J
PPL
wr<SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	...
Abb. postale I gruppo L.eiia 4UU lil'
Leto XXXVIII. Št. 17 (11.145)
TRST, četrtek, 21. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO SESTANKU MED VLADO IN NAČELNIKI VEČINSKIH SKUPIN
Sporazum o načelih novega odloka glede sodnih izgonov iz stanovanj
Rok odložitve podaljšali na 6 mesecev - Olajšave za prodaje in najeme ter večji davki za nezasedena stanovanja
RIM — Skoraj vsi so bili zadovoljni, včeraj, po sporazumu o stanovanjski politiki. Sporazum je bil sicer predviden in ostaja v dobršnem delu le začasen, ker so celo vrsto spornih točk poverili posebnim delovnim skupinam, so jih torej odložili. Srečanje na vrhu med načelniki parlamentarnih skupin večine in predsednikom vlade s skupino ministrov (Nicolazzi, Formiea, Darida, Aitissimo in Radi), se je zaključilo v podrugi uri. Na njem so se v bistvu domenili, da bodo »slavni« Nieolazzijev odlok ponovno predložili takoj po njegovi zapadlosti (24. januarja), obogatenega in dopolnjenega s predlogi ostalih večinskih partnerjev: sodne izgone bodo odložili za najmanj fi mesecev, uvedli bodo vrsto davčnih olajšav za tiste, ki bodo gradili, kupovali ali dajali v —s--------------~
najem stanovanja za vsaj 10 let. nasprotno pa povišali davke za nezasedena stanovanja.
Socialisti, zelo zadovoljni, ker so bili sprejeti skoraj vsi predlogi finančnega ministra Formice. so potrdili. da je mogoče pri gradbeništvu operirati samo z odloki. «Kaj bi se dogajalo, je dejal Formiea. če bi vlagali zakonske načrte?« Odgovoriti znajo komunisti, ki so takoj nato. med tiskovno konferenco, poudarili med drugim, da «bi bilo primerneje, da bi finančni minister predložil parlamentu zakonski osnutek z organskimi ukrepi. Po mnenju KPI je treba ukiniti registrski davek, zmanjšati notarske stroške in poenotiti obdavčenje stanovanj«.
Kar zadeva davčne ukrepe, so nalogo pripraviti določene predloge poverili Formici in njegovemu mi nistrstvu. Glede ostalih vprašanj pa ni bilo velikih korakov naprej. Odložitev izvajanja sodnih izgonov bodo podaljšali cd 2 na 6 mesecev (ki se lahko raztegnejo do enega leta). Klavzula o «molku-potrditvi». Po kateri sme predlagatelj načrta začeti gradnjo, če mu župan ne odgovori v dveh mesecih, ostane nespremenjena (morebiti bedo. na predlog PSI, uvedli »potrdilo o namembnosti«, ki ga bo treba priložil vlogi za gradbeno dovoljenje). Pet vladnih strank je doseglo tudi soglasje o zahtevi socialdemokratov in liberalcev po pospešenem parlamentarnem postopku za tiste u-krepe, ki naj bi olajšali odkup ljud skih stanovanj. Če bi glede te točke prešli od besed k dejanjem, bi bržkone že itak dramatične razmere negibnosti pri ponudbi stanovanj v n v jem postale še bolj nevzdržne. Tega mnenja niso seveda liberalci, ki si s 'socialdemokrati prizadevalo za korenito preobrazbo, ali bolje izbris, javnega gradbenega premoženja.
S socialisti deli zadovoljstvo tudi Spadolini, ki se zdi, da mu po-
navljajoči si sestanki »na vrhu« vlivajo nove samozavesti. «Gre za običaj, je dejal, di se je že ponovil štiri ali petkrat od ustano vitve vlade, in je prav, da se je to zgodilo ob začetku razprave o finančnem zakonu v poslanski zbornici, ker smo prepričani, tako za finančni zakon, kot za priložene gospodarske ukrepe, da bomo mogli ohraniti isto trdnost, ki smo jo uspešno preizkusili v senatu«. Nato je glede Nicoiazzijevega dekreta končal z novo injekcijo zaupanja, ko je obljubil, da ga 1» ministrski svet odobril na prihodnji seji, (ki bo skoraj gotovo jutri). R. G.
Poslanci KD o Salvadoru
RIM — Skupina demokristjan-skih poslancev je zunanjemu ministrstvu vložila vprašanje, v katerem med drugim zahteva »dlplo-raatske pobude« po zadnjih doga janjih v Salvadoru (zasledovanje beguncev na henduraškem ozemlju, uboj dveh tajnikov organizacije «Pax Cristi« in govorice o more bitni odložitvi marčnih volitev). De mokristjanski poslanci trdijo, da mora Italija jasno obsoditi vsako agresijo in nasilje, da lahko vsaj iz moralnega vidika utemelji svojo obsodbo drugih vojaških diktatur (Poljska).
POSEG SEKRETARJA PREDSEDSTVA CK ZKJ VLADA JAN ŽICA
Poudarjena avtonomija vsake delavske in komunistične partije
Vsaka partija ima pravico in dolžnost, da po svoje analizira dogodke na Poljskem
ZAGREB — Izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič je na tribuni v Zagrebu govoril o žgočih vprašanjih delavskega in komunističnega gibanja v boju za napredek in socializem v svetu. Poudaril je, da je pravica vsake delavske in komunistične partije, da svobodno gradi in določa svojo pot boja za družbene preobrazbe v skladu z razmerami, v katerih deluje. To so potrdile tudi vse partije udeleženke konference komunističnih in delavskih partij v Ber linu leta 1976. Ocenil je, da so v okviru teh partij še vedno sile, ki poskušajo vsiliti lastne modele in stališča.
V pogovoru je beseda tekla tudi o dogodkih na Poljskem in v zvezi s tem je Janžič rekel, da ima vsaka partija pravico in dolžnost, da za svoje potrebe analizira vzroke in razmere, do katerih je prišlo na
m,...Hlinil,.Hlini,.HIHIHHIIIHHIH.IIHIlHHIHIIH.1.11M11111.,.III111II1111,111..
PARLAMENTARNA KOMISIJA St POGLABLJA V MAHINACIJE GEHIJEVE SKIPINE
PRIČEVANJE RIZZOLIJA 0 VPLIVU P2 V NJEGOVI ZALOŽNIŠKI HIŠI
Geili, Orl ol a ni in Calvi so s pomočjo Bruna Tassan Dina upravljali založniško hišo - Še vedno ni pojasnjeno kdo so pravi lastniki delnic
RIM — Angelo Rizzoli, predsednik založniške hiše Rizzoli - Corrie-re della sera je včeraj pred paria mentarno preiskovalno komisijo, ki raziskuje delovanje masonske lože P 2, potrdil stike z Liciom Gclli-jem in Umbertom Ortolanijem. Vo ditelja P 2 sta dobila odločilen vpliv nad milansko založniško hišo leta 1977, ko je le ta zabredla v hude finančne težave, ki jim Angelo Rizzoli ni bil . kos. Geili in Ortolani sta takrat zbrala potrebne milijarde za sanacijo družbe.. Angelo Rizzoli pa se je moral odpovedati kar 30 odstotkov paketa delnic, ki mu jih je zapustil oče. Pred to operacijo je nadzoroval več kot 90 od stotkov delnic založniške hiše.
Tako je Angelo Rizzoli praktično izgubil nadzorstvo nad založniško hišo. večina delnic je po njegovem pričevanju romala skozi razne roke do cerkvene finančne družbe IOR.
PO ZAČETNI PREVIDNOSTI OB PROGLASITVI VOJNEGA STANJA
Cerkev aktivneje posega v dogajanja na Poljskem
Posebna poslanica vernikom in pismo generalu Jaruze Iškemu
VARŠAVA — Poljska škofovska i konferenca je sklenila nasloviti I vernikom posebno poslanico, načelniku vojaškega sveta za nacionalno rešitev generalu Jaruzelskemu pa pismo.
Vsebina poslanice in pisma ni še znana. Po vsem sodeč pa obe pobudi zgovorno pričata, da je poljska Cerkev aktivneje posegla v notranja dogajanja v državi. Že po srečanju med poljskim nrimasom Glempom in generalom Jaruzelskim 9. januarja je Cerkev spremenila svoj odnos do vojnega stanja. V začetku je škofe predvsem skrbelo da ne bi še bolj »zastrupili« ozračja, da ne bi stopnjevali nezadovoljstva delavstva in ljudstva. Z »normalizacijo« pa se je začetna previdnost spremenilu. Cerkev je postala skrajno kritična do voja škega režima, obsodila represijo in kratenje človeških pravic. V glav nem je to dolžnost opravljal pri-mas Glemp. sedaj pa si ie brž,ko ne to dolžnost in odgovornost prevzela vsa poljska Cerkev. Poslanica in pismo obenem dokazujeta, da škofje niso zadovoljni z rezultati seje ‘mešane komisije predstavnikov vlado in škofovske konference. Največje nezadovoljstvo vlada predvsem glede dejstva, da oblasti še vedno vztrajajo pri izjavah lojalnosti, ki pogojujejo ohranitev delovnih mest. K temu je treba še dodati, da se v zadnjih dneh veča število odpustov, ni na še iasno, če temu botrujejo politični ali gospodarski razlogi
Nedvomno se poljska Cerkev do bro zaveda svoje teže in vloge v družbi, s proglasitvijo vojnega sta-nri pa je postala edini sogovornik oblasti General Jaruzelski se prav tako zaveda, da brez Cerkve na Poljskem ni družbenega miru in izhoda iz krize. Oblasti se torej na vse kriplje trudijo, da ne bi zaostrile odnosov s. Cerkvijo. Glasilo
vlade »Republika« je objavilo ela nek, v katerem ie med drugim poudarjeno. da temelji sodelovanje med državo in Cerkvijo na skupni Skrbi za nadaljnjo usodo naioda in na želji, da bi našli izhod iz sedanje krize. «Ta skrb je močnejša. piše dnevnik, od razlil;, ki ločijo državo in Cerkev.«
Za sedaj je še vse pri željah, a Cerkev kot kaže že prehaja h konkretnejšim pobudam, da bi oblastem pokazala sprejemljivo pot iz krize. Poljska seveda pri tem potrebuje najširšo gospodarsko do moč in ne bojkota zahodnih držav. Ob tem pa so DOljski škofje jasnejši od Vatikana, ki si ne more privoščiti prehude zamere Reaganove administracije, kljub temu. da je vatikanski molk večkrat zelo zgovoren.
Z omenjeno operacijo in z naslednjimi posojili, ki sta jih zbrala za Rizzolijovo založniško hišo, naj bi Geili in Ortolani zalužila približno 7 milijard lir. Poleg tega sta tudi tesno povezala tajno masonsko pre vratniško organizacijo z italijanskim političnim živi jen jam pri če mer sta se posluževala predvsem dnevnika Corriere della sera. Apri la leta 1931 je Rizzoli s pomočjo (inančue operacije, ki jo je vodil Tassan Din in omogočila finančna družba La Centrale, predsednik katere je bil Calvi, dobil’ nazaj polovico svojih delnic, i Od njega so zahtevali naj uniči dokumente o prejšnjih prehodih delnic.
V tem okviru .te pomembna vloga Tassan Dina. ki je bil’ neke vrste posrednik med Gollijem, Ort o lanijem in Calvijem ter založniško hišo. obenem pa tudi osebnosti, ki so mu finančniki zaupali upravljanje založniške hiše. S svojim pričevanjem je torej Rizzoli izpodbil izjave Bruna Tassan Dina pred isto komisijo, ko se je poskušal pred Staviti kot žrtev Gellijevega izsiljevanja.
Angelo Rizzoli je med zasliševa njem dejal, da so številni politični krogi poskušali vplivati, komu naj proda svojo založniško hišo. V tem okviru se je sestal tudi s tajnikom krščanske demokracije Pic colijem in namestnikom socialističnega tajnika Martellijem. ki pa sta se hotela le seznaniti kaj name rava napraviti s svojim deležem. Sicer pa po njegovem mnen.iu ima jo politiki le malo vpliva, ko se govori o desetinah milijard lir.
Angelo Rizzoli je pred parlamentarno preiskovalno komisijo priznal, da že precej časa ne odloča o založniški hiši in da ne uživa potrebnega zaupanja javnega mnenja. Zato namerava prodati svoje del niče in se umakniti. Predsednik Banco Ambrosiario naj bi mu za to operacijo svetoval, naj se postavi v stik s pravnikom Franeescom Pazienzo. Vendar stiki s tem odvetnikom na j bi ne obrodili sivar-nejših rezultatov.
Tudi pričevanje Rizzoli.ia r.i omogočilo preiskovalcem, da bi razvozlali sistem mahinacij povezanih z lastništvom milanske založniške hiše, ki si .je zagotovila pomemben del italijanskih sredstev množične
ga obveščanja. Angelo Rizzoli jc le lutka, za katero se skrivajo še vedno nepoznani finančni mogotci.
Pred podražitvami cementa in gnojil
RjM. — Osrednja komisija za cene je izrazila včeraj ugodno mnenje glede podražitve cementa in gnojil. Jutri bo zato pristojni med-minisirski odbor za cene odredil povišek cene cementa za 15.2 odstotka! to je za 707 lir za stot, ki l)o potem stal 5.334 lir. Gnojila se bodo v povprečju podražila za 16 cdstotkov.
RIM — V zadnjih treh letili je vstopilo v zadruge skoraj 46.000 mladincev, od katerih 17.000 žensk.
Poljskem, pri čemer pa si ne sme lastiti pravice vmešavanja v notranje zadeve Poljske ali katerekoli druge države ali partije. Poudaril je. da so s političnega, ideo loškega in mednarodnega stališča razmere v tej državi zelo zapletene in dodal, da delavski razred in poljsko ljudstvo čakajo zelo resne naloge, (dd)
Končan obisk
\
Djuranovica v Alžiriji
ALŽIR — Predsednik zveznega iz. vršnega sveta Veselin Djuranovič je včeraj po tridnevnem uradnem in prijateljskem obisku odpotoval iz Alžirije.
Včeraj so se končali jugoslovansko alžirski pogovori in ob koncu so strnili rezultate sestankov. Obe strani sta pripravljeni, da bi prihodnje sodelovanje postavili na dolgoročne temelje in ga čim bolj razširili. Zato so se dogovorili, da bodo na naslednjih zasedanjih mešanih odborov opravili posvetovanje 'planskih organov obeh držav, da bi dolgoročno sodelovanje uskladili z razvojnima načrtoma.
Predsednika obeh vlad Djuranovič in Abdelgani sta menila, da je pripravljenost za krepitev odnosov posebej pomembna zaradi poslab šanih mednarodnih političnih in gospodarskih razmer. Poudarila sta. da krize mednarodnih gospodarskih odnosov in gospodarske krize v razvitih državah krepijo pritiske, posebej na dežele v razvoju.
V pogovorih so posebej podčrtali pomen dejavnosti neuvrščenih in vseh držav v razvoju na področju medsebojnega gospodarskega sodelovanja.
Veselin Djuranovič je včeraj v svoji rezidenci sprejel tudi nekdanjega metliškega predsednika Eche-verrio, ki je tudi na obisku v Al-žiri’i. Na sestanku sta izrazila pripravljenost obeh držav, da sc o-krepita in razširita vzajemno sodelovanje. (dd)
OB MNOŽIČNI PRISOTNOSTI OPENSKIH IN TRŽAŠKIH SLOVENCEV
Na ljubljanskih Zalah ganljivo slovo od našega umetnika Roberta Hlavatyja
V poslovilni dvorani sta spregovorila Boris Race in Alenka Gerlovič, ob odprtem grobu pa Klavdij Palčič in dr. Polde Hladnik * Ob zvokih petja openskih pevcev je svežo gomilo prekrilo cvetje
Poslovilna slovesnost od dr. Roberta Hlavatyja na Žalah
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je prejel poslanico predsedujočega mednarodnega sestanka o sodelo vanju in razvoju, ki je bilo v Can-eunu, mehiškega predsednika Por-tilla in kanadskega premiera Tru-deauja. Poslanica se nanaša na nadaljnjo aktivnost v OZN za uresničevanje dogovorov, ki so iih sklenili na sestanku v Cancunu.
LJUBLJANA - Ko so včeraj v mrzlem zimskem popoldnevu pripeljali krsto s Hlavatyjevimi posmrtnimi ostanki v poslovilno dvorano ljubljanskih Zal, je krsto, prostor in ljudi v njem in pred njim oblila mehko žuboreča melodija Vltave iz Smetanove simfonične poeme »Moja domovina«. Izpolnil se je pokojnikova želja, klic njegovega otroštva, verjetno daljni odmev materine mile češke govorice. ki je kot lučka brlela v Slovencu — Robertu Hlavatyju.
Množica, med katero na desetine in desetine openskih in tržaških Slovencev vseh slojev, ljudje s slo venske obale, pa prebivalci Ljub •ljane. vidni družbeno - politični in kulturni delavci, ljudje iz sveta likovne umetnosti, ljudje iz zdravstva. pa tudi preprosti ljudje, ki znajo ceniti in speštovati človeka /.a to. kar je predstavljal in pomenil. je obnemela v tihi zbranosti in ko je mehka Vltava od žuborela v daljave in je njeno melodijo prevzela ona otožna Srebotnjakih Borov, naših in Hlavatyje-vih borov s Krasa v izvedbi pevskega zbora kulturnega- društva Tabor z Opčin. :e Boris Race. pred sednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze, tudi v imenu vseh
vanjo povezanih članic, še enkrat povzel Hlavatyjevo življenjsko pot in ob njej poudaril predvsem dvoje misli:
»Zamisel, kakšna naj bo kultur na dejavnost v mestih, ki se je zaradi spremenjenega načina življenja. razpršenosti slovenskega prebivalstva in anonimnosti ožjega okolja oddaljila od klasičnih oblik, jc uresničil s Slovenskim klubom, ki ni bil zgolj kraj, kjer so bila kulturna vprašanja edini predmet zbiranja, temveč tudi kraj razvedrila in zabave. Komu drugemu bi prišlo na misel, da bi v kraški gostilni ustanovil podružni co kluba, ki pa zopet ni bila zgolj eo«iliM. temveč tudi slikarska-galerija in kraj. kjer tudi druge kulturne zvrsti niso bile zanemarjene.«
In še: »Dragi Robert, zapusti' si nam bogata sporočila: naj nam bo človek prva skrb. naj varjemo njegovo dostojanstvo, naj bomo skromni in strpni, naj gledamo z optimizmom v bodočnost, čeprav je bila preteklost kruta in nam Slovencem v zamejstvu ni niti sedanjost naklonjena, naj tudi najbolj resno nalogo uresničujemo z vedri no in primernimi razvedrilnimi premori, naj ljubimo našo zemljo.
PRVE POSLEDICE PREISKAVE 0 MEDNARODNIH POVEZAVAH TERORIZMA
Policijske oblasti iz Perugie izgnale šest Mižnjevzhodnih univerzitetnih študentov
Zaplenili so jim navodila za uporabo strelnega orožja - Skrivnostna potovanja gospe Dozier
PERUGIA — Italijanske oblasti so včeraj odredile izgon šestih bliž-njevzhodnih študentov vseučilišča iz Perugie. Gre za dva Libanonca, tri Jordance in enega Palestinca, katerim so zaplenili vrsto brošur v arabščini, ki so vsebovale navodila za pravilno uporabo in vzdrževanje lahkega in težkega orožja.
Študente so priprli v okviru širše policijske akcije, ki jo je sprožila krajevna kvestura potem, ko so se razširile govorice, da je vseučilišče za tuje državljane v Perugii pravzaprav «brlog» mednarodnih teroristov in agentov tajnih služb. Bližnjevzhodne študente so prijeli v neki kmetijski bajti, ki jo je občina oddala v najem predstavniku PLO v Perugii Nasseru Mustafaju. Slednji, ki sicer biva v zgodovinskem središču mesta, pa jo je »po-
sodil« študentom, njihovo namestitev v bajti pa prijavil oblastem. Gradivo, katero so policisti zaplenili v hiši je podobno onemu, ki so ga razpečevali latinskoameriški gverilci tupamaros.
Še v zvezi z umbrijsko univerzo je včeraj župan Perugie pozval o-blasti, naj ne širijo prevelikega a-larmizma. saj biva v Perugii mnogo tujih državljanov, katerih edini namen je učiti se in diplomirati na italijanski univerzi. Od izgnanih študentov sta bila namreč dejansko le dva vpisana na univerzi, ostali pa so s turističnim vizumom prihajali iz Trsta oziroma Firenc.
