St. If)
„S L 0 V E N K A*
Str. 9
K lipi!
Že taje snega se odeja,
Pod sapo pomladno kopni,
Že zvonček se prvi nam smeja,
Š krjanček nam prvi žgoli.
Potoček nam pesem-prepeva
¦   Skpvnostno z valovi šumlja !
lu-dalje in dalje hiteva.    . ^       ¦
. ;  V. neznane, nam. kraje-:svée^.Y ¦
-Fri gözdü tamlipa'peresa:.! j>^V.-.1
Že nova poganja,usedaj,     • ü'..- '
• 'Kaj : so: mi. vsa druga dfeveŠ9;,t.>
; 14 k;.télfi. ždiMi: si.rnazaji!.. - • -„
Pod senco šeiti.tvojo.ž'e spala'   ' [
¦ • Nekdaj kot neskrbhi^oti-dk. '     -
In s cvetkami tam si igrala.
Lovila'ßietulje okrog:   ' ~'" ' ¦
Pod senco sem Tvojo čutila    . . •
Najprvič ljubezni sladkost, ¦
Ves svet s-em in njega ljubila,  . ^
Ki bil mi edina, radost,      . ^ .
-  Na mojih tain prsih stonel je,   '. [
V fajegove sem zrla oči, . :
Jaz njega, on mene umel je, .   it
Saj srce za vse govori'.! •    ;'„•.':'
Pod lipo tam prvič čutila   . ¦.V."'^'
Slovesa sem tugp bridko, - ¦
In grenke sem.solze točila" ' ' V
Ko dal mi je zadnji poljub.
Skrivnostno je listje šumelo,
Ko dal mi je zadnji poljub, ... ¦
Oj žalost je mojo umdo, ^,
Umelo moj bedni obup.
In tamkaj me zopet objel je.
Po dolgem me stisnil na se !     , *
In kakor nekdaj nii slonel je   ;
¦Na prsih, mi gladil lase.       ;   ;
A pesen, ki listje, šumelo.
Jo tvoje je, lipa tedaj.
To pesem je srce sprejelo.
Pa tamkaj doni še sedaj !
Zato. me pa k lipici vleče,; j-^.
Ki listje jej tajno šumi,  ,v- 5^
Ki priča mi blažene sreče —   ¦
In priča mi sladkih je dni T . '
Rožica.