje do dne 15. septembrat.l.
* Čudeži V Kostenblattu pri Toplicah na Č-iškem se je pred leti zgodil čudež, o katerem je pisalo te dni Opitzovo glasilo iznova. Neko dekle je imelo take škrofije, da je oslepelo. Mati, Ana Bendel iz Mariascheina, je peljala svojo 4letno hčerko na božjo pot v Kostenblatt, a že med potjo je otrok vzkliknil: „Mati, na enem očesu vidim!" Ko pa sta zapustili mati in hči cerkev v Kostenblattu, je videl otrok na obeh očeh. Sedaj izvršuje Ana Bendel, ki ima 22 let, jako fina ročna dela. Opitzovo glasilo vsega tega Čudeža samo ne verjame, kajti previdno dostavlja, da je vsakemu katoličanu dovoljeno, da čudeže verjame ali ne, a da je večkrat (!) nespametno, čudeže popolnoma prerekati. Gospod urednik pater so menda nehote povedali, da je včasih in morda celo večkrat jako neumno verjeti v take-le čudeže!
• Zopet jeden I Linška „Wahrheit" in dunajska .ArbeiterZeitung" poročata, daje neki kmet Geng ovadil orožništvu patra Leona, upravitelja župnije Eidenburg. ker je imel s šolskimi deklicami nenravno ob-
ft4T Dalje v prilogi. Tfett
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 201, dn6 1. septembra 1900.
gevanje. Pater Leo je poklical na svoje stanovanje več Solaric ter se ž njimi .igral11. Stariši so patra ovadili župniku v Grama-stettenu in pri prelatu v Wilheringu.
* Župnik — ubijalec. V Nemčiji je zbudil naslednji slučaj veliko senzacijo: Župnik Klingelhofer iz Graundena' na Mohri je šolarja Schnellbeckerja tako nretepel, da je umrl. Ker preiskava ni „mogla" dognati, aH je umrl deček le radi župnikovih udar cev, je bil obsojen posvečeni ubijalec lena 100 mark globe. Kak učitelj pa bi moral seveda v ječo!
* Dunajska mestna železnica 1899. Skupna frekvenca na dunajski mestni železnici je znašala 1899. 1. 19 046.337 oseb. Od teh se je vozilo 17 533.Č04 po mestni železnici v ožjem pomenu besede in 1,412.633 po mestni železnici, ki veže razne lokalne
proge
državne železnice.  18,134.083 oseb
je rabilo tretji razred, 912.254 drugi razred — prvega ni. Transportni dohodki znašajo 1627.615 gold. Skupni dohodki znašajo 1,678 698 gld., izdatki pa 1,936 626 gld. Tedaj znaša izguba 257.928 gld.
* Sama se je sežgala. V Požunu je imela sobarica Ana Litschauer ljubavno razmerje z nečakom neke baronice. Ko je baronica to izvedela, je sobarici odpovedala službo. Sobarica se je odpeljala na Dunaj ter od tam pisala baronici, da se usmrti radi nje in nečaka. V ponedeljek teden se je vrnila v Požun, šla v stanovanje baronice ter se v predsobi polila s l\a litra špirita in se zažgala. Umrla je še tisto noč.
* Blaznost na Ogrskem. Od novega leta je zblaznelo na Ogrskem 2200 oseb, večinoma iz višjih krogov. Toliko blaznikov še ni bilo na Ogrskem.
* Medalje za južnoafričanske zmagovalce že imajo — Angleži. Toda šele v načrtu. Medalje bodo imele velikost nemške marke „petače° ter imajo spredaj glavo kraljice Viktorije, zadaj  pa simbolistično sliko vojne z Buri. Trak je na obeh robih višnjev, v sredi pa oranžasto rumen. Poleg tega ima trak še majhen  rudeč  rob. Ta medalja je torej za južnoafričanske zma govalce že pripravljena, samo upati je, da teh medajl ne dobe — zmagovalci Buri!
* Pse za redarje si je omislilo mesto Gent na Belgijskem. Dresirali so v to celo brigado čveteronožcev. Ti psi obletajo svoj okraj, v temi slede svojemu nosu. Pri najmanjšem sumljivem znamenju vzbujajo najbližjo policijsko stražnico ter vedejo redarja na sumljivo mesto. Čveteronožni policaji poznajo vse hiše in njih prebivalce, slede zlikovcem ter jih prijemajo, če skuša kateri zlesti čez zid ali skozi okno.
* Žene perzijskega  šaha.   Že par mesecev se mudi perzijski šah po glavnih mestih Evrope.   Pri tej priliki se zanima seveda časopisje tudi za njegove žene, katerih pa ga le par spremlja na dolgem potovanju. Žen ima namreč šah nekaj stotin. Bele se v prave žene, ki so plemenitega rodu, in katerih sinovi imajo pravico do prestola, v favoritinje in  v žene nižje vrste, ki so odvisne  od  žen  prve vrste. Vse imajo svoje posebno, jako veliko palačo tik šahove. Palači sta obdani s skupnim zidovjem ter imata okoli in okoli krasne vrtove. Žene straži 40 črnih in 40 belih evnuhov.  Doma so oblečene jako — lahko. Na sebi imajo odpeto srajčico brez rokavov, krilo do kolen in bele nogovice. Kadar gredo na ulico,  pa se ogrnejo v dolgo široko obleko.  Pri posebnih prilikah pa se krasno nakitijo. Vse so v biserih in v zlatu.   Ker so druga drugi nevošljive, tekmujejo med seboj  v silnem luksusu. Šaha seveda stanejo ogromne svote. Njihove sobe so čarobne, takisto bogate so njih kopeli.   Zveste pa niso preveč, saj se baje jako dolgočasijo.  No šah je ljubosumen in je dal odsekati glavo že marsikomu, ki mu je hodil preganjat dolgčas žen.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina septembrskega zvezka: Erik: Ob Klopinjskem jezeru. (Pesem.) Milan Sanjar: Javorska vila. (Povest) Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov roman „Vstajenje". E Gangl: Monolog umirajočega samca. (Pesem.) Laščan: Čarovnik. (Pesem.) Dr. Ivan Žmavc: Socialno vprašanje. Aleksandrov: Petnajst let. (Pesem.) A. Fogazzaro: Slepčeva oporoka. (Povest.) Kazimir Radič: Doma. (Pesem.) Anton Mazanowski: Najmlajši poljski novelisti. T. Doksov: Pred nevihto. (Pesem.)
Carmen: Največji greh. (Pesem.) Ivan Sobic: Iz pisem Jurja Šubica. — Književne novosti: Dr. Fr. Zbašnik: Fr. Ks. Meško. — E. Kristan: Marco Visconti.
— Fr. J.: Anton Kosi: Zabavna knjižnica za slovensko mladino. — S. Rutar: Guida storica di Cividale. — S. Rutar: Dr. Hirc H. pl. Hranilovič*, Zemljepis Hrvatske. — S. Rutar: C de Franceschi, I castelli della val D' Arsa. — Listek: Fr. G. Prva slovenska umetniška razstava v Ljubljani — Strossmaverjev jubilej. — Matica Hrvatska.
— A. A.: f Friderik Viljem Nietzsche. — f Dr. Ilija Ognjanović. — f Vladimir Serg-jejevič Solovjev. — A.: Spomenik Nikolaja Koperniku. — Najstarejši ćirilski napis. — Sienkie\vicz v slovenskem prevodu.
— ,,Zvonček". List s podobami za slovensko mladino. Štev. 9. ima to-le vsebino: Na vse zgodaj. Pesem. Spisala Vida.
— Dečkova želja. Pesem. Spisal Fr. Žgur.