Kar pa zadeva neonacista, ki ju je policija aretirala v Avezzanu so včeraj sporočili, da so Franza Bo-yarskyja, za katerega je bil izdan mednarodni zaporni nalog, že odve-
Stavke ohromile železniški promet v Angliji
LONDON — Angleško železniško omrežje je povsem paralizirano zaradi vsedržavne stavke strojevodij, ki se je začela včeraj in bo trajala tudi danes. Po podobni dvodnevni stavki, ki je ohromila pro met že pretekli teden, so se pogajanja med sindikati in državnim že lezniškim podjetjem prekinila, ker to noče spoštovati že lani sprejete obveze po 3 odstotnih poviških plač. če železničarji ne sprejmejo novo razporeditev delovnega časa. Sindi kati zavračajo izsiljevanje, ki bi med drugim ogrožalo oliranitev vseh delovnih mest. in zahtevajo dosledno uresničenje lani podpisanega sporazuma. Vlaki bodo zato stali tudi v nedeljo in prihodnjo sredo in četrtek.
Na sliki (telefpto AP): prazni tiri na eni {lavnih londonskih postaj. .
dli v zapor, mlajšega Klausa Friedricha Hubela pa pospremili na mejo kot »nezaželenega«. Tudi na račun lastnika stanovanja, v katerem je policija prijela neonacista, ni nobene obtožnice. Vincenza Garufija so namreč izpustili na svobodo. Zanimivo je dejstvo, da kljub temu. da ga v Avezzanu vsi poznajo kot znanega pristaša neonacistične ideologije. so mu policijske oblasti brez obotavljanj izdale dovoljenje za po sest orožja, češ. saj gre itak samo za čudaka.
Tako dogodki v Perugii kot v A-vezzanu pa bržkone le posredno sodijo v široko preiskavo, ki jo o vprašanju mednarodnih povezav terorizma vodi rimski sodnik Ferdinando Imposimato. Lahko rečemo, da so le posledice »ozračja«, ki ga je ta preiskava sprožila. Glavna pozornost velja še vedno odkritju trupel dveh neofašistov v nekem jezeru pri Rimu in mednarodni organizaciji razpečevalcev orožja in mamil, ki naj bi hkrati oskrbovala italijanske neofašistične skupine in rdeče brigade. Tudi del orožja, ki so ga zaplenili v Senzanijevih brlogih (sov(etske puške Kalašnikov AK 47 in Ijelgijske puške Fali), naj bi v Italijo prinesli agenti te nadvse skrivnostne, organizacije, ki naj bi se opirala na razne libijske in palestinske skupine. Ugotovili so tudi, da je mitraljez «M 12«, ki so ga rdeče brigade uporabile pri pokolu Morovih osebnih straž v Ulici Fani. italijanska tovarna orožja Bc-retta prodala Kuvajtu, od tod pa naj bi se po skrivnih kanalih zopet vrnil v Italijo, kratka, dokazov in indicov o obstoju te mednarodne organizacije in o prekupčevanju o-rožja je dovolj, ni pa dokazano — kot je izšlo tudi iz predvčerajšnje seje parlamentarnega odbora za varnost, kdo je, in ali sploh obstaja za kulisni voditelj «destabilizacijskega« načrta v Italiji.
Trditve sodnika Imposimata. da je izraelska tajna služba ponudila svoje sodelovanje rdečim brigadam, je včeraj ostro kritiziral telavivski dnevnik »Maariv«, ki je rimskega sodnika označil za «antisemita».
Ugrabitev generala Doziera se medtem vse bolj spreminja v nena-
V Španiji odkrili ogromen arzenal ETA
MADRID — španska policija je v neki kmetiji nedaleč od Bilbaa zaplenila kar pet ton streliva in orožja, ki je pripadal politično vojaškemu krilu baskovske organizacije ETA. Gre za naj večji arzenal orožja. ki so ga kdajkoli odkrili v Španiji, saj policijske oblasti celo domnevajo, da so baskovski separatisti sedaj dejansko ostali brez orožja. A-genti so zaplenili okoli tristo pištol, puške, mitraljeze, minomete in rakete sovjetske, belgijske in španske izdelave. Odkritje arzenala je v tesni povezavi s policijsko akcijo, ki je privedla do osvoboditve u-grabljenega zdravnika Julia Iglesiasa.
vadno kriminalko z nadvse nejasnimi obrisi. Po eni strani gre namreč beležiti neobičajno »počasnost« rdečih brigad pri izdajanju sporočil o ugrabitvi, po drugi pa se vse bolj širijo govorice o tem, da so v teku pogajanja med Dozierovimi svojci in ugra »itelji. Edinole tako je namreč moč tolmačiti skrivnostna «po tovarna« gospe Judith, ki je najprej odletela v Neapelj in nato neznano kam.
naj končno ostanemo zvesti samim sebi in naj ne popustimo, čeprav so sile, s katerimi se spopadamo, še tako močne. Hvala Ti, Robert, za ta sporočila.«
Slovenska likovna umetnica A-lenka Gerlovič se je pomudila predvsem ob pokojnikovem umetniškem slikarskem izrazu: »Njegove barve so v tržaškem soncu za-pele in zaživele. SlikaL je obmorske pokrajine, ladje v pristanišču, tržaške hiše in morje. Toda kmalu se je spet obrnil k celini. Njegova zadnja in največja ljubezen j« postal Kras. To skopo trpko pokrajino je izrazil s skopimi sredstvi akvarelne tehnike. Skopi so tudi motivi, ki jih je izbiral; vrtane, tu in tam grm brina, tu in tam skala. Ni ga zanimalo razkošje kraške jeseni z divje rdečimi glini ruja in krvavo obarvano teransko trto. niti belo cvetoča pomlad. Kras je najbolj trpek pozimi, v pozni jeseni in pred pomladjo. Hlavat.v-jeve barve so okre, olivno zelene, sive, tu in tam rjavo rdečkasta lisa, krtine ali brazde v rdečo zemljo. Vmes belina papirja, kj pomeni sneg, meglo, kamnito puščo. To je Kosovelov «...ta jesenski tilii čas...«
Danes se od doktorja Hlavatyja poslavljamo tudi njegovi kolegi, slovenski slikarji. S svojo umetnostjo je obogatil slovensko likovno kulturo.«
Z zborom KD »Tabor« jc zav ršala »Lipa zelenela je« in dolg sprevod je pospremil dr. Roberta Hlavatyja k zadnjemu domovanju poleg njegove pred leti umrle življenjske družice Erne*
Ob odprtem grobu je tržaški likovni umetnik Klavdij Palčič, o-svetlil pokojnikov lik umetnika kot človeka iz družbene sredine, v kateri je živel in se boril: »Kot človek si gojil iskrenost h) prozornost in tvoj likovni svet je popolnoma tak. Ko si ga ustvarjal si bil sam s seboj, s čustvi, ki si jih najbolj cenil, kot si sam pravil, s čustvi ljubezni do svoje zemlje in ljudi. Skozi te občutke se je brez filtrov izlivala na tvoje liste nekakšna kondenzacija neposrednosti. Do te čistosti si prišel v svojem slikarstvu že skoraj ob samem začetku svojega slikanja. To je bilo relativno pozno, po drugi svetovni vojni, ko si se odločil, da daš duška, kljub vsem drugim velikim nalogam in odgovornim funkcijam, tudi tej svoji najljubši dejavnosti, ki si jo vseskozi po malem gojil in v srcu dosledno zasledoval. Če nisi hotel iz nje narediti svojo edino in najvažnejšo skrb, je bilo verjetno zato, ker si v njej videl nekakšno preveliko pozornost do samega sebe. ti. ki si predvsem rad živel s svojimi ljudmi kar se da najbolj neposredno, se zanje trudil in se razdajal.«
In poslovilne besede je spregovoril še poslednji, dr. Polde Hladnik v imenu Slovenskega zdravniškega društva in v imenu partizanskih zdravnikov. Govoril je o Hlavatyje-vih zaslugah pri organiziranju zdravstva ob slovenski obali neposredno po končani vojni, o njegovih tesnih zvezali s slovenskimi kolegi v matični domovini, o njegovem humorizmu. izhajajočem iz njegovega prepričanja zdravnika, da je »humor večkrat uspešno zdravilo v boju za zdravje«. Iz besed dr. Hladnika je še enkrat vstopil med nas Hlavatv humanist kot zdravnik, kot umetnik in predvsem kot človek.
Čez poljano smrti je zadonela »Vigred«, slovenska trobojnica se je sklonila nad odprto jamo in kepe zmrznjene prsti so začele počasi prekrivati krsto, da je gomilo naposled prekrilo cvetje v vencih, cvetje neskončnih barvnih odtenkov, prav takih kot njegovi akvareli. (jk)
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Načrt F-JK za omejitev posledic energetske krize v gospodarstvu
Premogovni terminal v Trstu, terminal za utekočinjen metan v Tržiču, okrepitev sistema hidroelektrarn m varčevanje z energijo • Še letos deželna konferenca o energetiki
Energetska kriza in njene posledice na področju deželnega gospodarstva so bile predmet obširne razprave na včerajšnji seji deželne skupščine. Problem so sprožile svetovalske skupine MF, DP, PdUP, PSI in KPI, ki so v zadnjem času vložile vrsto vprašanj, na katera je v imenu deželnega odbora včeraj odgovoril odbornik za načrtovanje in proračun Coloni.
Iz Coloni je vega poročila povzemamo, da krije naša dežela svoje energetske potrebe z uporabo naslednjih virov (pregled se nanaša na leto 1980, vendar je še danes aktualen): surova nafta 49,2 odst., premog 23,5 odst., električna energija 13,8 odst. in zemeljski plin
13,5	odst. V celoti vzeto, je energetska bilanca Furlanije - Julijske krajine pasivna v razmerju 8.1 odstotka, delež, ki ga bo treba pokriti z uvozom energije, i a se bo po predvidevanjih ENEL do leta 1990 povečal na 22,9 odst. Proti naraščanju energetskega primanjkljaja namerava deželna uprava, kolikor je to v njeni pristojnosti, nastopiti s tem, da bo v skladu z vsedržavnim energetski, načrtom pripravila podoben načrt deželnega dometa in se zavzemala za gradnjo novih termoelektrarn na območju Tržiča, za ponoven pogon vrste manjših hidroelektrarn na deželnem ozemlju, ki so zdaj ustavljene, za nadaljnje širjenje metaniza-cije in za uvedbo sodobnih načinov varčevanja z energijo. Namero ENEL, da bi na deželnem ozemlju postavili jedrsko elektrarno, je deželna uprava zavrnila i ta možnost je izpadla tudi iz vsedržavnega energetskega načrta.
Kar zadeva premogovni terminal, ki naj bi ga postavili v tržaškem pristanišču, je deželna uprava za to, da se ta zamisel uresniči, svoje dokončno mnenje pa bo sporočila, kakor hitro bodo znani podrobni načrti za to novo strukturo. Deželna uprava se tudi strinja z načrtom, da bi v enem izmed deželnih pristanišč (goriška pokrajinska u-prava pa se je že opredelila za to, naj bi ta strukture nastala v Tržiču) postavili terminal za utekočinjen zemeljski plin, s katere ga naj bi speljali poseben plinovod tudi v smeri proti Avstriji in Bavarski.
Še na mrtvi točki pogajanja /a razširitev večine v deželnem svetu
Problem razširitve sedanje večine v deželnem svetu, ki jo sestavljajo KD. PSI in PRI, še na PSDI, PLI in Slovensko skupnost, je še vedno v o-spredju vrste pogovorov, bolj ali manj uradnih sestankov in izmenjav mnenj. Vse Kaže na, da se bo zadeva še dolgo vlekla. saj se stališča niso približala, ampak nasprotno postajajo spori čedalje globlji, kot se je jasno pokazalo tudi na zadnjih sejah deželnega sveta.
Včeraj so se v Vidmu sestale delegacije strank sedanje večine, da bi razpravljale o tem, kako sploh priti do nameravar ne razširitve, saj se tudi glede samega postopka in rokov mnenja razhajajo. Socialdemokrati so vsekakor na torkovem sestanku z zastopniki KD in PSI potrdili, da želijo zase pomembno odborništvo in da se ne bodo zadovoljili s kakim «margi-nalnim» resorjem, bolj ohlapna stališča pa sta zavzeli PLI in SSk. ki bi se za vstop v večino zadovoljili — kot kaže — s predsedniškim mestom ene od dveh komisij, ki jima še niso imenovali novega predsednika. ali pa z mestom v predsedstvu deželnega sveta Stvari se vsekakor v zadnjih urah še niso premaknile z mrtve to*ke. tako da v skorajšnjo re šitev vprašanja razširitve večine nihče več ne verjame.
Načelno se deželna uprava strinja tudi z načrtom, za katerega se zavzema tržiška občina, da bi v Tržiču zraven nove termoelektrarne uredili toplarno za ogrevanje samega Tržiča in morda tudi Trsta. Ta načrt pa je zaenkrat še v fazi študije ter se je težko o njem dokončno izreči. Znano je tudi, da so vmes določene težave, ker je ENEL pripravila takšen projekt za tržiški termoelektrarni center, da bi para, ki bi iz njega uhajala, ne presegala 30 stopinj Celzija, kar bi seveda izključilo možnost njene uporabe za obratovanje toplarne.
Kar zadeva morebitno pridobivanje ogljikovih vodanov na območju Furlanije - Julijske krajine, je ta možnost menda povsem izključena. Preiskave, ki jih je opravil ENEL na podlagi štirih prejetih koncesij (v morju in na kopnem) so namreč d-'e vse negativen izid in tudi koncesije so že zapadle.
Iz vsega navedenega sledi — je zaključil Coloni — da deželna upra-
va pobliže sledi problemu energetike in da namerava v prihodnje še poglobiti svoje delovanje na tem področju, bodisi s pripravo deželnega energetskega načrta, bodisi z organizacijo posebne konference o energetskih problemih Furlanije -Julijske krajine v letošnjem letu.
Po daljši razpravi je deželna skupščina z večino glasov sprejela resolucijo, ki obvezuje deželni odbor, da bo stalno spremljal dogajanja okrog uresničevanja vsedržavnega energetskega načrta in še posebej priprave na uresničitev premogovnega terminala v Trstu in terminala za utekočinjen metan v Tržiču. Resolucija nalaga odboru tudi nalogo, da bo poskrbel za sestavo posebnega organa, ki se bo izrecno ukvarjal s problemom energetike v Furlaniji - Julijski krajini. Resolucijo so podprli svetovalci KD, PSI. PSDI, PRI in LpT, vzdržali so se pripadniki PdDU in DP, proti pa so glasovali svetovalci KPI, MF in MSI.
POMEMBNA ZAHTEVA ENOTNE SINDIKALNE FEDERACIJE
Potrebna je preureditev uslug uradu za delo in zaposlovanje
Urad bi moral nuditi zainteresiranim jasne m hitre informacije o potrebah delovnega tržišča
Pokrajinski urad za delo in zaposlovanje igra zlasti v sedanji pereči gospodarski krizi zelo pomembno vlogo, saj bi moralo biti njegovo delovanje jasen pokazatelj stvarnih potreb delovnega tržišča in pa povpraševanja po delovnih mestih. V ta namen je sindikalna federacija CG1L CISL - UIL že pred meseci izdelala preko svojih zastopnikov v pokrajinski komisiji za delo in zaposlovanje splošni program za reorganizacijo delovanja te važne družbene usluge.
V omenjenem programu sindikati med drugim zahtevajo, da bi tako imenovane liste za zaposlovanje razdelili po delovnih strokah, medtem ko je sedaj ponudba delovnih mest razvrščena v eni sami veliki listi, ki sploh ni pregledna in ne mudi zainteresiranim jasne informacije. Ob tem pa sindikalna zveza predlaga. da bi odslej naprej ponudbe za delovna mesta direktno sporočili po-vpraševalcem, medtem ko sedaj te pozive pošiljajo po pošt/, ki je kot znano podvržena večkrat velikim za mudam, pogostokrat pa poziv ne do spe niti do cilja. Pokrajinski urad za delo in zaposlovanje bi moral tako v bistvu poslovati podobno kot urad za zaposlovanje pomorščakov, kjer velja pravilo, da se vsakdo sam prijavi in neposredno od odgovornega osebja zve o potrebi po določenih delovnih mestih. Sezname. ki jih je izdajal omenjeni urad. so nekoč posredovali tudi po krajevnem radiu.
Dobro in koristno bi bilo torej, da bi se tudi urad za delo posluževal take metode in tako pomagal marsikomu, ki danes išče zaposlitev. Nekateri premiki v tem smislu so bili sicer že storjeni, po mne nju sindikatov pa obstajajo še težave. ki jih bo treba čimprej od praviti. Urad za delo in zaposlovanje pa bo moral začeti dosledno uresničevati obveze v zvezi z reorganizacijo delovanja, ki jih je sprejel sporazumno s sindikalnimi zastopniki.
Sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL pa poziva vse. ki so vključeni v sezname tega urada, da se podrobno seznanijo o vseh pravilih, ki urejujejo njegovo delovanje in da se po možnosti osebno zglasijo v njem, v tistih dneh ko objavijo sezname o ponudbah delovnih mest po posameznih strokah. Pokrajinski urad za delo in zaposlovanje ima v Trstu kot znano svoj sedež v Ulici Fabio Severo št. 46.
• Tržaška občina sporoča, da lahko interesenti dvignejo dela, ki so
S SINOČNJE SEJE ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
Ugodna ocena novega urnika občinskih otroških vrtcev
Delegacijo sveta bo v torek sprejel komisar tržaške občine
Rajonski svet za zahodni Kras I Rajonski svet je nat« razpravljal
logu za dokončno ureditev umi; kov občinskih otroških vrtcev, ki ga je pred kratkim izdelal izredni komisar tržaške občine Siclari na podlagi posvetovanj s starši in sindikalnimi zastopniki učnega in ne-učnega osebja vrtcev. Po poročilu predsednika Slavoljuba Štoke se je razvila debata, ki je osvetlila nekatere pomembne točke omenjenega predloga, ob koncu pa je svet soglasno izrekel pozitivno mnenje o novem urniku, ki bi moral stopiti v kratkem v veljavo. Po vsej verjetnosti bodo občinski otroški vrtci odprti od 7.30 do 16. ure, delovni urnik (36 ur tedensko) učnega in neučnega osebja pa bo enak umiku ostalih občinskih uslužbencev. Kot nam je znano, so se doslej za nov urnik izrekli vsi rajonski sveti tržaške občine, čeprav kaže, da ga sindikat učnega osebja ni še docela sprejel.
je na sinočnji seji sklepal o pred- o novem pravilniku poslovanja ob-
?	...	>>.	. • I J11 1 „I. .. .... *„v	Kiireilt lobopn
činskih lekarn, to je bivših lekarn INAM na Drevoredu 20. septembra in na Trgu Oberdan. ki sta pred kratkim v skladu z zdravstveno re formo prešli pod upravo občine. S tem sklepom bo tudi tržaška občina imela tako svojo lastno lekar-narsko službo, ki bo spadala v pristojnosti oddelka za zdravstvene u sluge in higieno.
Naj omenimo še. da se bo v torek, 26. januarja delegacija rajonskega sveta za zahodni Kras, ki jo bo vodil predsednik Štoka, srečala z izrednim komisarjem Siclarijem ter mu posredovala najbolj | ereča vprašanja, ki v tem trenutku tarejo Prosek, Kontovc! in Križ. Sestanek spa da v krog informativnih srečanj, ki jih je komisar imel z delegacija mi vseh rajonskih svetov, katerih upravni mandat zapade nekaj časa pred oklicom občinskih volitev, ki bodo na sporedu spomladi.
jih svojčas predstavili za božično razstavo, na oddelku XIV - kulturne dobrine v Ul. Teatro 5. Dela, ki jih ne bodo dvignili do 31. januarja letos, bodo ostala v občinski lasti.
• Šentjakobski rajonski svet se bo
sestal v sredo, 27. januarja, ob 20. uri na sedežu v Ul. Caprin 18/1.
NA POSLOVILNEM OBISKU
Colli sprejel konzula Benoliea
Predsednik deželnega sveta Colli je sprejel včeraj na poslovilnem o-bisku jugoslovanskega konzu'a v Trstu Lucijana Benoliča. Med prisrčnim pogovorom je predsednik Colli poudaril, da je delovanje konzula Benoliča vedno potekalo v duhu plodnega sodelovanja, kar se je pokazalo ob številnih priložnostih srečanj med deželno skupščino Furlanije - Julijske krajine in sorodnimi organi republik Slovenije in Hrvaške.
