NAŠ GLAS SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE občina krško Poštnina plačana v gotovini Št. 12 • Leto XII • 19. IX. 1991 Svet posavskih občin: Samo združeni nad SKtfmle probleme Kdor je v torek, 17. septembra, poslušal razpravo članov Sveta posavskih občin, je resnično lahko pričel verjeti v pesimistične napovedi prerokov, ekologov, da se ho človeštvo zasulo z lastnimi smetmi in odpadki svoje civilizacije. V vseh treh občinah imajo težave tako s polnimi deponijami sanitarnih odpadkov kot z odporom prebivalcev tam, kjer bi morebiti našli primerno lokacijo. Siiske listih, ki so dolžni poskrbeti /a rešitev le neljube naloge (vodilnih ljudi v Hreži-e.ih. Krškem in Sevnici), se le v podrobnostih razlikujejo saj so problem povsod ljudje in njihov odpor do bližine sanitarne deponije tei vsega, kar ta s seboj prinaša, /aradi tega in morebitnih materialnih stroškov (če se o njih ne bi mogli domeniti) bi utegnil pasti v vodo projekt regijske deponije, za katerega |e študijo pripravil krški Savaprojckt. Republika Slovenija pa bi prispevala nepovratna sredstva iz mednarodnih kreditov. / uresničitvijo projekta se namreč mudi. uresničljiv pa je samo po natanko določenih pogojih. predvidenih za podobna mednarodna posojila. Klen od pogojev je pripravljena dokumentacija drugi pa. da s deponija investitorju ekološko m finančno izplača, /a to je potrebno najmanj tolikšno ozadje kot ga ima Posa-v|c: "ll.(HKI prebivalcev m nič manj. Deponija Ivi sodobna, delovala bo po sistemu ločenega /hiranja odpadkov na izvoru, recikliranja surovin in odlaganja samo snovi, ki niso za nič upoibne. Smeti se prekrivajo v tankih plasteh, zagotovljeni morajo biti zbiralniki bio plina priporočljivo pa je tudi njegovo izkoriščanje. Seveda so udeleženci sestanka iz vseh treh občin v načelu podprli projekt gradnje regijske deponije, vendar so (zlasti Hrežičani) izrazili strah, da ne bodo mogli počakati do njenega zagona, saj jih pritiska tako polna sedanja deponija kakor tudi okoliško prebivalstvo. Svoja stališča so člani Sveta posavskih občin končno vendarle uskladili do te mere. da so se odločili za skupni projekt regijske deponije s pripombo, da je treba nujno pospešiti postopke priprave njene izgradnje, medtem pa naj izvršni sveti izdelajo argumentirane predloge za začasna odlagališča. Skupna naložba vseh treh posavskih občin pa še Republike Slovenije povrhu je tudi Medobčinski inšpektorat, le da se njena dolžnost očitno omejuje v prvi vrsti na to. da Svet na vsaki drugi seji (po besedah županje gospe Mijovičevc) razpravlja o zagotavljanju sredstev, potrebnih za najosnovnejše delovanje inšpektorjev. Iz ust načelnika inšpektorata mag. Miroslava Mikelna smo slišali nekaj trpkih očitkov pa tudi to. da jih je že velikokrat ponovil, pa se stvari niso premaknile, daje njegova služba v petih letih zmanjšala število svojih delavcev za pet. pa se ji ta racionalizacija prav nikjer ne pozna, da ni denarja ne za bencin in ne za analize vzorcev. Seveda smo tudi z druge strani, od predstavnikov občin, slišali marsikatero na rovaš službe, predvsem pa očitek republiki. češ da se do službe, ki bi jo morala ščititi ter vzdrževati njeno učinkovitost in renome. obnaša preveč mačehovsko. Razpravo o tem. ali v Posavju potrebujemo inšpektorat samo zato. ker ga moramo imeti, ali pa hočemo učinkovito, samoiniciativno, strokovno službo, ki bo delovala preventivno (tako se je izrazil M. Mikeln). so udeleženci zaključili s sklepom, da bodo na prihodnji seji podrobno obravnavali osnovne zahteve inšpektorjev fn se domenili o njihovem rednem pokrivanju. Skupina članov krškega izvršnega sveta in strokovnjakov iz Savaprojekta si je ob koncu avgusta ogledala obe možni lokaciji, ki bi po ugotovitvah študije prišli v poštev za regijsko ali občinsko deponijo. Ena je pri Selcah v KS Lesko- vec. Tam menda vse ugotvitve kažejo ugoden rezultat (za deponijo) razen ogorčenih prebivalcev in gozda, ki hi ga morali uničiti, "ho bo padlo prvo drevo, se ho pričela delati škoda!" Izobraževalni New deal? Posavski /a v od za zaposlovanje se srečuje z mnogimi brezposelnimi mladimi in z mnogimi, ki se letos niso mogli vpisati na katero od visokih šol, ker ni bilo prostora. Zato so z veseljem pozdravili idejo, da bi se skupina takih ljudi vpisala v študij ob delu, ki ga organizira Delavska univerza v Krškem. Gre za dveletni višješolski študij, b oslov no šolo, ki jo bo izvajala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Predstojnik posavskega zavoda za zaposlovanje, gospod Toni Korenje predla- gal, da bi občinski proračuni tem ljudem pomagali s prispevkom, ki hi jim zmanjšal stroške vpisnine, vendar ideja kot taka pri članih Sveta posavskih občin ni naletela na ugoden odmev. Razumeti je treba, da denarja v proračunih ni. Razprav a je celo zašla s prvotne poti v iskanje formalnopravnih opredelitev statusa študenta, štipendista, študenta ob delu... Stvari, kijih je življenje preseglo in jih bo zakon moral pač prilagoditi potrebam današnjega časa. Jasno je, da je temu delno botrovalo 2 Naš glas 12. 19. september 1991 pomanjkanje denarja v proračunih. Se pa človeku nehote zbudi spomin na to, da lahko danes po svetu povsod srečaš naše izobražene ljudi (Slovence) na položajih, saj so njihovi starši ravno zato, ker niso imeli ničesar, vse, kar so premogli, vložili v izobraževanje svojih otrok. Vsak nezaposlen človek brez obveznosti, vsak mlad človek brez kakršnekoli možnosti za uspeh je potencialni problem. Sebi, okolici in državi. Ne nameravam razlagati ideje gospoda Korena, saj ne vem, če si jo je tako zamislil. Rad bi pa opozoril na možnost, da bi, četudi s skromnimi sredstvi,vendarle kazalo podpreti tiste najbolj nadarjene ljudi, ki bi si hoteli doma pridobivati Roko znanje. Če ne drugače, jih lahko iz množice in od neresnih brezdelnežev ločijo tudi s preverjanjem znanja pred vpisom. Lahko jih stimuliramo tudi tako, da jim dajemo posojilo za plačevanje vpisnine v študij ob delu. Najboljšim se običajno sredstva podarijo, ostali jih vmejo toliko, kot ustreza njihovemu učnemu uspehu. Pri tem nisem mislil ' samo na (olo poslovnosti in ne samo na delavske univerze. Kje pa končno piše, da maturant srednje šole ne more opraviti (na primer) šiviljskega ali gostinskega tečaja in se zaradi svojega predznanja in razgledanosti, povzpeti med uspešne mojstre. Tu je še vrsta drugih izobraževalnih oblik, saj delavske univerze svoje programe redno zastavljajo zelo široko. Ravno tako bodo začele rasti tudi zasebne, spcializirane šole. Koliko ljudi pa imamo v naši občini (samo za primer!), ki suvereno obvladajo kak tradicionalno evropski jezik, da ne govorim o španščini, portugalščini, arabščini, japonščini, kitajščini. Če gremo v Evropo, se bomo z njo morali pogovarjati tako, da nas bo razumela. Če ne bomo mogli več na dopust v Jugo, bomo lepo trumoma ostajali doma, tudi brez sladkih vabil naših turističnih delavcev. Ne bomo imeli denarja in ne bomo znali jezikov. Šalo na stran, a v zgoraj naštetih jezikih se pogovarjajo narodi, ki bi za nas, Slovence in tudi Krčane, lahko pomenili velikansko tržišče. Zaradi vsega tega in še česa bi morali v občinskih proračunih in na računih podjetij (nekoč!) vendarle najti sredstva za vsaj občasno simbolično podporo tistim, ki se vpisujejo na kakršnokoli obliko izrednega izobraževanja, ki so pripravljeni pridobivati znanje za boljše čase. Če že ni javnih del, naj bo vsaj delovna obveznost. Odločitev je padla ob pogledu na (lahko bi rekli) neizmerno jamo, kije ostala po črpanju peska v rudniku Kremen pod Rako. Obiskovalci so potegnilip'aralelo: ko bomo smeti zasuli s prvo plastjo pre-krivnega materiala, bomo pričeli delati korist. Najbližji dre kmetiji (eno od njih je videti na sliki) so že odkupili. Očitno so okoličani na nek način že pričeli uporabljati jamo peskokopa kot deponijo. Jama namreč ponekod resnično deluje nestvarno z obilico rumenega kremenčevega peska, gline in s poraščenimi kupi jalovine, ki zakrivajo pogled na okolico. Ko pa srečaš ostanke civilizacije, nezmotljivo veš, da si na materi Zemlji. Prvič seje seje Sveta posavskih občin udeležil tudi novoizvoljeni brežiški župan, dipl. ing. gozdarstva, gospod Teodor Oršanič. Poleg njega sedi njegov ponovnoizvoljeni predsdnik izvršnega sveta, gospod Ciril Kolešnik, kije potožil nad težavami s sedanjo deponijo in pojasnil: " V brežiški občini imamo 3.000 črnih deponij in 3.000 problemov z njimi. Zato smo sprejeli občinski odlok o zbiranju smeti z območja celotne občine na enem mestu in s tem smo dobili le en, čeprav res velik problem.1' V Brežicah se sedaj ukvarjajo z organiziranjem zbiranja in odvoza odpadkov s celotnega območja, odprto pa ostaja vprašanje lokacije nadomestne deponije in ločenega zbiranja odpadkov. Kaj če bi pri nas tudi skušali tako razmišljati? NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Naklada: 2400 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868 - telefax (SO Krško): (0608) 21-828; 21-678 - Tisk in grafična priprava: Papirkonfekcija d.o.o., Krško - Glasilo je oproščeno temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23-91 z dne 25. junija 1991 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. NaS glas 12. 19. september 1991 V razgovoru na Svetu posavskih občin smo slišali tudi zamisel o čimprejšnjem prehodu na ločeno zbiranje odpadkov in hkrati tudi pomislek, češ da ni ustrezne opreme in ne sredstev zanjo. Pri takem prizoru sem postal prepričan, da sploh ni bistvo problema v opremi, ampak v nas, ljudeh. Čim prej bomo morali preiti na ločeno zbiranje odpadkov, s kakršnokoli opremo in metodo, že zato, da se bomo imeli nekaj let čas prevzgojiti in navaditi, da razmislimo tudi to, kam kakšni odpadki sodijo. Šele potem bo lahko reciklaža na deponiji stekla nemoteno. VOJNA JE POKAZALA, DA SO TELE- fonske zveze Posavja s svetom kaj nezanesljive. Zato so naši kolegi novinarji imeli težave s poročanjem. Potreba je narekovla, da se je sicer učinkovita in prizadevna dopisnica Radia Ljubljana. Irena Majce (na sliki), znašla skupaj s svojima nadrejenima iz matične hiše pred člani Sveta posavskih občin. Prosili so za pomoč pri nabavi nujne terenske opreme, ki reporterju omogoča zanesljivo in enostavno delo (poročanje, razgovori) kakor tudi navezovanje stikov s studiom v matični hiši. Ob predstavitvi opreme smo vsi navzoči novinarji in še kdo iz vrst članov Sveta, ki se na problematiko zvez spozna, pocedili sline. Svet posavskih občin je nabavo opreme odobril, le da je nekdo od navzočih hotel skleniti stavo o tem. 4» bo možno zbrati dovolj potrebnega denarja ali ne! Kako rešiti problem gnojevke Farma prašičev na Pristavi trenutno obratuje s približno 75-odstotno zmogljivostjo. Letos so že oddali okrog 10.000 pitancev, letna proizvodnja pa znaša 22.000 prašičev. Okoliške obdelovalne površine, ki jih ima v lasti M-Agrokobinat, ne zadoščajo za to, da bi s polivanjem gnojevke rešili problem njenega odstranjevanja s farme, zato jo polivajo tudi kmetje po svojih parcelah... Tako nekako se začne poročilo o ekolo- da ta na okolje ne bi imela pretiranega vpliva. Načelnik Medobčinskega inšpektorata mag. Miro Mikeln: "Prosim, prepričajte me, da ni res to, kar se mi dozdeva. Namreč: ko hodim od občine do občine in fehtarim za denar, ki ga moji ljudje potrebujejo za delo, imam vedno občutek, da mi namenoma kažete, da me imate v pestil" Predstavniki občin so po drugi strani potožili o svojih težavah z denarjem, a kaže, da bodo le našli skupni jezik. škem stanju na farmi prašičev M-Agrokombi-nata na Pristavi, ki ga je obravnaval krški izvršni svet na svoji seji 2. septembra. Poročilo nadalje dokaj podrobno navaja podatke iz analize stanja na farmi in laboratorijskih preiskav vzorcev. Vmes je tudi ugotovitev, da je farma na Pristavi kljub nekaterim ukrepom ki so zmanjšali njen vpliv na okolje, še vedno ekološki problem, ki ogroža predvsem podtalnico, odprte vodotoke in zrak. Za nadaljnje zmanjšanje vpliva farme na okolje se ponuja nekaj možnih ukrepov. 1. Ena od možnosti je. da si še naprej prizadevamo za pridobitev sredstev, potrebnih za uresničitev že zastavljenih programov namakalno-gnojilnega sistema in predelave gnojevke v kompost. Ob tem naj ne bi prekinili niti pilotskih poizkusov predelave gnojevke, saj bi ustreznost te tehnologije v predvidenih razmerah lahko potrdilo šele zadostno število poizkusov. 2. V razgovoru s predstavniki farme so udeleženci predstavili tudi zamisel o reorganizaciji dela na njej in zmanjšanju črede pitancev za 50 % . Dali bi jih v rejo kmetom kooperantom. Tako bi ekološko problematiko celotnega obrata lažje obvladali, obstaja pa tudi možnost, da bi dosegli nasprotni učinek, razširitev problema. Če naj to preprečijo, morajo inšpekcijske službe, občinski upravni organi in M-Agrokombinat postaviti pogoje, po katerih si bodo kmetje lahko pridobili dovoljenje za obratovanje mini farme. Jedrska dela s polno močjo Eden od možnih ukrepov za preprečitev širjenja ekoloških težav je tudi prehod od spiranja odpadkov (zaradi česar nastaja obilje gnojevke) na suho nastiljanje. Ta tehnologija je ekološko bolj obvladljiva in preizkušena. Reševanje ekologije farme spremlja še vrsta problemov, med drugimi tudi ta, da za površine, na katerih naj bi organizirali namakanje z gnojevko, še ni sprejet prostorski izvedbeni akt. Na podlagi tega in na podlagi zakona bi lahko pravočasno zagotovili dovolj velike površine, primerne za namakanje. Ob koncu poročila, s katerim se je ukvarjal krški izvršni svet. smo prebrali še ugotovitev, da farma na Pristavi sicer je velik onesnaže-. valeč, ni pa edini. Podtalnico in vodotoke ogrožajo tudi naselja na Krškem polju, kjer prevladujejo kmetije in stanovanjski objekti, ki v veliko primerih nimajo urejenih greznic, gnojničnih jam ter odtokov fekalnih in komunalnih vod. Podtalnico ogroža tudi promet, predvsem tisti na magistralni cesti Drnovo-Zidani Most. Zato bo reševanje ekološke problematike Krškega polja moralo biti celovito! Krški izvršni svet je po dolgotrajni razpravi sprejel poročilo in ugotovil, da farma je ekološko sporna, zato je njenemu lastniku Agrokombinatu naložil, da mora izdelati kmetijski projekt, v katerem bo dorečena ekološka sanacija objekta in tehnologija predelave gnojevke. Komisiji, ki je pripravila poročilo, pa so člani IS naročili, da mora (razširjena s člani, kmetijci) pripraviti rešitev za ekološko oporečno vodo. Nuklearna elektrarna Krško je po mesecu in pol ponovno dobila dovoljenje za obratovanje s 100-odstotno močjo. Takšen sklep je 5. septembra sprejel Izvršni svet Republike Slovenije, potem ko je ugotovil, da ni več razlogov za obratovanje z znižano močjo. Zaradi ocene, da obstaja povečana ogroženost elektroenergetskega omrežja, je izvršni svet 22. julija zahteval od NE Krško, da zmanjša moč na 75 odstotkov. Ob tako zmanjšanem obratovanju se je količina odda- ne energije zmanjšala za približno 165.000 MWh. Če temu dodamo še izgubo zaradi zaustavitve elektrarne v času agresije na Slovenijo, ki je znašala približno 252.000 MWh, nam izračun pokaže, da je bila v tem času izgubljena povprečna mesečna proizvodnja Nuklearne elektrarne Krško. Dnevna proizvodnja krške elektrarne je vredna 11,5 milijona din ali 881.000 nemških mark, v enem mesecu to znaša približno 345 milijonov din ali 26,4 milijona nemških mark. .N:iš aki* W september llW Dr. Matjaž Kmecl ob 120-letnici Gasilskega društva Krško: "Ko poprime jo gasilci, si vsi oddahnejo, saj vedo, da bodo kot je treba!" Konec preteklega tedna je ob številnih drugih dogodkih zaznamovala tudi proslava 120. obletnice delovanja krškega gasilskega društva. V petek, 13. septembra, so na zboru (proslavi) podelili priznanja svojim najzaslužnejšim članom, v nedeljo, 15. septembra, pa so imeli slavnostno sejo, parado (ki jo tudi sicer organizirajo ob dnevu gasilcev), razvitje prapora in otvoritev novega gasilskega doma. Dom je izročil namenu član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, prapor pa je v imenu pokrovitelja, Zavarovalnice Triglav - območne enote Krško, razvil njen direktor Zoran Šoln. "Oh ustanovitvi našega društva so hili časi. ko so premožni posamezniki svojo premožnost potrjevali tudi tako. da so botrovali vsem pridobitvam lastnega kraja, da so z lastnim denarjem kupovali obleke in opremo za svoje varovance, pa še pri delu so lastnoročno krepko poprijeli." je zapisano v kronikah krškega gasilskega društva. Menda so bili krški trgovci in gostinci v tistih časih izjemno zavzeti, saj je društvo dobilo tudi svoj dom in kasneje vadbeni stolp, ki je še danes v ponos vsemu kraju. Dobili so tudi vprežno ročno bri-zgalno. ki je služila vse do nabave motorne leta 1931. Leta 1941 je društvo dobilo tudi prvo vozilo - mercedes. ki je služil vse do sredine sedemdesetih let. Takrat so nabavili nov kombi. TAM 2.