— Slovo. Pesem. Spisal Fr. Žgur. — Breznikov Tone. Povest. Spisal L Černej. — Ivan Bartl. V spomin vrlemu slovenskemu učitelju. Spisal Josip Ko stanje ve c. — Volk in lisica. Priobčil Trnovski. — Siroti. Pesem. Spisala Bogomila. — Prirodni pojav. — Stric Blaž. Po „Rokovnjačih" napisal Lazar Rastič. — Plavaj, oblaček! Pesem. Spisala Bogomila. Materina ljubezen. Pravljica. Spisal C. Logar. — Jaz bom mož! Pesem. Spisal Andrej Rape. — Ve-hatova Ivanka. Povest. Spisal Modest. — Bodi usmiljen! Priobčil Solovej. — Vrni, kar ni tvojega! Priobčil Solovej. — Pouk in zabava: Mladi risar. Priobčil Vojteh Sitsch — Mirno, tiho! Uglasbil f Ivan Bartl. — Drobiž. — Tudi ta številka ima štiri strani priloge ter slike Ivan Bartl. — Blaž Mozol. — Ivanka, ter več lepih okraskov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. septembra. Notranji politični položaj se je v zadDjih dnevih, da, v zadnjih urah znatno poostril in imamo   danes   opraviti   s prav akutno  krizo.   V koliko je na to vplivala včerajšnja seja izvrševalnega odbora mladočeške stranke,  to doslej ni znano, pravi se pa, daje od sklepov te seje izvrševalnega odbora odvisno, če bo ministrski predsednik cesarju predlagal, da se skliče državni zbor ali ne.   V levičarskih krogih se zatrjuje, da je že pripravljen cesarski patent, s katerim se državni zbor razpusti, nasprotno pa se čuje danes iz veleuglednih krogov desnice, da temu ni tako in da hoče Korber-jevo ministrstvo takoj demisi-jonirati, ako se izkaže, da drž. zbor ne bo mogel funkcionirati in da bo cesar to demisijo tudi sprejel. V teh krogih se tudi že govori, da postane naslednik dr. Kor-berja odličen pristaš desnico, član gospodske   zbornice,   tisti,   ki je tudi po   odstopu   grofa   Thuna    stal v ospredju    vseh    kombinacij. Cesar je prišel danes zjutraj ob petih iz Išla sem.   Če je ministrskega predsednika sprejel, se še ne ve. „Wiener Tagblattu trdi, da bo Korber danes popoldne ob treh sprejet. Cesar je svoje odpotovanje k vojaškim vajam na Gališko za jeden dan odložil.
Dunaj 1. septembra. „Wiener Zeitung" prijavlja imenovanje gimnazij alnega profesorja v Kranju, Franja Novaka, profesorjem na višji gimnaziji v Ljubljani, ter imenovanje profesorjev Stritofa in dra. Debevca.
Brno 1. septembra. Glasilo dr. Stranskega, ki se je vdeležil seje izvrševalnega odbora mladočeške stranke, poroča, da se je Korber prepričal, da čehi ne bodo odnehali, in da bo zategadelj ministrstvo jutri ali pojutra-njem demisioniralo. Cesar pride na Dunaj, kjer ostane cel teden dlje kakor je bilo določeno, da sestavi nov kabinet. Imenujejo se razna imena novega ministrskega predsednika, tako Gautsch, Schonborn, Badeni. Toda bržčas bo imenovan A1 f r e d L i e c h t e n-stein, ki parlamenta ne bo razpustil, nego oktroiral nov opravilnik ter sklical državni zbor v oktobru, da dožene investicijske predloge in nagodbo.
Budimpešta 1. septembra. Nadvojvoda Jožef si je na potu od vojaških vaj v Alczuth zlomil levo nogo.
Stockholm 1. septembra. Našla se je pristna boja Andrejeva. Datirana je z dne 11. julija, sodi se, da 1. 1897. V tej boji pravi Andre*, da z balonom srečno potuje.
London 1. septembra. Roberts poroča, da je Kriiger z vsemi višjimi zapovedniki zapustil okolico Water-volonderja in se umaknil v Pilgrimrest.
London 1. septembra. Vest, da so Buri izpustili 1800 vjetih Angležev, se potrjuje.
VVashington 1. septembra. Vlada je dobila uradno obvestilo, da je Rusija umaknila svoje poslaniško osebje in svojo armado iz Pe-kina in izjavila, da ne imenuje nobenega zastopnika, dokler ne ve, kdo je pooblaščen v imenu Kitajske voditi mirovna pogajanja. Temu koraku se hočeta Francija in Amerika pridružiti.
Poslano „Slovencu".
(Konec.)
Pa (Loserth str. 47): die Weitenstei-ner klagen dass ihr Pfarrer das \Vindische nicht verstehe, niemand erklare ihnen das Wort Gottes, auch zu Ostem nicht." Sol-nograški škof jadi kuje 1529, da so na Štajerskem in Koroškem duhovniki neomi kani, razuzdani, da se morajo drugi tja pripraviti. Samostani so hiše št. 13. — Nune sprejemajo obiske in obiskujejo menihe. „Lušno" življenje! (Loserth str. 64). „Wie will man dem einen Vorwurf machen, der etwa heute seinem Hausgesinde ein Kapitel aus dem Evangelium vorliest, in einer Zeit, \vo die Geistlichkeit so faul sei, dass unter 1000 Bauern und Gemeinen auf dem Lande kaum einer die Artikel des christlichen Glaubens und die zehn Gebote kenne, und doch gestatte man den Leuten den Ge-brauch der Sacramente." (Loserth str. 89). Hans Ungnad dež glavar štajerske, lastnik precej posestev celjskih grofov v savinski dolini in na Dolenjskem in Pri mož Trubar. — Ungnađ je zapustil leta 1555 domovino ter se podal v Urach. „In Urach stand Ungnad in einem lebhaften Verkehr mit Trubar, dem Reformator von Krain und Begriinder der slovenischen Schriftsprache und Literatur. Hier begann er sein Wirken fiir die Ausbreitung des Protestantismus unter den Stidslaven" Ungnad je plačal tisk, Ungnad je prvo slov. hrvaške tiskarno ustvaril. Veliki mecen slov. naroda! —
Kar še ni obče znano, navedem še dalje. Leta 1578 so se zjedinili stanovi vseh dežel notranje Avstrije, da velja za vse isti šolski in cerkveni red. V tem letu so prisegli posvetni stanovi, grajščaki in meščani naših dežel: „Was der allmachtige Gott immer verhangt und schickt, das alles sollen und wollen sie dermassen mit Geduld ausstehen und erwarten, dass ein Land des anderen Noth und Obliegen fiir seine eigene Noth und Gefahr treulich, christlich, briiderlich und nachbarlich halten und er-kennen und ein Land das andere bei der hochsten Obrigkeit nicht verlassen solle." To je Riittli-prisega tedanjih naših ljudi.
Prvo deželno šolo na Kranjskem so odprli stanovi v Ljubljani leta 1563. Lin hart Budina, ki je bil že več let v službi stanov, je bil nje prvi ravnatelj. Bila je gimnazija latinska. Stanovi so izvolili šolske nadzornike: Spindler, Dalmatin Schvveiger, Humberger in ti so izrazili sledečo željo: Letztlich ist Euer Gnaden und Herren als hochverstandigen Herren selbst wohl wissend, dass in diesem Land zu Kirchen und Schulen allein die Personen am besten taugen, die neben anderen guten, nothvven-digen Kunsten auch der krainerisehen Land sprach erfahren sind.'1 Ti nadzorniki so želeli stipendije za kmetske sinove, ker so se sinovi grajščakov lahko sami prehranili. Na nemških univerzah je vse polno lute-ranov. (Poglej E!ze: Festschrift zur Feir der Tiibinger Universitat.) Trubar je prepustil svojo bukvarno deželi. To je bil prvi nasad kr. dež. knjigarne.
Stanovi vseh dežel so si obljubili domovinsko pravico. (Landmannschaft) iz vseh dežel notranje Avstrije se lahko selijo v te dežele. (Dimitz II. str. 217) Kmetje so se naučili Sele po luteranskih knjigah
brati. Dinitz str. 298. Tomaž Hren je pisal papežu Pamlu V, da je v Ljubljani komaj 20 odstotkov prebivalstva katolikov in da njegovi duhovniki zdaj po knjigah pridigu-jejo in moralo učijo, katere je on sestavil. Znano je da iz Trubar Dalmatinovih. Torej nič prej vsega tega On piše dalje, da je luteranske šole uničil in mrliče protesten-tovskih pridigarjev pustil iz grobov zmetati. Prej redko podeljena birma se podeluje zdaj redno. Tudi on je tiskarno napravil, luteranskoga tiskarja pa izgnal iz dežele. To tiskarno je dal v rabo kolegiju jesuitov. (Dimitz str. 368). Imena iz slov. dežel pregnanih luteranov šteje leta 1629 neki Phi-lipp Hainhofer na potovanju skozi Niirn-berg v tem mestu čez 1000. Elze, Dimitz navajajo imena, ter jih štejejo veliko. Den Evangelischen werden die Amter genommen und an Katholische gegeben, wie jiingstens zu Krainburg, Radmannsdorf, Stein, Bischof-lack und Ratschach. \Vill jemand die Sei-nigen in christlicher Weise begraben, so lasst sich der Domprobst vernehmen, fiir solehe Leute sei ein Platz unter dem Galgen oder in den Stal len gut genug (Loserth št. 985). Slovenec mi je jedenkrat že prej očital, da je to zgodovinska laž, da so duhovniki pri nas koga izganjali in ne uradnikov.