POJUTRIŠNJEM V POSLOPJU GLEDALIŠČA
Slavnost ob deseti obletnici partizanskega pevskega zbora
Jubilejni koncert (ob 18.30) bo sovpadel s 35-let-nico umetniškega udejstvovanja Oskarja Kjudra
VERDI DREVI SESTANEK KZ NA COLU
Nizkoobreslna posojila za kmete in živinorejce
Jubilejno praznovanje v tej ali oni zamejski ustanovi pomeni za našo narodnostno skupnost vselej pomenljiv dogodek. Jubilej pomeni pač mejniški dosežek tako v obnavljanju kot v nadaljevanju in sprotnem bogatenju neke tradicije. Tokrat je govor o desetletnici obstoja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, torej o življenjskosti in neprestanem tehnično-umetniškem razvijanju vokalno - instrumentalnega ansambla, ki kljub prvotnim negotovim napovedim z nezmanjšanim poletom posreduje tisočem in tisočem izročilo narodnoosvobodilnega boja. Kako dragoceno vlogo opravlja ansambel tudi v strogo političnem smislu, ni treba posebej poudarjati, tembolj spričo okoliščine, da TPPZ Pinko Tomažič deluje v mednarodnem okviru in v več kot desetih jezikih.
Za jubilejno priložnost bo zbor z orkestrom, solisti in recitatorji u-prhoril slavnostni koncert mednarodnih partizanskih in delavskih pesmi. posvečenih miru v svetu z naslovom Revolucija in glasba. Koncert bo v soboto, 23. januarja, ob
18.30	v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (gledališče Verdi) v Ul. S. Carlo 2. Prireditev bo sovpadla s počastitvijo 35. obletnice umetniške dejavnosti dirigenta Oskarja Kjudra.
Koncerta se bodo udeležili najvišji predstavniki družbeno - političnega življenja z obeh strani meje. Ob koncertu bo podelitev priznani lepemu številu članov partizanskega ansambla za njih dolgoletno kulturno - umetniško angažiranje.
Povabljeni gostje bodo lahko svoja vozila parkirali na zadevnem prostoru na Trgu Unita. Vodstvo zbora se nadeia. da bo koncertu ori-sostvovalo sicer čim več demokratično čutečih obeh narodnosti in v resnici bi bilo umestno, da bi ljudje iz naših krajev — ne glede na narodnost. — s polnoštevilno udeležbo na prireditvi še podkreni'i pom°n in v>opo partizanskega zbora v času. ki za demok"aciio ni lahek, (dg)
Napori F-JK za ovrednolenje naravnih lepot
Devet razredov iz osnovnih in nižjih srednjih šol iz vse Furlanije - Julijske krajine si je lani o-gledalo Belopeška jezera in to na podlagi natečaja (Narava 8U», ,ki ga je priredila dežela, šole so do ločili z žrebom, natečaj sam pa ima namen seznaniti čimveč mladih z "naravnimi' lepotami naše dežele in jih tako navajati k ljubezni do narave. Natečaj bo nekaj trajnega, saj bodo tudi naslednja leta
izžrebali razne razrede in šole ter priredili obiske naših najzanimivejših krajev.
Poljski duhovnik danes v Trstu
Na sedežu Novinarskega krožka bo imel danes opoldne poljski duhovnik Jan Chrapek, docent na lu-blinski katoliški univerzi, tiskovno konferenco na temo: (Kulturne vsebine izkušenj sindikata Solidarnost*. Konferenco prireja kulturni krožek (II segno* v sodelovanju s krožkom (La Pira». Popoldne ob
18.15	bo imel Chrapek javno konferenco v župnijski dvorani Sv. Marije Magdalene Zgornje. Govoril bo o verskem čutu in človeškem dostojanstvu poljskega naroda.
Kmečka zveza priredi danes, 21. januarja, ob 19. uri v prostorih Doma Albina Bubniča sestanek, na katerem bo govor o posojilih po znižani obrestni meri za kmete in živinorejce. K sestanku vabi zainteresirane iz vse repentabrske občine.
Dežela nakazuje, kot znano, niz-koobrestna enoletna posojila za vodenje kmetijskih obratov. Ta posojila se dodeljujejo na osnovi razsežnosti kmetij oziroma števila krav ali telic. Obrestna mera posojil znaša 6,75 odstotka za gorata področja in 9 odstotkov za ostale predele. Na sestanku bo zastopstvo KZ seznanilo interesente z vsemi ustreznimi podrobnostmi, a hkrati jim bo na razpolago za pojasnila tudi glede drugih vprašanj (tako na primer davčnih). Na sestanku bo tudi predstavnik kreditnega zavoda, ki bo ravno tako na razpolago za razne pojasnitve.
• Drevi ob 18. uri se bo v sejni dvorani Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT v Ul. Macelli 1 sestala glavna skupščina konzorcija.
• Tržaška občina je z odredbo dovolila vožnjo javnih prevoznih sredstev na odseku Borznega trga in Trga Unita, ki je bil doslej namenjen le pešcem.
• V tržaški občinski dvorani se bo drevi ob 18.30 sestala skupščina tržaške Krajevne zdravstvene enote. Med drugim bo razpravljala o pravilniku za organizacijo funkcionalnih in operativnih struktur zdravstvene enote.'
V GLEDALIŠČU R0SSETTI
Goldonije va Krčmarica Mirandolina* v luči Viscontijevega neoreelizma
Predstavo je odigrala skupina «Gruppo teatro libero RV»
Te dni gostuje v gledališču Ros-setti gledališka skupina tGruppo teatro libero RV» s komedijo Carla Goldonija «Krčmarica Mirandolina».
Med poplavo uprizoritev Goldonijevih komedij ima omenjena predstava brez dvoma čisto določen pomen. Odrsko podstavitev si je leta 1952 zamislil znameniti italijanski filmski in gledališki režiser Luchino Visconti. Predstavo so istega leta uprizorili, doživela je najprej negativne ocene, s časom pa je■ zaslovela tudi izven državnih mej. Naj zapišemo, da se je Visconti lotil Goldoniia, ko v Italiji ni bil ravno najbolj priljubljeni avtor, režiser je poleg tega odtisnit predstavi pečat, ki maisikomu ni bil pogodu.
Po dolgih letih so predstavo (rekonstruirali*> Giorgio De Lullo, Pie-ro Toši in Umberto Tirelli, ki so sodelovali tudi pri prvi Visconti-jevi priredbi igre. Pri svojem delu so skušali biti čimbolj zvesti «ori-ginalu*, seveda v mejah možnosti, saj enake predstave ni mogoče ponoviti; predstava se spreminja celo iz večera v večer, kaj šele, ko jo
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE NI PRISTOPIL K AKCUI
Zaradi stavke šolnikov le delno okrnjen pouk na slovenskih šolah
Včeraj je skoraj popolnoma odpadel pouk na dolinski nižji srednji šoli cSimon Gregorčič» ■ V torek okrnjen pouk v nekaterih vrtcih
V okviru razčlenjene stavke šolnikov, ki jo je oklical enotni šolski sindikat CGIL - CISL - UIL, so včeraj v naši pokrajini stavkali profesorji in neučno osebje nižjih srednjih šol. Kot smo že poročali, Sindikal slovenske šole ni pristopil k stavki, ker bo sklepal o protestni akciji proti zavlačevanju odprtih vprašanj, ki zadevajo šolo na vsedržavni ravni kot specifično slovensko šolo, na že sklicanem skupnem sestanku tržaškega in goriške ga tajništva sindikata.
Kljub negativnemu mnenju, ki ga je bil dal Sindikat slovenske šole do razčlenjene stavke, je bil v torek v nekaterih naših vrtcih okrnjen pouk, ponekod pa je popolnoma odpadel, ker so se vzgojiteljice in asistentke udelež,ile stavke. Tako je na primer v vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva stavkalo v torek 64 odstotkov stalnih vzgojiteljic, medtem ko je bila udeležba nestalnih pri stavki kar
SKLEPU ŽELEZNIŠKE UPRAVE BOTRUJE POTREBA PO VARČEVANJU
Železniško postajo Nabrežina-kamnolomi bodo zaprli vsemu pretovornemu prometu
Gradivo iz kamnolomov bodo v bodoče odvažali na severno nabrežinsko postajo
Uprava državnih železnic je sklenila ukiniti ves pretovorni promet na železniški postaji pri nabrežin-skih kamnolomi . Sklep velja torej tako za notranje kot za mednarodne blagovne pošiljke. Odločitev je izzvala precejšnje negodovanje med «ja varji*, spričo česar je senatorka Jelka Gerbec že 5. decembra lani naslovila ministru za prevoze zadevno vprašanje s prošnjo po pismenem odgovoru.
Senatorka je ministru predočila dejstvo, da utegne sklep uprave državnih železnic potisniti navzgor režijske stroške v sprejemanju in od-premljanju tovorov in predvidoma prizadeti izvoz izkopanega kamenja na škodo ne le kamnolomov, temveč celovitega gospodarstva pri nas in v deželi sploh: udarec bi bil toliko hujši, ker je Furlanijo - Julijsko krajino prizadel potres in ker je kamnarstvo že itak v razvojni stiski zaradi dosedanjih napačnih gospodarskih izbir na deželni in vsedržavni ravni. Gerbčeva je ministra vprašala, kaj namerava u-kreniti, da bi železniška uprava rd-stopila od sprejetega sklepa.
V odgovoru na senatorkino vprašanje (z dne 4. t.m.), naslovljenem tudi glavnemu tajništvu senata in predsedstvu vlade, je minister Bal-zamo prometno okrnitev omenjene železniške postaje pripisal potrebi po sanaciji primanjkljaja v železniški ustanovi: deficit — je dejal — gre pobijati s sekanjem suhih vej, to se pravi vseh postaj, kjer je tovorni promet skromen ali celo neznaten. Med takšne postaje sodi po ministrovi sodbi tudi tista nad nabrežinskimi kamnolomi, o kateri je železniška uprave izračunala. da je skoznjo vozilo (v dohodu in v odhodu skupaj) leta 1979 252 tovornih vagonov, predlanskim 80 in v prvih 8 mesecih lani 103. Minister je še pripomnil, da bi se ta skromni promet lahko preusmeril deloma na tržaško glavno in pa na tržiško železniško postajo, ki sta od nabrežinskih kamnolomov oddaljeni 15 oz. 13 kilometrov.
To je seveda še bolj razvnelo duhove med lastniki kamnolomov, toda resnici na ljubo .je železniška uprava s pismom devinsko - nabre-žinskemu županu z dne 8. t.m. duhove nekoliko pomirila z navedbo stvarnejše in povoljnejše rešitve problema, kakor pa jo je nakazal
minister v odgovoru senatorki.
Vodstvo železnic je sicer svoj sklep ravno tako utemeljilo s potrebo po varčevanju in smotrnejši ureditvi prometa, je pa hkrati zagotovilo podjetnikom, da ne bodo ostali brez primernih naprav za natovarjanje materiala na vagone. Slednje naj bi se v prihodnje odvijalo na severni nabrežinski že-
Naš dragi nono
PINO KREVATIN praznuje danes 70 let.
Še mnogo sreče, zdravja in veselja v krogu njegovih dragih mu želijo
Patrizia, Valter, Milena in Mojca.
leziiiški postaji, kamor bodo tudi prepeljali žerjav, ki je potreben ra natovarjanje in ki sedaj stoji na postaji pri kamnolomih. Ta postaja pa bo do dokončne rešitve vprašanja še lahko služila tovornemu prometu.
V čem je torej bistvo vse zadeve? Z železniške postaje pri kamnolomih vodi proti slednjim le en tir, to pomeni, da služi enemu samemu kamnolomu, medtem ko je iz drugih treba na postajo dovažati material s tovornjaki. Po novem pa bo treba — čeprav nekoliko dlje — prevažati s tovornjaki material iz vseh kamnolomov, a z nabrežin-ske železniške postaje so tiri speljani tako proti meji kakor v notranjščino. Posebnih težav bi potemtakem ne smelo biti, kakor so nam pojasnili krajevni viri.
stooodstotna. Zaradi tega je bil v vrtcu v Gropadi pouk okrnjen (vrtec je deloval do 13. ure), odpadel pa je na Proseku. Opčinah, v Trebčah in v Bazovici.
V	dolinskem didaktičnem ravnateljstvu je odpadel pouk v dolin skem vrtcu, v Mačkoljah pa je bil le dopoldne. V vrtcih pri Domju in v Ricmanjih ni bilo pouka, ker o-trok sploh ni bilo v vrtec. Pri tem velja omeniti, da so se nekatere vzgojiteljice (po ukinitvi vrtoev Onairc so se bile vpisale v šolski sindikat UIL) pretekli teden udeležile srečanja o vzrokih stavke, ki so ga priredili konfederalni sindi kati. Od tod verjetno tolikšna u-deležba pri stavkinl||)Un l;.
V	vseh ostalih vrtcih in na osnovnih šolah vseh didaktičnih ravnateljstev je potekal . pouk normalno.
Včerajšnje stavke učnega in neučnega osebja nižjih srednjih šol se je udeležilo tudi nekaj slovenskih profesorjev Po nekaterih šolah je šlo za posamezne primere, kar ni bistveno okrnilo poteka pouka, na šoli (Gregorčič* v Dolini pa je bila stavka profesorjev skoraj stoodsot-na. Le dva razreda (2 a in 3 b razred) sta imela normalno prvo učno uro, nakar so tudi dijake teh dveh razredov poslali domov.
Razčlen ena stavka šolskega sindikata CGIL - CISL - UIL se bo danes nadaljevala s stavko učnega in neučnega osebja višjih srednjih šol.
Od 6. do 14. marca Nauticamp 82
Tržaška velesejemska ustanova je že pripravila spored letošnje razstave o navtiki in kampiranju, ki je bila deležna v preteklih letih velikega zanimanja in ki si je prav zaradi tega zaslužila oznako (razstave vsedržavnega pomena*. Predvsem so določili datum letošnje 6. izvedbe Nauticamp. Razstava bo namreč od 6. do 14. marca, kot o-bičajno na razstavišču pri Monte-bellu. Prireditev naj bi letos znatno razširili. Predvsem nameravajo na razstavo povabiti večje število proizvajalcev navtičnega in drugega materiala, ki zadeva v prvi vrsti razne turistične potrebe. Poleg tega naj bi k sodelovanju povabili tudi operaterje, ki delajo na tem
...................
USPEŠNA AKCIJA AGENTOV PO ENOLETNI PREISKAVI
Za rešetkami tatiča, ki sta v Miljah ukradla za 100 milijonov lir draguljev
Enemu od aretiranih bi morali včeraj soditi zaradi posesti mamil
Agenti tržaške kvesture so včeraj I aretirali po nalogu sodnih oblasti j 27-letnega Marina Ocovicha iz Ul. Cesca 1/1 in 25-letnega Bruna Pa-scula iz Ul. Flavia 12 zaradi tatvine v obteževalnih okoliščinah v škodo 62 letnega Miljčana Daria Cro-cija iz Ul. Colarič 66. Mladeniča sta obtožena, da sta 29. decembra 1980 odnesla iz stanovanja Crocija številne dragocene predmete in približno 500 smaragdov v skupni vrednosti več kot 100 milijonov lir.
Oba sta priznala tatvino, vpletena pa naj bi bila tudi v prekupčevanje z dragocenostmi in v razpečevanje mamil. Prav v tej smeri se sedaj nadaljuje akcija preiskovalcev, ki jih vodi marešalo Scozzai.
Marino Ocovich bi se moral prav včeraj dopoldne zagovarjati pred tržaškim prizivnim sodiščem zaradi posesti mamil. Ko se je v sodni dvo-
	
gg	l
rani razvedelo, da je bil aretiran, so sodniki preložili obravnavo za nekaj ur. Ker je medtem obtoženca obšla nenadna slabost, so proces
dokončno preložili na kasnejši datum.
(Na slikah: levo Ocovich In desno Pase ul).
področju, iz sosednjih Avstrije in Jugoslavije. V tem okviru nameravajo prirediti 8. marca zanimivo o-kroglo mizo o navtiki na področju severnega Jadrana, pri kateri bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz omenjenih dveh držav.
Zunanje ministrstvo sledi zadevi trgovca Ladinija
Primeru direktorja tržaške izvoz-niške družbe «La Distributrice* Gianfranca Ladinija, ki je od 25. junija lani zaprt v Beogradu zaradi nekaterih domnevnih nepravilnosti v poslovanju. 9-tžgošrskirrti^^odjetji s Kosova, pozorno sledi tudi italijansko zunanje ministrstvo. Kot.poroča tiskovna agencija Italia sta se včeraj zagovornika 38-letnega Ladinija srečala v prostorih italijanskega veleposlaništva v Beogradu z odvetnikom, ki sledi zadevi po nalogu italijanskih diplomatskih o-blasti. da bi proučila položaj obtoženca, potem ko so jugoslovanske sodne oblasti sklenile decembra, da uvedejo novo preiskavo proti Tržačanu. Ladini .je obtežen protirevolucionarne grožnje jugoslovanskemu družbenemu in gospodarskemu redu. O celotni zadevi so pred dnevi opozorili tudi predsednika republike Pertinija.
Visoke globe
tihotapcem z mesom
Na procesu proti tihotapcem romunskega mesa prek proseške železniške postaje v Italijo je včeraj tržaško kazensko sodišče tri obtožence (Milančana Giseppeja Gioio, Maria Mapellija iz Coma in Rimljana Nunzia Valenzo) spoznalo za krive tihotapstva in ustanavljanja kapitala v tujini ter jih obsodilo vsakega na 2 leti zapora in 300 milijonov lir globe, poleg tega pa bo moral vsak doplačati tudi deset milijonov lir upravne sankcije. Trije obtoženci, Renato Raggi iz Mel-za, Rimljan Rizieri Calamanti in Aldo Bassotti iz Livorna, so bili obsojeni na plačilo 286 milijonov lir globe, preostala dva (Luigija Guer-rinija iz Bergama in Angela Mon-tasia iz Coma) pa je sodišče oprostilo. Gioii, Mepelliju in Valenzi so sodniki odpustili zaporno kazen in znižali za dva milijona lir globo, tako da bodo morali plačati (le* 298 milijonov lir globe.
Osmerica je prišla na zatožno klop, ker naj bi v drugi polovici leta 1978 pretihotapila v dveh izmenah prek carinarnice na prose-ški železniški postaji približno 40 ton zmrznjenega romunskega me sa, ki ga je bila plačala 70 milijonov lir prek neke švicarske ban ke. Javni tožilec je zanje zahteval skupno 41 let ječe.
Prispevki
V	spomin na dr. Roberta Hlavatyja daruje Milan Bolčič 10.000 lir za Slovenski klub.
V	spomin na dr. Roberta Hlavatyja daruje Silvana Malalan 15.000 lir za SKD Tabor in 15.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob dr. Roberta Hlavatyja daruje Polda Gruden
15.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Emila Škerlavaja darujeta sestri Anita in Marija 20.000 lir za spomenik padlim v NOB z Opčin.
V	spomin na Valerijo Kocjančič -Špelo darujeta družini Kodrič - ši-škovič 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Valerijo Kocjančič -Špelo daruje gospa Albina Baučar
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Rudolfa Di Lenarda daruje Vlasta 10.000 lir za KD Vesna — Krit.
rekonstruiramo po skoraj tridesetih letih. Osnovne in najizrazitejše poteze pa ostanejo, tako, da nam je lahko dokaj jasno, kaj je Visconti hotel. Režiser je bil leta 1952 eden izmed vodilnih osebnosti neo-realizma. Ustvaril je že nekaj znamenitih predstav in tri filme, med katerimi je bil tudi «Ossessione». ki sodi med osnovne stebre neo-realističnega gibanja.
Predstava tKrčmarice Mirandoli-ne», ki smo jo gledali v izvedbi gledališča uGruppo teatro libero», odločno kaže v neorealistično smer. Scena je skopa, brez blišča m kiča, spominja na Morandijeve slike in daje občutek negibnosti in osamljenosti revne krčme sredi meglene ravnine. Vsi okrasi, ki so jih do tedaj uporabljali pri postavitvah Goldonijevih komedij, so torej odpadli in to tudi pri kostumih, ki niso načičkani po čisto določenih klišejih. Tudi igra se spremeni. Visconti ne pozablja, da je komedija nastala leta 1751, to je v obdobju razsvetljenstva. Visconti je tako v krčmarici Mirandolini odkril razsvetljenske poteze. Njena igra z ljubimci temelji na presoji in razumu; pretkana krčmarica želi dokazati moč žensk in ta svoj načrt izpeljuje s trezno zvijačnostjo. Vsi nastopajoči govorijo brez sprenevedanj, to je naravno, in poudarjajo posamezne tipologije junakov. Visconti je uprizoril komedijo v celoti in to brez krajšanj teksta. Predstava, ki smo jo gledali, je bila v bistvu inteligentna rekonstrukcija saj so Giorgio De Lullo in ostali sodelavci osvetlili bistvene Viscontijeve zamisli in interpretacijo, ustvarili pa so hkrati igro, ki tudi danes «velja». Igralci so pokazali vrhunsko igro. ne moremo sicer povedati, do kolike mere so bili zvesti svojim predhodnikom, lahko o njih povemo le to, da so ustvarili resnično markantne like in izluščili pri vsaki osebi globlje pomene. Naj tu omenimo naslednje igralce: dognana Mirandolina je bila Gianna Giachetti. vitez je bil Gabriele Tozzi, odličen markiz je bil Ezio Morano, grof je bil Lombardo Fornara. Živahni igralki sta bili lsabella Guidotti in Caterina Sj/los Labini, natakar je bil Roberto Alpi.