(K)I. V okviru društva je dobrih trideset let delovala tudi godba na pihala, do sredine šestdesetih let! Novi dom so člani postavili na nekdanjem orodišču leta 1971. tik pred praznovanjem KKI-letnice svojega obstoja. Hiter razvoj pa je terjal še več prostora, zato so se sredi lanskega leta ponovno lotili dela. Kar se je le dalo. so opravili sami; člani so v dom vgradili preko 15.(XK( delovnih ur. Posamezniki so jih nabrali po l.(KK) in celo 1.500. po svojih močeh pa so pomagali tudi domači delovni kolektivi, čeprav so v izjemnih denarnih težavah. Dom gasilcev v Krškem je tako dobil 272 kvadratnih metrov prijetnih podstrešnih prostorov, v pritličju pa dve veliki garaži, orodjarno, moško in žensko garderobo s sanitarijami in velik operativni prostor pred domom. Slišali smo tudi zahvalo tistim, ki so društvu pri delu pomagali, to pa so IS SO Krško, krajevna skupnost Krško. Nuklearna elektrarna, podjetje Videm. SOP. IGM SAVA. M-Agrokombinat. Elcktrotehna. SGP Pionir. Sava papir. Papirkontekeija. Kostak. obrtniki in posamezniki. Vsem. ki so jim pomagali, so se krški gasilci oddolžili s plaketami "gasilski stolp". Na svojem zborovanju 13. septembra pa so se člani društva zahvalili tudi svojim najzaslužnejšim članom. stvari izpeljali tako. V jubilejnem poročilu Lih ko prebere- j mo, du seje društvo i zadnjih letih tudi drugače moderniziralo, da je dobilo novo opremo, da pa bo treba postopoma misliti na zamenja* o dotrajalih vožil. ,\'a Pijavškem, kjer so tri požarno ogrožene vasi, so ustauo* Hi enoto z moško in žensko desetino in jo z najnujnejšim opremili. Slišali smo tudi to. da njihovi člani niso pogosto sodelovali pri gašenju po-žaro*, da pa je bila njihova pomoč toliko j bolj dobrodošla pri hitrih in učinkovitih intenencijah na področju komunale, oh i poplavah... lik pred slovesnim trenutkom, kojm dr. Kmecl prerezal slotesni trak in si M spremstvu gostitelje* ogledal nove prostore. Slavnostni gost in govornik, dr. Matjaž Kmecl, je zbrane nagovoril v slogu pravega ljudskega tribuna: pohvalil je obno-vitelje doma, ki so ohranili stari vadbeni stolp, opomnil na prizadevnost, tradicijo, pridnost in samoorganizirano učinkovitost gasilcev, ki tako lahko dosežejo prav vse, česar se lotijo, od tu potegnil povezavo z našo mlado državo Slovenijo, ki si jo moramo z združenimi močmi preoblikovti v topel in varen dom. Poudarek je vsekakor bil na potrebi po strpnosti, sodelovanju in združevanju moči za dosego skupnega cilja. Gasilsko društvo Krško je ob 120-letnici obstoja prejelo odlikovanje Gasilske zveze Jugoslavije. Občinska gasilska zveza pa je svoja odlikovanja 1. stopnje podelila /vidiku Naraglavu, Mitnici Kamnikar, Avgustu Mlakarju, Ladu Levičarju, Gregorju Pleterskemu in Francu Murku. Odlikovanja II. stopnje so prejeli Franc Kiler, Igor Kranjec, Marija Bednaršek, Stane Hlastan, Ivo Golja, Branko Virant, Dušan Vladič, Alfonz Jenič in Slavko Virant. Odlikovanja lil. stopnje so prejeli Kari Koletič ml., Joži-ca Pogačar, Božidar Drek, Slavko Božič, Kari Laznik, Darko Švigelj, Franc Vodopivec in Željko Kekič. Poleg odlikovanj so gasilcem podelili ; še medalje GZS za leta službovanja m gasilstvu in spominske medalje ob 120-letnici društva. Občinski in drugi organi, nekateri kolektivi in posamezniki pa so; prejeli plakete in medalje "gasilski stolp". Naš glas 12. |y. september 1WI U Okop ljubezni" do Brestanice Nekaj brestaniških žensk je pred časom samoiniciativno sklenilo, da se nekako pridružijo akciji, ki so jo začele nesrečne matere vojakov, ki trenutno služijo generalom kot meso za topove. Niso se veliko ubadale s formalnostmi, pač pa so navezale stike z zagrebškim delom gibanja, predvsem pa so v domačem kraju pričele z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov. "Za kilogram kruha." so nastavile višino prispevka, saj v teh časih denarja primanjkuje, solidarnost in načelno odločenost ali strinjanje pa lahko izrazi vsak. Seveda so nekateri dali tudi več. otroci so pričeli zbirati igrače, v nedeljo pa seje pokazala priložnost za srečanje. Mimo Krškega je po avtocesti potovala kolona avtobusov, polna otrok, beguncev, ki so bili namenjeni v zatočišče, v Dugo Uvalo. kjer bodo lahko zanje organizirali pouk. Preko tristo otrok. Nekaj jih je za kratek čas zavilo s poti. Pripe- ljali so se v Brestanico na srečanje z ženskami, ki so prve v Sloveniji zastavile sodelovanje v tej mirovniški akciji. Tam so jim domači otroci pred cerkvijo pripravili kratek program v slovenščini in hrvaščini, pozdravil pa jih je tudi predsednik Sveta krajevne skupnosti Brestanica. Mirko Avsenak. Seveda je njegov govor kritično ošvrknil obnašanje armade in se končal s prepričanjem, da generali očitno nimajo zgodovinskega spomina. Kajti sicer bi vedeli, da se nasilje nikoli ne izplača. Zbrano pomoč so članice odbora izročile ženskam iz Osijeka in Vukovara. Tudi sredstva, zbrana pri maši. ki so se je udeležili gostje in gostitelji, je župnik izročil skladu gibanja. Otroci so se z avtobusom kmalu priključili ostalemu delu konvoja na poti k morju, medtem ko se je del delegacije gibanja Okop ljubezni zadržal v razgovoru z brestaniškimi gostiteljicami do petnajste ure. V brestaniškem oboru sodelujejo M. Gabrič, Valentina Margon, Marinka Vaš in druge. Delujejo kot interesna skupina, a akcijo zbiranja prispevkov in neizprosne borbe proti nasilju nameravajo nadaljevati. Člani Gasilskega društva Krško niso hoteli uradne proslave v nedeljo obremenjevati z dolgotrajno podelitvijo priznanj svojim zaslužnim pripadnikom, zato so to skromno storili na zboru svojih članov v petek, 13. septembra. Zbora, ki ga je popestril nastop pevcev MePZ "Viktor Parma", zaključila pa zabava, so se udeležili predstavniki vodstva občine Krško in naših največjih podjetij. Priznanja je podelil predstavnik Gasilske zveze Slovenije, gospod Toni Koren. Plaketo veterana GZS so prejeli: Anton Bizjak, Albin Bogolin, Anton Čebu-lar (na sliki), Pavla Koman, Izidor Ko-privnik in Jože Zorič. Slavko šribar je prejel odlikovanje GZS za posebne zasluge, gasilsko odlikovanje prve stopnje pa Vinko Virant. Gasilsko odlikovanje druge stopnje so prejeli Marjan Pogačar, Drago Kamnikar in Milan Mastikosa, tretje stopnje pa Stane Dvoršek. Gasilsko plamenico GZS I. stopnje je letos prejel Albin Cerovšek, //. stopnje Konrad Jazbec, Janko Lubi, Marjan Mlakar, Alojz Valand, Stane Koletič, Franc Mirt in Kari Koletič, III. stopnje pa Mitja Jeler in Matjaž Šribar. OBVESTILO Socialistične stranke Slovenije Območne organizacije Krško OBVEŠČAMO VSE SVOJE ČLANE IN SIMPATIZERJE NAŠE STRANKE, DA SMO SE PRESELILI V NOVE PROSTORE, V STAVBO BIVŠE STANOVANJSKE SKUPNOSTI NA CESTI KRŠKIH ŽRTEV 30, IN SICER VIL NADSTROPJE, SOBA ŠT. 8 IN 9. TAM NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK PONEDELJEK IN TOREK OD 15. DO 17.URE TER OB ČETRTKIH OD 17. DO 19. URE, LAHKO PA NAS TUDI POKLIČETE - NAŠA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE (0608) 34-711! VABLJENI! 6 Naš glas 12. 19. september 1991 NAS SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE /. november je blizu O nuklearki pa premalo jasnih odgovorov Občinsko skupščino in vse nas še čaka težka naloga iz davnega novembra 1989: odločitev o tem, ali bomo dali zeleno luč za razširitev skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pri krški nuklearki. Odgovorni za javno razpravo še vedno zbirajo argumente. V ta namen je krška skupščina 16. septembra tudi povabila na svojo sejo predstavnike republiške vlade. Prišli so minister za okolje Miha Jazbin-šek, podpredsednik vlade Leo Šešerko, direktor RUJV Miroslav Gregorič in še en predstavnik skupine (Lukač), ki izbira lokacijo za končno odlagališče RAO; ministrstvo za energetiko je namesto ministra Tomšiča zastopala Nevenka Črešnar, a predsednik vlade Lojze Peterle se pogovora kljub vabilu ni udeležil. Da so vladni predstavniki postregli s kakšnimi bistveno novimi dejstvi mimo stališč, ki so jih na zahtevo občinske skupščine posredovali junija letos (objavljena so bila tudi v Našem glasu), bi težko rekli. Rezultat ponedeljkovega pogovora pa je tak, da je eden od treh skupščinskih zborov sprejel sklep, da se javna razprava nadaljuje. Z večino objavljenih stališč republiške vlade sta kar zadovoljna tako krški IS kot koordinacijska komisija, ki se v občini sedaj ukvarja z vprašanji NEK in RAO. Trdita pa. da vlada ni ponudila zadovoljive rešitve za pravično rento Posavju. Prav tako še nima podlag za program zapiranja nuklearke. čeprav se je obvezala, da bo ta občutljiva, obsežna in nadvse pomembna vprašanja tudi zakonsko uredila do I. novembra letos. Delegati so očitali vladi, da odločno vztraja pri letu 1995 kot letu zaprtja elektrarne, ob tem pa ni znana niti lokacija odlagališča (postopek izbire ima že sedemmesečno zamudo in je obstal v drugi od štirih faz) niti nima vlada denarja za zaprtje niti prav dobro ne ve. kje bo ta denar dobila; vlada vztraja pri zaprtju, a Hrvaška temu nasprotuje (M. Sonc. S. Šri-bar). Se vedno ni znana končna usoda visoko radioaktivnih odpadkov. Minister za okolje Miha Jazbinšek je pozval delegate, naj se zavedajo, da je odločitev o širitvi skladišča nujna, kajti tega. je dejal, bomo potrebovali ob kakršnem koli scenariju. Zagotovil je. da bo vsa odprta vprašanja rešila nova zakonodaja, ki prav v tem času prihaja v republiško skupščino. Mislil je predvsem na Zakon o varstvu okolja, ki naj bi uredil tudi vprašanje rente (vendar globalno, za vso Slovenijo in vse investitorje oziroma onesnaževalce), in pa Zakon o javnih službah, ki naj bi prinesel rešitev tudi za RAO. Ti odgovori so malokoga zadovoljili. Franc Jenič je ocenil, da ne dajejo novih argumentov za vodenje javne razprave, ničesar več od tistega, kar vsebujejo že zapisana stališča IS RS. Še zlasti neustrezen se mu zdi odgovor o renti, kajti brez rente, je dejal, se danes ni mogoče pogovarjati niti o manjših deponijah. Pojasnilom, s katerimi so nastopali vladni predstavniki, je ostro nasprotoval tudi mag. Krešimir Fink iz krške nuklearke. "Obstaja možnost rešitve." je dejal, "ki bi bila tudi za vlado v Ljubljani najbolj ugodna: lahko vsi skupaj zbežimo. To ne stane veliko, ne potrebuje strokovnih podlag, demokracija je zagotovljena - zbeži, kdor to hoče." Kajti vse. kar smo od vladnih predstavnikov slišali, pravi mag. Fink. je brez vsake strokovne podlage: da elektrarna dela z izgubo, da gorivo ne bo trajno odloženo v Sloveniji, da bo znotraj ograje NEK nastal nered, ki bo ogrožal varnost obratovanja, če skladišče ne bo razširjeno. Ne bo nereda, je dejal, ker bodo delavci sami zaustavili elektrarno v trenutku, ko bodo odpadki zasedli zadnje prazno mesto v skladišču. Mag. Fink ne vidi. da bi se spremenil katerikoli od argumentov, zaradi katerih smo javno razpravo prekinili, in trdi. da v tem trenutku ni izpolnjen niti en pogoj za zaprtje elektrarne, kar bi bili dolžni povedati tudi predstavniki vlade: ni zakonodaje, ni skladišča za gorivo, še strategije ne. kaj bomo sploh z gorivom naredili; dekomisija se lahko začne šele potem, ko bomo vedeli, kaj narediti z gorivom; elektrarno lahko zapremo šele potem, ko bomo imeli odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Pri Finkovi kritiki torej sploh ni šlo za vprašanje DA li NE. pač pa KAKO in KDAJ: "Če bo sprejeta odločitev, da se elektrarna zapre, bomo to storili. Ampak vztrajali bomo. da se zapre na način, ki ustreza njenemu projektiranju, obratovanju in izgradnji, ne pa tako. da bomo obesili listek nanjo in zbežali." Čeprav smo iz vrst Krčanov slišali tudi nekaj mnenj v prid čimprejšnjemu nadaljevanju javne razprave, pa se ob tolikih odprtih vprašanjih, ki še terjajo odgovore, s katerimi bo treba postreči javnosti, zdi povsem neutemeljen sklep družbenopolitičnega zbora, naj se javna razprava nadaljuje. Ostala dva zbora odločitve še nista izrekla, kajti po že stari maniri se je (že sicer skromno) število delegatov do konca seje tako zmanjšalo, da sklepanje ni bilo več mogoče, ampak bo počakalo na naslednje, redno zasedanje. Odločitev o skladišču v NEK je torej v rokah krške skupščine in vseh občanov. Zapreti ali ne zapreti nuklearko. o tem pa se bomo odločali vsi prebivalci Slovenije. Zakon o referendumu o zaprtju je v pripravi, vlada je prevzela skrb. da bo sprejet do I. novembra letos. Pred tem pa bo morala tudi ostalim, ne le Krčanom. pojasniti, kako se jedrska elektarna "zapre", da je to varno, koliko to stane in kdo bo plačal. Kajti izkušnje iz republiškega parlamenta so Metoda Sonca prepričale, da ostali Slovenci zaenkrat o vsem tem zelo malo vedo. se tudi premalo zanimajo ali pa sploh nočejo poslušati in jim je za ta - po sili krški - problem bolj malo mar. V luči te izkušnje se subjektivno mnenje mag. Finka o možnem črnem scenariju niti ne zdi več tako subjektivno. "Imam občutek." je dejal, "da se o vsem. kar zadeva nuklearko. odločamo v Krškem. Končni izid je zato lahko takšen, da bomo takrat, ko nas bodo vsi zapustili, sami nosili tudi odgovornost." Gostje na izrednem zasedanju Krške skupščine, od leve: L. Šešerko, iV. Črešnar, M. Jazbinšek in M. Gregorič. N:iš g];is 12. Is>. september IWI Metod Sonc: pogled iz republiške skupščinske klopi "Število poslancev moramo razpoloviti in poslance profesionalizirati!" "V zbor občin Republike Slovenije me je delegirala moja krajevna skupnost Krško," je IVIetod Sonc predstavil svoj dolgoletni staž krajevnega funkcionarja in dodal razmišljanje: "Takrat smo mislili, da mi bo članstvo v zboru krajevnih skupnosti s poznavanjem občinske problematike olajšalo delo v republiški skupščini. Pri tem smo se pač ušteli, saj je delo na republiški ravni bistveno kompleksnejše in je primerjava zelo težka." Res pa je. da se zaradi dela v skupščinskem /boru krajevnih skupnosti in slovenskem zboru občin sieer ne čuti dosledno vezanega na stališča in usmeritve svoje Socialdemokratske stranke. Po drugi strani je za delegata v zboru občin značilno, da nima monolitne baze. ozadja, temveč mora svoj teren, problematiko in stališča sam spoznati, se v vse poglobiti. V tem je razlika med njim in delegati v družbenopolitičnem zboru, za katerimi stoji poklicni strankarski aparat, ali pa delegati zbora združenega de- Kovinarska vabi k nakupu Potem ko je letos poleti Kovinarska, tovarna industrijske opreme iz Krškega, sklenila poravnavo s svojimi upniki, so v podjetju naredili seznam objektov in materiala, ki ga bodo ponudili v prodajo in z izkupičkom poravnali svoje dolgove. Na seznamu za prodajo so: - 4 nezasedena stanovanja v Krškem (garsonjera, enosobno. dvosobno, dvoinpolsobno) - I nezasedeno stanovanje na Senovem (enosobno) - 9 počitniških kapacitet v Ncrezinah (4objekti. 