Ali Apib, Slomšek! Kar tresem se pred tema dvema! Zamorem vam tudi s tem postreči, kar se je po reformaciji godilo na Slovenskem. In kaj je Vaš nezmotljivi dr. Mahnič v novejšem času pisal o slovenščini v prvih zvezkih R. Katolika! — Kaj dela dr. Miha Napotnik! — Ali jedno še, preden končam. Luteranski naši posvetni stanovi so zloždi milijone gold. za obrambo naših dežel pred Turki, ter dajali vsej tedanji Avstriji najboljše vojskovođe. Ti Lenkoviči-Herbart Auerspergi so pognali doma in na mejah ter zunaj istih s peščicami slov. kmetov in meščanov mnogoštevilne, veliko tisoč broječe turške armade v beg in nekateri junaško padli na bojnih tleh. Bili so vojaki, kakor jih avstr. zgodovina drugod nima. Le kak hudobnež more tem možem orjaštva odrekati, neumnež pa se norčevati iz nph
In to storili ste vi, dež. zgodovinar?
K. S.
Bratje Sokoli!
V soboto (praznik) dne 8. septembra t. I.
f/^ll b°de
h JI društveni izlet v
Vipavo.
Vspo red: Sokoli se zbirajo v popolni Sokolski opravi ob '/»6. uri zjutraj na južnem kolodvoru; odhod z brzovlakom ob 5. uri 58 minut, dohod v Postojno ob >/,8. uri; po zajutreku se odpeljejo Sokoli na vozeh; v Vipavi pozdrav na mitnici; skupni obed; ob 3. uri popoludne razvitje zastave v Gočah na trgu pred Vipavsko grajščino: ljudska veselica; javna telovadba „Sokola" ; zvečer koncert s plesom v Vipavski Čitalnici. — Povratek iz Vipave v nedeljo zjutraj ob 9. uri (eventuelno tudi lahko v soboto po noči ob 11. uri)
Bratje Sokoli! Ker se po dolgem prestanka zopet nudi prilika, da skupno poletimo v krasen del slovenske domovine, katero so opevali naši pesniki in preživimo nekoliko veselih ur mej prebujenimi vrlimi prebivalci vipavske doline, Vaa vabi na prav obilno udeležbo z bratskim: \a zd«r!
O db «
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli oveni francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatićno mazilo. V steklenicah po K 180 a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (11—7)
Mlabe poaledlee In bolezni, ki se
izcimijo iz navidezno docela ničevnih želodčnih težav, se morejo zabraniti s porabo znanega zdravila : «lr. Kotte balzama za želodec*. Pristen se dobi v tukajšnjih lekarnah in v glavnem skladišču B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, 203—III. Več glej v inseratu!
v * Lekarnarja Brady-Ja kapljlee. za zelodee, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. avgusta: Angela Kramar, kočijaževa hči, 21 dni, Reber št. 11, pljučni katar.
V deželni bolnici: Dne 23. avgusta: Ivan Penko, delavčev sin, 2 leti, oprisč.
Dne 27. avgusta: Terezija Stebal, dninarica, M let, pljučni edem.
Kosmin ustna voda je bila na podlagi svojih očividnih prednostij na vseh razstavah, kjer je bila razstavljena, odlikovana z zlato svetinjo.  Steklenica za 1 gld. sluzi dolgo časa.  Glavna zaloga: Anton Krisper v Ljubljani.
7 (1212-1)
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju so od 1. aprila do vfttetega 31. julija 1. 1900 izroCili oziroma dopo-slali p. n. gospodje, dame, uradi in družbe naslednje darove: dr. Val. Štempihar vstopnina h honcertu 4 K, prof. A. Zupan vstopnino h koncertu 1 K, taisti za obletnico po umrlem bratu 3 K, profesorski kolegij za mesec april 10 K, žup. Janez Karlin iz Smlednika 20 K, prebitek koncerta, katerega je priredil si. čitalniški godbeni klub kranjski v prid „Dijaski kuhinji" 306 K 67 v., du-rakisti pri Pet. Mayr-ju 1 K 60 v., „za pol litra, ki sta ga hotela dva plačati" 40 v, slavna Kranjska hranilnica v Ljubljani 100 K, gospdč. Emilija Lapajne iz Škofjeloke 2 K, II. a razred „za izposojena držala" 64 v.,  durakisti pri  Pet. Mayr-ju
1 K 60 h, sodni adjunkt Al. Seliškar „do biček od pike-ja 1 K 90 h, in „izgubitelj" še 10 v, Franc Kuralt iz Kranja: „za poravnano pravdo 40 K", „namesto burgunder-ja 1 K", Iv. Petrič, mestni kaplan v Škofjiloki 12 K, profesorski kolegij za mesec majnik 14 K, Janez Hromeč, župnik na Šenturski gori 2 K, zadržani člani profesorskega kolegija mesto vstopnine h koncertu, katerega je priredil si. salonski orkester v Kamniku v prid Dijaški kuhinji v Kranju 11 K, čisti dohodek tega koncerta 120 K, namesto vstopnine k temu koncertu daroval okrajni  glavar dr. Gstettenhofer
2 K, Matevž Hlebčar „za poravnano pravdo" 6 K, od pikd-ja „iz žepa Al. Seliškarja" 3 K, preostanek majniškega izleta III. a razreda 1 K 20 v in V. a razred, 1 K, po dr. Prevcu za globo^ iz'kazenske pravde od P. A. prejetih 30 K, profesorski kolegij za junij 9 K, dr. Val. Štempihar in prof. Ant. Štritof „preplačana vožnja v Kamnik" 1 K 24 v, dr. Anton Arko iz Škofjeloke „zđravniški honorar Dijaški kuhinji v dar" 6 K 30 v, sodni adjunkt Al. Seliškar „đobiček pri pike-ju 1 K, taisti „skupilo za cigareto" 20 v, podpora visok, deželnega zbora vojvodine kranjske za leto 1900 500 K, namesto venca na krsto pokojnemu gosp. dekanu Ant. Mežnarcu kot članu upravnega odbora in bivšemu večletnemu podpredsedniku mestne hranilnice kranjske so darovali: gg. V. Maj-dič 10 K, Ferd. Sajovic 5 K, Fr. Dolenz 5 K, Pet. Mavr 5 K, C. Pire 4 K, Ferd. Polak 2 K, Kari Puppo 10 K, Iv. Rakove 2 K, Fr. Sajovitz 2 K, Kari Šavnik 10 K, dalje so iz istega namena darovali še gg. in dame: Kari Florijan 5 K, Marija Keršič 2 K, Franja Keršič 3 K, J. L. I K, Fr. Lu-znar 1 K, M. Marenčič 6 K, Anton Majdič 1 K, Mavr. Mayr 4 K, prof. Fr. Novak 2 K, prof. Peterlin
2 K, sodni adjunkt Peterlin 2 K, Kari Puppo 10 K, dr. Ed. Šavnik 6 K, dr. Valentin Štempihar 2 K, prof. Ant. Štritof 1 K, Iv. Valenčič 1 K, nadzornik And. Žumer 2 K, gimn. ravnatelj Jos. Hu-bad 4 K, prof. dr. Valentin Korun 1 K, A. L. 3 K, dekan Iv. Lavrenčič 10 K. prof. Iv. Maselj 2 K, prof. dr. Perna 4 K, prof. dr. Riedl 2 K, kaplan J. Škerjanc 3 K, kaplan J. Štrukelj 4 K, in nadzornik Andr. Žumer „v posebni spomin umrlemu dekanu" 10 K, skupaj 149 K ; za poravnano pravdo ,,x" 30 K, dr. Ed. Globočnik „zđravniški honorar"
3 K, Matevž Rebolj, župnik v Truškah daroval namesto venca na grob dekana Ant. Mežnarca 10 K, iz istega namena so darovali še vp. župnik Al. Kummer 4 K, dr. K. 6 K, Tona Bajželj 1 K in Ratija Vranč 1 K; profesorski kolegij za mesec julij 10 K, župan Niko Lenček iz Škofjeloke 5 K. dekan Fr. Kummer iz Stare Loke 14 K, „birmska botra" po gosp. nadučitelju Luznarju 2 K, župnik Ant. Žlogar iz Kranjske gore 2 K, „en romar" 1 K, „Nekđo" 1 K, župnik Jan  Šafer iz Dupljan
4 K, ,,žalujoči prijatelji ob prebritki izgubi Jan Deisingerja, sodnega kanclista v Škofjiloki, namesto venca na krsto nabrala za Dijaško kuhinjo v Kranju" gg. sodni svetnik Fr. Mikuš in učitelj Slavko Flis 42 K.