Ob predstavi bi lahko še veliko pisali, naj dodamo le ugotovitev, da je neorealistično interpretacija odkrila v^Jiko novih elementov, čeprav je osnovna družbena in osebna problematičnost odmerila smehu nekoliko manj prostora. Opisnost je bila močnejša od veselja do komedije in igre^jvse to se je seveda dogajalo ižvčri klišejev in delo je ohranilo veljavo kljub neki tgene-tični starosti». (am)
Razpis za uradniško mesto
Zgoniška občinska uprava bo sestavila lestvico kandidatov za morebitne začasne nadomestitve uradnikov. Potrebno je znanje slovenščine in osnov strojepisja. Rok za predložitev prošenj zapade 27. t.m., vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
Razna obvestila
V Škednju, v domu Jakoba Uk marja, bo v soboto, 23. t.m. koncert narodnozabavnega ansambla bratov Krt iz Kamnika. Na sporedu bodo narodnozabavne melodije, vmes bosta zabavala Tinče in Pero. Prva predstava bo ob 16. in druga ob 20. uri.
Kulturno društvo Škamperle ln Kulturno društvo Union vabita na ples z loterijo, ki bo v soboto, 23. januarja, ob 21. uri na stadionu (Prvi maj*.
Rajonski svet za vzhodni Kras
sklicuje jutri, 22. januarja, ob 19.00 v Ljudskem domu v Trebčah javno zborovanje na temo (Področje za znanstvene raziskave pri Banih in varianta štev. 30’ k SORN*. Sodelovali bodo izredni komisar tržaške občine, predsednik področja za znanstvene raziskave in zastopnik KGS.
Taborniki RMV nastopajo danes, 21. t.m., ob 15. uri na osnovni šoli d. maj 1945» v Zgoniku z lutkovno igrico Zajček Dideldajček. Vabljeni!
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo seja jutri. 22. t.m.. ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Prinesite izdelke.
PD Barkovlje vabi Barkovljane na sestanek za obnovo delovanja društva. Sestanek bo v soboto, 23. januarja, ob 16.30 na sedežu društva Ul. Cerreto 12 .
Društvo slovenskih upokojencev
vabi na predavanje ravnatelja Josipa Pečenka, ki bo danes. 21. januarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/n. Tema predavanja (Prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za pridobitev lastnih pravic*. Prisrčno vabljeni.
Zveza borcev VZPI • ANPI — Boljunec priredi ob 38. obletnici masovnega odhoda v partizane 6. februarja ob 19. uri v hotelu Mae-stoso v Lipici, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prireditve množično udeležijo. Vpisovanje v kavarni Marije Žerjal v Bo-Ijuncu vsak dan. razen ob ponedeljkih. od 18. do 20. ure ter na sedežih sekcij sledečih vasi: Boršt - Zabre-žec. Bazovica, Trebče, Opčine in Križ.
Ob Izgubi predsednika
Roberta Hlavatyja
Izreka odbor Kraškega pusta ivoj-cem globoko sožalje.
S mmm
KUITU8H0
M#SH» ' '
TAB( tl! wiM|
V nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri
gostuje v Prosvetnem domu na OPČINAH amaterski oder «Ja-ka Štoka* KD Prosek - Konto-vel z veseloigro v treh slikah
L. CIJAKA
SLANA VODA
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1981 - 82 6. abonmajski koncert
Jutri, 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU
TRIO Dl TRIESTE
Dario De Rosa — klavir Renato Zanettovich — violina Amadeo Baldovino — violončelo (Schubert. Brahms)
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Prosveta
SKD Tabor sklicuje za sredo, 27. t.m., ob 20. uri (prvo sklicanje) v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na Klobasanje — satirični kabaret Sergija Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca, v nedeljo, 24. t. m., ob 20 uri v srenjski hiši v Mač-koljah.
Mešani pevski zbor Slavec iz Ric-manj in Loga sporoča, da bodo vaje ob ponedeljkih samo za ženske, ob torkih samo za moške in ob četrtkih skirano.
KD F. Prešeren — Bol junec priredi v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren gostovanje Gledališča brez tretjega iz Kopra s komedijo «Piknik s tvojo ženo* Andreja Jelačina.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
8. REDNI OBČNI 7.BOR
ki bo jutri, 22. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora;
2.	obračun in predračun;
3.	poročilo nadzornega odbora;
4.	razno.
Gledališča
SSG
Danes, 21. januarja, ob 19. uri v Ilirski Bistrici Eduardo de Filippo -«Dolgonoge laži*.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Libero R. V. predstavila izven abonmaja delo Carla Goldonija »La Locandiera* v priredbi Luchina Viscontija. Za abonente 40 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
V nedeljo ob 16. uri (red D/D) druga predstava opere «SAMSOM IN DALIDA». Dirigent Pichas Steinberg, režiser Alberto Fassini. V glavnih vlogah nastopajo Petra Malakova, Carlo Cossutta, Giampie-ro Mastromei, Angelo Nosotti. Giuseppe Botta. Giovanni Gusmeroli, Dario Žerial in Enzo Scodellaro.
Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic.
AVDITORIJ
Tržaška gledališka skupina CIUT
v predstavi «Racconti d'estate (Ar-lecchino e Puleinella)*. Zjutraj ob 9.30 in ob 11. uri predstave za šole, zvečer ob 20.30 za odrasle.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. januarja
NEŽA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55. — Dolžina dneva 9.17. — Luna vzide ob 4.31 in zatone ob 13.53.
Jutri, PETEK, 22. januarja
VIKTOR
Vreme včeraj: na j višja temperatura 6 stopinj, najnižja 2 stopinji, ob 18. uri 2,6 stopinje, zračni tlak 1025.1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 8.2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianfabrizio La-dini, Monica Micheli. Anna Miceli, Pamela Pecile, Daniel Luče, Vale-rio Toselli.
UMRLI SO: 75-letni Mario Gallo. 81-letni Giovanni Musolino, 74-letna Marcella Coronica vd. Bergamo, 70-letni Erminio Triscoli, 81-letna Maria Derin, 84-letna Angela Meula. 69 letni Geo Prenci, 79 letni Ferruc-cio Birghel. 60-letni Ervino Penco. 63-letni Stefano Friolo, 67-letna Eda Magrin vd. Zuccolin. 72-letna Elfri-da Roland. 67-letni Guerrino Visin-tin, 68-letna C risb na Babic por. No-vello, 82-letna Maria Pemich vd. Dobrovich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Felluga 46 in 10 Masraeni 2. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul Oinlia 1 in n s Oinsto 1.
NOČNA S* fT*RA LEKARN (od 20.30 dal le)
Ul. Giulia 1 in Ul S. Giusto 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441.
PELIJCFFRIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST
Viale XX. setlembre 16 Tel. 796 301
'GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Fran Levstik
MINISTER GREGOR PA NIČ
Izvaja ALOJZ MILIČ
PONOVITEV
v soboto, 23. t.m., ob 12. uri
Pavel Golia
JURČEK
dejanjih s prologom t
Režija , MARIO URŠIČ
Jutri, 22. t.m., ob 10. uri.
S 1. januarjem 1982 številka IVA obvezna za vse kmetovalce
Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki v letu 1980 niso presegli deset milijonov lir prometa in ne vodijo knjigovodstva IVA, da morajo od 1. januarja 1982 imeti številko IVA. Ministrstvo za finance je namreč sklenilo, da morajo vsi proizvajalci imeti svojo številko IVA (numero di partita IVA), ki jo bodo morali sporočiti svojim odjemalcem in dobaviteljem, kateri jo bodo nato predložili njihovi letni prijavi IVA. Kmečka zveza vabi zato vse svoje člane in kmete, da se nujno zglasijo v njenih uradih, ki jim bodo na razpolago za izpolnjevanje vseh formalnosti. Opozarjamo, da so za kršitev omenjenih obveznosti pred-viaene visoke denarne kazni.
Tajništvo Kmečke zveze
f Čestitke
Danes praznuje 70 let PINO KRE-VATIN. Mnogo zdravja in veselja mu želijo sinova Leo in Fabio z družinama.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Koncerti
Danes, 21. januarja, bo ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert za fagot in klavir dua Feroce - Monta-naro.
Cappclla Underground 18.00—20.00—• 22.00 »La tenerezza del lupo*. Režija Uli Lommel.
Ariston gledališče - kino: 16.30 «Woy-zeck*. Klaus Kinsky.
Ritz 18.00 »Amore senza fine*. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hevvitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.00 «La corsa piu pazza del mondo*. B. Reynolds. R.’ Moore, D. Martin. S. Davis Junior.
Grattacielo 15.30—22.16 «Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Fenice 16.00— 22.15 «lnnamurato paz zo». A. Celentano in O. Muii
Nazionule 15.30 »Pierino la peste al-la riscossa*. Barvni film.
Cristallo 16.00 »Chi trova un amico trova un tesoro*.
Capitol 16.30 «Lo stesso giorno il prossimo anno*.
Moderno 16.00 »Stati di allucinazio-ne*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «La zia eroti-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »La porno moglie del-rinquilino accanto*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Le supersexy mogli svedesi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 »La figlia di Ryan».
Radio 14.30 »Erection blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumlere 16.00 «Gigol6». David Bo-wie.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1982
CELOLETNA
POLLETNA
MESEČNA
59.000	lir + kolek 500 lir
43.000	lir + kolek 500 lir 8.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 96.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo 6e naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica. Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718
PRODAM štirisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico. Tel. (040) 228390
TRGOVSKO podjetje išče delovno moč s prakso v knjigovodstvu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Knjigovodstvo*.
IŠČEM fanta za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem in voljo do dela. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vesten*
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovni mesti frizerke in odrskega delavca. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG Trst. Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 27. t.m. ali do zasedbe delovnih mest.
FANT s trgovsko izobrazbo išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati na štev. (040) 228177 od 8. do 14. ure.
PRODAM 120 basno harmoniko. Telefon (040) 231738.
FERNANDO — trgovina obutve in usnjene galanterije sporoča, da je v teku do 6. februarja sezonska razprodaja vseh artiklov.
ŽUPANOVI v Medji vasi štev. 1 so odprli osmico.
ŠTIRISOBNO stanovanje s teraso, po želji s kletjo, skladiščem ali dvoriščem nudim v zameno za dvosobno stanovanje in izplačilo razlike. Telefon (040) 225970 ali 825546
V SREDIŠČU rrtčsta prodam trisobno stanovanje. Teleion (040) 567756
MODE VALENTINA - Domjo spo roča, da ima na razprodaji vse vrste oblačil.
OBclNA Devin - Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpitov za izredno zaposlitev enega geometra ali gradbene ga izvedenca za dobo 90 dni. In teresenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njej na vesti naslov, osebne podatke ter posest italijanskega državljanstva in diplome geometra ali gradbenega izvedenca. Zahtevana starost: kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnji morajo priložiti (na navadnem papirju): predpisani študijski naslov; morebitna potrdila o službovanju v javnih ustanovah, morebitne listine. ki dokazujejo pravico do zvišanja zgoraj navedene starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. Interesenti morajo predložiti prošnje v uradu za stike z javnostjo in prevajanje — soba štev. 20, najkasneje do 14. ure dne 23. januarja 1982.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak, Mačkolje 58.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec 1. Toči belo in črno vino.
KUPIM 80- do 120 basno harmoniko. Telefon (040) 825155.
: -	... i§5lČaS'
RANCA bi.cpEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
■>	- S. P. A. *’	-V- .
TP3T - ULICA F. FILZMO ■ S? Gl-'-*a6
POPOLDANSKO DELO V VRTCIH OHROMLJENO
Veliko negodovanja med starši otrok ker v občinskih vrtcih ne delijo malic
Starši odpeljejo otroke iz vrtcev pred trinajsto uro ■ Spor med sindikatom in občino: so šolske sluge pristojne za pripravo toplih malic ali ne?
20. 1. 1982	
Ameriški dolar	1228—
Kanadski dolar	1010—
Švicarski frank	662—
Danska krona	160.—
Norveška krona	205.—
Švedska krona	215.—
Holandski florint	483—
Francoski frank	270—
Belgijski frank	27—
Funt šterling	2320—
Irski šterling	1800—
Nemška marka	532—
Avstrijski šiling	75—
Portugalski escudo	16—
Pezeta	11—
Jen	4.50
Avstralski dolar	1250—
Drahma	16—
Debeli dinar	25—
Srednji dinar	24,50
Mali dinar	24—
MENJALNICA
vseh tujih valut
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-569; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Že precej časa je v občinskih o-troških vrtcih v Gorici križ. Opoldanske malice otroci ne dobijo več, zaradi tega prihajajo starši po o-troke v vrtec okrog trinajste ure, nekateri še prej ter odpeljejo otroke domov na kosilo. Le v nekaterih primerih, ko morajo starši spet na delo, pripeljejo takoj po kosilu otroke spet v vrtec, da tam ostanejo do ure ko se vrtec zapre. Stvar ie seveda vzbudila precej negodovanja med prizadetimi starši. Gorica se lahko ponaša z zelo razširjeno mrežo otroških vrtcev, slovenskih in italijanskih. Vrtci so v občinski režiji, v državni (sem sodijo tudi vrtci nekdanje ustanove ONAIRC) ter v zasebni. Občinske otroške vrtce (sem sodita tudi slovenska vrtca v Ulici Vittorio Veneto in v Ulici del Brolo) obiskuje v tem letu 580 otrok.
Doslej je šlo vse v redu. Stvari so se zataknile potem ko je bil konec lanskega leta v goriškem občinskem svetu sprejet nov organik občinskega osebja. Sindikat uslužbencev krajevnih ustanov trdi, da je pomožno osebje v vrtcih klasificira-no med šolske sliige in da ni torej v pristojnosti tega osebja priprava in razdeljevanje malic v vrtcih. Zaradi tega pomožno osebje ne pripravlja več malte in v tem sledi pozivu sindikata. Sindikat trdi tudi, da bi moralo priti do pogovora z odgovornimi na občinski upravi, a na občili da nočejo, ničesar slišati o tem pogovoru. Sindikat trdi tudi, da so odprta vprašanja tudi v drugih sektorjih občinske uprave.
S syoje strani pa občinska uprava, kot posnemamo iz njenega tiskovnega poročila, trdi da so bile v novem organiku pravilno vključene. V prejšnjem pravilniku so bile na drugi stopnji, ker pa so skrbele tudi za pripravo malic, jih je občinska uprava povišala v tretjo stopnjo in s tem seveda tudi zvišala plačo. Občinska uprava trdi, da je že prejela zahteve teh uslužbenk. V tiskovnem poročilu občine ni govora o pogajanju s sindikatom. Je pa rečeno, da si občina prizadeva za to. da bi bila delitev toplih malic otrokom čimprej obnbvljena. Zaradi tega preučujejo tudi možnost, da bi dobavljali tople malice iz osrednje kuhinje. O tem je bilo sicer že veliko govora takrat ko se je; na občini razpravljalo o novem organiku o-sebja in o možnostih za izboljšanje in pocenitev raznih služb.
7 M ->l **r----	• i
Uslužbence na sodišču zebe in zato protestirajo
Mraz pritiska in prostori, kjer ljudje živijo in delajo, so hladnejši kot v časih gospodarskega vzpona.
Živimo s stisnjenim pasom, in to se pozna tudi pri kurjavi. Varčujemo, kakor najbolj moremo in znamo. Od tod vse pogostejše pripombe na račun mraza. Posebno na delovnih mestih. Zadnji v vrsti kategorij, ki tarnajo zaradi prehladnih prostorov, so uslužbenci v sodni palači. Ob ponedeljkih, po nedeljski prekinitvi ogrevanja, imajo v pisarnah 12,5 stopinje, ostale dneve pa 16,5 do največ 17 stopinj. Na skupščini so sodni uslužbenci povedali, da si tudi z električnimi pečicami ne morejo pomagati, ker je v sodni palači zastarela električna napeljava, takšna, ki ne prenese prevelikih obremenitev ali pa sploh nima priključkov za industrijski tok.
Uslužbenci, pa tudi sodniki, so za-
radi tega oklicali agitacijsko gibanje, in če država ne bo poskrbela za izdatnejše ogrevanje prostorov, bodo celo stavkali.
Ob tem naj dodamo, da je sodna palača pod staro Avstrijo bila zgrajena na podlagi nekega modela, veljavnega za ves avstrijski teritorij in da takrat očitno s kurjenjem niso imeli težav. V današnjih razmerah pa te palače z visokimi stropi in ogromnimi sobami »požirajo* ogromne količine kurilnega olja in s tem tudi denarja, ki ga država nima, ali ga vsaj noče več tako na-lahko razdajati kot nekoč, če hoče zmanjšati svoj primanjkljaj. Posle-
RAZPRAVA TEČE V DEŽELNEM SVETU
Ob sedanjih razpravah o poslanskem volilnem okrožju
Furlansko gibanje želi tako volilno okrožje, v katerem bi bili Videm, Pordenon in Gorica, ne bi bilo pa Trsta
V teh dneh se vrši v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine v Trstu razprava o zakonskem predlogu svetovalcev Furlanskega gibanja, da bi se pokrajina Belluno črtala iz sedanjega volivnega okrožja Videm - Gorica - Pordenon -Belluno. Zakonski osnutek sta predložila dva svetovalca Furlanskega gibanja in želita, da bi v bodočem votivnem okrožju ostali le kraji v pokrajinah Videm, Gorica in Pordenon. Trst naj bi ostal samostojno okrožje kot je že sedaj. Vse to velja le za volitve v poslansko zbornico, kajti za volitve v senat že obstaja več let enotno deželno votivno okrožje, razdeljeno v sedem okrajev, dva na Tržaškem, po eden pa v Gorici, Vidmu, Čedadu - Palmanovi, Tolmeču in Pordenonu.
Enotno volivno okrožje Videm -
dice so najrazličnejše, v tem trenutku tudi takšne, da uslužbence, Belluno, takrat pordenonske pokra-zebe.	j jine ni bilo, izhaja iz prvih povoj-
niiiiiiiiiniifiiMiiMiiiiinuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiintiiiiiiiniiiiiiiimiiiHiiHiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniHiniiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiia
V PESCARI 26. KONGRES ITALIJANSKIH POKRAJIN (UPI}
Ovrednotiti vlogo pokrajine veznega člena med deželo in občino
Kot nam je povedal Silvino Poletto, so se dežele centralizirale in niso izstavile pooblastil krajevnim ustanovam - Naša dežela ima pri tem še specifične slabosti in zamude Izjava predsednika goriške pokrajine Cumpete za agencijo Alpe Adria
Prejšnji teden je bil v Pescari 26. kongres Zveze italijanskih pokrajin, na katerem je sodelovala tudi delegacija goriške pokrajine pod vodstvom predsednika prof. Silvia Cumpete, v njej pa je bil tudi načelnik skupine svetovalcev KPI Silvino Poletto. Na tem kongresu so za predsednika UPI izvolili socialista Ma-strolea. Sprejeli so resolucijo, v kateri opredeljujejo novo vmesno vlogo ustanove kot je pokrajina med deželo in med občino. V razpravi pa tudi v sklepnem dokumentu so obsodili hude zamude pri sprejemanju reforme, ki naj spodbudi večjo avtonomijo krajevnih ustanov in s tem doseže višjo stopnjo demokratičnih družbenih odnosov.
Pokrajinskega svetovalca Poletta smo vprašali za sodbo o tem kongresu. Odgovoril nam je. da je razvoj, ki je nastal po ustanovitvi dežel 1970. leta, zaradi neizvedene reforme države, privedel do tega, da sb dežele postale centralinistična oblast in da se zato odločanje ni preneslo na nižje stopnje oblasti. Ker ni bilo ne politične in ne urav-ne decentralizacije, so se dežele znašle z ogromnimi denarnimi zneski, ki jih niso mogle uporabiti. Iz-

STRELA Z JASNEGA NEBA
Delavci Ansalda marca v dopolnilni blagajni?
Federacija kovinarjev dolži vlado, da ni omogočila sklenitve pogodbe z mehiškim odjemalcem električnih motorjev
Kot strela z jasnega neba je včeraj med tržiške delavce udarila novica, da bodo z mesecem marcem vpisali v dopolnilno blagajno dobršen del kovinarjev doslej ene najbolj zdravih podjetij, tovarne Ansaldo v Tržiču. Vest je včeraj objavila federacija kovinarjev FLM.
Tovarna Ansaldo v Tržiču z velikim uspehom proizvaja električne motorje različnih velikosti, v proizvodnem procesu pa je zaposlenih okoli 800 delavcev. Vest o možnosti njihovega vpisa v dopolnilno blagajno je povzročila razburjenje in zaskrbljenost. Federacija kovinarjev je krivdo za takšno možnost v svojem tiskovnem sporočilu prisodila vladi, češ da se ni dovolj pobrigala, ko je bilo čas za to, da bi podjetju zagotovila naročila iz Mehike, o katerih je teklo poga janje.