3 apartmaji (2garsonjeri) - 3 počitniške kapacitete v Porcču (I soba. 2 hišici) - repromaterial po listi (za strojno in kovinsko predelovalno industrijo) - objekt skladišča materiala v Krškem. CKŽ 137 (13.5 x 50 m. višina 6 m) - odprt skladiščni prostor okrog objekta skladišča, okoli 5500 nv - postroj za površinsko zaščito (pcskal-nica) - objekt peskalnice v Krškem. CKŽ 137 (K) x 40 m. višina 6 m) z dvoriščem, velikim 2250 m: Objekti s pripadajočimi dvorišči so uporabni za kakršne koli namene (vele-prodajno skladišče, industrijo, obrt...) la. ki tudi lažje obvladajo svojo bazo. ker jim je bolj oprijemljiva, konkretna. Kljub vsemu pa je gospod Sonc svojo dolžnost vzel skrajno resno, prizadeva si stvari temeljito obvladati. Zaposlen je kot direktor Obrtne zadruge Resa v Krškem in v službi pač nima časa za politično delo. To skratka pomeni, da mora za politično delo. študij gradiv in razgovore izrabiti ves svoj prosti čas. "Zaradi vsega tega je delo zelo naporno in delegati v republiški skupščini smo prepričani, da bi bilo treba naše število zmanjšati na polovico (na 120) ter našo funkcijo profesionalizirati. Predvsem zato, da se bomo lahko problematiki temeljito posvetili in imeli dovolj časa za usklajevanje stališč v bazi." O novi organiziranosti republiške skupščine pravi Metod Sonc. da večina njegovih kolegov v poslanskih klopeh zagovarja enodomno skupščino, ki pa mora biti izvoljena po dveh sistemih: proporcionalnem (po strankarski zastopanosti) in teritorialnem (po lokalnih skupnostih). Tak zbor naj bi enovito odločal o vseh zadevah. Po enakem načelu naj bi bile sestavljene tudi občinske skupščine. Te stvari se bodo sicer skozi razpravo še izkristalizirale, a nova ustava jih bo rešila. Med važnimi točkami, ki se jim nova ustava ne bo mogla ogniti, je tudi nova lokalna organiziranost Republike Slovenije. Za novo regijsko organiziranost bi si po besedah g. Sonca morali pustiti več časa (okrog 5 let!), da bi se izkristalizirale možnosti in dejanske potrebe po interesni povezanosti v lokalne skupnosti. Tudi nova oblast se mora znajti v sedanjih, že obstoječih oblikah organiziranosti. Kakršnokoli nasilno in kampanjsko delo bi namreč terjalo veliko preveč napora in bi dalo veliko premalo koristi. Sicer pa ima o povezovanju občin v regijo svoje izkušnje in kratko mnenje: "Sem član Sveta posavskih občin in že na naši prvi seji sem izrazil željo, da naj bo sodelovanje vseh, kakršnokoli že bo. vsaj brez fige v žepu...!" Seveda pa priznava specifike. kjer so zadeve dosti bolj čiste in kjer se lahko tudi preoblikovanje opravi hitreje: v Ljubljani, Mariboru, na Obali... Član zbora občin Skupščine Republike Slovenije Metod, Sonc se seveda ni mogel ogniti vprašanju o najnovejšem paketu zakonov, ki sedaj buri duhove v naši javnosti. Ob zakonodaji o lastninjenju in denacionalizaciji meni. da vsi sprejemamo in podpiramo spremembo ekonomskega sistema, saj Evropa družbene lastnine in samoupravljanja ne pozna. Lastnina mora biti definirana, lastnik mora biti znan, vsi strokovnjaki pa so si edini, da je zasebna lastnina učinkovitejša od družbene. Tako kot ob tem ni nobene dileme, pa poteka zelo intenzivna razprava o tem. kako priti do preobrazbe in kako zadostiti vsem interesom. Teh je zelo veliko, so individualni in skupinski (kmečki, managerski. lastniški, delavski in drugi). "Vsi so." poudarja Metod Sonc. "legalni in legitimni, zato ne pristajam na to, da bi lahko bili določeni interesi favorizirani, zlasti pa jih ne smemo uveljavljati na nedemokratičen način (s stavkami, grožnjami z vseh strani...)." Stvari so sila zapletene, interes pa ogromen. Zakon o denacionalizaciji ima (8. 9. 91!) 95 členov in 160 amandmajev. Zakon o zadrugah pa 75 členov in 110 amandmajev. Razprava o Zakonu o privatizaciji se šele začenja in tu pričakujejo 8 NaS glas 12. I1), september IWI enak ali pa še večji interes. Zavedajo se. da bo z vsem tem imela republiška skupščina ogromno dela. vendar so se pripravljeni temeljito pogovoriti. Nova oblast se je pač lotila celega svežnja osamosvojitvenih zakonov, sprememb gospodarskega sistema in nove ustave. Za vse to vlada v Sloveniji konsenz, le interesi so različni, kar je normalno. "Zato je po mojem mnenju in tudi v nacionalnem interesu, da z novo ustavo opravimo tudi nove volitve, tako. da bodo na novo sprejete zakone spravljali v življenje novoizvoljeni poslanci. Morda bodo tako lahko tudi popravili kako sedaj storjeno pomanjkljivost, ki bi bila v zakonodaji. Tudi o načinu sprejemanja no- vih zakonov, o dilemi med navadno in dvotretjinsko večino ali referendumom menim, da seje treba temeljito pogovoriti, sicer pa odloča večina. Boljšega sistema, žal. ni!" Metod Sonc je poslanec v Skupščini Republike Slovenije in v krški občinski skupščini, direktor podjetja, predsednik občinskega sklada stavbnih zemljišč... Zato se seveda ni mogel ogniti pripombam, da ima preveč funkcij in da jih ne more vseh uspešno opravljati. Ko smo ga pobarali o tem. je priznal, da se je očitkom res težko ogniti, da bi lahko sprejel tudi ta argument, da pa ni edini poslanec, ki ima tak problem. V svoj zagovor pravi, da nobena izmed teh fun- kcij ni operativnega značaja, saj neposredno delo izvajajo strokovne službe, medtem ko pride delo funkcionarjev na vrsto predvsem popoldne. Pri tem trpi predvsem prosti čas. kakovost pa ne bi smela. "Sicer pa se bo uspešnost našega in mojega dela kaj kmalu pokazala." pravi. "Časi. ko smo samo načrtovali in sprejemali dokumente, so mimo. Sedaj je treba delati na razvojnih načrtih, konstruktivnih idejah in na njihovem uresničevanju. PA SE LE PREMIKA PITNA VODA, KI JO DANES PIJE- mo prebivalci naše občine in ki prihaja iz obstoječih izvirov in vodnjakov, je v 90 % primerov vsaj občasno ali pa kar stalno ogrožena. Le 10 % prebivalcev, tistih, ki uporabljajo lokalne, male izvire, ima stalno na voljo neoporečno pitno vodo. Občina Krško potrebuje danes okrog So l/s pitne in še enkrat toliko industrijske vode. Zato je izvršni svet že leta 1986 ustanovil projektni Lojze Stih: Naj se oceni dejansko stanje v srednji šoli Krško V10. številki Našega glasa smo poročali tudi o razpravi, kije v občinski skupščini tekla ob predlogu za imenovanje ravnatelja Srednje Šole Krško. Na pripombe in vprašanja iz omenjenega časopisnega poročila odgovarja kandidat, o katerem so se odločali (in ga niso imenovali), to je dosedanji ravnatelj Lojze Stih: 1. Kandidat Za ravnatelja na Srednji šoli Krško ni predložil programa razvoja šole, ker tega ni nihče zahteval. Ne glede na proceduro imenovanja ravnatelja želi šola predstaviti skupščini celovit program razvoja šole z opisom celotne problematike z željo, da bi skupščina čim prej uvrstila to vprašanje na dnevni red. 2. O kvaliteti kadrov, kijih proizvaja šola, je težko dati oceno, ne da bi v zvezi s tem opravili širšo strokovno analizo. Po izjavah odgovornih ljudi v podjetjih so kadri, ki prihajajo iz krške srednje šole, celo zelo dobri. Zavedamo pa se, da so med njimi res zelo dobri pa tudi slabi. Samo podatek, da se vpiše na našo šolo, zlasti v triletni program, okrog 50 odstotkov učencev z zadostnim uspehom, pove, kaj lahko od teh otrok pričakujemo. 3. Od kod podatek, da podjetja v naši občini raje zaposlujejo učence iz drugih šol, mi ni znano, s podatki pa upam dokazati, da to ni res. 4. O programu, ki naj bi bil po mnenju odbornikov kvalitetnejši, smo na šoli veliko razpravljali. Menimo, da sta zaenkrat edina realna programa STROJNIŠTVO in ELEKTROTEHNIKA, prilagojena današnjim razmeram, zlasti obrtništvu, kaj odpreti novega, pa je veliko vprašanje. Odgovor nanj naj bi dali gospodarstvo, gospodarska zbornica in ustanovitelj - Skupščina občine Krško. 5. Za praktični pouk ima šola v glavnem dovolj prostora, le oprema je skromna. Za nabavo opreme ni bilo nikoli dovolj denarja, strojništvo in elektrotehnika pa sta zelo draga programa. 6. Proizvodnja v okviru šolskih delavnic je dala do sedaj šoli veliko dobrega: z denarjem, ki smo ga tu ustvarili, smo gradili in nabavljali opremo. Padec učinkovitosti v sedanjem času je posledica znanih razmer na jugoslovanskem trgu; naši glavni kupci (TIO Lesce, LUŠČI Palanka) so zabredli v stečajne težave, zato je pri nas prodaja močno upadla. Novi Zakon o zavodih proizvodnje v okviru učnih delavnic ne prepoveduje, ampak jo v določeni meri celo podpira. 7. Ne vem, kje ste dobili podatek, da učitelji iz naše šole odhajajo. Odšel je le en diplomirani inženir elektrotehnike, ki je prevzel kabelsko televizijo, kjer je zaslužek bistveno večji. Šola je kadrovsko popolnjena bolje kot kdajkoli doslej. Na« glas 12. IM. september IW1 9 8. Kaj je bilo mišljeno s trditvijo, da odhajajo učenci, mi ni znano. V šolskem letu 1990/91 je imela Srednja šola Krško 785 učencev ali 30,15 na oddelek, kar je največ doslej. V preteklem šolskem letu smo morali nekaj učencev celo odkloniti, ker so bili vsi oddelki povsem polni. Vpis za šolsko leto 1991/92 je v glavnem normalen. Na elektro šoli bomo imeli en oddelek več, na strojni pa enega manj. Ne bo papirniškega oddelka, ker so dislocirani oddelki ukinjeni. 9. Šolske prostore uporabljajo poleg šole le še Delavska univer- za Krško in zasebna avtošola Di-ka. Z obema je šola sklenila pogodbo in za usluge pobira najemnino. Drugih privatnih dejavnosti v šoli ni. 10. Osebni dohodki učiteljev na srednji šoli Krško so enaki kot v srednji šoli Brežice in nekoliko nižji kot v srednji šoli v Sevnici. 11. Veseli nas pobuda, kakor je zapisano v članku, da naj se oceni dejansko stanje v srednji šoli Krško. Bilo bi koristno in glede na razpravo na prejšnji seji korektno, da bi skupščina imenovala komisijo v ta namen že na tej seji. Razdeljena sredstva za pospeševanje razvoja obrti in zasebnega podjetništva V Našem glasu, ki je izšel 2. julija, smo objavili razpis za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in zasebnega podjetništva v občini Krško. Komisija za pripravo predloga je po poteku razpisnega roka pripravila (nove, popolnejše) kriterije za ocenjevanje programov in predlog odobritve posojil. Kriteriji so bili razdeljeni v štiri skupine. Upoštevali so dejavnost posojilojemalca (proizvodnja in tujski turizem, storitve, trgovina in domači turizem, gostinstvo in ostalo), število novih delovnih mest (nad 5, 2-4, 0-1), gospodarsko moč (poslovanje, perspektivnost, rizičnost) in subjektivno presojo (zelo perspektiven, zanesljiv, ostalo). Izvršni svet je na svoji seji Barha Senovo (8), Mušnica, 2. septembra '91 obravnaval predlog komisije za razdelitev posojil in ga sprejel. Glede na kriterije so posamezna podjetja dosegla naslednje število točk: FBB Kostanjevica 10, Point Oprema Raka 13, Jordan d.o.o. Krško 13, Metal Leskovec 10, Atom Krško 8 (ni dobil posojila), Otok Kostanjevica 9. Denar (1.831.000 dinarjev), ki so ga v obliki posojil dobila ta podjetja, je namenjen nabavi osnovnih sredstev, medtem ko so za nakup obratnih sredstev razdelili 1.450.000 dinarjev. Dobili so jih (glede na število zbranih točk): Univerzal Krško (7), Opus Krško (6), V. Mraševo (7) in Metro (7). Med obrtnike krške občine je izvršni svet na isti seji za dolgoročna posojila razdelil 4.919.000 dinarjev. Seveda so se tudi tu člani komisije, ki je pripravljala predlog, držali kriterijev in kandidate točkovali po istem načelu kot podjetnike. Dolgoročna posojila so prejeli: Zlatko Požgaj (12 točk), Duško Petrovič (12), Oto in Fanika Sevšek (12), Martin Sluga (12), Marjan Kovačič (11), Boris Rosto-har (10), Miran Resnik (13), Viljem Vrhovšek (14), Janez Urbanč (9), Drago Radej (9), Ivan Abram (9), Miran Dvoj-moč (8), Marjan Abram (9), svet in zastavil raziskavo globinske pitne vode. Januarja letos so javnosti predstavili študijo, ki obravnava oskrbo občine Krško s pitno in tehnološko vodo do leta 2050. Njen nosilec je Nivo - projektni inženiring iz Ljubljane, pod njo pa je kot avtor podpisan dipl. inž. Leonid Kregar. Novi izviri pitne vode trenutno dajejo 100 l/s, vodnjaki so že narejeni in vodonosne plasti, iz katerih jo črpajo, so varnejši pred onesnaženjem. Ščiti jih neprepustna plast gline, saj so vrtine vodnjakov globoke med 100 in 200 metri. Delo pri raziskavah je usklajeval projektni svet. sredstva pa so prispevali: občina Krško 50 %. republiška raziskovalna skupnost in republiško vodno gospodarstvo pa drugih 50 % . V skladu z rezultati študije so namreč naročili tudi izdelavo projektov in ostale tehnične dokumentacije. Študija predvideva oskrbo območja celotne občine (od Senovega do Kostanjevica) s tako dobljeno pitno vodo. Sistem bo grajen tako. da bo vsem delom zagotovil možnost napajanja iz dveh virov. Največji pretok so dale vrtine v Rorah. kjer iz dosedanjih treh priteče 58 l/s. zadnja, ki še nastaja, pa naj bi jih zagotovila še nadaljnjih 30 l/s. Izgradnjo tega sistema bo občinska vlada vključila v akcijo celovite obnove komunalnih naprav, ki jih je prizadela poplava v novembru IW0. Republiški izvršni svet je namreč lani za take sanacije razpisal natečaj in na njem je krški sekretariat za razvoj družbenega standarda uspel pridobiti nepovratna sredstva mednarodnega sklada za razvoj. Republiki Sloveniji jih je bilo namenjenih 30 milionov US dolarjev in od tega jih je krška občina že pridobila 2.5 milijona. Sekretar Franc Glinšek nam je zatrdil, da je bil to v tej fazi najvišji znesek, ki ga je uspela dobiti posamezna občina. S temi sredstvi bodo financirali 50 % gradbenih del in nabavo celotne opreme. Celotna investicija je namreč vredna 3.S milijona US dolarjev. Trenutno kompletirajo projekte in se pripravljajo na mednarodni razpis za opremo ter interni razpis za gradbena dela. Intenzivno tudi pridobivajo zemljišča, potrebna za gradnjo predvidenih objektov. Predvidoma bodo aktivirali 3 vrtine, postavili skupno črpališče (vinJarno). vodohrame za 600 kubičnih metrov vode in tri kilometre 10-eolskega vodovoda. Ves sistem bo procesno voden, s centralnim vključevanjem črpalk, javljanjem napak, vodnega nivoja... Vzporedno s tem imajo pripravljen projekt za gradnjo vodovoda Čretcž-Gora-Cesta-Gunte z nadaljnjo povezavo do Goleka. Projekt je usklajen s študijo, le da zanj ni sredstev iz mednarodnih posojil, ampak bodo obvisela na proračunu. "Pričakujemo, da bodo naši občani pili zdravo pitno vodo v drugi polovici leta '92, bodo pa za vključitev celotnega prebivalstva v ta sistem potrebne še nadaljnje investicije. V študiji so namreč predvideni tudi projekti za gradnjo vodovoda Kostanjek-Zdole... Vsak našobčan naj bi dobil zdravo pitno vodo. Črpališča na Krškem polju bodo ostala v uporabi še naprej - za industrijsko vodo." pravi dipl. inž. Frane Glinšek. ZADNJI ODSEK REGIONALNE ceste (Raka-Smcdnik) v krški občini je asfaltiran. K temu so sicer pripomogle izredne razmere, ki so ob cestnih zaporah prinesle potrebo po tem. da bi transport organizirali po stranskih poteh. Tako so promet iz Krškega morali preusmeriti preko Rimša na Smodnik in dobili smo 3 kilometre asfaltne ceste, široke 5.2 m. Neuradno smo izvedeli, da je sicer prej bilo obveljalo načelo, naj ho najprej urejen (razširjen) nadvoz nad avtocesto Ljubljana-Zagreb. ko pa so se pokazale potrebe, so pri mostu očitno zatisnili eno oko. Sredstva za investicijo je prispevala Republiška uprava za veste in v teh dneh na cesti opravljajo zaključna dela. Po besedah članov občinskega sekretariata z;i razvoj družbene infrastrukture je k reševanju tega problema veliko prispeval gospod Frane Povše. direktor novomeškega cestnega podjetja - sektorja v Krškem, ki je z vztrajnostjo izboril sredstva pri Republiški upravi za ceste. V v(xJstvu občinskega sekretariata za razvoj infrastrukture so nam tudi povedali, da v kratkem pričakujejo sanacijo cest in poti. poškodovanih ob izgradnji plinovoda. Trenutno izvajalci del in investitorji (Petrol) opravljajo popis škode. Brez popravil namreč Pctrol tehničnega prevzema ne bo mogel opraviti, saj je že prejšnja krška vlada dosegla sprejetje sklepa, po katerem je za to potrebno soglasje naše občinske skupščine. 