Odbor izreka vsem p. n. darovateljem in darovateljicam svojo najsrčnejšo zahvalo in prosi slavno občinstvo še nadaljne naklonjenosti posebno v prihodnjem šolskem letu, v katerem se popolni kranjska gimnazija na 8 razredov s 5 vsporednicami.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'Sm. Srednji tračni tlak 786-0 mm.
-4-3	Caa opazovanja	Stanje	Ž5> i		a "S
1 >		barometra	s * i ¥etrovi h£ j	Nebo	■gs
<		v mm.			0. ».
31 1
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7412    14 2 si. svzhod
7413 7393
7 5 si. jvzhod 21 2 sr. j zahod
jasno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura 14-4°, nor-male: 17 0°.
ID-uLnajsisa, borza
dne 1. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 9760
Skupni državni dolg v srebrn .... 9715
Avstrijska zlata renta....... 116*90
Avstrijska kronska renta 4%   .... 97 80
Ogrska zlata renta 4°/0......                     . 115'—
Ogrska kronska renta 4";,...... 9065
Avstro-ogrske bančne delnico .... 1700 —
Kreditne delnico......... 667 50
London vista.......... 242-15
Nemški drž. bankovc s» 100 mark .  . 118*20
BO mark............ 23*66
SO frankov........... 19*29
Italijanski bankovci........ 90*50
C. kr. cekini........... 11*40
I
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom in znancem, da je našo ljubljeno hčerko
Nadino
Vsegamogočni danes poklical k Sebi. V Podbrezjah, 31. avgusta 1900.
(1763)     Makso in Tonica Jeglič.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze ljubeznivega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljube, dobre matere, oziroma sestre, gospe
Ivane Jerančič roj. Jeraj
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage ranjce k zadnjemu počitku ter za mnoge lepe vence izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
(1770)
V Ljubljani, 1. septembra 1900.
Žalujoči ostali.
■
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega so-žalja ob bolezni in smrti mojega nepozabnega, prerano umrlega soproga go spoda
Bazilija pl. Pilbach-a
c. kr. vodje finančnega oddelka
se čutim dolžno, zahvaliti se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udeležbo pri pogrebu, posebno pa se 5? zahvalujem podariteljem vencev, si. čitalnici vrhniški in gg. pevcem, ki so blagovolili zapeti ginljive ža-lostinke v zadnji pozdrav nepozabnemu.
Na Vrhniki, 30. avgusta 1900. (1757)      Frančiška pl. Pilbach.
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36—7)
JfcST *Ć«5*M-*m ponatlN -gsq
brošurice
3%gubljeni$og j
Firma J. G. Bernard, tovarna za razne stroje v Karlinu na Češkem (pri Pragi) mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. Haag-ovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero sem jako zadovoljen. Vodna sila pri moji žagi je jako slaba. Dosedaj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočim tehniškim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za 97, konjskih sil in žene pri isti vodni sili zlahka dve žagi ter en cirkular zajedno, brez prejšnjega šuma in ropota, ker teče jako mirno, (zgotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar jako precizno in tako lahko, da tudi z malo vodo dobro deluje, pri veliki vodi pa vsejedno ne podlega.
Radi tega priporočam firmo J. C. Bernard vsem onim, ki si mislijo nabaviti moderni gonilni stroj, tembolj, ker cene niso visoke, plačilni pogoji pa jako ugodni. Turbino si lahko vsakdo pri meni ogleda, kjer dobi lahko vsa potrebna natančna pojasnila o velikosti, moči in cenah.
Na Bregu pri Borovnici, dne 24. avgusta 1900.
Fran Švigelj
(1713—2)    posestnik in trgovec z lesom.
Lepo meblirana soba
se takoj odda stalnemu gospodu. (1764—1) Natančneje v pritličju nove hiše gosp. Korna v Slomšekovih ulicah št. 5.
se sprejmo na hrano in stanovanje. (1768-1) Naslov v upravništvu „SIov. Naroda".
Mi flnnnb
vsprejme takoj
notar Hudo vernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru. (1724—3)
Restavracija v »Narodnem domu".
V soboto 1. in nedeljo 2.
F. septembra zvečer od 1 .8. ure naprej pri prostem vstopu.
Predstavljanje akustičnih umetnih del Edisonov ,Miffnon-Grafofon* in
»Pariška čarobna lutkah
Prvi reprodukuje razen orkestralne in solo-instrumentalne glasbe itd. raznovrstne operne arije, pesmi in romance, katere so peli izborni francoski, nemški, slovanski in italijanski pevci in pevke. Tako razlikopoln^h fonografskih predstav še ni bilo tukaj. ,,Čarobna lutka" poje v francoskem jeziku otroške pesmi od 40 do 50 besed in govori ter se smeje pri tem. Ta čudovit avtomat, ki vsakogar preseneti, je posebno veselje za otroke in absolutna novost za Ljubljano. (1754)
V isti restavraciji bo v nedeljo dne 2. septembra od polu 4. do polu 6. ure popoludne predstava za rodbine in otroke, tudi pri prostem vstopu, za otroke pa le ob spremstvu odraščenih;
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gU. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simiU-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, »/, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni mošnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavrat-niških in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej :
zaloga Ernst Buchbinder
Krakan L M.
Poštno predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1745)
V slovo!
(1771)
Jfer mi ni bilo mojno od vseh prijateljev in znancev osebno posloviti se, kličem k odhodu a Ljubljano /fajsrčnejši S sfoaom l
JLeopold Pup p is.
Ljubljana, dne t. ftmovca t900.
za vse srednješolce, posebno pa za enoletno-prostovoljske aspirante.
V vseh knjigarnah monarhije se dobiva za-držaj učnega gradiva za vsposobljenostno skušnjo za enoletno prostovoljno službo z dotičnimi bram-benimi predpisi, obrazci prošenj za komaj imena vredni znesek I K. 50 h. (1741—1)
sprejmejo se na hrano in stanovanje. Izve se v Prečnih ulicah št. 2, I. nadstr. desno. (1759
Važno
izurjena šivilja za stalno šivanje, ob enem tudi se sprejme vajenka takoj. (1772) AVolfove ulice št. 1, II. nadstr.
Dva ali trije dijaki
iz boljših hiš sprejmejo se v stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. (1762)
Več pove iz prijaznosti Felix Toman Resljeva cesta št. 26.
Cafe-Bestavrani Svicarija.
Jutri v nedeljo, 2. septembra 1900
ob prehodu iz Pariza
tamburaški
koncert.
Začetek zjutraj ob 9. uri in popoludne ob 3. uri.
"W-s*t«»p i* a-<j»«-. *-
K mnogobrojnemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
Frlc Novak
(1769) restavrater.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje otlplutbe:
6. sept. Statendam    ll-oo dopoldne. 13. sept. Spaarndam   4*00 dopoldne. 20. sept.  Rotterdam    1100 popoldne. 27. sept. Maasdam     3*00 popoldne.
Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1291—10) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 216 K     „    j nišča HI. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Zakajite: I., Kolowratrlng 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgu pri Loža
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu In z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne Izdelke, kakor sir, zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
Za načelstvo s (1179-12) Franjo PetSChe, ravnatelj.
ooaooaoooooaooooooooooooooooooooo
O 2r _ w    _ O
S
e
* * *
Josip Sirca v Žalcu
tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor
„Puch", „Meteor", „Waffen", „Slavia"
potem dru«th raznovtralnlh z novimi In z najnovejšimi Iznajdbami opremljenih, garantiranih koles.