Vsekakor se bo delegacija tega delavskega kolektiva v ponedeljek z Intersindom v Trstu pogovarjala o vzrokih krize in načinih-, kako preprečiti najhuje. Naj ob rob te kronike dodamo ugotovitev kovinarske federacije, da je podjetje poslov, no leto 1981 sklenilo z boljšim izidom kot so ga pričakovali.
Stališča do izgradnje zapora za mladoletne
Občinski odbor, Svetovalska skupina krščanske demokracije in predstavniki rajonskih svetov so soglasno zavrnili morebitno uradno zahtevo, da bi v Gorici, najverjetneje na območju Ločnika, zgradili za-
vod za mladoletne, neke vrste zapor za mladoletnike, ki so zagrešili prekrške in ki čakajo na sodno o-bravnavo. Udeleženci na sestanku so pretehtali ugodne in tudi kvarne posledice, ki bi jih izgradnja takšnega objekta imela na goriško skupnost.
O tem vprašanju bo krožek Ri-nascita jutri, v petek, ob 17.30 priredil javno razpravo v mali dvorani UGG, na kateri bosta spregovorila nekdanji predsednik sodišča za mladoletne v Bologni in sedaj ka-sacijski sodnik Italo Cividali. in odvetnik Nereo Battello. deželni svetovalec.
kazalo se je. da je potrebno ovrednotiti pokrajino kot vmesni člen med deželo in občino, da bi se nadaljeval demokratični proces. Potrebno pa je pri tem upoštevati konzorcije (promet, šole, prostorsko načrtovanje itd.) in jih preurediti.
Silvino Poletto je nato dejal, da se demokratične sile že poldrugo leto sporazumevajo o tem, da bi dežela odstopila pooblastila krajevnim ustanovam. Obstaja celo deželni zakon št. 7. kjer so v členu 15 opredeljena določila in tudi določen rok (30. junij 1981), do katerega mora dežela prenesti funkcije in pooblastila na krajevne ustanove. Deželi bi tako ostalo predvsem načrtovanje razvoja deželne skupnosti in bi bila njena naloga dajati pomen in moč viogi krajevnih ustanov. Od ta krat je minilo več kot pol leta in dežela te svoje z zakonom določene obveznosti še ni izpolnila. ..K, ■;.■
Kako na splošno slabo se upravlja, je Poletto naVedel primev davčne politike. Andreotti je .odpravil davčne svete, ki so bili izraz demokracije in nadzora od spodaj navzgor. Danes se hoče obnoviti dru žinski davek in davek na nepremičnine. Jasno se kaže težnja, da evidentirajo politiko osebnih dohodkov in s tem povezano neobdavčeno bogatenje, občinske uprave ponovno prevzemajo vlogo, ki jim je bila odvzeta.
V zvezi z nadaljnjim razvojem dežele Furlanije Julijske krajine je Poletto dejal, da v Rimu deluje študijska komisija, ki naj preuči to vprašanje. Zakaj morajo to počenjati tako daleč od naših krajev, zakaj ljudje, ki naših razmer ne poznajo. Zakaj te naloge ne zaupajo domačinom, se je vprašal Poletto. Ali je res potrebno počakati na reformo države, preden se bo kaj spremenilo. Svetovalec je izrecno poudaril, da program, ki so ga poslale pokrajine deželi, da je na njihovem predlogu sestavila štiriletni načrt razvoja v letih 82-82, ne sme postati sanjska knjiga. Potrebni so pritiski avtonomističnega gibanja, da se širi področje demokracije, da se skratka uresniči ustavno določilo, ki v členu 117 govori, da je država razdeljena na dežele, pokrajine in občine, ki imajo enako dostojanstvo. Predsednik goriške pokrajine prof. Silvio Cumpeta, ki je vozil delegacijo na 26. vsedržavnem kongresu zveze italijanskih pokrajin v Pescari, je za agencijo Alpe Adria
izjavil, da so v sklepnem dokumentu zahtevali odpravo centralistične politike dežele in ovrednotenje v zadnjem času zanemarjene vloge pokrajine kot potrebnega vmesnega člena med deželo in občinami Kongres v Pescari je po besedah predsednika Cumpete prisodil večje pristojnosti pokrajinskim upravam in s tem postavil politično iztočnico za prospešitev procesa demokratizacije.
Na vprašanje, kakšne pobude so predsedniki pokrajin dežele Furlanije - Julijske krajine doslej sprejeli v tej smeri, je Cumpeta dejal, da so lani na gorLški predlog enotno zahtevali izvajanje deželnega zakona št. 7, ki v 15. členu izrecno določa, da mora dežela do 30 junija 1981 (se pravi, da je že v zamudi) prepustiti nekatere pristojnosti in naloge krajevnim ustanovam. sama pa si mora zadržati načrtovanje in usmerjanje razvoja celovite deželne skupnosti.
Prihodnji teden stavke na šolah
Prihodnji teden od 25. do 30. januarja bo po sklepu sindikalne federacije šolnikov stavka učnega in neučnega oseb a, da se pospeši sklenitev obveznosti iz stare pogodbe, ki zadevajo normativne in gmotne zadeve. Urediti hočejo tudi položaj začasno nameščenih in pravni status na šoli zaposlenih oseb.
Smrtna nesreča v Dolenjah
V torek ponoči se je v Dolenjah smrtno ponesrečil 24 -letni obrtnik Carlo Marega, doma iz Gorice, Ul. Brass 6. Vračal se je pozno zvečer v svojem oplu sam iz Čedada in vozil skozi Dolenje. Iz neznanih vzrokov se je sredi vasi zaletel v vogalno stavbo in bil pri priči mrtev. Truplo so prepeljali v krmin-sko bolnišnico.
Vilešu
OB PRILIKI FESTIVALA MALIH ODROV
Lutkovna predstava v soboto v Kulturnem domu
Lutkovno gledališče iz Ljubljane nudi <fKozlovsko sodbo v Višnji gori}
V Novi Gorici se v teh dneh vrši 11. festival malih odrov, o čemer podrobneje poroča vsak dan naš posebni dopisnik iz Nove Gorice. Že od nekdaj je bila zamisel prirediteljev, da bi se del festivala odvijal tudi v Gorici. Sedaj je ta zamisel uresničljiva, saj imamo prostoren in sodoben Kulturni dom.
Zato bo tudi ena izmed prireditev na novogoriškem festivalu odigrana v Gorici in sicer v soboto, 23. januarja. S «Kozlovsko sodbo v Višnji gori» Josipa Jurčiča - Sve-
PODJETJE
ZMSR
brat|« Miklus
GORICA — Ul. Torriani 4 — Telefon: 83081
KITI — SILIKONI — DVOKOMPONENTNI KITI TER STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE
tlane Makarovič nastopi Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Igro je režiral in priredil Miran Herzog, likovna zasnova je delo Marjana Mančka, za glasbo je poskrbel Julijan Strajnar.
Igro je Lutkovno gledališče iz Ljubljane dalo na oder ob 100-let-nici smrti Josipa Jurčiča. Gre za vedno aktualno satiro o človeški nespameti in manipuliranju. Svetlana Makarovič ji je dodala še nekaj bolj drastičnih elementov poniglavosti in samozadovoljnosti. Predstava je sestavljena iz tipičnih elementov folklorne dediščine, vendar je grajena po najsodobnejših gledaliških načelih, že na premieri v Višnji gori je našla stik z občinstvom, potrjuje pa ga tudi izvrsten sprejem na kitajski turneji Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
V soboto, 23. januarja bosta v Kulturnem domu v Gorici dve predstavi. Ob 11. uri zjutraj bo predstava za dijake nižje srednje šole *lvan Trinko*. Zvečer, ob 20. uri, pa za vse ostalo občinstvo. Kulturni dom vabi!
Nesreča pri izvozu
avtoceste pri Vilešu
Na izvozu avtoceste pri se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, ki bi bila lahko zahtevala večjo nadaljnjo škodo. Zaradi ledenega in spolzkega cestišča je na ovinku padel s tovornjaka z registracijo iz Vicenze kontejner, v katerem je bilo 1.200 litrov sulfume kisline. Kontejner se je razbil, kislina pa se je razlila v obcestni kanal. Kmalu so prihiteli na mesto gasilci iz Čer-vinjana, Tržiča in Gorice in so z raznimi tekočimi pripomočki omilili škodljivost kisline. Povejmo še, da so bili na tovornjaku še drugi kontejnerji. z večjimi količinami drugih kislin, ki so bili namenjeni nekaterim tovarnam na Goriškem. Tovornjak je šofiral 43-letni Sil vano Foladore iz Vicenze.
nih volitev. Leta 1947, ko je bila goriška pokrajina ponovno podvržena italijanski suverenosti, je bil temu votivnemu okrožju, takrat za senat in za poslansko zbornico, pridružena tudi goriška pokrajina. Kot smo že omenili, v kasnejših letih, so bile meje volivnega okrožja za senat spremenjene in so v tem votivnem okrožju sedaj zajeti vsi kraji naše dežele, niso pa bile nespremenjene meje votivnih okrožij za poslansko zbornico.
Prav bi bilo, če bi moralo priti do spremembe, da bi volivno okrožje za poslansko zbornico sovpadalo z že obstoječim okrožjem za senat, zajemal naj bi torej vse kraje naše dežele.
Drugače tudi ne more biti, kajti v drugačnem primeru, če bi deželni svet sprejel predlog svetovalcev Furlanskega gibanja, bi bili Slovenci v naši deželi še vedno razdeljeni, kar najbrž ni pravilno. Vrh vsega pa bi se s takim okrajem potrdila razdelitev dežele Furlanija -Julijska krajina v dvoje. Zmagale bi težnje tistih furlanskih krogov, ki se zavzemajo za tako imenovano Veliko Furlanijo v katero naj se vključijo ne le videmska in pordenonska pokrajina marveč tudi goriška. Nekateri predeli Goriške so zares furlanski, drugi pa ne. Mislimo na slovenske kraje na Goriškem in tudi na tako imenovano Bizjakarijo, kjer ljudje niso nikdar in niti danes nočejo slišati o tem, da bi bili Furlani.
Veliko furlanske težnje so se uresničile le med dvema vojnama, v času fašizma, ko je takratna Mussolinijeva vlada v samem začetku leta 1923 odpravila, po navdihu ki je prihajal iz Vidma ves čas po koncu prve svetovne vojne, takratno Goriško pokrajino. Ta je segala do izvira Soče, do Podbrda. Postojne in daleč na jugu do Istre. V njej je bi In prebivalstvo za več kot dve tretjini slovensko in je na prvih parlamentarnih volitvah v začetku leta 1921 poslala v rimsko poslansko zbornico kar štiri slovenske voslance. To je Furlane in vse Italijane zelo razkačilo. V vseh takratnih videmskih listih, brez nobene izieme, je bilo veliko napisanega, da je treba Goriško pokrajino. v kaieri so prevladovali Slovenci, odpraviti in ustvarili Veliko Furlanijo. Mussolini je tem zahtevam tudi ustregel in večina goričkega ozemlja je bila takrat vri-ključena videmski pokrajini. Nekateri predeli pa so bili priključeni Trstu in Istri. Fašisti so samostojno goriško vokraiino obnovili leta 1927. vendar v zelo okrnjeni obliki.
V Vidmu so kasneje in tudi• pa zadnji vojni mnogi zahtevali odpravo Goriške pokrajine in priključitev vseh njenih krajev videmski.
Zaradi tega, tudi zato da bi se ustvarili nevarno precedensi, je najbrž najbolj, da v deželnem svetu sprejmejo tak predlog, ki bi predvideval enotno volivno okrožje v vsej deželi Furlanija - Julijska krajina, z logičnim črtanjem Belluna. Tudi Slovenci bi se tako znašli v enem samem volivnem okrožju.
(mw)
LUKI)
Wm GLEDALIŠČE ™ V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Moliere
DON JUAN ALI KAMNITI GOST
Režija:
LJUBIŠA GEORGIJEVSKI
V	nedeljo, 24. januarja 1982 ob 16. uri (Abonma »Nedelja*)
V	ponedeljek, 25. januarja 1982 ob 20.30 (Abonma »Ponedeljek*)
Na predstavo bodo udeležence s Krasa pripeljali avtobusi po o-bičajnem voznem redu.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »I fichissimi*. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 «1997: fuga da New York». K. Russel in E. Bor-gnine. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Porno ten-sione supersex». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Club per apprendiste pomomogli*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Red e Toby nemiciamici*.
JVovn Gorico in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Pobesneli Maks*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Lažne hčerke lažnega doktorja*. Nemški film.
DESKLE 19.30 »Pod Mohamedovo zastavo*. Kuvajtski film.
Prosveta
Mladinski odsek KD Jezero vab na predvajanje filma o potovanji po Kitajski, ki ga je posnel Mila din črne. Predvajanje bo jutri, ’ petek, ob 20. uri v društveni dvora ni v Doberdobu.
Razstave
V Kulturnem domu v Gorici je prta razstava novogoriškega slik ja Ivana Roba. Odprta je vsak < lavnik od 17.30 do 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORI«
Ves dan in ponoči je v Gori dežurna lekarna d’Udine, Trg s' Frančiška, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v T žiču dežurna lekarna bolnišnice, U Terenziana, tel 44-387.
Sekcija VZPI - ANPI Dol izreka iskreno sožalje člani Periču ob izgubi mame Soban.
Kulturni dogodki v slikah
V nedeljo je bil v Križu v domu Alberta Sirka koncert, na katerem so nastopili pevski zbori iz Nabrežine pod vodstvom Matjaža Ščeka. Nastopili so moški, ženski in mešani zbor KD «Igo Gruden* (gornja slika). Ob »aškem prazniku so v Borštu priredili lepo prireditev, na kateri so sode lovali domači zbor »Slovenec* ter dramska skupina, ki je uprizorila veseloigro v domačem narečju
Patronat KZ - INAC svetuje
Družinska pokojnina ni podvržena dnevnim odtegljajem zaradi zaposlitve
VPR.: »Vedno z zanimanjem prebiram vašo rubriko in sem čalcala, če bo kako vprašanje podobno mojemu primeru. Sedaj pa sem se odločila, da se obrnem na vas in vas direktno vprašam za nasvet. Sem zaposlena pri nekem podjetju in nameravam delati še dve leti, ko bom stara 55 let in bom imela 15-letno pokojninsko dobo. Sedaj mi na plači zadržijo vsak mesec po 1'JO.OOO lir, ker prejemam pokojnino po pokojnem možu. Zanima me, koliko pokojnine bom dobivala po možu potem, ko se bom tudi jaz upokojila: bom dobila kaj manj kot sedaj ali mi bodo združili obe pokojnini? In še ne-Icaj: od leta 1946 do 1949 sem delala pri nekem gospodarju, ki mi pa baje ni plačal prispevkov, čeprav imam dokumente, da sem delala in tudi prejemala pomoč za brezposelne. Se lahko kaj uredi? Najlepsa vam hvala za zanimanje.»
M. S.
Draga gospa, dobro da ste nam pisali, ker bi se vam v nasprotnem primeru še naprej godila krivica finančnega značaja. Zelo se čudimo dejstvu, da vam delodajalec zadržuje na plači 130.000 lir na mesec (trattenuta giornaliera), ker uživate družinsko pokojnino po pokojnem možu. Tu gre za veliko pomoto, saj se omenjeni dnevni odtegljaji aplicirajo le v primeru, da je redno zaposlen upokojenec, ki pa prejema lastno neposredno pokojnino (starostno ali invalidsko),
medtem ko ni družinska pokojnina po zakonu podvržena nikakršnemu odtegljaju. Očitno vaš delodajalec ni preveč poučen, zato ga takoj opozorite, naj vam odslej izplačuje celotno plačo in vam mora tudi poravnati retroaktivno vse nezcKO-nito zadržane vsote (oziroma bo za to poskrbel INPS). Kdor pa uživa lastno pokojnino, ta ima pravico le do minimalne pokojnine (razliko zadržijo), dokler je v delovnem razmerju.
Glede vaše pokojninske dobe pa pravite, da verjetno za obdobje treh let niso bili poravnani zavarovalni prispevki. Tega ne morete u-gotoviti preko delovne knjižice, temveč je treba zahtevati od INPS osebno knjižico, na kateri bodo navedena vsa «pokrita» obdobja. V primeru, da zares manjka obdobje od 1946 do 1949, potem lahko odkupite od INPS omenjena tri leta, seveda pod pogojem, da lahko svoj delovni odnos dokažete s tedanjimi avtentičnimi dokumenti. Tako se bo vaša pokojninska doba povišala na 18 let, vendar pa bo vseeno vaša pokojnina višja od minimalne. Kar pa zadeva družinsko pokojnino. vam je ne bo INPS znižal in boste tako prejemali dve pokojnini. Velikokrat se zgodi, da ob uveljavitvi lastne pokojnine INPS zniža družinsko pokojnino. To pa se zgodi v tistih primerih, ko je pokojninska osnova zelo nizka in družinska pokojnina znaša vselej le 60 odstotkov na osnovi efektivno plačanih prispevkov. To pa ni vaš primer, saj 60 odstotkov moževe pokojnine že danes krepko presega 300.000 lir.
VERJETNO NE GRE SAMO ZA DOGODKE NA POLJSKEM
Zakaj tolikšen ameriški pritisk nad zavezniki glede tehnologije
Sovjetska zveza naj bi razne tehnološke dosežke, ki jih kupuje na Zahodu, uporabila v svojem oboroževanju - Je bilo letalo «mig-25» le «trojanski konj»
V zvezi z dogodki na Poljskem pa tudi z dogajanji v nekaterih drugih nevralgičnih točkah na svetu je prišlo med Vzhodom in Zahodom do ostrejšega spopada tudi glede tehnologije. Ameriško ministrstvo za trgovino je prepovedalo vsem svojim družbam sodelovanje pri gradnji, plinovoda Sibirija - zahod-ria tivropa. ameriški predstavniki v Koordinacijskem odboru za kontrolo izvoza pa se zavzemajo za strogo omejevanje prodaje predmetov visoke tehnologije Sovjetski zvezi, ker da »takšna trgovina pri speva h krepitvi sovjetske vojaške motiv.
«Nismo gotovi, da bi mogli borbo, ki smo jo začeli čez dan. nadaljevati z enakim uspehom tudi ponoči*, je pred letom dni v listu »Krasnaja zvezda* zapisal sovjetski generalpodpolkovnik Rjakov, pomočnik poveljnika vojaškega področja na Daljnem vzhodu, kjer je ob kitajski meji straeioniranih 46 sovjetskih divizij. General Rjakov je ostro kritiziral borbeno pripravljenost enot za nočni boj. pri čemer je še posebej navajal slabo uporabo infrardečih naprav za nočno opazovanje. Nekatere sestavne dele teh naprav in še marsikatero elektronsko napravo pa SZ. po ameriških trditvah, že dolgo kupuje na Zahodu.
prav uvaža neke zahodne tehnološke dosežke, vojaško in strateško najpomembnejšo tehnologijo razvija samostojno. Res je, da je še vedno nekako «počasna», kajti od načrta nekega stroja, do njegove serijske proizvodnje je pot dolga, toda presenetljivo je dejstvo, da sami zahodni analitiki predvidevajo. da bo SZ do 1990. leta v vojaški tehniki in tehnologiji celo prehitela Zahod. Koliko "so'ttr ocene" točne, je vprašanje. Nekoliko preveč «velikodužno» govorijo o SZ.
Zelo zanimivo bi bilo videti, kako se bo v tej »tehnološki vojni* med Zahodom in Vzhodom obnašala Francija, glede na njeno sedanjo levičarsko vlado in glede na zelo razvito tehnično sodelovanje z Vzhodom. Na veliki razstavi letalske in vesoljske tehnike «Pariz 79* so se Sovjeti resno pogajali s Francozi o nakupu sistema «Thomsom CSF-color penetron*. ki ga Francozi vgrajujejo v svoje večnamensko letalo «mirage 2000». Ta sistem naj bi Sovjeti vgrajevali celo v svoja potniška letala vrste TU-154 B.
Na isti razstavi je SZ dala na ogled neke svoje vrhunske izpeljanke v letalski tehnologiji in sicer v zvezi s svojimi transportnimi letali «A-28» in «A-72» ter tudi veliko potniško letalo «11 86».
napravili tolikšni vik in krik, da bi čim prej začeli izdelovati svojega lovca F-15, s katerim naj bi preprečevali izvidniške polete sovjetskih letal «mig-25» nad Zvezno republiko Nemčijo, Dansko, Francijo in Norveško. proti kateremu niso imeli tedaj obrambe. Toda nekatere zahodne ocene o kvaliteti letala «mig-25», so malo pozneje «korigirali», ker je bilo očitno, da to letalo, čeprav je bilo izdelano «na grobo*, leti mnogo hitreje in more prenesti večji tovor od kateregakoli drugega podobnega letala na svetu. Vrhu tega pa je to sovjetsko letalo neprimerno cenejše od kakršnegakoli zahodnega konkurenčnega letala.