10 .NaSghft 12. IV. supu-mhcr llwi VZDRŽEVANJE JAVNIH OBJEK- tov - šo/ m bilo ravno priljubljena tema lazgovortn v časih, ko smo šole gradili na novo. Številne svetle in prostrane šole. ki so bik' /grajene pred leti. je treba redno vzdrževati. Denarja seje v preteklih letih v ta namen /a silo vedno nekaj našlo, sedaj pa je zaškripalo. Sredstev je čedalje manj. doslej veljavna zakonodaja je dovoljevala. da se prispevki za amortizacijo ne zbirajo in proračuni jih pač včasih niso zbrali. Krški občinski proračun je za vzdrževanje teh objektov letos namenil 5 milijonov dinarjev. Na občinskem sekretariatu za družbeni standard so pripravili predlog programa, po katerem bi obrtniki opravili le vzdrževalna dela. ki so za delavce šol (hišnike in druge) prenevarna. To je predvsem beljenje hodnikov in visokih dvoran, brušenje in lakiranje večjih površin parketa... Za urejanje učilnic in ostalih prostorov so /*> dogovoru iz sredstev proračunu nabavili sanui potrebni repromaterial. medtem ko je delo steklo v režiji kolektivov. Ponekod so bili to samo hišniki, drugod še kak član delo\ne skupnosti. Porabili so okrog -O tone barve, ki je zadoščala za pokritje okrog ItKlHKI kvadratnih metrov sten. V krški srednji šoli so celotna vzdrževalna dela opravili sami vključno z brušenjem in lakiranjem parketov. Na predlog šolskih hišnikov so iz sredstev proračuna plačali tudi nabavo skupnega brusilnega stroja za parket. Izdelujejo jih na Hrvaškem in je vojna preprečila, da bi ga že med letošnjimi počitnicami lahko uporabili, upajo pa. da bodo kasneje našli ugodno priložnost, da uredijo najbolj kritična mesta - za letošnje šolsko leto. Opravili so potrebna remontna dela v vseh šolskih kurilnicah, v vrtcu na Vidmu so uresničili načrt o hidroizolaciji. Predvidena vrednost del bo 2.5 milijona dinarjev (za vse šole in VVZ). k temu je treba dodati še 5tX) tisoč dinarjev za ureditve kurilnic. Načrtovano vrednost obrtniških del so presegli edinole na Raki in v Koprivnici, medtem ko je vojna preprečila ureditev šolske kuhinje na Vidmu. Tam bi namreč morali zamenjati ploščice, pa jih izdelujejo v Sabcu. kije trenutno nedosegljiv. Namesto tega so se lotili obnove sanitarnih naprav (odtokov), že zato. da denar ne bi propadal. Na občinskem sekretariatu za razvoj družbenega standarda so nam povedali, da je zaradi skupno opravljenega dela v šolah prevladal občutek, da v njihove objekte Že dolgo ni bilo vloženega toliko denarja, kot ga je bilo letos. Jože Arh (12), Vida Mešič (4), Stanko Arh (7), Franc Kukovi-ca (8), Ljubo Potočnik (7). Višina kratkoročnih kreditov, razdeljenih obrtnikom, je znašala 500.000 dinarjev, dobila pa sta sredstva Jožica Sev-šek (7 točk) pa Zvonko in Djurdja Katic (8). Po sklepu izvršnega sveta bodo sredstva občinskega proračuna (4.000.000 dinarjev) takoj nakazali Ljubljanski KURILNICA NA KOLODVORSKI ulici, ki so jo pred desetimi dnevi pognali, je najnovejša ekološka pridobitev na Vidmu. Prevzela je nalogo dosedanjih kotlovnic, saj so nanjo poleg okoliških blokov na Kolodvorski dodatno povezani stanovanjski objekti na Cesti 4. julija med številkami 46 in 54 in še vrsta poslovnih prostorov (avtobusna postaja z. okoliškimi gostinskimi objekti in tržnica). Kurilnica je sicer delovala že lani. a takrat je ogrevala le 138 stanovanj v šestih objektih. Sedaj pa so nanjo povezali še dodatnih 8 blokov s 173 stanovanji. Celotna površina, ki jo sedaj ogrevajo iz te kurilnice na Kolodvorski, je okrog Iti.MK) kvadratnih banki v Krškem, posojilojemalci pa bodo pri njej sklenili ustrezne pogodbe. Posojilojemalci morajo odobrena sredstva izkoristiti najkasneje v mesecu dni po prejemu sklepa o dodelitvi. Morebitna neizkoriščena sredstva pa bo izvršni svet vključil v maso pri novem razpisu, ki bo moral biti pripravljen za uresničitev do konca leta 1991. Vprašanja, predlogi in pobude delegatov ter odgovori Naša zaklonišča Glede na to, da nekatere šole in vrtci zaklonišč ali zaklonilnikov sploh nimajo ali pa so ti v neuporabnem stanju, je Ivan Mirt (LDS) zahteval, da odgovorni pregledajo in ocenijo stanje ter predlagajo rešitve za naprej. Podrobna pojasnila o zakloniščih v krški občini nasploh in posebej v šolah in vrtcih je dal občinski sekretariat za obrambo: Gradnja zaklonišč v občini Krško je potekala v skladu z navodili veljavnih predpisov, in sicer Zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76 - 157. in 162. člen), Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 21/82 - 158. člen), Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82 - 198., 201. in 206. člen), Odloka o gradnji, adaptaciji in vzdrževanju zaklonišč v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/ 77) ter Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/84). Operativno izvajanje gradnje zaklonišč je v skladu z naštetimi predpisi temeljilo na oceni ogroženosti območja občine v vojni, načrtu graditve zaklonišč in načrtu za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Na podlagi ocene je svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določil naselja in območja, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča, in stopnjo odpornosti zaklonišč. Območje celotne občine je razdeljeno v tri cone: I. cono, kjer je graditev zaklonišč obvezna za vse investitorje, II. cono, kjer je graditev zaklonišč obvezna le za družbene investitorje, III. cono, kjer graditev zaklonišč ni obvezna. Prva cona graditve zaklonišč je zajemala le območja urbanih naselij Krško, Brestanica in Senovo. Druga cona je zajemala del KS Leskovec, KS Dolenja vas v celoti, KS Krško polje v celoti, del KS Podbočje s krajem Pod-bočje in kra| Kostanjevica. Tretja cona graditve je zajemala preostalo območje občine Krško. V 8. členu Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško je določeno: "Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih ustanovah in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij, v katerih je obvezna graditev zaklonišč." Upoštevajoč določila Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško, je projektivni biro Sava-projekt Krško z novelacijo urbanistične dokumentacije (Urbanističnega načrta Krško) leta 1985 izdelal načrt zaklanjanja prebivalstva občine Krško za obdobje 1985-2000. Izgradnja zaklonišč v občini Krško v predhodnem obdobju ni potekala v skladu s sprejetimi normativnimi akti in predpisi. Številni so bili primeri izogibanja N;t< ghis 12. I1). september IW 11 graditvi zaklonišč pri gradnji poslovnih objektov in objektov družbenih dejavnosti z obrazložitvijo, da gradnja le-teh zahteva velika finančna sredstva, katerih ni, in da ne obstajajo potrebe po zakloniščih. Zaradi takšne miselnosti se je gradnja zaklonišč prestavljala v II. fazo določenih investicij oziroma graditve objektov. Fazna gradnja je bila le način za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja za določeni objekt, zaklonišče pa se ni zgradilo. Evidenten primer takšne miselnosti in odnosa je stanje na področju družbenih dejavnosti -v šolah, vrtcih in zdravstvenem domu, kjer so najbolj občutljive populacije, vendar brez zaklonišč. Na opozorilo tukajšnjega sekretariata za obrambo in občinskega štaba za civilno zaščito o slabem stanju na področju za-klanjanja - gradnje zaklonišč je komite za družbene dejavnosti izdelal načrt izgradnje zaklonišč za potrebe objektov družbenih dejavnosti v občini Krško. Načrt ni uresničen. Poudariti je treba, da je bil osnovni problem pri gradnji zaklonišč pomanjkanje finančnih sredstev, ki so bila v primeru izgradnje zaklonišč do polovice investicije celo večja. V dneh 4. in 5. oktobra 1990 so bil# pregledana vsa zaklonišča osnovne zaščite v občini Krško. Pregled so opravili delavci upravnega organa za obrambo in Branko Vegelj, pooblaščeni vzdrževalec in serviser zaklonišč v občini Krško. Ob agresiji v juniju 1991 so zaklonišča pregledali tudi člani občinskega štaba za civilno zaščito. Pregledanih je bilo skupaj 31 zaklonišč, od tega 12 v stanovanjskih objektih, ostalih 19 pa v podjetjih. Splošna ugotovitev o stanju zaklonišč je naslednja: - Zaklonišča tistih podjetij, v katerih so imeli pogodbo o vzdrževanju zaklonišča, so v vseh pogledih v boljšem stanju kot tista, ki niso bila redno vzdrževana. - V boljšem stanju so tudi zaklonišča, ki se uporabljajo za kakšen drug namen. - V zakloniščih, ki niso redno vzdrževana, je v večini primerov opaziti, da niso bila niti zračena. - Mobilna oprema, predvsem ležišča oziroma sedišča, ki so iz platna ali podobnih materialov, so v neprezračenih in vlažnih zakloniščih popolnoma prepe-rela. - V številnih primerih lastniki zaklonišč nimajo ustreznega odnosa do njih. Za objekte družbenih dejavnosti - šole, vrtce in zdravstveni dom - velja dejstvo, da nimajo zgrajenih zaklonišč. Stanje zaklonišč pri objektih družbenih dejavnosti je naslednje: 1. WZ Krško, Šolska 1 a: zaklonišče osnovne zaščite za 150 oseb 2. ZD Kostanjevica: zaklonišče osnovne zaščite za 50 oseb 3. Dom upokojencev Krško: zaklonišče dopolnilne zaščite za 70 oseb 4. Hotel Sremič Krško: zaklonišče dopolnilne zaščite za 150 oseb 5. Dijaški dom Milke Kerin Krško: zaklonišče osnovne zaščite za 50 oseb 6. VVZ Krško, Gubčeva ulica: zaklonišče osnovne zaščite v stanovanjskih blokih 7. VVZ Nakupovalni center: zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb 8. VVZ in OŠ Leskovec: zaklonilnik za 50 oseb Ostali objekti družbenih dejavnosti v občini Krško nimajo zgrajenih zaklonišč in bi lahko za zaščito otrok uporabljali kletne in druge prostore, kar pa zagotavlja le delno zaščito. Zaklonišča osnovne zaščite pri VVZ Krško, dijaškem domu, v Gubčevi ulici, nakupovalnem centru in ZD Kostanjevica nudijo absolutno zaščito pred RBK in klasičnimi bojnimi sredstvi ter nevarnimi snovmi razen klora, so primerno vzdrževana in uporabna. Ostala zaklonišča oziroma zaklonilniki nudijo le delno zaščito. Glede na populacijo v družbenih dejavnostih in dejstvo, da večina šol in vrtcev nima zaklonišč, velja trditev, da je učinkovita zaščita otrok zelo vprašljiva in bi bil to v dejanskih pogojih (ob uporabi radioloških in kemičnih sredstev) resen oziroma nerešljiv problem. metrov. Bistveno pri sedanji povezavi pa je to. da je omenjenih osem objektov doslej imelo svoje tri kurilnice - na premog. Stare so bile IH-28 let in temu primerno dotrajale! Koncentracija žvepla v njihovem izpuhu je bila tolikšna, da je terjala sanacijo. Naslednja stopnja gradnje kurilnice predvideva njeno priključitev na mestni plinovod. Sistem je uresničen skoraj v celoti (90 %) in po besedah strokovnih delavcev občinskega sekretariata za gospodarsko infrastrukturo bi kazalo sedaj nanj priključiti tudi trgovino, ki ji domačini rečemo Podmornica; medtem ko ostajata nepriklopljena na to omrežje še objekta SDK in stari hotel, ki ju ogrevajo iz sistema podjetja Videm. "Vsekakor pa gre za doslej največji ogrevalni sistem (311 stanovanj) v naši občini, pravo mini toplarno!." poudarjajo delavci občinskega sekretariata. Obiskali smo jih v kotlarni, ko so ob priključitvi opravljali zadnji toplotni preizkus. MANSARDA Climate chan^e Nft-d for |{lohal p.irincrship UREJANJE IZLOŽB JE STROKOVNO OPRAVI lo. ki daje rezultat, kakršnega smo lahko v krških prodajalnah videli aprila in maja letos. Trgoveem se je začela poznati potreba po privabljanju kupeev. tekmovalni duh. in njihove izložbe so kar nekako čez noč zasijale. Mogoče so imeli srečo zato. ker je med "tehnološkimi presežki" (kako humana opredelitev!) pristala tudi oblikovalka Teja JURIČ. Vsekakor pa Teja ni imela sreče: zato. ker je prišla vojna, z njo pa še večja revščina, tako v žepe kakor v blagajne. Za urejenje izložb nenadoma ni denarja, na pohvale so naročniki pozabili, ljudje pa tako kupujejo samo še tisto, kar nujno potrebujejo. Aranžerka je skoraj brez dela. izložbe pa so ponovno take. kot smo jih bili vajeni... Škoda! DOBER DAN, DRUGAČNA ŠOLA, polna kulture, zabave, vzgoje... V petek. 6. septembra 1991. je potekalo na osnovni šoli v Koprivnici super. krasno dopoldne brez domačih nalog in spraševanja. Do malice smo se zabavali s komedijo Vzorni soprog, ki so nam jo zaigrali učenci OŠ XIV. divizije s Senovega. Učenci višje stopnje smo se vključili v različne dejavnosti: peko koruze, žganje na furnir. Pridno smo lupili krompir, ki je v obliki pommcs-frittesa izginjal v vedno lačnih ustih. Sladkosncdncži so pekli slaščice, ki se niso imele časa ohladiti. Učenci sedmega razreda so se učili nov ples. Tudi polepšali smo se lahko v kozmetičnem in frizerskem ateljeju. Največja atrakcija so bile zanimive ikeba-nc. ki jih je naredila cvetličarka iz cvetličarne Kerin v Krškem. Iz gline so pod rokami dečkov nastajali tanki in topovi kot grenka sled vojnih dni. 12 . N;iš glas 12. H), september IvNI Najbolj zanimive so bile pisano poslikane buče spretni bučneži spreminjali v strahove. Dober dan. nenavadna šola! H Nataša Drenovcc 7. r. OŠ Koprivnica ki so jih Spremeniti alarmni znak za nevarnost klora CVETLIČNE GREDE PARKA V KRŠKEM ME- stnem jedru sicer vsako leto na novo sledijo zgledu magnolije z bližnjega samostanskega vrta in zacvetijo. Kar dobro dene očesu, ko gre mimo razcvetenih grmov in le. če nekolil o pobliže pogledate vso reč. se vam zazdi, da bi se vrtnice lahko bistveno bolj potrudile s svojim prispevkom k harmoniji celote! Naj vam izdamo skrivnost, da gotovo dajejo vse od sebe. le da veliko nimajo. Odkrili smo namreč, da so bile posajene pred več kot tridesetimi leti in da bi jih bilo treba precepiti ali zamenjati že pred desetimi, petnajstimi leti! Na nujnost spremembe sta opozorila Jože Stibrič iz KS Dolenja vas in Anton Jane iz podjetja Videm. Zahtevala sta, naj izvršni svet sproži postopek pri pristojnih organih, da se spremeni znak za alarmiranje ob nevarnosti jedrske nesreče oziroma izteka klora, ki je sedaj za obe nevarnosti enak, ukrepati pa je treba na povsem različne načine. Stanislav Čuber (podpredsednik IS in poveljnik 0,Š CZ) je povedal, daje ta zahteva v občini stara že vsaj deset let, vendar v republiki (za spreminjanje znakov je pristojen republiški izvršni svet, ne občinski!) vse doslej ni bilo pravega posluha za to, da bi jo uresničili. Občinski sekretariat za obrambo pa je sporočil, da je ta mesec ponovno vložil zahtevo pri ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, naj predlaga izvršnemu svetu Republike Slovenije spremembo znakov za alarmiranje, tako da se doda nov znak za nevarnost izbruha klora. O realizaciji zahteve bo sekretariat obvestil prebivalstvo. TRAVNIK OKROG DOMA MLADIH NA VIDMU je nekoč sodil k staremu hotelu. V stavbi ima sedaj podjetje Videm poslovne prostore, tudi delovno rezidenco generalnega direktorja. Parcela (št. 201/2). na kateri je zanemarjeni travnik, pa je last občine Krško. A očitno niti med uporabniki Doma mladih niti kje drugje ni nikogar, ki bi ga zbodla poraščena in umazana okolica, ograjena z zbiralniki za odpadke, ki so tam v bližini kar na gosto posejani. Dejstvo je. da za ureditev (vsaj za košnjo) vendarle ni treba kakih hudih stroškov, trud pa se obilno povrne. Ta del Vidma je doslej bil nekako odmaknjen javnosti, obdajala so ga delovišča. namenjen je bil le dostopu domačinov in tovornjakov do objektov "z zadnje strani". Sedaj pa se je ob tržnici. Interevropi. SDK. upravi podjetja Videm, celi visti prodajaln, gostinskih in drugih lokalov, avtobusni in železniški postaji, skratka vsemu, s čimer so načrtovalci prostorske ureditve uspeli skoncentrirati neverjetno visok delež pretoka prebivalstva na tako omejenem prostoru, prebil v javnost tudi ta prostor. Mimo njega t SPLOŠNA JAVNA MOBILIZACIJA [innnnnni^ NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA |VLAAAAAAAAAA/1 NEVARNOST NAPADA Z JEDRSKIMI - BIOLOŠKIMI ALI KEMIČNIMI SREDSTVI [W| fW1 |W| POŽAR (VELJA TUDI V MIRU) Q D y^^ NARAVNE NESREČE cm HATO IAHJAJO« ¦ E PRENEHANJE VSEH NEVARNOSTI (V MIRU PREIZKUS SIREN VSAKO SOBOTO OB 12.00 URI) Vojaški objekti v krški občini Koliko objektov JA je na območju naše občine, ali je že znano, kaj bo z njimi po odhodu armade, ali se na njih dela škoda, ali obstaja kakšna nevarnost za občane glede na to, kakšne vrste objekti so (bili) pri nas, in glede na to, kako hrupno se poslavlja iz Cerkelj - to so vprašanja poslanke liberalnih demokratov Ide Novak-Jerele. Odgovor sekretariata za obrambo: Na območju občine Krško sta dva vojaška obekta, in sicer skladišče kerozina za vasjo Lesko-vec, na pobočju hriba Trnovec, ki zajema pet vkopanih nadzemnih rezervoarjev, do katerih vodi polnilni (lahko tudi praznilni) cevovod od železniškega pretaka-lišča (drugi objekt), lociranega v Stari vasi - na levem bregu reke Save južno od Krškega. Potencialne nesreče, ki pomenijo nevarnost za prebivalstvo: 1. letalski napad, 2. diverzija, 3. tehnološka nesreča, 4. potres. Za vse možne nesreče oziroma nevarnosti imamo v sekretariatu za obrambo (sektorju civilne zaščite) izdelan načrt za ukrepanje s podrobno razdelavo nalog in ukrepov, katerih dosledno in hitro izvajanje je pogoj za sanacijo nesreče in učinkovito zavarovanje prebivalstva. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, armada ob umiku hkrati prazni tudi skladišče kerozina, ki bo z dokončnim umikom izpraznjeno in takšno bo nenevarno za širšo okolico. Po prevzemu objektov in glede na razmišljanja, da se obstoječi objekti ne bodo več uporabljali ne za vojaške in ne za civilne namene, bo potrebno pristopiti k ustrezni in dokončni sanaciji področja. Naš glas 12. 19. september 1991 13 Kdo je dovolil črpanje gramoza Jože Stibrič > september IWl 15 Prvi begunci Besedo o beguncih s Hrvaškega smo slišali tudi v skupščini konec avgusta. Miha Senica (KS Senovo) je prinesel sporočilo o družini, ki si je zavetje poiskala blizu Senovega, in se zavzel za pomoč brezdomcem. Ni bojazni, da zanje ne bi bilo poskrbljeno, je povedal predsednik skupščine, kajti občinski Rdeči križ je takoj storil, kar je bilo treba in kar je v njegovi pristojnosti. Dodajmo še, da ne le za tiste prve, ampak tudi za ostale, ki so prispeli do danes Plan za leto 1991 bo izpolnjeni Spoštovani občani! krajevna skupnost naj bo tvoren dejavnik ohranjanja standarda s svojo pomočjo v akcijah urejanja prostora. Prosim, da s svojimi izkušnjami pomagate usmerjati delo izvršnega sveta. Predsednik IS SO Krško Franc Černelič Foto: črt Čargo V času učenja demokracije, zaupanja in nezaupanja, strankarske podpore in oviranja je izvršni svet prikrmaril do trenutka, ko lahko ugotavljamo dosežene rezultate. Skupščina bo na naslednji redni seji ocenjevala uspeintntl dosedanjega delu izvršnegu sveta in dala smernice :a naprej (lani iziršnega svetu nismo računali s tem, da bomo poleg dolga iz prejšnjega leta m tekočih nalog reševali tudi tiste, ki so nastale zaradi vojne v Sloveniji. Razen z. organizacijskimi problemi zaščite in reševanja, oskrbe in povečanih stroškov smo se istočasno soočali tudi s skoraj zaprtim pritokom sredstev v proračun v obdobju skoraj dveh mesecev. Najhuje je. da nismo mogli pričeli del na cestah in drugih objektih, potrebnih za občane. Takoj po končani vojni v Sloveniji smo pričeli izvajali delu in jih tudi tekoče izvajamo. Po sedanji oceni izvršnegu svetu bo sprejeli plan za leto /W/ kljub težuvam realiziran. Odprta so le tista področja, kjer je s svojimi sredstvi vključena tudi Republika Slovenija. V Vašem glasu bo objavljeno celotno poročilo o dosedanji realizaciji plana. Preberite ga in vzpodbudite poslance, da bodo iz realiziranega ocenjevali tudi tislo, kar mora priti v plan za leto IV92. Rad bi vas seznanil s tem. da ima IS SO Krško težave v skupščinskim delovanjem. Skupščinske seje so velikokrat nesklepčne. Ostajale so naloge, ki bi jih morala skupščina potrditi ali dati zanje nove usmeritve. Prav bi bilo. da svoje poslance povprašate, ali sodelujejo na sejah skupščine. Izvršni svet že tako deluje v izredno težkih finančnih razmerah in vsako zavlačevanje sklepov zmanjšuje učinkovitost denarja, ki je na voljo. V času mandata sem ugotovil, da so izbrani člani izvršnega sveta strokovno, delovno in moralno upravičili zaupanje. Posamezni delegati nas sicer greho napadajo in tudi osebno talijo. Menim, da za to ni utemeljenih razlogov. Ker se učimo demokracije, je seveda vse dovoljeno. Toda tudi mi smo le ljudje. Želimo predvsem pošteno opraviti svoje naloge. Tudi v skupščini bo počasi dosežen primeren kulturni dialog tam, kjer še manjka. Osebno nimam niti malo slabe vesti. Trdim, da pri upravnih delavcih ni primerov podkupovanja ali spregledovanja. Ce moja trditev ni resnična, mi sporočite ugotovljene primere; še isto uro bo tak delavec ostal brez zaposlitve na občini. Prav bi bilo, da mi javile osebno ali preko tajnice izvršnega sveta vsako vašo pobudo za izboljšanje dela služb. Povejte tudi za vsako vaše neprijetno srečanje z delavci občine. Predloge in prijave bom proučil in po potrebi ukrepal. Upoštevajte tudi to, da so nekatere naše službe po naravi dela neprijetne (davčna uprava z izterjavo, inšpekcije, izdaja gradbenih dovoljenj ipd.). Toda tudi to delo opravljajo ljudje in samo ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi. Zakonska določila so še vedno mešanica starih in novih zakonov in so zato pogosto naše upravičene želje po spremembi ovirane. Upam, da se nam vojna ne bo ponovila v obliki, kot jo gledamo preko televizije na Hrvaškem. Že tako smo ob revnem gospodarstvu na robu eksistence, z veliko bojaznijo za naša delovna mesta. Vendar moj optimizem ima svojo osnovo v našem znanju in delavnosti. Naslajajo nova privatna podjetja in obrti. Kmetje pridelajo vse več kakovostne hrane in naša podjetja poizkušajo rešiti svoje poslovanje. Tudi OPAZOVALCI EVROPSKE SKUPNOSTI so bili tudi v krški občini. Zadnji dan avgusta (bila je sobota) so si brez napovedi, pač v skladu s svojimi pravili, dali organizirati sestanek z županom. Predsednik SO Krško je po sestanku izjavil, da so srečanje omejili na kratko iskanje dokaj natančnih odgovorov. Na obisku sta bila dva izmed članov opazovalne misije, nizozemski general v civilu in politik iz Portugalske. Hotela sta vedeti, kakšne akcije je izvajala in še izvaja armada na območju naše občine, in ali je bilo kaj incidentov med njenimi pripadniki in civilnim prebivalstvom, koliko objektov še zaseda in katere. Na vprašanje, ali se je vojska že odselila in kako ljudje tukaj gledajo na njen odhod, jim je predsednik SO Krško menda zagotovil, da prebivalci razmišljajo o tem. da bi vojska lahko s seboj odnesla tudi več. kakor je zapisano v 16 .Naš glas 12. 14. september l*»l Brionski deklaraciji, samo naj brž gre! Obiskovalca sta hotela vedeti, ali tukaj diverzije na daljnovodih pripisujejo armadi, a odgovor pač ni mogel biti drugačen, kakor da uradnih rezultatov preiskave še ni oziroma da še velja opredelitev, da gre za teroristično dejanje neznanih storilcev. Pozanimala sta se še o nuklearki. a sta ponujeno možnost za obisk zavrnila, češ da sta zjutraj že bila pri vodstvu elektrarne. V neformalnem pogovoru je Nizozemec povedal, da so mu ob srečanju s slovensko krajino najprej padli v oči kozolci kot arhitekturna posebnost, nato pa še cerkve, posejane po vrhovih hribov. Razmišljal je o tem. da je ljudstvo moralo ves potrebni gradbeni material (kamen) v "tistih časih" spraviti tja gor in narod, ki je bi tega sposoben, je po njegovem mnenju treba občudovati. Tudi nad okolico sta presenečena. ljudje so povsod prijazni in ne čutita se ogrožena. Predsednik krške skupščine je skušal poizvedeti. koliko poznata dogajanja v sosedni Hrvaški, pa je ugotovil, da sla z dejstvi seznanjena le delno. Zato ju je pobaral, zakaj ne gredo po informacije tja. saj je tam zanje več dela kot v Sloveniji. Gost general je priznal, da bi bilo lam res delo zanj. ker je po poklicu vojak, medlem ko se njegov kolega Portugalec kot politik ni dolžan izpostavljati. Na Hrvaško bodo šli le. če Srbija sprejme sodelovanje misije in če bo zagotovljena stoodstotna varnost. Sicer pa ima njihova misija I K) članov, v njej so civilni in vojaški strokovnjaki. Vsak dan po vrnitvi s terena poročajo o svojih ugotovitvah ambasadorju, ki vodi njihovo skupino. Tisti dan sta bila obiskovaalca namenjena še v Grosuplje, kjer naj bi nadzorovala predajo orožja. Za boljšo pokojninsko zakonodajo Sklepi L kongresa Stranke sivih panterjev 1. Naša stranka mora podpirati stremljenja upokojenskih društev, združenj, organizacij in strank, ki so ustanovili Koordinacijski odbor upokojencev Slovenije / namenom, da nastopajo navzven enotno glede dogovorjenih ciljev in nalog. Z dogovorom doseženo soglasje naj bi privedlo do izboljšane pokojninske zakonodaje in z zakoni pravne države do boljše zaščite socialnih pravic upokojencev po meri Evrope. 2. Skrbno je treba proučiti tiste člene novega pokojninskega zakona, ki jasno ali skrivaj posegajo po naših, z ustavo in dosedanjim zakonom zagotovljenih pravicah. 3. Preprečiti je treba, da si bo država podredila pokojninski zavod do te mere. da bo prevzela popolno dominacijo nad našimi pravicami in prejemki. Zato je treba vztrajati pri štitipartitno sestavljeni skupščini pokojninskega zavoda, kar bo preprečevalo dominacijo katerega koli "predstavništva" nad skupščino pokojninskega zavoda. 4. Pri poglavju o financiranju pokojninskega zavarovanja je treba dosledno vztrajati pri tem. da dokler sedanji gcneracijsko-solidar-nostni sistem ne evoluira v kapitalsko-tržni sistem pokojninskega zavarovanja, država jamči za pokojnine in pravice upokojencev, ki jih je sama predpisala z zakonom. 5. Odločno je treba vztrajati pri sprotnem usklajevanju pokojnin z gibanjem osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Usklajevanje naj se opravi brez omejitev tako. kot je bilo v splošni rabi do 30. junija 1990. 6. Vztrajati je treba pri tem. da socialni korektivi, kot so na primer varstveni dodatek, pomoč in postrežba, otroški dodatki in drugo, sicer ostanejo zapisani v zakonu o pokojninskem zavarovanju, da pa jih mora plačati država iz proračuna preko socialnega in drugih programov. 7. Na novo je treba urediti pravice družin- skih in ovdovelih upokojencev. Poudariti je treba razliko med zaposlenimi in nezaposlenimi upokojenci. Vdovec zakonskega partnerja naj bi imel možnost izbirati bodisi med višjo pokojnino bodisi delom pokojnine umrlega zakonca. 8. V javno razpravo predloženi pokojnini-ski zakon bi poleg generacijsko-solidarnos-tnega principa moral imeti vgrajene tudi elemente kapitalsko-tržnih odnosov, temelječih na zavarovalniškem principu. V prehodnem obdobju naj bi se generacij-sko-solidarnostni delež zmanjševal, povečeval pa bi se kapitalsko-tržni delež. 9. Ker so za samostojno delovanje kapital-sko-tržnega sklada zelo pomembni zakoni s področja lastninjenja, privatizacije, denacionalizacije in stanovanjski zakon, moramo upokojenci od vlade zahtevati, da bodo ti zakoni konstituirani tako. da bodo omogočili nastajanje, v nadaljevanju pa funkcioniranje tega sklada. 10. Pri nastajanju v 9. točki navedenih zakonov bo moral SPIZ prevzeti aktivnejšo vlogo in nastopati s svojim videnjem pravic do odškodnine za odvzeto imovino pokojninskim zavodom v preteklosti. Vlada si mora prizadevati in upoštevati mnenje SPIZ-a. saj ta zastopa naše interese. Če bi se SPIZ kot zavod kapitalsko okrepil, bi stroškovno razbremenil gospodarstvo pa tudi državo. SPIZ naj bi dosegel, da se odvzeta imovina vrne ali da se oceni po možnosti v višini realne vrednosti in v obliki pravične odškodnine vloži v kapitalsko-tržni sklad. 11. Vsi novi zakoni, ki se nanašajo na socialno varnost upokojencev, morajo zagotavljati doslej doseženo raven teh pravic ali pa jih celo povečevati. V nobenem primeru jih ne smejo zmanjševati. Dosledno je treba uresničevati izhodišča vlade Republike Slovenije za socialno politiko (Poročevalec št. 6. SA 296. 18. 2. 1991) tudi na področju pokojninskega zavarovanja. 12. Ob tako pomembnem zakonu, kot je pokojninski zakon, je treba zagotoviti, da se bo javna razprava lahko razvila. Predlagamo, da se razprava podaljša za najmanj tri mesece. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je treba sprejemati po trifaznem postopku. 13. SPIZ-u je treba dati pobudo, da sam izdela ali pa pri ustreznem inštitutu naroči študijo, ki bo proučila predlagani model po-kojninsko-invalidskega zavarovanja naše stranke. V Ljubljani, 21. maja 1991 Komisija za sklepe glavnega odbora Sivih panterjev Republike Slovenije NAS GLAS Na« glas 12. 19. september IWI 17 Delegacija CDUiz Obrigheima na obisku Na povabil«) občinske organizacije SKD je konec avgusta na štiridnevni obisk v našo občino prišla delegacija občinske organizacije krščanskodemokratske stranke (('1)1') iz Obrigheima. Gostje so imeli ra/govore s svojimi strankarskimi kolegi in s krškim občinskim vodstvom, obiskali pa so tudi nekatere proizvodne obrate in več krajev v občini. Namen obiska je bil v prvi vrsti dobiti čim več informacij. Kot so /.utrdili gostje iz Nemčije, so doma precej dobro seznanjeni s spremembami v Sloveniji, manjka pa jim podrobnejših podatkov o političnem življenju pri nas Gostitelji so v program obiska vključili ogled proizvodnje ter pogovore z gospodarstveniki v I abodu in linperialu ter pri zasebnikih Resniku in Molanu. Ponudili pa so tudi precej možnosti, da so obiskovalci iz Nemčije spoznali našo gostinsko-turistično ponudbo, še posebej pa kulturne objekte in institucije ter njihovo bogastvo. Tako so jih popeljali v krško samostansko knjižnico, pletersko kar-lu/ijo in galerije v Kostanjevici. V družabnem delu programa pa so predstavili nekatere stare šege in običaje, med drugim veselo Jerne-jevo godovanje. (iostje so prinesli pozdrave od obrig-hcimskih pevcev, še posebej pa zahvalo /a lep zadnji obisk letos spomladi, najlepši od dosedanjih, ki je poglobil medosebne odnose. Danilo Siter je obisk ocenil zelo pozitivno: "Med razgovori smo ugotovili mnoge zanimive skupne točke in interese in smo veseli takega prijateljstva, ker se že kažejo konkretni rezultati, npr. v tisti pomoči, ki so jo dali za obnovo pokopališke cerkve. To je I5(M) l)M. ki so jih zbrali prebivalci mesta Ohrig-heim. Mi smo zagotovili, da bomo ta denar porabili izključno za ta namen. Veliko so nam povedali o delovanju njihovega skupščinskega sistema, o vlogi in delovanju stranke - na katerih področjih sploh lahko stranka soustvarja, preko svojih interesov pomaga izboljševati življenje v svoji okolici. Gostje so bili zadovoljni s pripravljenim programom. Dobro se zdi tudi njim. da smo se tako povezali. Predlagajo pa. da bi se sodelovanje med občinama razširilo na več področij življenja, tudi med raznimi stanovskimi organizacijami, na primer." Prihodnje leto bo prijateljstvo med občinama Krško in Obrigheim dopolnilo deset let. "Prav bi bilo. da bi takrat ponovno zasadili douglasijo." je opomnil predsednik CDU Kari Heinz Nesse. Kajti tista smrečica, ki so jo bili posadli pred krško občinsko stavbo ob sklenitvi prijateljstva med občinama, se je žalostno posušila. ,\'a pogovoru z vodstvom krške občine, od desne: Walter Ernst, blagajnik CDU Obrigheim, Kari Heinz ISesse, predsednik, Dušanka Ernst, Josepf Kreiss, član CDU in poslanec v občinskem parlamentu; Danilo Siter, predsednik SKD Krško, Marica Živič, SKD, Franc Černelič, predsednik IS SO Krško, Vojko Omerzu, predsednik SO Krško, Olaf Lovrenčič, prevajalec, in Tomaž Petan, član SKD Krško, (loto: Miloš Kukovičič) Aktiv kmečkih žena iz Krškega Na Killianovem sejmu v Obrigheimu Aktiv kmečkih žena iz Krškega se je v nedeljo. 