Cona od 80 gld. naprej.
Lastna poprttvIJuliticH.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (850—19)
Točna in kulantna postrežba.
«
O
!
«
a
s
76
Cc fcr. avstrijske ggg Mam žileznlM,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod lz LJubljane jnž. kol. Proga des Trbiž- Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak  Celovec, Franzensfeste,   Ljubno; Cei Sclzthal Anssee, ISl,  Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-Itein, Inomost; čez Klein - Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj  via Amstetten. — Ob 7. uri   17 in. sjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-ensfeste, Ljubno, Dunaj;  čsz Selzthal v Soluo<rad, luomost/cez Klein-Reifiing v Line, Budejevice, Plzen, Marijine' vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten ua Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž,   Pontabel, Beljak, Celovec  Ljubno, Selzthal,  Dunaj.  —  Ob 4. uri *> m.
olndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gastein, Zeli 0o jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; cez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Lipsko. Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah n praznikih ob 5. uri 41 miu. popoldne * Podnart-kropo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5 m i 15 m- zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob 11. uri 16 m. dopoiudue osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soinograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca. Pou-
tabla. _      Ob 4. uri 38 m. popoludne   osobni vlak z
Dunaja iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontaiila. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga 1% Novega mesta in Kodevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri  in m. zjutraj,   ob   2.   uri   č>2 m.
Dopoiudne in ob 8. uri 48 m. zvečer. - Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri dO m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. kol. la Kamnika. Ob 6. uri 49 m. ZjUiraj, ob 1! uri 6 m. dopoiudne, ob G. uri 10 m. us ob S. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deijah in praznikih. (1305)
štev. 138 v Spodnji Šiški
proda se iz   proste  roke za
3SOO gld. (1694-3)
Resni kupci naj se obrnejo do lastnika Janeza Babnik-a v Spodnji Šiški št. 40.
Uradr.o dtoTrolJena,
(1758)
posredovalnica stanovanj in služeb
Domač učitelj
z zmernimi zahtevami, ki je že poučeval, se išče v nemško rodbino za učenca IV. a razreda gimnazije v Ljubljani.
Nemška vprašanja pod „Hauslehrer" v Kranj, poste restante. (1750—1)
Poštna in brzojavna
odpraviteljica
z večletnim službovanjem, v katerem je večje urade tudi samostojno kot odpraviteljica vodila, išče službe. (1736—3) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.B.
se vsprejmejo v stanovanje in na
hrano v bližini nove gimnazije.
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.". _____(1714—3)
Proda, oziroma se da v najem
pritlična hiša
z veliko šupo in velikim dvoriščem v Ljubljani.        (1717—3)
\eč se poizve pri g. Luka Kancu, ^apuže, st. Vid nad Ljubljano.
"konito varovano pod št. 9386 in št. 9723
daje
(1362—8)
najlepše likano perilo.
2 jedno tablico „Clanzlne" za 10 vin.
1 litra tople vode razpuščeno se lika urez vsacega druzega  dodatka absolutno gotovo: 6 vrhnih srajc, 12 manšet in 12 ovratnikov, da so
Jgko lepi, kakor novi!
Aa^*?* V° 10 vin- na prodaj v večini špecerij-m drogerijshih trgovin in v prodajalnah mila.
Jedini i z de I o vat « Ij :
Fl*ic Schulz jun.
Heb (Eger) In lilpsko.
Gospodske ulice st. 6
ima več nego 60 le boljših služeb zapisanih za Ljubljano, posebno za kuharice, hlšine, gospodinje, koci-jaže, poštne sluge, natakarice itd.
Več se izve v isti pisarni.
100 kom. krmilnih in plemenskih
prašičkov
yopkšii*skeg[a plemena
OĆLĆLa, (1729 -4)
grajsko oskrbništvo Monastero
pri Ogleju, postaja Villa Vicentina.
Šivalne stroje
raznih vrst
od najjednostavnejše in do najfinejše izvršbe prodaja
od 35 gld.. naprej
proti 5letnem jamstvu
R. Miiller
mehanik. tneo-i)
Židovske ulice štev. 8.
QjST Od leta. 1868. se TfcJJ Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in otl mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tuđi r Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, zlasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje lu8kinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desin-fekacijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam t v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti, (586-12)
proti 8puščajem na polti in  glavi pri otrocih, kakor  tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopanj« za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrsta z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih JtergerjevUi medieins/co-kosmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : Benzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-igUisto milo za umivanje in toil'to, Bergerjevo milo za nežno otročjo dobo (25 lev.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču In sklenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; žvepl< tiomlcčno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; t * usko milo za potne noge_in proti izpadanjn las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Berg'-r/evih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. M«yr, U-Piccoll, J. Svobod« in U. pl. Trnkticzr-Ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Na debelo:
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
l"' v
Ijlljluuza
(prej
Schuhmarka lPreJ
*vuv*y Marijaceljske kapjice za želodec)
irirpipnp v lokornl     r\wt  AivAr.lrow. V..llti'<
prirejene v lekarni „prl ogerskem kralja1 Kari« Brady-Ja na Dunajl, Z., Fleiaoh-markt 1.
v obče izkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčajo želodeo, de Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steiclonici.....40 nOvć.
Dvojna »iteUienica . . .   v€> „
Usojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko ■ podpisom O. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Bradv.
Kapljice za želodec o.?S2S$L|«
(prej Marij aoeljske kapljloe sa želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih fikatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis ei/ftcuLj*
Deli so navedeni. (1739—1) Kapljloe za želodeo bo pristne dobivajo
= -v vseh. lelca.rxa.ta.la.. -
Mlajši dijak
vsprejme se na stanovanje in hrano. (17B1-2)
Naslov v upravništvo „Slov. Naroda".
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobro izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, 24 let star, sedaj vodja filijalke, želi službo premeniti. — Nastop 1. ali 15. oktobra.
Ponudbe pod šifro „J. K. IOOO" na upravništvo .Slov. Naroda". (1748—2)
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko sa stavbe,
zarezno  opeko (Strangfalzziegel),
stisnjeno strešno opeko (Dach-
pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočujd svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene.
Ludovik Herzmann
(1231-13)        opekarna s parno silo.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Iiustro-(110) vani ceniki zastonj. (34)
Proda se
(1756—1)
hiša štev. 18
xr Streliskih ulicah.
Izve se pri gosp. dr. Vallentschag-u, odvetniku v Ljubljani (Dvorni trg št. 3).
Sf.   IjeM^-s'-tn   na sLaverci
odda se takoj treznemu, spretnemu in samo-BtOJO 5mu kovaču z orodjem, ne da bi se kaka najemnina plaeala, v izvrševanje \> ( vaške: ;a obrta.
Primerno najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana.
Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—5)
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
„VzgGja in omika s ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—36 j
ter se dobi za predplačilo 1 srl«l. dO kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
lil. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr IO.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi
CH0C0LAT SUCHARD.
Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—32)
Dobiva se povsod na prodaj.
Štev. 9960
(1684—2)
Na Kranjski kmetijski šoli na Grmu pri lovem mestu z
dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih
sedem deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1900/1901, katero se prične 3. novembra 1900 leta.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli; obleko pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo se sprejemajo tudi:
1. ) plaču joči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. = 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. = 40 K šolnine na leto in
2. ) eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. = 1 K, se imajo do 16« septembra 19 O O izročiti vodstvu „Kranjske kmetijske šole" na Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju.
Vsak učenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki se razteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne
službe.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 16. avgusta 1900.
oderce
najnovejše facone, najboljši izdelek
priporoča 35
Alojzi] Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
■»«» najnlž|Ui cen
w
Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
7939
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe ▼ Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten PortlaiidMsemeiit v vedno, jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede- tlakovne in odporne trdote daleč n»dk.rllJ«Jorl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (1298^9)
Dunaj, I., Maximillanstrasse 9,
Oglasni izvleček.
Glasom odredbe oddelek 13, št. 1629, z dne* 10. avgusta 1900 namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo razne
oblačilne in oroževalne predmete
za c. in kr. vojsko
nabaviti potom splošne konkurence.
Glede natančnejših pogojev za to ponudbeno razpravo se opozarja na oglas, ki je bil v štev. 195 dne 25. avgusta 1900 tega lista polnoglasno prijavljen. (1701-2)
Kreditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
Stev. 45.