In analitiki ameriške obveščevalne službe so se tedaj vprašali, ali ni morda tisti «mig-25», ki je pristal na Japonskem, pravzaprav le «trojanski konj*, ki so ga Sovjeti ponudili Zahodu, da bi se ta prepričal v svojo tehnološko prednost. «kajti če tako ' ti to strašilo, ki je tako grobo izdelano iz jekla, kako
šele letijo tista sovjetska letala, ki so izdelana iz titana in drugih podobnih litin?* Ameriški generali so se povsem upravičeno in zaskrbljeno spraševali o tem in so hkrati obtoževali tiste zavezniške dežele in trgovske družbe, ki v pohlepu za dolarji prodajajo Sovjetom najsodobnejšo zahodno tehnologijo. Zato je Pantagon že tedaj, torej pred šestimi leti, zahteval zaporo sleherne tehnologije na poti proti SZ. Temu dodajmo še izjavo šefa voja-ško-ekonomskega oddelka CIA Do-nalda Bartona, ki je pred dvema letoma izjavil, da je SZ v zadnjih letih porabila v vojaške namene 300 milijard dolarjev več kot ZDA. Iz tega izhaja »zaskrbljenost* in hkrati strogost ZDA sedanji »tehnološki vojni* s SZ. In to zaskrbljenost lahko tudi razumemo, kolikor pogosto ne gre le za politično izsiljevanje, ki so ga sposobni «ja-streb'* v Pentagonu v boju z Belo hišo p« Seprev trenutno tudi v Beli hiši gospodari »jastreb*.
Berlinski solisti v teatru Rossetti
Pravzaprav gre za štiri člane berlinske filharmonije, ki nastopajo v različnih zasedbah. V ansamblu sodelujejo flavtist Karl Zoller, violinist Rainer Sonner. ki je študiral v mojstrski šoli Igorja Ozima v Kolnu, violist Wolfan Christ in violončelist Joerg Baumann.
Koncert, ki so ga pretekli ponedeljek predstavili v gledališču Rossetti, je bil za marsikoga novost.
Iz bogate zakladnice W. A. Mozarta, v katerega ustvarjalnosti skoraj ni glasbene zvrsti, ki se je ne bi lotil, a je v vseh ustvaril vrhunske umetnine, smo slišali kvartet v A-duru KV 298, ki je v bistvu ljubek Divertimento, ter Duo za violino in violo v G-duru KV 423, ki učinkuje kot prava melodična poslastica.
Zanimivost večera je bil menda Trio za flavto, violo in violončelo op. 40 francoskega skladatelja Alberta Roussela. ki je izšel iz impresionizma. a je bil odprt tudi novejšim glasbenim tokovom. Vtisi, ki jih je skladatelj odnesel s svojih potovanj na Daljnem vzhodu kot mornariški oficir, se odražajo v pogostni uporabi eksotične glasbene zvočnosti v njegovih skladbah.
V drugem delu so berlinski solisti predstavili Beethovnovo Serenado v D-duru op. 25 za flavto, violino in violo, žlahtno, osvežujočo razpoloženjsko glasbeno delo. ki odraža zanimivo ustvarjalno stran velikega mojstra.
Koncert je zaključil Rossinijev' kvartet v H-duru, v katerem se italijanski skladatelj še zgleduje po Mozartu, a vnese v svojo partituro zanj značilno mediteransko ljubkqst in barvitost.
Program koncerta, sestavljen ne toliko iz skladb izpovednega značaja kakor iz del lahkotnejšega žanra. ki pa vendarle izkazujejo svoio notranjo logiko, izbrušeno obliko in svoj «esprit», je našel v berlinskih solistih odlične interprete.
Člani tega zanimivega berlinskega komornega ansambla so solisti v pravem pomenu besede, vsak zase izpričuje tehnično zanesljivega glasbenika, njihova skupna igra pa izzveni v skladno muzikalno celoto, ki jo je motila le mestoma kar občutna neuglašenost flavte.
Višek večera je bil vsekakor Mozartov Duo, ki sta ga mojstrsko predstavila violinist Rainer Sonne in violist Wolfan Christ s tehnično do potankosti izdelano igro s čudovitim oblikovanjem melodične linije in globokim čutom za muzikalno vsebino.
d«
Rigoni Štern dobil nagrado za delo «Uomini, boschi e api»
Danes čujemo na vsakem kora ku trditev, da smo se naveličali industrijske civilizacije in da se moramo vrniti k lepim in starim kmečkim običajem. Navdušimo se za domačo klobaso, za krožnik polente, za čisto okolje, hkrati pa do skrajnosti in velikokrat tudi preko vsake dovoljene mere izkoriščamo dosežke tiste toliko kritizirane industrijske civilizacije, kot n.pr. avtomobile, električno energijo pa seveda še veliko drugega. Govoriti o kmečki patriarhalni kulturi pa privlači zanimanje ljudi. Še posebej, če je vse to lepo zaokroženo .z literar-
no nagrado vsedržavnega značaja, z znanim pisateljem, z znanim novinarjem-pisateljem o naših vinih in z dobrim in okusnim prigrizkom ali celo kosilom v tovarniški hali ter s pokušnjo dobrih, zelo dobrih vin in izrednega pi-kolitovega žganja.
Prav zaradi tega je tudi prejšnjo soboto prihitelo v Percoto, majhno furlansko vasico med Manzanom in Palmanovo, m o-bisk v znano zganjamo Nonino veliko ljudi iz vseh krajev severne Italije in seveda iz naše dežele ter tudi veliko novinarjev, ki so zastopali najbolj znane italijanske časopise, specializirane revije in televizijske hiše. Literarno nagrado «Risit d'aur» so letos podelili že šestič. Za izbiro del je poskrbela številna žirija, v kateri je bilo več znanih imen literatov in kritikov s pisateljem Mariom Soldatijem na čelu.
Letošnji nagrajenec je italijanski pisatelj Mario Rigoni Štern. Nagrado je dobil za svojo knjigo sVomini, boschi e api», v kateri opisuje v več črticah preprosto življenje v gozdovih in gorah. Mario Soldati, ki je bil nekak viailre v trenutku podeljevanja nagrad, je podčrtal važnost vračanja k preprostemu življenju, k opisu tega, kar se dogaja v še nedotaknjeni naravi.
Nagrajen je bil tudi Corrado Barberis za svojo knjigo z naslovom «Sociologia ruralen. V njej je prikazal spremembe, do katerih je prišlo v Italiji v nekdaj preminentni kmetijski družbi. Med novinarji je bil kot najboljši na tem področju v prejšnjem letu izbran Tržačan Tullio Kezich, zelo znan filmski kritik. Nagrado je dobil za svoj članek *La civilta contadina in mezzo secolo di ci-nema italiano», ki je bil objavljen v reviji «Oggi e domani». Več del je bilo še posebej omenjenih. Poseben poudarek so dali filmu «Maria Zef», ki ga je pripravila tretja italijanska> televizijska mreža in priznanje je dobil tudi Tou-ring club italiano za svoje publikacije s tega področja.
Nagrajevanje se ni vršilo v kakih starih plemiških dvoranah, raz sten katerih visijo slike nekdanjih princev in grofov, marveč kar v tovarniških prostorih žga-njarne Nonino v Percotu. Za lastnike tovarne, Gigliolo in Benita Bonina, še zlasti za gospodinjo, ki je pravi motor te literarne nagrade, ki istočasno prinese tovarni tudi precej reklame, je bila to možnost, da so številni gostje, bilo jih je nekaj sto, obiskali tovarno. Kozarec domačega furlanskega šampanjca so gostje dobili kar ob vhodu v tovarno. V skladišču tovarne, iz katerega so bili za to izredno priliko odstranjeni steklenice in paketi, pa je bilo ob pogrnjeiiilirmjzah nagrajevanje. Nagrajevanje je bilo seveda prej, z vsemi ustreznimi in nujnimi govori. Potem pa so prignani furlanski gostilničarji prinašali na mizo Furlanom znane dobrote kot so gnocs di seuele, ues di purcit cul cren, »a še štruklje iz beneških dolin in seveda več vrst dobrih vin, ob koncu pa še žganje iz pikolita.
MARKO WALTRITSCH
I s, H §P%
ViWilW
ČETRTA PREMIERA PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA V SOLKANU
Mirandolina že osmič m slovenskem odru
Prizor iz Goldonijeve »Krčmarice Mirandoline*
Daniel Graham, upokojeni general ameriške obveščevalne službe, trdi, da se je sovjetska industrijska in vojaška moč povečala na račun trgovine z Zahodom, od koder naj bi po njegovih besedah SZ kupovala ali kopirala najbolj sodobno tehnologijo, začenši z brusnimi stroji in inštrumenti, malone kompletnih kemijskih tovarn, tekočih trakov itd. do elektronike in računskih strojev v vrednosti 2 milijard dolarjev samo v zadnjih letih. Ameriški general je posebej omenil 164 ameriških brusnih strojev. ki obdelujejo kovino s preciznostjo 0.1 mikrona, torej ene tisočinke milimetra, ki da jih Sovjeti uporablja jo pri izdelovanju raket z več izstrelki. Američani so dobe sodno besni zaradi tega, 'ker je neko avstrijsko podjetje prodalo SZ poseben stroj za izdelovanje visoko kakovostnih topovskih cevi. Baje je to trenutno najboljši stroj te vrste na svetu. Ameriški strokovnjaki pa trdijo, da so Sovjeti «že skoraj 20 let največji kupci podobnih preciznih strojev, za katere so plačali velikanske vsote dolarjev*.
Ze dalj časa japonsko podjetje »Hitachi* čaka na odobritev Koordinacijskega komiteja za kontrolo cen iz Pariza v zvezi s prodajo s rojih računalnikov M-180 Kitajski in SZ. Kitajci so naročili računalnike za pekinško vseučilišče, Japonci pa so jim že prej dobavili 2 velika računalnika iii 17 srednjih. Američani nasprotujejo tem poslom in Japoncem ne preostaja drugega, kot da čakajo na boljše čase. Tudi njihova podjetja, ki so Sovjetom dobavljala posebne cevi za naftovode, so se sedaj znašla v embarg-nem stanju, posebno zaradi tega, ker ameriški strokovnjaki trdijo, da je SZ te stroje izkoristila za svoje posebne vojaške naftovode, kar je zelo verjetno vendarle »pretirana bojazen*.
Ločiti danes civilno od vojaške tchnologje je težko, vendar lahko rečemo, da je razvoj sovjetske tehnologije bil nekoliko počasnejši od ameriške, da pa je Sovjetska zveza »edaj malone dohitela Zahod. Če-
Transportna letala so grajena tudi na izkušnjah podobnih zahodnih načrtov in to celo uspešneje kot na Zahodu, vtem ko je sovjetsko letalo «11-80» izreden korak naprej v sovjetski tehnologiji na najmodernejših podzvočnih potniških letalih, zaradi česar lahko tovrstno letalo prodre na svetovno tržišče, na katerem so sovjetski transportni helikopterji že dolgo brez konkurence. Ko smo že pri transportnih letalih, bomo omenili še, da se je proizvodnja največjih sovjetskih transportnih letal vrste «An-22» verjetno prenehala. Baje so izdelali kakih 90 tovrstnih letal, ki so poleg ameriškega «C-5A Galaxy» največja transportna letala na svetu. Eno teh se je zrušilo nad Atlantikom, drugo nad Indijskim oceanom, kako drueo pa kar doma, v Sovjetski zvezi. To letalo je bilo dolgo časa ponos sovjetske transportne tehnologije, saj je moglo prevažati breme 80 ton.
Sicer pa ima v letalski tehnologiji Zahod določene prednosti pri u-porabi kompjuterjev, vsem ko je splošno znano, da imajo ZDA glede specialnih materialov neko prednost pred SZ, ki pa svojega zahodnega tekmeca naglo dohiteva.
Ko je 6. septembra 1976 sovjetski poročnik Viktor Belenko pristal s svojim letalom «mig-25» na japonskem letališču Hokodade, so japonski in ameriški strokovnjaki, ki so letalo pregledali, kar obnemeli. Tedaj najmanj poznano in za Zahod najbolj zanimivo letajo na svetu je bilo napravljeno iz — jekla. Letalo je bilo napravljeno želo površno, elektronske naprave so bile manj kot skromne, brez transistorjev z elektronskimi žarnicami. radarska naprava je bila o-brnjena navzdol in mu je pri veliki-kih brzinah vročina zmanjševala varnost. Na letalu ni bilo titana. pa čeprav imajo v tehnologiji tita na Sovjeti že dolgo prednost pred Zahodom. Skratka, ameriški strokovnjaki so sklepali, da je «mig-25» veliko bolj primitiven kot so računali. Bili so celo razočarani, ker so zaradi tega letala pred časom
«Med vsemi komedijami, kar sem jih doslej zložil, je ta, upam •t reči, najbolj moralna, najbolj koristna, najbolj vzgojna. Seveda se bo tistemu, ki se bo ustavil zgolj ob karakterju krčmarice, zdela moja trditev paradoksalna: rekel bo, da je ravno narobe, da nisem nikjer drugje imslikal bolj priliznjene, bolj nevarne žen-slce od nje. Kdor pa se bo u-stavil tudi ob vitezovem značaju in ob dogodkih, ki se odvijajo med njima, bo našel v igri nadvse živ zgled osramočene prevzetnosti, našel bo šolo, ki uči, kako pobegniti pred nevarnostjo, kako se izogniti padcem.» Tako meni o svoji komediji «Krčma-rica Mirandolina» njen avtor Goldoni in lahko mu v celoti pritrdimo ali pa tudi ne. Kajti res je, da je njegova Mirandolina vsekakor ena najboljših komedij tega velikega beneškega komediografa in zato ni nič čudnega, če je bila uprizoritev te 1 komedije leot četrta premiera na solkanskem odru že osma postavitev te komedije m slovenskem odru sploh v razponu dobrega pol stoletja.
Mirandoline vseka’ . ni treba še posebej predstavljati, saj je že iz zgoraj zapisanega prešla tako rekoč v železni repertoar slovenskega gledališča. Sicer pa tudi srečanje novogoriških gledališčnikov z Goldonijem ob premieri Mirandoline (bila je 14. januarja) ni bilo prno, temveč je bila to že peta uprizoritev Goldonija na solkanskem odru
Režiser Mirandoline Marjan Bevk je vsekakor stal pred dile mo, kako uprizoriti to komedijo: ali na klasičen, komedijantski način v dobrem smislu te besede, torej v nekem smislu ljudsko koncipirano ali pa studiozno. moderno. iščoč v Goldoniju tudi po teze in spoznanja, ki jih v bistvu ni, torej na modernističen, eksperimentalen način.
Zdi se, da se je režiser Bevk odločil za prvo varianto, torej za klasično predstavitev Goldonija in je t tem vsekakor želel, da bi
ustregel predvsem gledalcem, ki naj bi se prišli v gledališče to pot zabavat, ob tem pa tudi seveda uživat nesmrtno Goldonijevo komedijo in njegovo komedi-jantstvo v najboljšem smislu te besede. Če je imel v tem smislu prav, bodo pokazale naslednje predstave, vendar je bila že reakcija občinstva.
Tako je Mirandolina na solkanskem odru zaživela v vsej svoji hrupnosti, živahnosti in igralski razigranosti, katere so se nalezli tudi igralci sami, ki pa so previdno pazili, da niso prestopili tistega usodnega praga, ki bi predstavo lahko sprevrgel v golo burkaštvo. Ta nevarnost je še zlasti grozila v domiselni ideji, da naj bi posamezni akterji komedije govorili v različnih primorskih dialektik, kar je dalo komediji še bolj ljudski značaj. V smislu omenjene režiserske inler pretacije sta se tem zahtevam podredila tudi kostumografinja Marija Viclau in scenograf Drago Turina, ki sta se potrudila, da bi s kostumi in sceno čim bolj pričarala pred nas Goldonijev čas.
Kljub svoji navidezni lahkotnosti in nepretencioznosti pa je Mirandolim vsekakor igralsko nelahka predstava. Levji delež u-prizoritve je vsekakor ležal na naslovni vlogi Mirandoline, ki jo je odigrala Metka Franko s smislom zrele in prebrisane ženske, polne muh in naravne domiselnosti, zapeljivosti in tudi celotnega zavedanja lastne ženskosti, hkrati pa tudi razredne pripadnosti ljudstva, saj je znala dobro vleči za nos plemiče, ki so spričo njene interpretacije postali še bolj smešni v svoji namišljeni veličini.
Njej sta odlično selcundirali tudi lažni grofici, v bistvu pa goldo-nijevski igralki Nevenka Sedlar kot Hortenzija in Nevenka Vran-čič kot Dejanira. Moški zbor komedije je bil dober antagonist ženskemu zboru in tako je Miloš Battelino odigral vlogo viteza Ri-pafratte z vsem žarom iensko-mrzca, ki se pod vplivom in zaradi Mirandolinine akcije spremeni v zagretega zaljubljenca, ki ob koncu ostane praznih rok. Tudi vloga markiza Forlimpopolijc v interpretaciji Sergeja Ferrari ja je
dobro predstavila revnega, a v navideznem pomsu smešnega plemiča, po svoje pa je bil prav tako smešen in izigran bogati grof Albafiorita v vlogi Jožeta Hrovata, ki kljub svojemu bogastvu in darilom ni mogel osvojiti Mirandoline. Osmešenost vseh treh predstavnikov plemištva je bila v predstavi popolna in smiselna. Zato pa je IriumfiraL v bistvu druga polovica moškega zbora, ki je predstavljala ljudstvo. Tu je treba še posebej poudariti vlogo Fabricija, Mirandolininega natakarja in njenega bodočega moža, ki ga je odigral Ivo Barišič z vso potrebno komiko in osveščenostjo, da je prihodnost in Mirando-linina ljubezen na njegovi strani, s tem pa tudi njegova sreča. Tudi 1 vitezov sluga v inter* :etaciji Matjaža Modica sodi v sfero ljudskega dela ansambla in v tem smislu je bila odigrana tudi nje gova vloga.
Mirandolim bo vsekakor zabavala občinstvo in to je bil vsekakor to pot najboljši in najpreprostejši namen novogoriških gledališčnikov. DUŠAN ŽELJEZNOV
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Zgodovina
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Kje je Ana? - TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Doba rasti - dok. oddaja
14.55	Pink Panter - risanka
15.00	Šolska vzgoja:
Mi in drugi
15.30	Strašilo
16.00	Sam in Sally - TV film Ko sta Sam in Sally na poti v Benetke, ju dohiti posebni ameriški agent Ashley, ki Samu predlaga, naj bi delal zanj: odkriti bi namreč moral, zakaj je znani član mafije Sarene zbral v neki vili na Comskem jezeru bogate starinarje in lastnike mednarodnih kolekcij
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Otok zakladov - risani film Neposredna - dopisništvo, aktualnosti. predstave
17.30	Steze dogodivščine - TV na daljevanka
18.20 Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1
18.50	Trapper - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Flash - nagradno tekmovanje
21.45	Četrtkova detektivka: Pogodba s smrtjo - zadnji del TV nadalj.
«Patto con la morte* ali »Pogodba s smrtjo* je IV priredba romana Jamesa Had-leyja Chasa. Zgodba je preprosta: čeprav so načrt temeljito izdelali, je nekaj odpovedalo in zato Sandro obstane v negotovosti, ker o-paža, da nekaj ne gre, hkrati pa premišljuje, v čem je napaka. Ga je morda Lisa izdala ali pa se policija z njim igra kot mačka z mišjo? Več ne smemo povedati...
22.50	DNEVNIK in Vremenske razmere
23.05	Droga: kaj storiti - dok. oddaja
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
Een groš, dva groša
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Otrok in psihoanaliza
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Mnenje
.14.10 Dosje Mata Hari - 6. del
15.25	šolska vzgoja:
Oče človeka Program za mladino
16.00	Grozna Lucia - TV film Čebeiiga, .Maja,..- risanka
16.55	«La mossa del cavallo* -televizijske zgodbe
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Danes:
Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
18.50	Srce in utrip srca - TV film Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Nero Wolfe - TV film Huje kot mrtev
Sloviti preiskovalec je spet na delu. James Herold mu poveri nalogo, da najde sina Petra, ki je izginil že pred devetimi leti. Wolfova desna roka Archie pa odkri je. da je mladenič v New Yorku, kjer mu sodijo zaradi tega. ker naj bi bil u-moril moža Maggie Molloy, torej moža ženske, v katero se je bil zaljubil
21.35 Kinematografske novosti
21.40	DNEVNIK 2 - Dosje: Dokument '-xlna
22.30	Italijanski rock Battiato
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice;
9.30	Psihološki utrinki; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi; Izbrani listi; 12.00 Od Milj d* Devina - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.55 Naš jezik; 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje jazza; 16.0C Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Violinist Primož Novšak in pianist Rolf Maser v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Sodobne slovenske novele; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italiianski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.45 «Su e zo per le contrade*; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.10 Leteči zmaj; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Včerajšnje pesmi; 12.05 Glasba po željah;
16.00	Literatura in življenje; 16.10 Dalmacija in njene pesmi: 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi;
17.00	Jazzovski glasba.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored; 13.30 Otvoritev; 13.40 Objave; 13.45 Glasba; 14.03 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Juke box; 16.15 Reklame; 16.18 Zvočna paleta; 16.30 Primorski dnevnik; 17.33 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila;
Tretji kanal
14.30	Lcano: Tenis
17.05	Vabilo
Ekran moj . . . kolikšna strast!