8. septembra (s svojimi kulinaričnimi izdelki), udeležil velikega Kil-lianovcga sejma, ki ga v prijateljski občini Obrigheim prirejajo vsako leto na drugo nedeljo v septembru. Po desetih letih prijateljstva med občinama je bila to prva aktivna udeležba predstavnikov krške občine na omenjenem sejmu. Pri uradni otvoritvi je župan Obrigheima. gospod Roland Laucr. izrazil dobrodošlico predstavnikom občine Krško in veselje nad tem. da so se v Krškem odločili za sodelovanje. V svojem govoru je poudaril, da bi morali sodelovanje med občinama še poglabljati, in je goste povabil, naj se tudi v prihodnje udeležujejo Killianovcga sejma. Na ta dan je mesto Obrigheim eno samo sejmišče, ki privablja goste iz širše okolice. Prišli so tudi Slovenci iz Man-heima. Članice krškega Aktiva kmečkih žena so na svoji stojnici prodajale domače orehove potice, kruh, med... V kuhinji bližnjega katoliškega vrtca so cvrle piščanec, pekle ajdovo potico in jo prodajale še toplo. Tistim, ki jih je užejalo, so lahko ponudile cviček in slivovko, za sladokusce pa so imele na voljo medeno žganje. Pri obiskovalcih sejma so posebno zanimanje vzbudile slovenske narodne noše, v katerih so se pred stojnico 18 NaS glas 12. 19. september 1991 predstavniki Aktiva kmečkih žena (za vzorec so imele s seboj tudi nekaj mož) občasno zavrteli v ritmu polke in valčka. Dan po sejmu so si gostje v spremstvu župana mesta Obrigheim ogledali večjo sodobno kmetijo, ki se je kmečkim že- nam zdela atraktivna in za naše možnosti še dolgo nedosegljiva. Ogledali so si tudi grad v mestu Heidelberg. po kratkem premoru za nakupe pa so se odpravili domov. Vtisi vseh udeležencev Killiano- vega sejma v Obrigheimu so zelo ugodni. Za prenekatero udeleženko je bila to prva priložnost, da pokaže svoje znanje in zanj dobi priznanje celo v tujini. D D. Siter HOČEMO - ZNAMO - ZMOREMO MOST JE IME NOVEGA IZOBRA- ževalnega centra, ki gaje ustanovila nekdanja učiteljica krške srednje šole. prof. Majda KOLŠEK. Gre za zasebno šolo tujih jezikov, njena lastnica pa ima resen namen, da jo uveljavi s strokovnostjo in kakovostnim delom. Izbor, ki ga imajo na voljo bodoči slušatelji centra Most. je kaj pisan. Pouk bo letos organiziran v prostorih osnovnih šol Leskovec. Krško, Brestanica in Senovo za otroke ter v šoli dr. Mihajla Rostoharja za odrasle. Gospa Kolškova si je sicer zastavila za cilj. da bo našla prostore za svoj lastni, zaključeni center, a za začetek bo najela šolske prostore in kakovostne učitelje s teh šol. Tako bodo otroci po pouku in krajšem odmoru lahko kar nadaljevali z dodatnim usposabljanjem. Razdeljeni so v mlajše skupine (2. - 4. razred), ki se lahko odločijo za angleščino ali nemščino, ter starejše (5. - 7. razred), ki lahko izbirajo med nemščino in francoščino. Tako je v šolah v Brestanici in na Vidmu, v ostalih dveh pa je izbor prilagojen učiteljskemu kadru, ki je na voljo. Prvi krog tečajev bo potekal do konca polletja, trajali bodo 30 -45 ur, cena zanje pa je 2,5 - 3 tisoč dinarjev za otroke in 4.2 tisočaka za odrasle. Skupine bodo majhne, štele bodo do šestnajst udeležencev, v ceno tečaja pa je vračunan tudi kakovosten učbenik, in teh ima gospa Kolškova na zalogi dovolj. Pozanimali smo se. ali se namerava izobraževalni center Most preizkusiti tudi v kaki zahtevnejši obliki dela. kot je. na primer, uvajanje predšolskih otrok v svet tujih jezikov ali različne specializacije, ki so potrebne poslovnežem. S tem v začetku, po besedah lastnice, ne more biti nič. saj je za sedaj izčrpala kadrovske možnosti v tem kraju. Kakovosten učitelj je temelj uspešnega dela. saj se tudi starši ali odrasli kandidati pred vpisom v tečaj pozanimajo, kdo ga bo vodil. Zato se Majda Kolšek tudi zaveda, da bo v prihodnosti morala zaposliti vsaj nekaj lastnega kadra. AGENCIJO ZA VARNOST d.o.o. JE konec lanskega leta ustanovil Ljubo BOŽOVIČ, nekdanji delavec L'NZ. ki smo ga doslej predstavljali kot učinkovitega in zagnanega organizatorja širjenja karateja med mladimi naše občine. Gospod Božovič priznava, da je pričakoval veliko ugodnejši odziv na preko 1.000 poslanih pisnih ponudb v podjetja krške in brežiške občine, saj je bilo iz statistik moč razbrati, da se je glede na leto '90 kriminaliteta povečala za preko 400 %. Tako se je trenutno (ob sicer široko registrirani paleti oblik in objektov varovanja) omejil na delo z večjimi podjetji, ki so prisiljena krčiti število zaposlenih. Dosedanje čuvaje tam nadomeščajo z učinkovitimi alarmnimi sistemi, povezanimi s centralo, v kateri se VEDNO dežura. Ob alarmu zagotavlja Agencija za varnost zelo hitro in učinkovito posredovanje. Sodelujejo tudi s postajo milice in upravo za notranje zadeve. Oprema je v glavnem uvožena, nabavljajo jo preko Janusa iz Kranja, projekt za sistem pa izdelajo sami. skupaj s krškim Savaprojektom. Investicija v opremo se po besedah g. BožoviCa povrne v 3 - 4 mesecih, potem pa je menda 5- do 7-krat cenejša, kot bi bili ljudje, zaposleni na čuvajskih mestih. Montaža ustrezne elektronske zaščitne napeljave bi podjetje s približno 200 zaposlenimi stala 10 - 15 tisoč DEM. Za oktober načrtujejo v krškem Delavskem domu organizacijo velike razstave, s katero naj bi elektronsko opremo za varovanje objektov približali ostalim možnim uporabnikom v Posavju. Kdo zavira delo skupščine Desetega maja 1990 konstituirana skupščina občine Krško ima tri zbore, v vsakem po 27 delegatskih mest. Zbor združenega dela je imel doslej 9 sej, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor vsak po osem sej, izvoljeni delegati pa so se jih udeleževali takole: ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: Jože Molan (Videm) 7-krat. Božo Cizelj (Videm) 5-krat. Sonja Ko-stevc (Videm) 5-krat. Anton Jane (Videm) 5-krat. Franc Lapuh (Metalna) 7-krat. Anton Žigante (SOP) 6-krat. Stane Zorko (SOP) 7-krat. Marija Urek (NEK) 0-krat. Herman Kunej (Elektrarna Brestanica) 2-krat. Ivan Žoher (Labod) 9-krat. Franc Volčanšek (Pionir) 4-krat. Janko Hrovat (Kostak) 8-krat, Mirko Zorič (Transport) 4-krat. Stanko Levičar (Bor) 5-krat. Vili Manček (Preskrba) 7-krat. Marjanca Mlinaric (Posavska banka) 0-krat. Jože Horvat (Žito) 5-krat. Ivan Kozole (Agrokombinat) 6-krat. Jožko Cunk (Iskra) 0-krat, Jelka Zidarič (šole) 6-krat. Vinko Fric (srednja šola) 8-krat. Rudolf La-dika(ZD Krško - od 11. 7. 1991) 1-krat. Jože Menic (kmetje) 4-krat. Franc Obrč (kmetje) 0-krat. Ivan Molan (obrtniki) 7-krat. Gabrijel Metelko (upravni organi) 8-krat. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Stanislav Čuber (Brestanica) 6-krat. Mitja Orožen (Brestanica) 7-krat. Jože Stibrič (Dolenja vas) 5-krat. Jože Kodrič (Gora) 3-krat. Franc Bogovič (Koprivnica) 5-krat. Janez Kuhar (Kostanjevica) 6-krat. Ruža Jereb (Kostanjevica) 5-krat. Miran Resnik (Krško) 6-krat. Metod Sonc (Krško) 6-krat. Ivan Pislak (Krško) 0-krat. Stane Sunčič (Krško) 6-krat. Niko Žibret (Krško) 4-krat. Alojz Lekše (Veliki Podlog) 5-krat. Franc Urbanč (Krško polje) 4-krat. Rudi Deren-čin (Senuše) 6-krat. Jože Arh (Leskovec) 3-krat. Marjan Arh (Leskovec) 8-krat. Viljem Vrhovšek (Podbočje) 8-krat. Tončka Černelič (Podbočje) 7-krat. Jože Žabkar (Raka) 6-krat. Franc Ul-čnik (Raka) I-krat. Viljem Bo-horč (Rožno) 7-krat. Janja Zor-ko-Kurinčič (Senovo) 2-krat. Jože Požun (Senovo) 7-krat. Miha . Sentca (Senovo) 7-krat. Franc Lekše (Veliki Trn) 8-krat. Jože Slivšek (Zdole) 4-krat. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR: Janez Abram (SKZ-LS)) 8-krat. Maksimilijan Babic (SDP) 5-krat. Vida Ban (Zeleni) 8- krat. Franc Češnovar (SKZ-LS) 5-krat. Martin Češnovar (SDSS) 3-krat. Branka Kastelic (SDP) 7-krat. Alojz Kerin (SKD) 2-krat. Ljubo-mir Kovač (SKD) 4-krat. Miloš Kukovičič (SKD) 8-krat. Andrej Martine (SKD) 2-krat. Silvo Mav-sar (Zeleni) 4-krat. Ivan Mirt (LDS) 5-krat. Ida Novak-Jerele (LDS) 8-krat. Vojko Omerzu (SSS) 8-krat. Tomaž Petan (SKD) 8-krat. Janez Rošker (SDP) 0-krat. Danilo Siter (SKD) 7-krat. Jože Strgar (SKZ) 7-krat. Gorda-na Šeško (LDS) 7-krat. Branko Šoba (SKZ-LS) 6-krat. Slavko Šribar (SSS) 8-krat. Polona Urek (SDP) 7-krat. Hinko Uršič (LDS) 7-krat. Branko Vodopivc (SKZ-LS) 5-krat. Andrej Zupančič (SDP) 3-krat. Janez Žarn (SKZ-LS) 7-krat. Marica Živič (SKD) 7-krat. Iz tega pregleda lahko volilci lepo vidijo, kdo čisto nič ali zelo malo hodi na seje. Malo težje pa je videti, daje bil doslej zborzdru- NaS glas 12. 19. september 1991 19 ženega dela tisti, ki se je največkrat zbral v premajhnem številu, da bi lahko veljavno sklepal, hkrati pa se je zaradi tega marsikdaj zavleklo sprejemanje sklepov eele skupščine. Delegati zbora so sami sklenili oceniti razloge za to. Veliko jih je menilo, da bi bilo prav. ko bi zbor zasedal ločeno in samo v nujnih primerih skupaj z ostalima dvema. Pokazalo se je namreč, da ni težav z udeležbo, kadar zbor zaseda sam. Takrat je tudi bolj učinkovit, kajti - takih mnenj smo slišali več - delegati v lem zboru se ne čutijo sposobne, da bi strokovno razpravljali o čisto vseh zadevah, ki se pojavljajo v skupščini, tako kot to počno delegati ostalih dveh zborov. Za tisto, za kar se čutijo najbolj pokli- cane, namreč gospodarstvo, pa po njihovi oceni v skupščini ni niti časa niti posluha, pa čeprav bi razmere velikokrat terjale temeljit pogovor tudi o tem. Kajti dokler gospodarstvo ne bo dobilo lastnikov, do tedaj ne bomo mogli reči. naj se politika v gospodarstvo ne vtika. Čisto nasprotno, a zelo tehtno mnenje Janka Hrovata (Kostak). da bi zbor ravno zaradi razmer v gospodarstvu moral vztrajati pri skupnem delu z ostalima zboroma in pri tem bolj odločno in vztrajno nastopati s svojimi argumenti, ni naletelo na odobravanje. Predsednik zbora Ivan Kozole je sprejel obvezo, da bo tudi predsedstvo skupščine zaprosil, naj zboru omogoči, da bo zasedal sam. ZLATA MEDALJA ZA MODRO frankinjo je najvišji dosežek kletarjev krškega M-Agrokombinata, kar so jih prejeli za vina lanske trgatve ('90). Dobili so jo na letošnjem sejmu Vino '91 v Ljubljani, prav tam pa so "pobrali" še srebrne medalje za cviček (letnik '90). laški rizling - pozna trgatev (letnik '87) in za sauvignon - pozna trgatev (letnik '87). Njihova modra frankinja (letnik '90) je prejela zlato medaljo tudi pri ocenjevanju vin na letošnjem Radgonskem sejmu, medtem ko je dobil cviček bronasto medaljo. Svoja vina so prepustili tudi ocenjevanju občinstva, saj so jih ponudili tudi na sejemskih degustacijah. Ravno tako pa so v Ljubljani organizirali še dodatno degustacijo svojih (razstavljenih) vin in sremičana v gostilni Ajda. ki deluje pri kavarni Evropa na Ajdovščini. Tam so k pijačam dodali še ponudbo tipičnih dolenjskih kulinaričnih specialitet. Agrokombinatovi kletarji so svoja vina prijavili tudi oktobra na sejem vin ANUGA v Kolnu (tja bodo poslali v ocenjevanje tudi modri pinot) in na Zagrebški velesejem, če ga bodo sploh uspeli organizirati. Sicer pa se jim je, po besedah gospoda Marjetica, že povrnila tudi udeležba na prireditvi ob otvoritvi predora pod Karavankami: iz Celovca so dobili naročilo za večjo količino cvička! Obvestilo o cepljenju lisic proti steklini V soboto, 26. oktobra 1991, bodo lovci vseh treh posavskih občin polagali v loviščih vabe s cepivom za cepljenje lisic proti steklini. V vabi, ki je sestavljena iz loja in ribje moke, je mehurček s cepivom, ki se razlije po sluznici gobca, ko lisica ugrizne ali pregrizne vabo. Preko sluznice in žlez gredo cepilna telesca (virusi) v notranjost organizma in v kri, kjer povzročijo reakcijo, da postane organizem lisice odporen proti steklini. Vaba je v obliki kvadrata, velika 5x5 cm in debela približno 1,5 cm, rjavo-sive barve, za človeka neprijetnega vonja po ribah in živalski maščobi, ki privablja lisice. Kužna je 14 dni od dneva, ko je položena. Vabe se ne prijemajo z golo roko, zato jih lovci polagajo z rokavicami. Če vabo pojedo druge mesojede živali (kuna, dihur, mačka, pes, ujede), jim ne škoduje, vendar potem vabe ne dobi lisica, ki ji je bila namenjena. Opozarjamo vse krajane, posebno še otroke, naj se vab ne dotikajo. Če se kdo dotakne vabe z golo roko, si jo mora takoj izprati. Če se cepilna tekočina razlije po ranjeni koži ali pride v stik z očesom, mora oseba to takoj javiti zdravstveni ali veterinarski službi, ki ga bo napotila v najbližjo antirabično ambulanto Zavoda za socialno medicino in higieno. V času cepljenja lisic z vabami - to je 14 dni od nastavljanja vab - je prepovedan lov s psi. Prav tako bodo lovci v tem času strožje nadzorovali lovišča in pse, ki se prosto gibljejo brez nagobčnika, pobijali. Ta ukrep je zaradi prisotnosti stekline med živalmi predpisan že dalj časa, vendar se bo v tem času poostreno izvajal. Akcija cepljenja, ki se bo izavjala še dvakrat, in to spomladi ter jeseni 1992, ima preventivni namen - da se imunizirajo vse lisice, ki so glavni prenašalec stekline od divjih na domače živali in na ljudi. S tem se bolezen ne zatre, vendar se za dalj časa prekine nevarnost in hitro širjenje bolezni. Po programu Republike Slovenije, ki je usklajen s sosednimi državami (Avstrijo, Italijo), bo cepljenje lisic do konca leta 1991 zajelo celo območje naše republike. Hkrati z opisanim cepljenjem pri nas cepijo v tem času lisice tudi naši sosedje na obmejnem območju Štajerske in Koroške v Avstriji. Na našem območju je bilo lansko leto ugotovljenih 44 primerov steklih živali. Ta podatek o prisotnosti bolezni navajamo z željo, da starši opozorijo otroke, da je nevarno prijemati ali loviti divje živali. Stekle živali pa navadno ne bežijo pred človekom in se pustijo prijeti. Veterinarski inšpektor Hinko Maver, dipl. vet MESARIJA JE NOVA PRIDOBI- tev obnovljene Agrokombinatove zgradbe v Leskovcu. Nekoliko so zmanjšali skladišče zadruge in tako pridobljen prostor preuredili v mesarijo. V njej prodajajo sveže meso in suhomesne izdelke M-Agro-kombinatove kostanjeviške klavnice. Ob nedeljah in ponedeljkih je lokal odprt med 6. in 9. uro. ostale dneve med 6. in 12., ob sredah popoldne med 14. in 16. in ob petkih popoldne med 14. in 17. uro. Mesarija obratuje od 28. avgusta in poslovodja, gospod Martin Kučič (na sliki), trdi. da so ga stranke že tudi odkrile. Promet raste. Druga fotografija je iz sosedne prodajalne, ki je ohranila dosedanjo ponudbo ("vse razen lokomotive"), saj so jo samo pobelili in pospravili, medtem ko je za nove police in pulte očitno zmanjkalo denarja. 20 N;iš glas 12. Iv september IWI Občinski center za obveščanje deluje tudi v miru Občinska skupščina je na zadnjem rednem zasedanju sprejela Odlok o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini Krško, v katerem je določeno, da prične I. oktobra 1991 neprekinjeno delovati občinski center za obveščanje. POKLIČITE NAS V VSEH PRIMERIH, KO SO OGROŽENA ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA IN MATERIALNE DOBRINE IN 1. V PRIMERU VEČJIH PROMETNIH IN DRUGIH NEZGOD; 2 OB POŽARIH IN EKSPLOZIJAH; 3 PRI POJAVU NALEZLJIVIH ALI DRUGIH BOLEZNI; 4. OB PREKINITVI ELEKTRIČNEGA TOKA ALI POMANJKANJU VODE; 5. OB NEVARNOSTI SNEŽNIH IN ZEMELJSKIH PLAZOV ALI ŽAMETOV; 6 V VSEH OSTALIH PRIMERIH POTREBE OBRAMBNEGA IN SAMOZAŠČITNEGA UKREPANJA. Območna organizacija sindikatov Stališča in sklepi o lastninski zakonodaji Center opravlja zlasti naslednje naloge: - sprejema in prenaša ukaze, odredbe in obvestila o izvajanju ukrepov za pripravljenost in mobilizacijo ter drugih ukrepov: - zbira in analizira podatke o vseh vrstah nevarnosti vojnih dejstvovanj. izrednih razmerah, naravnih in drugih nesrečah ter o posledicah, ki jih lahko povzročijo te nevarnosti: - zbira druge podatke, pomembne za obrambno in samozaščitno delovanje: - obvešča prebivalstvo, določena vodstva in organe in organizacije družbenopolitične skupnosti ter druge organizacije in skupnosti o nevarnostih in njihovih posledicah na območju družbenopolitične skupnosti (občine); ' - seznanja pristojna vodstva organov občine, ki vodijo obrambno in samozaščitno delovanje, s splošnim stanjem na območju občine; - izmenjuje podatke splošnega ali skupnega pomena za obrambno in samozaščitno delovanje s centri sosednih občin ter republiškim centrom in službami za opazovanje in obveščanje oboroženih sil; - alarmira prebivalstvo ter organizacije in skupnosti na območju občine; - opravlja dežurstvo tudi za * Poklicno gasilsko enoto Krško * Kostak Krško * Cestno podjetje Novo mesto enoto Krško * Posavski veterinarski zavod Brežice - veterinarsko postajo Brestanica * Medobčinski inšpektorat Krško vse inšpekcije * sodnika za prekrške * preiskovalnega sodnika * javnega tožilca in druge po sklepu izvršnega sveta - opravlja druge naloge, ki jih v okviru pristojnosti in konkretnih možnosti centra s posebnim sklepom določi izvršni svet občinske skupščine. Center za obveščanje ima telefonsko številko 985 in telefonsko številko 21-4%. Da bo center za obveščanje lahko opravljal svoje naloge in obveščal o vseh nevarnostih, prosimo občane, da o vseh primerih, kjer bi bili ogroženi ljudje, materialne dobrine, ob predstoječih nevarnostih pokličejo center za obveščanje na številko 985. Delavci centra bodo vedeli, kako ukrepati. Sekretariat /.a obrambo Na posvetu predsednikov sindikatov podjetij, ki je bil 6. septembra letos, smo ob razpravi o predlogih zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij v družbeni lasti, o denacionalizaciji in o zadrugah sprejeli naslednja stališča in sklepe: 1. Smo za lastninjenje podjetij, saj bodo samo znani lastniki premoženja znali poskrbeti za učinkovitost njihovega denarja. Smo za vračanje nesmiselno ali protizakonito odvzetega premoženja. Smo za sodobne zadruge kmetov in obrtnikov. 