(1699-2)
J. C. Mayer-ju    * 3
banka In menjalnica v Xa)ubljani.
[K sezoni
K sezoni
^ o
c >
o o
3.0 o o
< 3
O 5?
10 cd
1"° 3.0
i
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov In najnovejše »rute, revolverjev Itd., vseh pripadajočih rekvizitov In munirijr. posebno pa opozarjam na
iMg~ trocevne puške 90
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu
priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče narotbe In poprave točno,
solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1662—3)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Prostovoljna prodaja.
Dne 10, septembra 1900 o"b 10, uri dopoiudne
bode na lici mesta potom dražbe prodano
postojinsko staro šolsko poslopje
in k njemu pripadajoča stavbena parcela In dvorišče.
Poslopje leži sredi trga ter je posebno pripravno za trgovsko ali krčmarsko obrt. Izklicna cena je IG.OOO kron.
Pismene in ustne ponudbe sprejema podpisani krajni šolski svet, ki daje tndi potrebna pojasnila.
9 Krajni šolski svet v Postojini
dn<5 21. avgusta 1900.
Predsednik: IDelrleTrsL.
i
i
t f
^f^^^^^^^^^^^^^^i^s-^^*-------- ~........
SS-:
Vincenc Čamernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu In na deželi. (1014—20)
Raznovrstna tt to strolco ©pa.cia.jo6a, popravila.
S
i.
i.
Priznano Holidna ln t o t* na postrežba.
55?
aaag
2»
!
i
O. St. S 14/15/00/3.
Konkurzni edikt.
(1734-2
0 imovini tvrdke „Brata III bari«-, trgovina z mešanim blagom V Zagorjl9 sotlni, okraj 11. KiNtrl«*«-*. vpisane javne družbe, pri kateri sta javna družbenika Štefan Rlbarlč v Trstu in Anton Ribaric v Za-
gorJK sedaj v Trstu, se je, kakor tudi čez premoženje družbenika Antona Rib.i v Trstu, (kakor tudi čez premoženje družbenika Štefana Ribarica, oziroma čez njegovu zapuščino, od c. kr. deželne sodnije v Trstu s sklepom od 11. julija 1900, oprav. S 17/00/1, otvoritev konkurza dovolilo) in se je razglasil dne 97, avgusta trgovski konkurz.
Konkurzni komisar: c kr. sod. svet gosp. C-vitio Sclinctlitz -* LJubljani. Začasni upravnik mase: gosp. dr. Kari Trlller, odvetnik v LJubljani Volilni narok dne lO. septembra 1900 dopoiudne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 17 pred konkurznim komisarjem.
Zglasilni rok do dne lO. oktobra 1900.
Narok za likvidovanje in poravnavo dne 9JI. oktobra 19OO dopoiudne ob
9. uri pri tej sodniji v izbi št. 17 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III.
dne" 27. avgusta 1900.
S Luč sedanjosti in bodočnosti!©
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu
priporoča za iz de lovanf«?
„ACETYLEN"-svstlobe*
Brez nevarnosti! Lahko razumljiva konstrukcija aparata!
in      t. * it      I Zanesljivo gorivo!
15krat svetlejša, nego premogov plin!      1-1—2-1  2arna svetloba!
Praktično za razsvetljenje mest, vasi, tovarn, železničnih postaj, vil, hotelov, restavracij, cerkva, gledališč, privatnih stanovanj, zidarskih in opekarskih
skladišč itd. itd. (1651—2)
Okusna strokovna inštalacija za svečave vsake velikosti.
S3s.la.d.Išča.
gasilnega in kmetijskega orodja ter gumovih koles.
Elegantno in solidno izdelovanje
W niotormlli v o 25. ~w
C «- m ■ 1a 1 brezplačno.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
Val. Golob
Sr Mestni trg št. 10
založnik zveze avstr. c. kr. državnih uradnikov
priporoča svojo bo- <«> gato zalogo hišne ln kuhinjske oprave. Zaloga vseh za utavbe potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland 35_cementa, i
Zaloga nagrobnih križe?.
I
Prej J. Zor
Alojzij Erjavec j.^r
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 35
Mere m shranjujejo. — Vnanjin naro?ilom naj 1« priden« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnika in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, iantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 35
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život ln v vsaki faponi @   ®   ®   J§>   ®   priporofia   @   ®   $   Q $
U C M DI k* 1/EnfflA v Ljubljani, Glavni trg
LlCIinlll IVCIiUft m m štev. 17. @ ^>35
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a m a a a klobuk« za dame, tkana In kratka roba na debelo in drobno, a a m m m
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
«» «1     u      n iclt
Jurčičev trg 3. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
SPržen kruh S
hlebčki po IO, ■ .» in kr.
V slasčičarnici postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in 8 finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 35
iz nižjih razredov kake srednje 5ole se sprejme na hrano in stanovanje pod skrb nim nadzorstvom. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". (1680-2)
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje (434-17)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
Kufel		<ejeva moka za otroke
1 tt?	vsrro -ja in ni se v li	-ogrskih-  nemških ird.avrorirer;priporočena ■ iiceneja hrana za zdrave in na crevih %alne oiroke 1 »harnah, droguerijah hep v rovarm    R.KUFEKE  DUNA1 VI/, ■
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, izurjen v železnini, želi vstopiti kot magaciner v kako tovarno ali temu primerno službo.
Ponudbe pod šifro „Železninar" na
upravništvo BSlov. Naroda*. (1749—1)
Hiša z vrtom
na Selu št. 13 pri Ljubljani se proda.
Cena se izve pri Janezu Židanu na Selu št. 8. (1743—1)
Dva učenca
ne čez 14 let stara, ki sta dovršila ljudsko šolo z dobrim uspehom, se sprejmeta takoj v mojo trgovino s špecerijskim blagom in železnino.
(1744—1)    Franc Guštin v Metliki.
Vsprejmem vestnega in spretnega
izurjenega v špecerijski stroki. (1733-2) A. Domicelj, Rakek.
Novozidana hiša
3E vrtom, na lepem kraju, ob jako prometni državni cc^ti v lj|o:nl|anl9 m popolnoma urejeno trgovino z mešanim blagom vred, proda m^s tako|.
Kventuvalno odda se tudi trgovina Mama v najem. (1726—1)
Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda".
Podjetje brez konkurence
solidne
za prodajo novih, povsod idočih izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plača. Ponudbe vsprejema -* - MĐ 1 mesch, Praga mi. Iltl II. (1687—3)
korneuburški redilni prašek za živino.
Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 50 let v veČini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem probavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1*40, l/i zavojčka K —-70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: II. (1363—2)
Cr lil l/uii-rrlo c- lo kr- «v»*«>-°g'-«kl. kralj, ru-II.  IV.   l\WIZUd, mmM ln knež   bolgarski dvorni
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaji.
(1761-1)
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa I. državni gimnaziji v Kranju vpi-
savali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred
v soboto, dne 15. septembra
od 8. ure nadalje v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje se bodo vršile v ponedeljek 17. septembra od 8. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vzprejemna taksa je določena na 6 K 80 v., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjeg-a polletja ter plačati 2 K 80 v. prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki nameravajo pristopiti z dragih učilišč v II. do VIII. razred tukajšnjega zavoda, naj si preskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu.
Šolsko leto 1900 1901 se prične 18. septembra s slovesno sv. mašo.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa I. drž. gimnazije v Kranju,
dne 31. avgusta 1900.
Založena 1847. |&r
Za nakup pisalnih potrebščin „Narodni podnik"
opozarja      SP8>~     ■flF* (narodno podjetje)
na priznane svoje Izdelke:
svinčnike, peresna držala, črnila, tekoče tuše, arab. gumi in peč. vosek.
Dalje opozarjamo na blago, katero je uvedeno v našo trgovino:
angleška peresa, peresa za okroglo (francosko) pisavo, šolska peresa po ceni, radirke, radirke z označenjem „za tuš in črnilo", radirko mehko z označenjem „Slavie".
Podjetje samo ne prodaja na drobno
in odkazuje p. n konsumente na mestne gg. trgovce. Tem pa se dovoljujejo posebne ugodnosti in popusti.   Ceniki in vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno in franko.