17.50	Koncert organista Gicrgia Carninija
18.25	Rossinijev koncert
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesti
20.05	šolska vzgoja:
Rim: 20.000 milj zgodovine
20.40	Mrtvi Troisi. živijo Troisi
21.40	Šolska vzgoja
22.10	DNEVNIK 3 - Tedenska od daja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.05	Poročila
17.10	Mladi virtuozi: Harmonikar ski orkester
KUD Vide Pregare Pred 20 leti je na glasbe i šoli Moste zaživel barmani karski orkester, ki je v teh dveh desetletjih prerasel šolski okvir in postal del kul turno - umetniškega društva Vida Pregare. V zelo močni konkurenci je orkester lani osvojil zlato medaljo v Že nevi in sicer v najtežji ka tegoriji. To je gotovo uspeh, na katerega je šola lahko ponosna. V današnji oddaji bo harmonikarski orkester izvajal dve skladbi
17.30	Kuhinja pri violinskem kiju ču: Kako nastajajo glasbila
18.00	Mozaik kratkega filma: Pe tar Duhrovič, In videl sem daljine meglene in kalne, jugoslovanski film
18.30	Obzornik
18.45	Na sedmi stezi
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Glasbeni četrtek
21.30	Sodobniki: Karel Pečko Karel Pečko je akademski slikar, kulturni delavec, a nimator ali pobudnik velikih mednarodnih likovnih prire ditev, mentor .. . Slovenj Gradec pa mesto '-nkraj brez brižnosti.
To so osnovni motivi film sko - televizijskega portreta Karla Pečka, pri čemer se za osebnostno tančico por treta jasno odslikava ozadje družbene er življenja s sva jimi kulturnimi razsežnost mi v sedanjem in preteklem trenutku. Korak vsakdanje poti, ki ga film strne v delavni lok enega dne, pa po kaže Karla Pečka ali bolje izda ga kot neumornega kul turnega popotnika skozi 25 let drznih predavanj, pre mišljevanj, zorenja. Uršlja gora in ljudje, ciklus brez sonca, ki seva skozi poteze slikarjeve misli in čustev Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
TRST — Problemi Slovencev v Italiji
ČEDAD — Srečanje z emigranti iz Argentine
TRST — Razgledne pešpoti GORICA — Dežela - Cumpcta TRST — 200 let škedenjske šole
16.00	Dokumentarna oddaja
16.30	Risanke iz serije Don Chuck
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Jazz na ekranu - Canona, 2. del
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Poštena nasilneža - film
21.45	TV D - Danes
21.55	Kdo pozna umetnost?
TV D - Danes
Zagreb
18.25 Kronika občine Split
18.45	G. Mihič: Srečna družina
20.00	Politični magazin
6.C0 - 8.30 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982, 11.10 Takoj se vrnem; 11.34 Ra dijska priredba; 12.03 Asiago Ten da; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.00 Popoldanska sreča nja; 16.00 II Paginone; 18.05 Z več na kombinacija: 19.30 Radio 1 jazz 82; 20.00 Trodejanka; 21.52 Objektiv Evropa; 23.10 Telefon ski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10..., 11.30, 12.30, 13.30. 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.03 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 - predvaja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 - 10.13 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L’aria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00	15.42 Radio 2 - 3131;
16.32 šestdeset minut; 17.32 Izpovedi nekega Italijana; 18.45 Krog Sonca; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Mass - mušic; 22.00 Mesto pono či: Neapelj.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Z ra diom na poti; 8.05 Za šolarje;
8.35	Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pe srni in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših kra jev; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni po govori: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.;
18.00	Vsa zemlja bo z nami za pela; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Slovenske narodne;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Mi nute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.30	Plesna glasba iz jugoslovan skih studiov; 23.05 Lirični utrin ki; 23.10 Mozaik lahke glasbe.
SMUČANJE
SLALOM ZA SVETOVNI POKAL'
Včeraj «dan Hessove»
Bila je na vrhu vseh štirih lestvic - Zinijeva na petem mestu - Odličen ekipni uspeh Jugoslovank
BADGASTEIN — Včerajšnji slalom za svetovni pokal v Badgastei nu (ki je veljal skupno s prvim smukom v Badgasteinu tudi za kom binacijo) je ves potekal v znamenju švicarske smučarke Erike Hess. Ta tekmovalka je bila namreč vče raj na vrhu vseh štirih lestvic: slalomske, kombinacijske, skupne lestvice za svetovni pokal in skupne lestvice svetovnega pokala za slalom. Njen uspeh je tem pomembnejši, ker si ga je priborila na izredno težki progi, ki je zakrivila pravi «pokol» tekmovalk. Od 104, ki so startale, jih je prispelo na cilj prve vožnje le 51, lepo število pa je postalo žrtev tudi druge vožnje, tako da je bil osip res izreden.
Hessova je vozila izredno in je bil njen uspeh več kot zaslužen.
Izredno uspešen je bil včerajšnji dan tudi za Jugoslovanke. Vse ka že, da bodo s svojimi uvrstitvami kmalu «ujele» svoje rojake, saj moška reprezentanca Jugoslavije v zadnjem času precej popušča. Zavadlavova je bila že po prvi vožnji 10. in je to uvrstitev še izboljšala. Pravi podvig pa je opravila mlada Leskovškova, ki se razvija v izvrstno tekmovalko. Po prvi vožnji je bila šele v tretji deseterici smučark; z napadalno drugo vožnjo «vse na vse* pa je prišla v prvo deseterico, kar ni uspelo mnogim slovitim tekmoval kam, med temi tudi Ireni Epple ne. Uspeh teh dveh smučark je dopolni la Domigova z 18. mestom, zato včeraj veselja v jugoslovanskem taboru res r: manjkalo.
Med Italijankami jih je od desetih izpadlo kar osem. Najboljša je bila Zinijeva, hi je bila peta, Marcian-dijeva pa je tudi še ujela za rep prvo deseterico.
Italija in Jugoslavija sta bili edi ni državi, '' sta imeli po dve tekmovalki med najboljšimi desetimi.
Naj še ■ omenimo veliko presenečenje včerajšnjega dne, ko sta bili 19-letni poljski dvojčici Dorota in Malgorzata Tlalka po prvi vožnji na 2. in 4. mestu, kljub zelo visoki startni številki. Druga vožnja pa je bila usodna tudi za njiju.
Tekmovalke se bodo preselile zdaj v Zah. Nemčijo, kjer bo jutri v Lenggriesu na sporedu slalom.
Lestvica slaloma je bila taka:
1.	Hess (Švi.)	1’30"66
2.	Konzett (Lie.)	1’31”16
3.	Serrat (Fr.)	1'32”15
4.	Cooper	(ZDA)	1,32”35
5.	Zini (It.)	1’32"62
6.	M. Epple (ZRN)	I’32”80
Y Steiner	(Av.)	 1’32"81
•8. Zavadlav (Jug.)	1’33”23
9. Leskovšek (Jug.)	1'34”63
10.	Marciandi (It.)	1’34”71
11.	Wenzel	(Lie.)	1’34”72
12.	Nelson	(ZDA)	1’34”77
13.	Kronsbichler (Av.)	1’34’'87
14.	I. Epple (ZRN)	1’34’'90
Glur (Švi.)	1'34"90
16.	Nansoz	(Švi.)	1’35”06
17.	Charvatova (ČSSR) 1’35”08
18.	Domig	(Jug.)	1’35’'09
19.	Solkner	(Av.)	1’35'Tl
20.	Lancester (ZDA)	1’35"25
LESTVICA KOMBINACIJE | Hess (švi.)	19,17	|
I. Epple (ZRN)	38,80	1
Solkner (Av.)	39,26
Nelson (ZDA)	41,42
Eder (Av.)	50,40
Zini (It.)	54,31
SKUPNA LESTVICA SVETOVNEGA POKALA Hess (švi.)
I. Epple (ZRN)
Solkner (Av.)
Cooper (ZDA)
Nelson (ZDA)
Chaud (Fr.)
Pelen (Fr.)
8.	Konzett (Lie.)
9.	Sorensen (Kan.)
Quario (It.)
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA ZA SLALOM Hess (švi.)
Quario (It.)
Konzett (Lie.)
Pelen (Fr.)
Wenzel (Lie.)
253
240
118
111
101
89
88
82
77
77
120
57
50
47
45
BOKS
Gibilisco za evropski naslov
CAMPOBASSO — V sredo, 24. februarja, bo v Campobassu boksarsko srečanje med evropskim prvakom v lahki kategoriji, Italijanom Giuseppom Gibiliscom in izzivalcem, Angležem Rayom Cattousom.
Nicolini (Ascoli)
bo počival tri nedelje
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je kar za tri kola izključila Enrica Nicolini ja (Ascoli), teden dni pa bodo morali počivati Giuseppe Sabadini in Piero Braglia (oba Catanzaro), Franco Colomba (Bologna) ter Mau-rizio Restelli (Cagliari).
V zvezi s četrtfinalnimi tekmami za italijanski pokal pa je disciplinska komisija za eno kolo izključila Salvatora Garritana (Sampdoria).
KOŠARKA
SINOČI V POKALU PRVAKOV
SQUIBB USPEŠEN NA NIZOZEMSKEM
Italijanski prvaki zasluženo premagali moštvo Nashua Den Bosch
Nashua — Squibb 78:89 (44:51)
SQUIBB CANTU’: Innocentin 18, Bargna 11, Cattini, Flowers 20, Ri-va 16, Marzorati 8, Kupec 16. Bosa, Capnelletti, Sala.
HERTOGENBOSCH - V 4. kolu finalnega dela košarkarskega pokala prvakov je sinoči Squibb iz Cantu osvojil izredno dragoceno zmago v gosteh proti nevarni ekipi Nashua Den Bosch.
Italijanski prvaki so igrali dokaj dobro, zbrano in požrtvovalno ter so povsem zasluženo zmagali.
V domačem moštvu je bil najboljši reprezentant Akerboom, kLje dosegel 26 točk.
Ostali tekmi tega kola (Panathi-naikos - Partizan in Barcelona - Ma-kabi) bodo igrali danes.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV Crystal Palače - Cibona 70:74
(40:41)
CIBONA ZAGREB: Nakič 10, Petrovič 16, Bečič 2, Čutura 4, Pavli-
uiiiiiiiiiiiiiiiinintiiiiiimiMmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiui
NOGOMET
V VČERAJŠNJI PRIJATELJSKI TEKMI
Tesna zmaga Ljubljančanov
Čeprav je Triestina igrala v okrnjeni postavi, je bila povsem enakovredna gostom - Ascagni in Elsner najboljša na igrišču Martinovič izključen - Ljubljančani še daleč od najboljše forme
Triestina - Olimpija 1:2 (0:2)
TRIESTINA: Nieri (46. min. Bar-tolini), Rossi, Marlazzi (72. min. Boliš), Leonarduzzi, Mascheroni (67. min. Memo), Marozzi (67. min. Brugnolo), Štrukelj, Mitri (46. min. Feroleto), Doto, Dominissini (72. min. Zuccheri), Ascagni (58. min. Gregorič).
OLIMPIJA:	Dalanovič, Perduv,
Iskra, Terčič, Elsner, Šarenac (46. min. Vujinovič). Sejdič (46. min. Prelogar, 87. min. Hudarin), Wili Ameršek, Rožič, Martinovič, Peter Ameršek.
SODNIK: Padovan iz Gorice STRELCI: v 41. min. Sejdič, v 45. Rožič, v 75. min. Doto GLEDALCEV: 1.500. Koti 10:2 za Triestino. V 36. min. opomin Šarenac, .v. 65. min^,izključen Marti-.novič:'1''' "	s •
S prijateljsko tekmo med Triesti-jio in Olimpijo so bili; sicer maloštevilni ljubitelji nogometa, ki so se zbrali na stadionu Grezar, razočarani. Posebno Ljubljančani so i-grali pod svojimi sposobnostmi, saj je bilo očitno, da so igralci Olimpije komaj v začetni fazi priprav za spomladanski del prvenstva, ki se bo začel 14. februarja. Kot kaže se bodo morali ljubljanski igralci še pošteno potruditi, saj jim je včeraj poleg kondicije primanjkovalo tudi
miitiititiuiii
AVTOMOBILIZEM
VN JUŽNE AFRIKE
Renault glavni favorit
Poleg njega izstopata tudi Brabham in Ferrari ■ Premoč vozil s turbokompresorji
KYALAMI — V soboto se bo z VN Južne Afrike v 1800 m visoko ležečem Kyalamiju začelo letošnje svetovno avtomobilsko prvenstvo formule ena. Že v začetku je prišlo do razgretih polemik v zvezi s «su-perlicencami*. s katerimi tekmovalci ne bodo imeli pravice zahtevati od konstruktorjev ali organizatorjev nobene odškodnine, če bi prišlo do nesreče.
Letošnje svetovno prvenstvo ima tri glavne favorite: to so avtomobilske hiše Renault, Ferrari in Brabham, ki so tako oceno potrdile tudi s svojimi včerajšnjimi poskusnimi vožnjami.
Deseterica najhitrejših vozil se je namreč razvrstila takole:
1.	Alain Prost (Fr.)
renault turbo	1’05”44
2.	Nelson Piquet (Bra.)
brabham turbo	1’06"33
3.	Gilles Villeneuve (Kan.)
ferrari turbo	1'06”65
4.	Rene Arnoux (Fr.) renault turbo
5.	Riccardo Patrese (It.) brabham turbo
6.	Didier Pironi (Fr.) ferrari turbo
7.	Niki Lauda (Av.) mclaren ford
8.	Elio De Angelis (It.) lotus ford
9.	Nigel Mansell (VB) lotus ford John Watson (Irs.) mclaren ford Že površen pogled na
Pokaže, da so na vseh najboljših mestih le avtomobili s turbokompresorji, ki se izvrstno obnesejo zlasti na višjih nadmorskih višinah. Med temi pa ima največ možnosti za zmago hiša Renault, ki je predstavila novi vozili RE 30B, izpeljanki iz lanskega dirkalnika. Z močjo 550 KS, novo aerodinamiko, manjšo težo in izboljšanim menjalnikom je to vozilo že na poskusnih vožnjah Pokazalo svojo vrednost.
Veliko zanimanje vlada tudi za nastop Avstrijca Nikija Laude, ki naj bi prejel za povratek na dirkališče (po štirih letih odsotnosti) od McLarna vrtoglavo vsoto skoraj 4
1’07"23
r07”50
1’09”08
1’09"54
1'09"59
1’09”59
lestvico
milijarde lir. Zato vlada za njegov nastop še posebno veliko zanimanje.
Rally Tirrenia
RIM — V Tirrenii bo od 19. do 21. februarja tradicionalni avtomobilski rally za 6. trofejo Vallechia-ra. To bo tudi prvo tekmovanje za italijansko d’"avno prvenstvo v rallyjih.
Proga bo skupno merila 399 km, tekmovalci pa bodo morali opraviti tudi 12 posebnih preizkušenj.
PORTOFERRAIO - Letošnji avtomobilski rally po Elbi bo od 22. do 24. aprila. Proga bo merila 1.004 km. Vmes bo 37 posebnih voženj, od teh 27 na neasfaltiranih cestiščih.
uigranost. Tudi kondicijsko so nekateri igralci še nekoliko nazaj s pripravami. To je bilo opazno predvsem na nekaterih ostrih startih nad nasprotnikom, ki so se zaradi slabe telesne priprave spremenili v grobe prekrške. Tekma je bila zato tudi precej groba in nervozna.
Pa preidimo k tekmi kot taki. Rezultat je glede na igro, ki sla jo obe ekipi prikazali nekoliko nepravičen, saj je bila Triestina skozi vso tekmo boljša od nasprotnikov. Čeprav je Triestina stopila na i-grišče brez nekaterih standardnih igralcev in je trener Buffoni v drugem polčasu poslal na igrišče veliko število članov mladinskih ekip, se je tržaško moštvo enakovredno kosalo s tituliranimi nasprotniki. V napadu domačinov je bilo tokrat precej občutiti' odsotnost De Falca, saj je bil vselej odlični Ascagni, kljub požrtvovalnosti Dota in Stru-kelja, večkrat osamljen. V drugem polčasu je Ascagnija zamenjal mladi Gregorič, ki je dokazal, da so upi za njegovo prihodnjo kariero povsem upravičeni. Od mladih, ki so nastopili v drugem polčasu, nas je posebno presenetil mladi, a perspektivni Memo, ki je star komaj 15 let.
Triestina je tekmo začela zelo napadalno in že v 5. minuti je Ascagni zadel vratnico s silovitim strelom po podaji Leonarduzzi ja, ki je včeraj igral zelo zanesljivo. Nekoliko nepričakovano so Ljubljančani povedli v 41. minuti z lepim strelom z glavo Sejdiča, ki je preusmeril v mrežo predložek Petra Amerška. Štiri minute kasneje je Olimpija podvojila. Elsner, ki je bil po našem mnenju najboljši v ljubljanskih vrstah, je po prodorni solo akciji silovito streljal na vrata. Vratar Nieri je opravil skoraj čudež, da je žogo za silo odbil. Bil pa je popolnoma nemočen pri ponovnem strelu Rožiča. Triestina je zmanjšala rezultat v 75. minuti, ko je Doto, mogoče iz off-side pozicije, neubranljivo preusmeril v vrata prosti strel Mema.
IGOR PAVLETIČ
AVTOMOBILIZEM
KALLY MOMECAKLO
Mikkola nevarno napada Rohrla
MONTE CARLO - Zahodni Nemec Walter Rohrl je (na oplu asco-ni) zaključil skupno progo rallyja Montecarlo na prvem mestu lestvice. Tik za njim pa ni več njegovega sotekmovalca in rojaka Jochi-ma Kleinta, ki tudi vozi avto opel
ascona, ampak mu je tik za petami (z edinim audijem 4, ki še tekmuje) Finec Hannu Mikkola. Finec se je namreč z navdušujočo vožnjo prebil na drugo mesto in zdaj znaša njegov zaostanek le še 1’45” za Rohrlom.
Kleint, ki je doslej vozil izvrstno, je imel med drugo posebno vožnjo na Col du Corobinu težave z gumami, zaostal je za 2’03” in je trenutno na 4. mestu.
Po zaključku tekmovanja na skupni progi je bila lestvica taka:
1. Rohrl - Geistdorfe-
čevič 10, Knego 9, čosič 19, Ušič 4.
LONDON — Zagrebška Cibona je s težavo premagala dokaj dobro londonsko moštvo.
V domačem moštvu sta bila najboljša Roma (27 točk) in Bryd (12).
IZIDI 4. KOLA
A SKUPINA
Hapoel - Sinudyne 83:72; Crystal Palače - Cibona 70:74
LEISTVICA: Cibona Zagreb (Jug.) 6, Sinudyne Bologna (It.) in Hapoel Ramat Gan (Izr.) 4; Crystal Palače London (Angl.) 2.
B SKUPINA
Strojtel - Parker 74:66; Real Madrid - Inter Bratislava 110:89.
LESTVICA; Strojtel Kijev (SZ) in Real Madrid (Šp.) 6*, Parker Leiden (Niz.) 2; Inter Bratislava (ČSSR) 0. Strojtel in Real imata tekmo manj.
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
Carrera — Cotonificio 111:88 (47:48)
CARRERA BENETKE: Gracis 12, Wicks 15, Silvestrin 13, Seals 14, Grattoni 11, Gorghetto, Palumbo 27, Spillare 6, Seebold 13, Serafini.
BENETKE - Košarkarji beneške Carrere so se sinoči oddolžili za dosedanje slabe nastope v tem pokalu in so zanesljivo premagali moštvo Cotonificia iz Badalone.
Gostje so povsem razočarali, le Američan Jackson, ki je dosegel 22 točk, je pokazal nekaj več.
SKUPINA B
Juventud — Zadar 84:88 (40:49)
ZADAR: Popovič 30. Sunara 16, Petranovič 8, Ostarčevič 6, Skro-če 28.