2. Če že razmišljamo o "Evropi", potem morate v teh zakonih videti tudi naš interes, saj smo bili delavci neposredni soustvarjalci družbenega premoženja, pogosto na račun nižjih plač. 3. Vzporedno s temi zakoni naj se sprejme tudi zakon o soupravljanju, kar je ena izmed tako imenovanih evropskih norm za udejanjanje človekovih pravic. 4. Zaradi vpliva teh zakonov na zaposlenost mora vlada obenem sprejeti tudi raZvoj-no socialni program. Sedanja delovnopravna zakonodaja ne daje niti minimalnega varstva delavcem. 5. Podpiramo sklepe in stališča izredne konference ZSSS. 6. Hočemo postati partner v. razgovorih z vlado in skupščino Republike Slovenije, saj smo vsi zainteresirani za ekonomsko močno samostojno državo. 7. Smo proti predlagani klasifikaciji podjetij. Naj bo lastninjenje opravljeno za vse pod enakimi pogoji. Trg pa naj pokaže, kdo bo preživel. Bojimo se namreč močnega prelivanja kapitala. 8. Brez dokapitalizacijc ne bo uspešnega lastninjenja. 9. Smo proti splošnim državljanskim delnicam, ker na njih ni znanega nosilca. Smo za delnice znanih podjetij, najbolje kar tistih, v katerih so delavci zaposleni ali pa so iz njih odšli v pokoj. 10. Poslance iz Posavja opozarjamo, da so naši člani, ki se zavzemajo za ta stališča, iz vseh strank. Torej tudi njihovi volilci. Torej ste. gospodje poslanci, odgovorni tudi svojim volilcem. in ne le strankarskim vodstvom. Zato smo prepričani, da boste v parlamentu zastopali tudi naša (vaša) stališča. Naša stališča smo poslali izvršnim svetom občin Brežice. Krško in Sevnica, poslancem Republike Slovenije iz Posavja. predsedstvu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območni gospodarski zbornici Posavja in sredstvom obveščanja. Območna organizacija sindikatov Posavja Naš glas 12. Is>. september IV9I 21 Pojasnilo o oporečnosti vode v vodovodnem sistemu Kostanjevica Na področju Kostanjevice in Šentjerneja se je 17. avgusta pojavilo precejšnje število prebivalcev s črevesnim obolenjem. Odvzeti vzorec pitne vode je pokazal, da v vodi ni bilo klora. Tako je bila voda po sanitarnih predpisih oporečna in za pitje brez prekuhavanja neprimerna. Zaradi epidemije in možnosti, da je bila ta posledica oporečne vode, so se na Kostaku zglasili republiški in medobčinski sanitarni inšpektorji ter zadevo raziskali. Pregledani so bili vsi dokumenti - evidence odvzetih vzorcev, sistematskih pregledov delavcev, ki opravljajo to dejavnost - ter opravljen ogled črpalnega sistema Kostanjevica. Tako na odvzem vzorcev kakor tudi na zdravstveno pregledane delavce ni bilo pripomb, na črpališču pa so bile ugotovljene tehnološke zastarelosti. Črpalke se namreč pri okvari plinskega klorinatorja ne ustavijo in tako dajo v obtok in porabo neklorirano in zato v večini primerov bakteriološko oporečno vodo. Ugotovljeno je bilo. da kaptažno vodno zajetje s lako nezaščitenim kraškim zaledjem ne jamči neoporečne vode v zajetju. Voda se občasno kali. sistem pa tudi nima čistilne naprave. Inšpekcija je zaključila, da je vodo treba do nadaljnjega prekuhavati zaradi suma. da je povzročila epidemijo. Upravljalen! vodovoda je naložila, da mora o tem po javnih medijih obvestiti porabnike vode. do I. novembra letos pa skupaj z odgovornimi občinskimi službami izdelati sanacijski program. Kostilk je po večletnih izsledkih preiskav vzorcev, odvzetih na izviru, ugotovil, da se kvaliteta vode v kaptažnih zajetjih in vodnjakih slabša tako kemično kot bakteriološko. Zaradi tega smo zastavili sanacijske programe in predvideli tehnološke izboljšave sistemov. Vendar so za to potrebna izdatna investicijska finančna sredstva, ki pa jih Kostak s svojimi sredstvi enostavne reprodukcije ni zmožen zagotoviti. Kako pa so med ostalimi nerazumevanji padali naši programi tudi javno, pred občinsko zgradbo, je javnosti znano. Tako smo se morali prilagoditi in. kot smo to naredili v Kostanjevici (in na drugih sistemih), vgraditi polavtomatsko mehanizacijo ter uvesti fizično kontrolo vode z dnevnim obhodom. Pri obhodu črpališča 16. avgusta ob 15. uri je bilo stanje normalno. 17. avgusta dopoldne pa smo ugotovili, da v omrežju ni klora. Takoj smo šli pregledat še črpališče in odkrili, da je odpovedala plinska črpalka. To smo sanirali, vendar je bila voda v omrežje črpana z možnostjo po oceni od 1 do 15 ur. Ni namen tega pojasnila, da bi se izognili odgovornosti. Kostak bo v predvidenem roku izdelal sanacijski program, katerega pa (o tem smo lahko prepričani) ne bo financiral republiški inšpektorat. Kot smo že omenHi. to ni edini oporečni vir pitne vode. Iz tega torej sledi, da bo Kostak izdelal sanacijske programe tudi Poročilo o delovanju NE Krško JULIJ 1991 v Proizvedena električna energija: 164.440 MWh (neto). Segrevanje Save: - dovoljeni delta T: 3.()°C - maksimalni delta T: 2.53°C - povprečni delta T: 0.72°C Tekočinske emisije 1. Koncentracija radioaktivnosti v efluen-tih pred izpustom v Savo je bila v mejah za pitno vodo (po Ur. listu SFRJ. H/87, za 4ku-pine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinskih eflucntih (tritij - 20 TBq. ostali dopustni radionuklidi - 200 GBq): - tritij 28 % - ostali 0.07 % Plinske emisije 1. Koncentracija radioaktivnosti (na razdalji 500 m) je bila v mejah za zrak (po Ur. listu SFRJ. 8/87. za skupine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od letno dovoljene doze za NEK zaradi emisije na razdalji 500 m (50 mikroSv): 0.0001 % . Radioaktivni odpadki 1. Število radioaktivnih sodov, uskladiščenih julija: - RAO srednje aktivnosti: 49 - RAO nizke aktivnosti: 0 2. Število vseh do sedaj uskladiščenih sodov: 8154. za ostale sanitarno nezanesljive vire z večjo stopnjo varovanja neoporečnosti vode. Kakšno stopnjo varovanja bomo dosegli, bo odvisno največ od tega. kako globoko smo sposobni in pripravljeni seči v žep. Izkoriščamo tole objavo še za splošno obvestilo potrošnikom iz sistemov Ore-hovec, Črešnjevce in Senovo-Brestani-ca, naj ob vsaki povečani motnosti vode brez prekuhavanja ne uporabljajo za direktno uživanje, ker kljub maksimalni dozi na klorinatorju ne moremo zagotoviti neoporečnosti, sistemov pa zaradi drugih življenjskih potreb ni smiselno izklapljati iz obratovanja do zmanjšanja kalnosti. Prosimo za razumevanje. Kostak Krško AVGUST 1991 Proizvedena električna energija: 348.720 MWh (neto). Segrevanje Save: - dovoljeni delta T: 3.0°C - maksimalni delta T: 2.66°C - povprečni delta T: 1.98°C Tekočinske emisije 1. Koncentracija radioaktivnosti v eflucntih pred izpustom v Savo je bila v mejah za pitno vodo (po Ur. listu SFRJ. 8/87. za skupine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinskih eflucntih (tritij - 20 TBq. ostali dopustni radionuklidi - 200 GBq): -tritij 0.47 % - ostali 0.003 % Plinske emisije 1. Koncentracija radioaktivnosti (na razdalji 500 m) je bila v mejah za zrak (po Ur. listu SFRJ. 8/87. za skupine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od letno dovoljene doze za NEK zaradi emisije na razdalji 500 m (50 mikroSv): 0.0002 % . Radioaktivni odpadki 1. Število radioaktivnih sodov, uskladiščenih aprila: RAO srednje aktivnosti: 31 - RAO nizke aktivnosti: 0 2. Število vseh do sedaj uskladiščenih sodov: 8185. Avgusta je elektrarna dosegla 100-odstotno razpoložljivost in75,6-odstotno izkoriščenost. 22 . Naš glas 12. 1^. september 1W1 Delavska univerza Znanje na trgu Krška delavska univerza je v pretekli sezoni izvedla čez 50(1» izobraževalnih ur v okoli 70 programih z več kot 1200 udeleženci. Tudi ponudba programov za novo sezono je obsežna in raznovrstna, vendar dopuščajo možnost, da se bo udeležba zmanjševala, saj seje socialna stiska ljudi že lani začela kazati tudi na tem področju. Stroški namreč v celoti bremenijo uporabnike, novi sistemski zakon za to področje, ki bi vpeljal redno participacijo proračunov (države in občine), je sedaj šele v osnutku, zaenkrat pa so taki prispevki odvisni le od posluha tistih, ki skrbijo za razporejanje denarja za izobraževanje. Program se oblikuje na osnovi lastne ocene, po potrebah in interesih občanov in podjetij. Vendar so se slednja zadnje čase precej zaprla, ne spodbujajo več svojih delavcev niti jim ne financirajo izobraževanja. To se zelo pozna, v preteklih letih je DU SI) odstokov dohodka ustvarjala na tak način. Število udeležencev se je že do lani zmanjšalo na kakšnih 60 odstotkov od običajnega števila iz prejšnjih let. Kljub temu pa je DU povečala število programov, predvsem tistih za pridobitev izobrazbe. Letos bodo prvič izvajali program ekonomske fakultete iz Ljubljane, imenovan bu-siness school. ki po triletnem študiju daje naziv ekonomista. Med kandidati je največ zanimanja za zunanjetrgovinsko smer. sicer pa so možne tudi druge usmeritve in je študij v prvem letniku za vse enak. Zanimivo je to. da se v ta program lahko vpišejo vsi kandidati z dokončano V. stopnjo izobrazbe ne glede na usmeritev, torej tudi gradbeni ali kmetijski ali drugi tehniki. Stroški tega programa so dokaj visoki, izračunani v vrednosti 1000 DEM. Od tega je 500(1 din vpisnine, ki jo je treba plačati v enkratnem znesku, ostalo pa v več obrokih. Med dejavnosti mlajšega datuma sodi tudi avto šola. Od lanskega aprila, ko so na DU vpeljali to novost, seje povečala konkurenca na tem področju (zdaj že štiri avto šole). Zato se trudijo za čim večjo kakovost in nudijo tako organizacijo, ki bi olajšala pot do vozniškega izpita: tečaj (PP je brezplačen, z zdravstvenim domom se dogovorijo za zdravniške preglede, potem takoj sledi možnost praktičnega usposabljanja. Informacije in pomoč dajejo vsakodnevno v vsem delovnem času. Pomagajo tudi kandidatom drugih avto šol pri izdaji priglasnic in izpolnjevanju obrazcev za prijavo za vozniški izpit. Predavatelji za višje in visoke šole seveda prihajajo iz matičnih šol. za srednje pa predvsem iz krške tehnične šole in brežiške gimnazije, nekaj iz osnovnih šol. v programih usposabljanja so tudi predavatelji iz. podjetij. Izkušnja Mimike Novšak, direktorice krške delavske univerze, je takšna: "V Posavju je kar težko dobiti ustrezne kadre, niso pripravljeni svoj prosti čas nameniti temu delu. ker je to zahtevno, obremenjujoče; v tem trenutku manjka predvsem profesorjev tujih jezikov." Niso pa kadri edina niti največja težava: "Razen programa osnovne šole za odrasle -tega financira proračun, kadar je pač organizirana - naša delavska univerza financira svojo dejavnost na tržni osnovi." pravi direktorica Novšakova. "Po vseh občinah ni tako. Večinoma je razmerje takšno, da tri četrtine svoje dejavnosti delavske univerze financirajo same. preostali del pa proračun. Ponekod pokriva osebne dohodke zaposlenih, določene dogovorjene programe itd., odvisno predvsem od posluha funkcionarjev. V Krškem to ni uspelo. Delavska univerza je bila v bivši izobraževalni skupnosti, tam je imelo vedno prednost šolstvo. Ko je začelo zmanjkovati denarja, so ga najprej vzeli delavski univerzi." Kaj se torej delavski univerzi obeta v prihodnje? Monika Novšak pričakuje, da bo ministrstvo za šolstvo v večji meri podprlo to dejavnost, da se bo oblikoval naeionalni program izobraževanja odraslih in da bodo po- Monika ISotšak tem programi tudi sofinancirani. To bi po mnenju Novšakove prineslo večjo pestrost, večjo dostopnost občanom, večjo kvaliteto večjo strokovnost. Ta pričakovanja niso povsem brez podlage: "V republiki obstaja študija o dolgoročnem razvoju izobraževanja odraslih. Slovenija naj bi dobila center za pospeševanje razvoja izobraževanja odraslih, področje naj hi dobilo svoj sistemski zakon. Doslej je bilo vse prepuščeno iniciativi zaposlenih na DU. v osnutku zakona pa je preih ideno. da naj bi tretjino sredstev prispevala država, naslednjo tretjino upravni organ in preostali del udeleženec izobraževanja. Tako in še eelo bolj ugodno je to urejeno v zahodnih državah." Delavska uni\er/a krško VPISUJE v lil 1SISISS S( IK )()l V 7/7 (\ is/, i posUnno šolo ti Ljubljana) - v VIŠJO UPRAVSO ŠOK) L <>/. .'. letnik - v IRGOVSKO POSI.OVODSKO ŠOLO - v UKONOMSKO SRP.DNJO ŠOI O -.?. letnik - v L'SO program: KUHARSKI IN NATAKARSKI POMOČ SIK. II. stopnja - v d.. 7. in S. r. OSNOVNI: ŠOI.F. za on rasi.p: in » tečaje: tujih jezikov za otroke in odrasle angl.. nem., ital. za voznike inštruktorje inot. vozil kategorij A in 15 za strojnike centralnega ogrevanja - za strojnike plinskih naprav - za viličariste - za voznike motornih čolnov - C PP za voznike mot. vozil - AVTO ŠOLO ter praktično vožnjo na vozilih R 5campus \ PD in higienskega iiiiniiiiuni.i kletarjeuja in stekleniiVnja mu strežbe v gostinskih lokalih šivanja in krojenja strojnega pletenja računalništva Vpis r program HISIMI-.SS SillOOl. ho v četrtek, P>. septembra I1)')! ob 16. uri v sejni dvorani A Skupščine občine Krško. Vsi, ki bi se še teleti vpisali, morajo k vpisu prinesli originalno spričevalo srednje šole ali diplomo, obrazec 1,71 za vpis na univerzo, nov izpisek iz rojstne ali poročne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi ali prijavi na zavodu za zaposlovanje, osebno izkaznico, kemični svinčnik, dve fotografiji 4 x 5 cm in 5000 din. Vpis in informacije: Delavska univerza Krško, CKŽ 15, tel. (0608) 31-152, vsak dan od 7. do 15. ure. STORITE NEKAJ ZASE - VK1JU-ČITE SE V IZOBRAŽEVANJE! NaS glas 12. 1». september IWI 23 HOČEMO ¦ ZNAMO ¦ ZMOREMO • HOČEMO ¦ ZNAMO ¦ ZMOREMO TANTADRUJ, GLASBENA SKUPINA, KI izvaja kanlavtorsko glasbo s kitaro in pihali, je imela 19. julija koncert v krški pokopališki cerkvi. Prireditev je bila namenjena zbiranju sredstev za obnovo objekta. Žal je svoje prispevala tradicionalna ncnavajcnost Krčanov. da bi se v večjem številu udeleževali podobnih kulturnih dogodkov, kar pa razpoloženja obiskovalcev in vrednosti nastopa nikakor ni prizadelo. (Foto: Miloš Kukovičič) TUDI JANKO AVSENAK SE JE ZNAŠEL na listi tehnoloških presežkov. To je le nelepa definicija stanja, ko je podjetje v stečaju in pošilja svoje delavce najprej na čakanje (doma), nato pa na cesto. Tam, kjer so to poizkusili na lastni, koži vedo, kako se človek in njegova okolica počutita. Predvsem pa je ob vsem važno to, da se ljudje v taki stiski pričnejo obračati na svojo pamet in znanje. Eden takih je tudi Janko Avsenak, strojni tehnik, doslej zaposlen pri kontroli kakovosti v SOP-u. Bolj kot po tem je seveda gospod Avsenak že ves čas znan po svoji kakovostni glasbeni dejavnosti. Učinkovito vodi moški pevski zbor iz Brestanice in krški mešani zbor "Viktor Parma". Pri njem smo preverili govorice, češ da bo zdaj, ko ima časa dovolj, ročno izpilil vsakega pevca, ki mu glas med nastopom ne bo zvenel dovolj ubrano. Izvedeli smo, da se resnično namerava intenzivneje kot doslej ukvarjati z glasbo, da se bo poklicno lotil uglaševanja klavirjev (s tem ima bogate izkušnje), da namerava odpreti delavnico za popravilo glasbil in ob njej prodajalno glasbene literature. Iz svoje bogate glasbeniške dejavnosti je namreč potegnil izkušnjo, da se do tiste "ta prave" literature človek sila težko dokoplje. Fotografijo s krškim mešanim pevskim zborom smo posneli med nastopom pevcev na proslavi 120-letnice obstoja Gasilskega društva Krško. KOSTANJEVIČANI SO TO POLETJE spravili pod streho že 12. Kostanjcviško oziroma Beneško noč. O taki prireditvi so se pogovarjali že veliko let prej. preden sojo prvič uresničili. Največ zaslug za to. daje "beseda meso postala", ima prav gotovo Prforccnhaus. ki že poleti misli na zimo. Pozimi je namreč pustovanje, zanj pa je treba denarja. Zato Prforccnhaus leto za letom prireja Kostanjcviško noč in dohodek od nje je skoraj edini vir (poleg prostovoljnih prispevkov krajanov, seveda), ki že vrsto let pomaga, da se ohranja šelmovanjc. izvirni ljudski pustni običaj. Letos je prireditev s svojim obiskom počastilo kakšnih 2000 ljudi, v blagajni je ostalo okoli 50 tisočakov čistega, tako da so organizatorji nadvse zadovoljni, čeprav so morali prireditev zaradi znanih dogodkov za dober mesce prestaviti. Na sliki: vrh Prforccnhausa se je pripeljal s splavom. Poleg godbe so od leve strani: kapelnik. kanonik (malce v ozadju) in predsednik. S splava so odšli na polletni občni zbor Prforccnhausa. sledil je humoristični program, v čolnih na Krki so prižgali lampijo-ne. potem je bila veselica - do jutra... (Foto: Slavko Sintič) 24 DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRŠKO JE organiziralo tridnevni izlet (5.