SrW Češkemu učiteljstvu toplo priporočamo češke Jzdelke, in se nadejamo, da ne bode niti jedne češke šole na Češkem, na Moravi in v Sleziji, kjer bi se ne vporabljalo teh naših čeških izdelkov.  Svoji k svojimi
Narodno trgovsko in obrtno podjetje
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom v Pragi. II., Havlirkovo
namesti     «4. (1721—1)
Zarad napredovane sezone se prodaja
poletno modno blago
met. od 20 kr. naprej
■
a 9
po globoko znižanih cenah; mej tem je;
2000 met. volnenega blaga.....
3000   „   pralnega      „    I. k val.. . 2000   „   foulardina (podšiv za suknje)
kakor tudi okolu
lOO komadov svilnatih bluz najnovejše facone a 4 gld. 50 kr. 2000 metrov ostankov se odda po ceni.
Za garancijo, da to ni kako sleparstvo, je vsakomur prosto, da neugajajoce vrne.
Z velespoštovanjem
Konrad Schumi & Comp.
(i7io-2) „Pri novi tovarni"
V Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
-&ž| Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 34
Zaloga In pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
p
©3
Zobozdravniki in zobotehnični atelje. Špitalske ulice 7, I. nadstr.
Zobozdravnik med. univ. dr. Rado Frlan
specijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu Dorotheenstrasse,
naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lacbgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih spon, zlatih kron in zlatega zobovja, bakor tudi vsa druga zobozdraviiiška (1765) in sobo tehnična dela.
Ustanovljeno
1842.
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. °5 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Volika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga >#•-vsakovrstnih čopiče v za pleskarje, «11-**rje ln zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
posebno priporočava si. občinst/u najnovejše, »ajboijše in neprecenljivo sredstvo za likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol". f "poročava se tudi si. občinstvu za vse v na-]uk> stroko spadajoče delo v mestu in na deželi *ot prignano reelno in fino po najnižjih cenah.
1 lm Slcerl
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
šivalni m« roj I po najnižjih fenah. llielkl« in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro ln ceno. 35
' Vnanja naroČila se točno izvr&e. *Wk*
Perilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 36 s Alojzij Persches škofijo, poleg- mestne hiše.
Anton Presker 1
krojač j Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6 |
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 35 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obisk« po meri  se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na debelo in drobno. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši fazone
priporoča z*o zzfar. 1*1 «3«bs*1.
j. S. Benedikt *
X/fut>lja.iia.9 Stari tr-gf.
1411
Pod Trančo it. 2.
36 Veliko zalogo
priporoča
IflV^^J. Soklič.
BOfc. "S •»? oousjj. pod
vilnato blago
največja izber In najnovejše črno in barvasto, za cele obleke In bluze
priporoča 35
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospoda in otroka Js vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 35
gimutiiiMiii nimnnnm
>
i   Josip Reich
4 likanje sukna, barvarija in >
1 kemična spiralnica > \   Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t
2 35 dela. *       Postrežba točna. — Oene nizke
r
iFran Oetler I
LJUBLJANA, Stari trg st. 1.1
35 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar f
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 f
(tt Trnovem)
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne $
po iiajtiivjll« eenali. 35 y
Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo. |
Ign. Fasching-a vdove
35 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
sledilnih ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto
medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršč.
Usojam si p. n. občinstva najnljudneje naznanjati, da sem od gosp. Alojzija Bisiak-a kupnim potom prevzel popolnoma opremljeno
brivnieo in eesalnieo
v VVolfovih ulicah št. 6.
V nadi, da mi bo p n. častito občinstvo kakor mojemu g predniku v vsakem oziru zaupalo, zagotovljam isto najboljše in najtočnejše postrežbe ter se najtopleje priporočam
z velespostovanjem
(170.-2, Edvard Cramero.
IE3a,x"blere e peirxu.CGln.lere |:
m v*
rt- ?r.
V angleškem skladišču
v Ljubljani na Resljevi cesti št. 3        (1766 -1)
je došlo za iesensfeo in zimsko sezono
popolnoma sveže blago.
Velika izber oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi površnikov, havelokov, športnih  sukenj in ulstrov itd.   Več tisoč komadov izredno finih konfekcij za dame — le zadnja novost — jop, ovratnikov (pelerin), vrhnjih sukenj, jop za deklice, kakor plaščev za otroke i. t. d.
(J^jT" Vse po čudovito ni^Ui ceni. "'S^ll
častito občinstvo se uljudno prosi, da si ogleda to velikansko zalogo
z velespostovanjem
Oroslav Bernatović.
I
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike ln posamezne številke „ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne*'. — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do
XI, broSiran a 60 kr., elegantno vezan k 1 gld. „ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI.,
broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice
a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII,
broSiran a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice
a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan k 4 gld. 60 kr., vezan v BonaCeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne Številke „Ljubljanskoga Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broSiran a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, bros. a 50 kr.
A. ASker c: Izlet v Carigrad, broS. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek,
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broSiran a 50 kr.
— Štiri novele, broS. h 20 kr. BeneS-Tfebizsky: Blodne dnie. Roman,
broSiran a 70 kr. L ef e b v r e: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln
nail časniki, broširano k 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume. Povest, broširana
a 15 kr.
Halevy: Dnevnik, broSiran k 15 kr.
— Bazna pripovedka,  broširane a 40 kr.
— Đve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undina. Povest, broS. k 20 kr. Souvestre.- Vil enski brodnik Povest, broš.
k 15 kr
Jurčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen der
Slaven", broširano a 5o kr. 73 Pregovori, prilika ln raki. Prej 50 kr., sedaj
samo 30 lcr.
frajp Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse do-mače in tuje časnike ter knjige.
Sch^entner
knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev.
Naznanilo.
Vsled sklepa kranjske hranilnice se podeli peterim eksternim učencem iz Kranjske pouk na ljubljanskem trgovskem učiliškem ter odgoj ovalnem zavodu s šolskimi potrebščinami vred brezplačno za šolsko leto 1901.
Reflektantje, ki so dovršili 14. leto, naj vlože prošnje z navedbo narodnosti ter dokazom ubožnosti, kakor tudi s spričevalom, da so dovršili tretji razred realke, gimnazije ali pa meščanske šole s hvalevrednim redom v obnašanju ter saj z zadostnim učnim vspehom, najdalje do 20. septembra 1900 tušem, da se vse došle prošnje oddajo slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice, katera bode sklepala
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1900.
Ravnateljstvo trgovskega učiliškega zavoda.
(1725—2)
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
nova kisova esenca se vsakemu hotelierju priporoča. Iz nje narejeni kis je:
1. finega okusa in prijetnega duha,
2. najveCje konservujoče moči,
3. prost bakterij,
4. nepokvarljiv,
5. mnogo ceneji nego kupljeni kis. 1li literska steklenica za  5—10 litrov kisa K 1.—, Vi literska steklenica za 20 — 40 litrov kisa K 3.—.
Na prodaj v vseh trgovinah z delikatesami, drogerijah in prodajalnicah kolonijalnega blaga.
restavraterju najtopjejo (1446—2)
Cene:
4 o* 5-
OQOOQOgM3aOOOOPOOOOOO
Za na želodcu bolehajoče!
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevroCih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodčni katar, želodčni lire, želodčne bolečine, težko nrcbavljaiije ali zažlezenje*
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
prebavno in kričistilno sredstvo
Huberta Ullricha zeliščino vino.
To zeliščino vino je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča * \ in oživi prebavni organizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno sredstvo. \ t£ Zeliščino vino odstrani motenja v žilah, čisti kri vseh pokvarjenih, bolezni *j & provzročujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. ®
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih, zdravje vničujočih sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (^zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
7pir>rf if* *n nJe&a neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje "J" srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pr4 hemeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost, pospeši ve3 prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in
ptc|oK|jpnjp 80 večinoma posledice slabega prcbavljanja, nedostatnega sno VJoldUIJc;i IJC; vanja krvi jn bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni oslabelosti in razdraženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. Zeliščino vino daje oslabeli življenski moči nov impulz igtT' Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje probavljanje in reditev. oživlja spremembo snovij, pospešuje in zboljšuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvurja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 150 in 2 a v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celji, Sežani, Trstu itd. kakor tudi na Kranjskem in po vsem Avstro-Ogrskem po vseh iekarnah
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
O
o o o o
J
Moje zeliščino vino ni nikakorsno tajno sredstvo; njegovi doli so : Malaga-vino |w 450,0, vinski sprit 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, sok jerebike 150,0, črešnjev r(/ sok 320,0, mana 30,0, sladki janeš, janeš, Alenina korenina, ameriški lapuh, svedrčeva Bq korenina (encian), kolmeževa korenina aa 10,0. Te naj se zmeša. *
Pred ponaredbami se svari. "g£Q
Zahteva naj se izrecno       . (1306-
H ul»e rt a Ullricha "ga zeliščino vino.
..d
rs c
-O
C k
— co 0 o
£ > c *» mjz n >
s »_
M o.! O
«.£ N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. ffl§|
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (i2£-68) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       B3s"   Ceniki poštnine prosti.
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin.
Spoštovanjem
Franc Čuden,
urar
na Velikem trgu nasproti rotovža.
oo co
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
E. PILHALS-a naslednik
priporoča svoj I*, asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rndeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbolineum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644-16)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
.;.l
SbBpioani  naznanja p. n. oSčinotvti,  da  im<x ocSai ovo/o
CZi^r- (v &iSi p. S&a&ezncJ ^-^5^) tez oc pzipozoca- &a i&vzScvanje ofi&azif,   ćitocfzafičniA' in fiafi-cfiafičnifi Scć (3ip&>rn), vtaftovzotnifi  -napitkov (fizm) na &tz&£o (eo, fiovino Ud.   %>a o/zuono in fino dc&> po niz>&i ceni jantči.
Q}wi&0   §JZ>OVClfi<y   umetni o&/iaz in ćijoazaf.
(1690—o) ' a f
t
Št. 1160.
Služba občinskega tajnika.
(1731—2)
Rr£«39-^'i
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
Pri mestnem županstvu v Črnoniljl izpraznjena je služba tajnika
z letno plačo 800 kron.
Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci naj vlože* prošnje đo 90. fine septembra t« 1. pri mestnem županstvu v Črnomlji.
Občinskega nradovanja vešči prosilci imajo prednost.
cestno županstvo -št cSrn.ozr3.ljI
dnš 27. avgusta 1900.
f Zdravilišče Krapinske Toplice
~: na Hrvatskem _______________j
od zagorske železniene postaje Xabak>Hr»pliiMke Topllee eno uro oddaljene.
Omnibusi k vsakemu vlaku. (1740—1)
|9* Cena stanovanj od t. septembra dalje za       0 znižana. Izvrstno urejeno zdravilišče, izborna restavracija, lepo sadje, milo podnebje itd.
za svetla obutala samo
Fernolendt creme za naravno usnje
Dobiva se
C. kr.
priv.
povsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- g0f" d+ *?n.n nI An J» ~W sti pazi naj se natančno na moje ime -j&T M w. J? 6ruwl5uCLb.
(1139—13)
cM. iffi
s
'm
m
Spoštovanemu občinstvu uljudno naznanjam, da jem Zopet prevzel
ti
restavracijo „pri zlati ribi
Spitalsfa ulice št. 7 — J^ibje ulice št- 6
kjer s^ bodem posebno potrudil, svoje cenjene goste povsem Zadovoljiti s pristnim vinom, vedno svežim Jfoslerjevim carskim pivom ter ukusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Postrežba vedno točna, reelna in prijazna. (1692—4) 1(ljudno torej prosim,  da me cenjeno občinstvo počasti z mnogobrojnim obiskom.
Spošio v a njem
restavrater.
^ 1^3 [^j [Mi [=] \m rs
H. Suttner
urar v Kranju poleg lekarne
razpošilja po poštnem povzetju fine In natančno repasi-
Odlomek iz cenika:
srebrna cilinder-remont. ura, 6 kamnov, močna,
H. Suttner
urar v Kranju poleg lekarne
;' rane ure z je ti no letnim
fcžat. ■ Lr-K; Jamstvom.
srebrna fina ženska ura na 6 kamnov (rtrbis), *ld. 5'30 enaka 14-karat. zlata siti. i:t-50
Odlomek iz cenika:
srebrna močna flina anker-remont.  ura,  15 kamnov (rubis), z dvema pokrovoma gld. »•-enaka 14-karat. zlata Kiti. 3H-—
14-karat. zlati uhani s pravim diamantom Kiti. ■«.—
daljnogled (Feldstecher) v toki (Etui) gld. 5-50, fin Kld. §-50, najfinejši gld. 13*—
Priporočam svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnlne in optičnega blaga. Žepne ure zlate, srebrne iz tula, jekla, nikla, kakor tudi bu dilke, stenske in salonske ure. Zlate in srebrne verižice, prstane in uhane tudi z diamanti in briljanti, zapestnice, obeske itd.
Prodajam po najnižjih tovarniških eenab. *Tjav^|
Vse novosti vedno v zalogi.   #   Ceniki   zastonj ln franko.
Opombat Da je moje blago res dobro in fino, jamči to, da ga pošiljam celo v inozemstvo. (1765—1)
4
1 I 4
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih 'oblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven Bpa-dajočepredmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospođom c. kr. justič-Kbn uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 35
[Ol
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo
»dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih oenah.
iTOTTOStl
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 36 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno in ceno.
36
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrd ko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 35
suknenih ostankov.
97
		Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (673-48)
	S	
KIS E         %J ^ * * f f^s=a čJaoMsvjrrv auAčvrto] 0kr/*(,fi%£p'*»- Nmnmdkrl^na vod* zm		
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zasluzijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, VIII., Deutsche gesse 8, Budapest,_(1767—1)
300—400 hektolitrov najžlahtnejših
rozdnih vrst
popolnoma »«fta*aavrUa.
se proda takoj pri trgatvi in odda tudi deloma.
Več pove (1727-2)
grajsko oskrbništvo Jaškovo
pri Karlovcu na Hrvatskem.
Proti
malokrvnosti
wlo vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže
ima i sebi 9Qjtraj jfjjj železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehlna-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v        HI. (1368—7)
Vsled tega najveeje jamstvo za Izdatnost tega vina pri maloKrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otro-elh. Dobiva *se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju.
V najem se da ali pa tudi proda
s koncesijo za žganjetoč, gostilno in trgovino v Razdrtem pri Postojlni.
Hi§a je na najlepšem kraju, zraven farne cerkve, na sredi vasi, ob glavni cesti Dunaj-Trst; pred hišo je vodovod. (1762—2)
Plačuje se hiSa lahko na obroke.
Natančneji pogoji se izvedo pri Franu Tratniku v Dolenji vasi pri Cerknici.
lr. Rose balzam
■sam želodec
iz lekarne
II. WVL A(;\ER-Ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospesujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdriuje v pravem teku.
SVARILO! ~W Vsi deli anbalaže imajo
zraven stoječo postavno . deponovano varstveno \V,
znamko. Glavna zaloajat
lekarna B. Fragnerja v Pragi,*
,,prl rriiemu orlu" Praga, Mala Strana, ogelj Neruda ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K.
-Po pošti razpošilja is vsak dan. =
Proti vpošiljatvi K 2 56 se poSlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-a schlagor, J. Mayr. (1742-1)
K
Zjakaj so le ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno J   kavo ne rabijo, ako ravno Je ista tako prijetna in adrava kavi na pijača?
Zato, ker Se vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne ps njene zdravja Škodljive lastnosti. Združuje to raj na dober način koristne lastnosti domačega sladu ega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave.
Bes je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh sa primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobov« kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da ae v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bornim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-Sujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo  tudi  v najmanjši družini  veliko  prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. . Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli
f, odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih Izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.
V
Ljubljanska kreditna ban
a
naznanja najuljudneje, da je jp:r-i«5el*3L s 1. septembrom svoje delo v« nj e
v hiši g. Grobelnik-a, Špitalske ulice št. 2.
„Ljubljanska kreditna banka" se peča s vsemi kupčijami, ki spadajo v bančno stroko, posebno : Z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev vseh vrst, valut in novcev.
Eskomptovanje menic. Sprejemanje hranilnih vlog in vlog na tekoči račun s 4°|o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga.
Zavarovanje proti izgubi pri kurzu pri izžrebanju srečk.
Borzna naročila. WM Posojila na vrednostne papirje z zmernimi obrestmi.
kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in srečk. Lje vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje, kakor tudi v revizijo izžrebanih številk i. t. d.
JTatančneja pojasnila se radovoljno dajejo ustmeno ali pismeno.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"
62
11491019