-8. septembra) v Poreč. Udeležilo se ga je 130 članov. Prvič je bil v izlet vključen tudi del programa iz že znane Šole zdravega življenja. Poimenovali smo ga Program Dren in je sestavni del dejavnosti na novo ustanovljenega sindikalnega podjetja DREN d.o.o., podjetja za rekreacijo in turizem. Namen programa je bil. da udeleženci praktično preizkusijo ustrezno telesno vadbo, s katero lahko v večji meri poskrbijo za svojo boljšo funkcionalno kondicijo. Tako se je vsak dan začel z jutranjim sprehodom, rahlim razgibavanjem in dihalno vadbo. Na ta način so osvežili organizem in izboljšali počutje. Presenetljiv je bil odziv, saj se je aktivnosti udeležilo preko 50 upokojencev in ni bilo malo tistih, ki jih imajo že nad sedemdeset ali so celo prekoračili osemdeseta. Veliko med njimi jih je menilo, da tudi oni nujno potrebujejo tako načrtovano aktivnost za "jesen življenja", ki je lahko najprijetnejše življenjsko obdobje. In kar je še zelo pomembno: prepričali so se. 'da to še zmorejo. Za popestritev popoldneva je bilo organizirano rekreacijsko tekmovanje v pikadu za ženske in moške. Prvi trije iz vsake skupine so prejeli Drenovo priznanje. Za ves ostali "aktivni prosti čas" je poskrbel organizator Društva upokojencev z izletom z ladjo, plesom in petjem. Skratka, bil je izlet, ki bi zadovoljil tudi še tako zahtevnega in precej mlajšega udeležcn- D Vodja Programa Dren: Stane Iskra HIGIENSKO NEOPOREČNO, EKO- loško osveščeno, lagodno in ceneno. Taka je videti možnost, ki jo svojim odjemalcem ponuja novopečeni krški mlekarnar. gospod Anton SIKOŠEK. Še nekoliko zaspani zgodaj zjutraj v pižami stopite do vhodnih vrat. poberete steklenico svežega mleka, pripravite zajtrk sebi ali družini in se v miru uredite za odhod v službo. Brez bojazni, da bi vam pred koncem "šihta" prodali vse mleko. Mlekarno je Anton Sikošek uredil na Papirniški 14 v Krškem in tam vsako noč raztoči sveže, pasterizirano mleko v litrske steklenice. Pred pol šesto zjutraj vsak dan razen v nedeljo dobijo kupci naročeno količino svežega mleka na dom. Tisti, ki se jim zaradi mlekarja ne ljubi vstajati zgodaj zjutraj, si ga lahko naročijo tudi za kasnejšo uro. Anton Sikošek se ob sprejemu naročila (tel. 31-321) s stranko podrobno dogovori in si ogleda kraj. kamor mora mleko odložiti. V stanovanjskih blokih je montiral kar omarice poleg poštnih predalov, vsakemu porabniklu pa je dal ključ. Posel se menda ugodno razvija in že v začetku ima skoraj 100 individualnih naročnikov. Ob tem zalaga še šole in vrtce, njegov teren pa sega od gradu Lcskovcc preko Leskovca. Krškega. Nas glas 12. I'), september IW| Vidma in Poišče do Kremena. Vsak dan se mu menda javi po 5-6 novih naročnikov in pravi, da ima njegova polnilnica zmogljivosti do 500 litrov mleka na dan. Mleko (s 3.2% maščobe) kupuje pri Mme/adu v 15-litrskih plastičnih vrečah, pripravljeno po avstrijskih standardih - za izvoz. V Avstriji je nabavil tudi zalogo 2.000 steklenic z vakuumskimi zamaški in pogodbenim strankam ob prihodu samo zamenja prazno s polno. V pogodbi je sicer zapisano določilo o kavciji v višini petih nemških mark. a sklenil je. da dokler škoda zaradi razbijanja ne bo prevelika, ta strošek prevzame na svoja ramena. Se pa zaveda, da pomeni prehod na delo s steklenicami (seveda strokovno opranimi!) tudi ekološko osveščanje ljudi. Pri tisoč' ustekleničenih litrih mleka je smeti od embalaže (hrik-pak) za en kubični meter manj. Toliko jih sedaj v svoji novi mlekarni vsak teden raztoči gospod Sikošek. (ena litra njegovega mleka, pripeljanega na dom. je enaka kakor cena tistega, kupljenega v prodajalni - Id.40 dinarjev. Lahko ga pripelje po dogovoru, kolikor in kolikorkrat na teden kdo želi. Stranke mu plačujejo v gotovini. 15. in 30. v mesecu, trenutno po 22').NI dinarjev. NOV BENCINSKI SERVIS, KI SMO GA Krčani dobili nasproti Nakupovalnega centra (na CKŽ 136a), bo gotovo razbremenil doslej edino tako črpalko v Stari vasi, vse dovozne poti do nje in še kaj. Namenu so ga izročili v petek, 13. septembra, v navzočnosti predstavnikov vodstva krške občine in PETROLA. Slavnostni trak je prerezal vodja drobne prodaje v brežiški območni enoti PETROLA, gospod Rudi Manček, delavci na novi črpalki pa so se z velikim žarom zapodili nad prve avtomobile. Med njimi smo srečali iste obraze, kot smo jih pred časom predstavili ob njihovem priznanju za drugi najuspešnejši bencinski servis. To lahko štejemo kot garancijo za učinkovitost posadke, ki bo delala vse dni v tednu, tudi ob nedeljah in praznikih, med 6. in 20. uro! Trenutno imajo na voljo neosvinčeni 91 - in 95-oktanski bencin, super (98-oktanski navadni bencin), dieselsko gorivo (D2) in kurilno olje. Novembra, s prihodom mraza, bodo pričeli prodajati še prečiščeno dieselsko gorivo (D1), ko pa bo v Sisku proizvodnja ponovno stekla, bodo nabavili tudi motorni petrolej (ta je stranski proizvod pri izdelavi kerozina). Prostora (rezervoarjev) imajo vsekakor dovolj in čim se bodo stvari na tržišču umirile, bodo lahko izpopolnili svojo ponudbo. NOVOST NA TRGU PAPIRJA SO uvedli (prvi pri nas) v trgovski firmi Sava papir iz Krškega. Začenjajo s prodajo papirja in grafičnih materialov na nov način, po sistemu "Danes naročite -jutri dobite." Kupci bodo lahko naročili poljubne količine (od ene pole do polnega vagona) različnih vrst papirjev. Sava papir pa jim bo naročeno 12. I1' september 1W1 Jago dostavil naslednji dan. Novost je namenjena tistim, ki Jicvno ali občasno potrebujejo omejene količine določenih pst papirja, torej tiskarjem, oblikovalcem, fotokopirnicam. Ramam itn. V Sava papirju se zavedajo, da predvsem zasebni karji ne /morejo kupovati papirja na zalogo, ampak le toliko i tistega, ki ga trenutno potrebujejo. Za podporo takemu činu prodaje zaenkrat skrbijo iz skladišča v Novem mestu. Kmiladi prihodnjega leta pa nameravajo graditi novo skladiš-1 blizu Krškega. Podjetje je podaljšana roka avstrijskega Levkama. ki ima ; tujini široko razvejano mrežo trgovskih firm. Poleg Lcyka-ki ima večinski delež, je soustanovitelj Sava papirja še Bana slovenska papirnica Videm Krško. Pri krškem Sava apirju je mogoče kupiti tudi proizvode drugih tujih in slovcn-kih papirnic, septembra pa bodo začeli papir po istem sistemu hdajati tudi v Zagrebu. D SP SQ za modro frankinjo in cviček '< Še en veliki met kletarjev krškega M-Agrokombinata: na pnem slovenskem sejmu kakovosti v Kranju so prejeli dva maka SQ. Na razstavo so poslali svoja aduta, s katerima negujejo tradicijo tukajšnjega vinorodnega okoliša, in oba pistavljena vzorca vin, modra frankinja in cviček, sta prejela znak slovenske kakovosti SO. Direktor poslovne enote, inž. Darko Marjetic, je le skromno pripomnil: "Mi ne odstopamo > od kakovosti, tudi na račun količine ne. To se nekje mora poznati!" kaže, da se je letos poznalo že marsikje! VIDMOV REKONSTRUIRANI PAPIRNI stroj I je sredi julija začel redno proizvajati za trg. najprej časopisne papirje, na katerih je bila tiskana večina slovenskih dnevnikov Temu je sledila proizvodnja brezlesnih papirjev, namenjenih t za izvoz, in pigmentiranih brezlesnih papirjev. Skupna proi- I zvodnja na PS 1 za prodajo od 10. 7. do 2. 9. Jetos znaša [5.500 ton., Našim strokovnjakom je ob pomoči pomanjkljive skupine tujih (mnogi si še vedno ne upajo k nam zaradi vojne nevarnosti) uspelo sinhronizirati in pognati premazni agregat v stroju. Tako so v začetku septembra pričeli s proizvodnjo pigmentiranih papirjev na bazi odpadnega papirja, kar je novost na vropskem tržišču. Prednost pigmentiranih recikliranih papirjev pred ostalimi papirji na osnovi odpadnih surovin je to. da imajo visoko opaciteto. visoko površinsko jakost. minimalno prašenje. nizko absorbcijo tiskarskih barv. dober tiskovni sijaj in odlične mehanske lastnosti. Zaradi naštetih tiskovnih in tiskarskih lastnosti lahko pig-mentirani reciklirani papirji posežejo na tista področja uporabe papirjev, kjer so do danes prevladovali le brezlesni papirji. Uporabni so predvsem v večbarvni offset tehniki tiska za reklamna sporočila in za promocijo izdelkov, za revije in brošure, kataloge in knjige ter tudi za zvezke, bloke, tiskovine in formularje. Naj bo slučajnost ali pa tudi ne: prva knjiga, ki bo tiskana na pigmentiranem papirju na bazi odpadnega papirja (po tehnologiji deinking) bo Vojna v Sloveniji - v angleškem jeziku. Osvojitev proizvodnje pigmentiranih papirjev na bazi odpadnega papirja je za Videm vsekakor velik tehnološki dosežek in pomemben korak v Evropo. D Mira Urek 26 12. I'J. september IWI ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT REJCI KONJENIŠKEGA KLUBA POSAV- JE Krško so v nedeljo. 15. septembra, na hipodromu pri Bregah predstavili svoj podmladek. V dirki dveletnih kasačev je nastopilo osem konj i/ posavskih hlevov in med njimi je /magal žrebec l.auros pod mojstrsko roko Janka Sepctavca iz GrcgMl' na Bizcljskcm. Fotografirali smo ju po dirki. Sieer pa so obiskovalci nedeljske konjeniške prireditve na Brcgah lahko videli tudi zmago Lcticijc (last Zinkc Doki in na vajetih Vlada Lešnika - KK Maribor) v republiškem prvenstvu dveletnih kasačev in Carla Frosta (Miha Kovač. KK Maribor) v najhitrejši dirki dneva, avtostartu na 2:100 metrov za 3 - 12 letne kasače, s temeljem 1.22.5. V tej dirki je postavila rekodrd steze Nena II (Miro Cvetko. KK Maribor). Aktivna in uspešna sezona kolesarjev Kolesarsko društvo Krško se je kljub težavam, s kakršnimi se otepajo skoraj vsa društva v občini, aktivno udeleževalo vseh kolesarskih prireditev v Sloveniji in tudi v tujini. Kolesarji so nastopali v kategorijah pionirjev, mlajših mladincev in starejših mladincev. Rezultati, ki so jih dosegli, so zares vzpodbudni. Tako pionirji kot mladinci so nastopili na 19. svetovni kolesarski prireditvi FIS GBCv Deutschlandergu v Avstriji. V cestni dirki na 20 km so v kategoriji pionirjev med 34 udeleženci Krčani zasedli tale mesta: 3. Damjan Grmšek. 5. Dejan Gošek in 6. Primož Gabrič. V gorski dirki z vzponom 12 % je bilo med pionirji 18 tekmovalcev. Grmšek je bil 10.. Gošek 12. Med 31 mladinci seje David Dremelj uvrstil na 4. mesto. Marjan Požun na 10.. Damjan Četrtič mi 14. in Tomaž Malik na 25. mesto. V sprintu na 300 m sta med 18 pionirji Gošek in Grmšek zasedla 10. in 11, mesto. Štirje mladinci so se med 30 tekmovalci uvrstili takole: 2. Četrtič. 9. Dremelj. 10. Požun. 13. Malik. KMEČKA DIRKA OBIČAJNO ZAKLJUČI konjeniške prireditve na hipodromu |Jregfc.,čc se udeleženci že pred dirko ne sprejo. Tokrat je dirka bila in zmagala je dvo\ proga Avgusta Colariča. Zmagovalni pokal mu je izročil predsednik KK Posav je Krško. Stane Nunčie. Na drugolnesto se je uvrstila dvovprega Franca I aknerja. na tretje pa Jožeta Vrabiča (iz Brežic). EKIPA KOŠARKARSKEGA KLUBA POD- bočje je bila na desetdnevnih pripravah v Tolminu, kjer so dvakrat dnevno intenzivno vadili za kondicijo in uigravali taktiko igre. Odigrali so tudi nekaj prijateljskih tekem (2 s Tolminom in eno z ekipo Nove Gorice) ter na vseh tudi zmagali. Na pripravah je bila cela ekipa. Košarkarji sedaj trenirajo štiri- do petkrat tedensko v dvorani v Podbočju. Vztrajnost igralcev je zelo velika, s čimer želijo dokazati, da lahko tudi majhen kraj uspe v najvišjem rangu republiške lige v Sloveniji. Potrebno je poudariti, da celoten kraj živi z ekipo ter nestrpno pričakuje začetek tekmovalne sezone, ki bo predvidoma 5. oktobra. Kljub temu tarejo klub hude finančne težave, zato njegovo vodstvo upa, da mu bo s kar največjim trudom in ob finančni podpori širše javnosti (organizacij, zasebnikov) uspelo prebroditi tudi te težave. Udeleženci svetovnega prvenstva v Avstriji. Stojijo (od leve): Požun, Dremelj, Četrtič, Malik in tehnični vodja D. Dremelj. Spredaj: Grmšek in Gošek. N;is glas 12. IM. september 1WI 27 V dirki Okoli Snvelj. ki šteje /;i kriterij slovenskih mest. si je Dejan (iošek priboril zmago med 27 pionirji. Nn slovenskem prvenstvu Po ulicah Radovljice je nastopilo 24 pionirjev, lože stopar se je uvrstil na 3. mesto. Primož (iabrič na S.. (iošek na 1(1.. David Vižintin na II. in (irmšek na IS. mesto. lože Zupane je bil 5. in Marjan Požun LJ / > l t / s - / s 1 ' f—/ / 7 z— ? 1 Li y_jj -*.__j / / SLJJ / / /—71 L_U \\_Jm SL B YU F DK A NL D CB CH I S Nove cene komunalnih storitev Vsakemu po kapljo krvi Ni dolgo tega. kar smo v Našem glasu utemeljevali potrebo vsaj po začetku gradnje kolesarske steze. Sarkastično hi rekli, da potrebujemo kolesarsko ste/o po obeh krških ulicah. Ceste so slabe, promet gost. mesto razbito na nekaj središč, lokalni prevozi toliko da obstajajo. Sodoben človek z mnogo obveznosti pač ne more bii vedno odvisen od javnega prevoza. Potem so lu tudi otroci, ki se pač vozijo s kolesi tako, kot se tudi sicer obnašajo v življenju! Neod- Cesta je obremenjena, o/kti, pločnik nevarno visok in kolesarske ste/e (še vedno) ni! govorno. Saj zalo pa so otroci. Niso pa otroci odrasli, ki imajo moč odločati o resnih rečeh, rečeh, ki lahko pomenijo tudi razliko med življenjem in smrtjo! Ne samo tisti, ki bi morda naravnost zavrnili idejo o začetku postopka za (nekoč, kadarkoli, a vseeno čim prej!) gradnjo kolesarske steze med Lesko«ceni. krškim mestnim jedrom in Staro vasjo; tudi tisti pripomorejo k vsaki nesreči, ki se nad to idejo sploh nočejo zamisliti. Ne bom ponavljal argumentov, ki sem jih navedel že pred časom, v prvem komentarju na to temo. Komur je bilo mar, si jih je že tako prebral in mi izrazil odobravanje. Ponovil bom le vprašanje: koliko stane človeško življenje v primerjavi s tako investicijo in kdo jamči, daje bila tokratna žrtev zadnja. Na CKŽ pri Dijaškem domu kolesarska steza nikakor ne bi mogla biti v ravnini z zelo prometno cesto in do nesreče pač ne bi prišlo! Izvršni svet, ki je od začetka letošnjega leta pristojen za določanje komunalnih cen, je 2. septembra sprejel odredbo o določitvi najvišjih cen vodarine, kanalščine in odvoza odpad- Odvajanje odplak: kov. Zgornje meje, do katerih smejo podjetja in druge pravne osebe povišati cene, so naslednje: -zaenostavno reprodukcijo ___________________Gospodinjstva Gospodarstvo Negospodarstvo -zarazširjeno reprodukcijo Distribucija vode: 10.00 din/m' 22.00 din/m' K).(H) din/m' 1.95 1.55 0.40 4.30 3.40 0.90 - za enostavno reprodukcijo 8.00 18.00 8.00 -za razširjeno reprodukcijo 2.00 4.00 2.00 1.95 1.55 0.40 Odvoz odpadkov: 1.20 din/m2 2.90 din/m2 1.20 din/m2 Odredba o najvišjih cenah se bo uporabljala od I. oktobra naprej.