BADALONA — Z dobro in disciplinirano igro so Zadrčani zasluženo premagali špansko moštvo Ju-
V TRŽAŠKI ŠPORTNI PALAČI
Do sobote brez treningov
Pri tržaškem OECE so pred nedeljsko pomembno tekmo proti Lat-teseju precej zaskrbljeni, vendar ne samo zaradi srečanja samega: včeraj je namreč tržaška občina sporočila, da morajo pregledati streho nad glavnimi igrišči Športne palače in da bodo dela zaključili, če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletljajev, šele v soboto. Tržaška peterka je tako prisiljena trenirati na Proseku, na igrišču Portualeja. Kaj pa v primeru, da dela ne dokončajo do sobote? Kaže, da bodo v tem primeru raztegnili jekleno mrežo med glavnimi stebri športne palače.
BRUSELJ — Zaradi infarkta je včeraj ponoči umrl 31-letni belgijski kolesar Marc Demeyer, ki je med drugim leta 1976 zmagal na dirki Pariz - Roubaix.
Espana 82 - Espana 82 - Espana 82
Preložili tekmo Hajduk-Jugoslavija
SPLIT — Jugoslovanski reprezentanti nadaljujejo priprave v Splitu za SP. Razen Šestiča in Hrstiča, ki sta nekoliko poškodovana, vsi trenirajo s polno paro.
Miljanič medtem še čaka Bulja-na, ki bo prispel iz ZDA.
V nedeljo bi se morala v prijateljski tekmi v Splitu spoprijeti domače moštvo Hajduka in reprezentanca. Tekmo pa so preložili na sredo, 27., ali četrtek, 28. januarja
Medtem pa je v Split dopotovala skupina španskih časnikarjev, da bi sledila pripravam jugoslovanske reprezentance. Kot je znano, bo Španija igrala v isti skupini kot Jugoslavija, (nb)
Jugoslavija se ni še odločila
Med državami, ki se niso še odločile, kje bodo nastanjene za časa svojega bivanja v Španiji, je tudi Jugoslavija. Domnevajo pa, da bo ostala kar na obali blizu Valencie. Španija, ki igra skupaj z Jugoslavijo, bo v El Saleru, 10 km od Valencie, Severna Irska bo ostala kar v Valencii, Honduras pa
se prav tako kot tplavi* še ni odločil.
«Azzurri» optimisti
Italija pa je očitno prepričana, da je že uvrščena v drugi del, saj si je že izbrala hotel nedaleč od Barcelone, kjer bo igrala v drugi fazi. Gre za hotel El Castillo v San Boi Llobregatu, 12 km od Barcelone.
SZ v Covercianu
Sovjetska reprezentanca bo prve priprave za Španijo opravila v Italiji, in sicer v Covercianu, kjer bo od 31. januarja do 18. februarja. Doslej pa niso še sklenili, kje se bo pripravljala Italija.
..........
pfllPsfl
* i I
J
^ ' .. '. ... ..
Iz planinskega sveta
< ..... ... ....., .. .. ,.,. ....
(ZRN) opel ascona	5.56’32”
2. Mikkola - Hertz Fin.-Šve.) audi quattro	po 1’45’
3. Frequelin - Fauchille (Fr.) porsche SC	2’46 ’
4. Kleint - Wanger (ZRN) opel ascona	3'38”
5. Therier - Vial (Fr.)-porseh^SC	7’20"
6. Saby - Sappey (Fr.) renault 5 turbo	15’59’
7. Waldegaard - Thorszelius	
(Šve.) porsche SC	23’10''
8. Snobeck - Emanuelli (Fr.) renault 5 turbo	24’U”
9. Touren - Alric (Fr.) renault 5 turbo	32’33"
10. Barth - Kussmaul (ZRN) porsche 924	38' 10”
Bližnje delovanje SPDT
V nedeljo se je v Ravasclettu nadaljeval smučarski tečaj SPDT, ki se ga skupno udeležuje kakih 120 tečajnikov, poleg seveda tistih, ki se udeležujejo samo avtobusnega izleta. Vreme in sneg sta bila idealna, vse je potekalo po predvidevanjih, smučarji pa so tokrat lahko izkoristili novo progo z vlečnico Pascut, ki je ...	_ bila presenetljivo prazna. Vodje treh
ventuda in sedaj imajo lepe mož- j tržaških avtobusov so Starc Albi -*--- ~	"---i- ‘Edo, Andrej Don in Pavel Fachin,
dveh dolinskih pa Giorgio Zahar in Claudio Mauri. Najmlajše uči slovenski smučarski učitelj iz Kopra Aldo Parovel, ostale smučarski učitelji iz Ravascletta, tekmovalno tehniko pa Andrej Don. Smučarski izlet s tečaji bo seveda tudi v nedeljo z istim urnikom in pod istimi pogoji.
nosti, da se uvrstijo v polfinale.
Margall (21 točk) je bil najboljši v domačem moštvu.
SKUPINA C
Minon — Šibenka 108:90 (49:41)
ŠIBENKA ŠIBENIK: Ljubo jevič 29. Macura 18, Marelja 9, Jarič 12, Slavica 12.
VALLADOLID — Brez Dražena Petroviča je šibenka v Španiji visoko izgubila, čeprav je Ljubojevič igral odlično.
Pri domačinih sta bila najboljša Davis (25) in Fernandez (24).
Acqua Fabia — Vasas 90:75 (46:26)
ACQUA FABIA RIETI: Bruna-monti 14, Sanesi 2, Ženo 21, So-joumer 20, Blasetti 13, Olivieri 2, Bonino 6, Colantoni 6, Carrer 4, Di Fazi- 2-.
RIETI — Kot je bilo pričakovati, je Acqua Fabia brez težav premagala skromno moštvo Vasasa iz Budimpešte.
Od gostov je največ pokazal Ne-meth, ki je dosegel 17 točk.
LESTVICA: Acqua Fabia Rieti (It.) 6; šibenka Šibenik (Jug.) 4; Minon Valladolid (Šp.) 2; Vaša Budimpešta (Madž.) 0.
Na stadionu «1. maj* se ob petkih s pričetkom ob 20.30 nadaljuje smučarska telovadba SPDT, ki jo vodi prof. Gianni Furlanič. Telovadba bo predvidoma trajala do konca aprila.
Vodnik po gorah sveta
Znani ameriški planinec in pisec Michael R. Kelsey je aprila lani izdal svoje najpomembnejše"delo Gui de to the Worlds Mountains - Vodnik po gorah sveta. Knjiga (13,5 x 18,5 cm) ima 680 strani, namenjena pa je tako alpinistom kot planincem. V njej so dokaj izčrpno obdelane najpomembnejše gore 65 držav; ne le Himalaja, Andi in Alpe, tudi manj znani predeli. Vsebujje tudi 318 kart. Vse to je avtor pripravljal 11 let in v tem času obiskal 100 držav.
Nesreča na Lotseju
Švicarska odprava na Lotse (8511
se je v jesenskem času na-1 misije posvetile primerno pozornost na vrh po klasični smeri, je kadrovskemu vprašanju in v tem duhu priredile razne strokovne tečaje
m), ki menila na imela kar dve nesreči. Najprej sta se smrtno ponesrečila oba člana, ki sta skušala priti na vrh, med sestopom pa je prek 30 metrov visokega skoka zdrsnil še vodja Josef Fau-chere in se ubil.
Rekordna sezona
v indijski Himalaji
Po podatkih indijske alpinistične zveze so lani registrirali 62 tujih in 65 itidijskih odprav, ki so se namenile v njihov del Himalaje, kar je pravi rekord. Rekordno pa je bilo tudi število žrtev: smrtno se je ponesrečilo 36 alpinistov, med njimi kar 15 japonskih. Najhuje je bilo septembra. ko jih je umrlo 15, eden pa je bil pogrešan. Nič manjši obisk ni bil tudi v drugih predelih Himalaje. V nepalskem delu je bilo 6 zimskih, 33 spomladanskih in 43 jesenskih odprav. S kitajske strani pa poznavalci ocenjujejo, da je poskušalo o-koli 25 odprav (tujih in domačih).
SMUČANJE
Kitajci letos prvič na svetovnem prvenstvu
PEKING — Kitajci se bodo letos prvič v zgodovini smučarskega športa udeležili letošnjega svetovnega prvenstva, ki bo v Schladmingu od 27. januarja do 7. februarja.
Kitajsko, ki se je včlanila v mednarodno smučarsko zvezo lani maja meseca, bo zastopalo osem tekmovalcev.
ASIAGO — Od 30. januarja do 7. februarja bo v Asiagu italijansko državno prvenstvo v smučarskih tekih. Na tem prvenstvu bodo izbrali pet tekmovalcev in dve tekmovalki, ki bodo zastopali Italijo na svetovnem prvenstvu v smučarskih tekih v Oslu (18. - 28. februarja).
Posnetek z včerajšnje prijateljske tekme Triestina - Olimpija
Profesionalci v Forni dl Sopra
FORNI Dl SOPRA - V nedeljo bo v Forni di Sopra 7. etapa svetovnega smučarskega prvenstva profesionalcev, ki bodo nastopili v vzporednem slalomu.
Verjetno bo prvič nastopil na tem tekmovanju tudi Herbert Plank.
Delovanje ZSŠDI
Sestanek TO za Goriško
Prejšnji teden se je na sedežu Združenja v Gorici sestal teritorial ni odbor ZSŠDI za Goriško ter obravnaval vprašanja posameznih strokovnih komisij, ki so bile ustanovljene v okviru goriškega odbora.
Načelniki posameznih komisij so podali pregled dosedanjega opravljenega dela ter program, ki ga nameravajo v prihodnje uresničiti. Pri tem pa moramo ugotoviti, da so nekatere komisije doslej uspešno delovale, druge pa niso v celoti uspele zaživeti.
V prihodnje naj bi posamezne ko-

Jana Ban (Kontovel) «Zamujeno čimprej nadoknaditi)
V	ženski C-2 ligi imamo štiri slovenske šesterke. Po razgovorih s trenerjema Brega in Sloge, se bomo tokrat ustavili pri Kontovelu, ki nastopa v 2. skupini skupaj z Bregom.
V	šestih prvenstvenih nastopih je Kontovel trikrat zmagal in prav tolikokrat tudi izgubil. Na vrhu lestvice te skupine je Colloredo, ki je še nepremagan, Breg. Kontovel, Vivil in Fontanafredda pa imajo po 6 točk. Na zadnjem mestu razpredelnice je Donatello, ki je brez točk. Kontovelke so izgubile s Col-loredom, Vivilom in Bregom, premagale pa so Fontanafreddo, Vivil v povratnem srečanju in Donatella. Ker je trener Damjan Pertot dal odstavko, smo zastavili nekaj vprašanj Jani Ban, ki že vrsto let izredno uspešno brani barve Konto-vela in je ena najbolj izkušenih igralk v tej ekipi.
«Kje je vzrok vaše nihajoče, lahko bi rekli nezanesljive igre?*
»Pred začetkom prvenstva smo imele precej težav s telovadnico in naše priprave niso bile take, kot
terja prvenstvo v naši ligi. Poleg tega nekatere igralke niti redno ne trenirajo, tako da ekipa ni najbolje uigrana.*
«Ne glede na to pa ste v soboto prijetno presenetile, saj ste v gosteh premagale Vivil in se tako oddolžile za uvodni domači nastop . . .* «Res je. Sedaj, ko nam je pričela teči voda v grlo, igramo veliko bolj zagrizeno in požrtvovalno. Poleg tega pa zadnja leta nismo bile navajene igrati na isti ravni, saj je bila razlika med ekipami precejšnja.*
«06 vsem tem ste ostale še brez trenerja. Zakaj vas je trener Damjan Pertot zapustil?* ,
«Po mojem mnenju ie bil vzrok V tem, da nekatere igralke niso redno trenirale. Med igralkami je precejšnja starostna razlika in mlajše neraae trenirajo s starejšimi. Tako smo zadnji dve leti zašle v krizo in rezultati niso več tako dobri.* rZadnie čase ne more igrati še Nadja Rupel, tako. da vas je resnično malo za tako zahtevno prvenstvo.*
«žal smo ostale v osmih, pa čeprav smo računale, da bo v letošnjem prvenstvu branilo barve Kon-tovela skupno deset igralk. Poleg Ruplove smo namreč izgubile še Valneo Cibic, ki ima poškodovan gleženj.*
«Pri Kontovelu ste stalno imeli številen in dober naraščaj, sedaj pa ste z igralkami v velikih težavah . . .*
«Manjkajo nam igralke stare od 16 do 18 let, ki bi se postopno vključevale v prvo šesterko. Vzrok pa sem že prej omenila, in sicer, da mlade nerade trenirajo s prvo e-kipo.»
«Osip mladih igralk je velik. Kateri je po tvojem mnenju glavni vzrok?*
»Najprej bi poudarila, da je večina mladih telesno slabo pripravljena. Trenirati bi treba veliko več, da zamujeno Vsaj delno nadoknadimo. Tega mlade igralke pa ne sprejemajo in ker vidnega in hitrega napredka ne more biti, je osip vse večji.*
«Ali bo Kontovelu uspelo osvojiti
tretje mesto v prvem delu prvenstva in si tako že po prvem delu zagotoviti obstanek v C-2 ligi, ter v drugem delu igrati v skupini boljših, ki se bodo potegovale za napredovanje?*
«Kljub vsem težavam, ki nas pestijo, sem precej optimistično razpoložena. Odsotno Nadjo Rupel je Tatjana Cibic zelo dobro nadomestila. Zadnjo tekmo je vodila Nadja sama in tudi na treningu imamo veliko zaupanje vanjo. Razlika med nami in drugimi šesterkami ni velika in z veliko željo po uspehu se da marsikaj nadoknaditi. Res pa je, da je v skupini izredna izenačenost. Ob že gotovem prvem mestu Colloreda, so za ostali dve mesti kar štirje kandidati, ker je samo Donatello že zdavnaj izločen iz te neizprosne bitke.*
G. F.
Italija — Ali Starš
RIM — Prijateljsko košarkarsko srečanje med italijansko reprezentanco in moštvom Ali Starš bo 3. marca v Bologni.
KOŠARKA
PO PRVEM DELU C-l LIGE
Jadran v številka k
Jadranovci so končali prvi del prvenstva C-l lige na odličnem drugem mestu lestvice (osem zmag in trije porazi).
Statistični pregled naše ekipe pa je naslednji, čeprav je na dlani, da v skopih številkah ni mogoče »izračunati* požrtvovalnosti, borbenosti itd. posameznikov. Jadranovo moštvo pa se je v tem delu moralo ubadati s številnimi poškodbami (Klobas, Žerjal, Valter Sosič, Ivo in Klavdij Starc).
V 11 tekmah je Jadran dosegel 922 točk (poprečno 84 na tekmo), dobil pa jih je 869 (79). Odstotek pri metu je bil 48.2 (342:709), pri prostih metih pa 68 (238:349).
Skok (317, na tekmo 29); pridobljene žoge: 166; izgubljene: 126. Jadranovci, so prisilili nasprotnike na prekršek kar 258 krat.
Najboljši strelci: Ban 304 (103:171 iz igre, 97:119 prosti meti); Vitez 236 (69:171 in 44:56); K. Starc 170 itd.
Skok: Ban (98), Vitez (63), Daneu (55), Kraus (47) itd.
Razlika «pridobljene - izgubljene žoge*: V. Sosič (6), Kraus (4), Ban (3), Daneu (2) itd.
V soboto se bo pričel drugi del prvenstva. Jadranovci bodo gostovali v Benetkah. Po izidih, ki so jih naši fantje dosegli po prvem delu, lahko upravičeno upamo, da bodo jadranovci ne samo ostali v ligi, marveč lahko tudi napredovali v višjo B ligo. (Niko)
ATLETIKA
De Oliveiri gre na bolje
RIO DE JANEIRO - Zdravstveno stanje brazilskega atleta De O-liveire, ki se je 22. decembra težko poškodoval v avtomobilski nesreči, se po mnenju zdravnikov polagoma izboljšuje. Seveda, pa so potrdili ugotovitev, da sloviti atlet ne bo mogel nikoli več tekmovati.
za trenerje, začetnike in igralce posameznih športnih panog. V zaključku sestanka pa so se člani TO dogovorili, da v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, organizirajo v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige prof. Alda Rupla »Telesna kultura med Slovenci v Italiji*.
ATLETIKA
MED DEČKI IN DEKLICAMI
Bor šesti v deželi
čeprav s precejšnjo zamudo, je atletska zveza le objavila končne deželne lestvice za dečke in deklice za preteklo sezono. Naša dežela je tako po številu atletov kot po vrednosti doseženih rezultatov med prvimi v državi, zato je še toliko bolj razveseljiva solidna uvrstitev tržaškega Bora, ki je zasedel 6. mesto, medtem ko je lonjerska Adria pristala na 25. mestu med skupno 28 društvi. Na prvem mestu je UGG Goriziana.
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Nuova Pallavolo Trieste — Sloga 3:0 (15:3, 15:8, 15:2)
SLOGA: Sonja Hrovatin, Kristina Hrovatin, Alenka Jerič, Erika Škabar, Živka Peršič, Aleksandra Filipovič, Federika Škabar, Barbara Ban, Alenka Gorkič, Liza Čuk.
V 1. kolu prvenstva prve divizije so mlade slogašice izgubile. V vseh treh setih so nasprotnice predvajale umirjeno in organizirano igro. Slovenske igralke so šele v drugem setu zaigrale nekoliko bolj sproščeno. V nadaljevanju tekme so ponovno popustile, kar je tržaška ekipa takoj izkoristila in zasluženo osvojila še zadnji set ter s tem končno zmago. Pričakovati je, da bodo slogašice v bodoče stopile na igrišče brez strahu in z borbenostjo prikazale svojo odbojkarsko znanje.
TKr
NOGOMET
NAJMLAJŠI
Primorje — S. Sergio 1:2
(1:1)
PRIMORJE: Zettin, Simat (Gregorič), Gava, Micheli, Pahor, Baj-nat, Sedmak (Marcuzzi), Kemperle, Comino, Sardoč, Faggin.
STRELEC za Primorje: v 14. min. Comino.
Prosečani v tem srečanju z ekipo od Sv. Sergija gotovo si nisc zaslužili poraza. Neodločen izid bi bil pravilnejši izid tega srečanja, saj so gostje prišli prvi v vodstvo, toda «rdeče-rumeni» so takoj reagirali in tudi zasluženo remizirali z lepim golom Comina. V drugem polčasu, ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca je sodnik dosodil za ekipo od Sv. Sergija dvomljivo 11-metrovko.
II
®is
OBVESTILA
. ?
4
Športna šola Trst
sporoča, da bo prva seja novega glavnega odbora danes, 21. januarja, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
# * #
ŠD Mladina — smučarski odsek vabi vse člane na prvi «Pokal treh dežel*. Zainteresirani naj se zglasijo pri Stojanu najkasneje jutri, 22. januarja, do 14. ure.
» # •
ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v nedeljo, 24. januarja, ob priliki «Pnkala treh dežel* izlet z avtobusom v Trbiž. Odhod z Opčin ob 6. uri. Vpisovanje na Opčinah Dri Tavčarju, tel. 21-29-36. Odhod iz Križa ob 6.15 izpred spomenika. Vpisovan ie v Križu, pri Stojanu, tel. 220-423.
« * »
ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča, da se tečaj telovadbe nadaljuje in sicer vsak torek od 20. do 21. ure in vsak četrtek od 19.30 do 21. ure.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član Italijanske tj zveze časopisnih| založnikov FIEG'
21. januarja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
ZTT
Trst
PO ČETRTEM GLASOVANJU Z BALOTAŽO V EVROPSKEM PARLAMENTU
ENAJSTO GORIŠKO SREČANJE MALIH 0BR07
Holandski socialist Dankert novi predsednik 0 'MLADI BREDI* V IZVEDBI DRAME
Pot sta mu odprla umik komunističnega kandidata in vzdržan je angleških konservativcev
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — šele po štirih volilnih krojih-in skoraj dvanajstih urah taktičnih manevrov je poslan cem evropskega parlamenta v Strasbourgu uspelo izbrati novega predsednika, ki bo nasledil bivšo Giscardovo ministrico za zdravje Simone Veii. Novi vodiini človek zahodnoevropske evrokracije je ni zozemski socialist Piet Dankert. ki jo že v predvolilnih analizah velja! za enega od dveh najresnejših kan didatov. a .je le malokdo verjel, da mu bo to uspelo kajti socialisti, ki so s 123 glasovi največja poslan ska skupina v evropskem parla nientu. so imeli prot; sebi združeno opozicijo krščanskih demokra inv (103 poslancev), liberalcev .(39) in golištov (22). Pričakovati pa je bilo. da bodo britanski konserva livei. ki so na volilni seznam, po slavili svojega kandidata Scott Hopkinsa, raje odstopili glasove centrističnemu pretendentu Klep šdiu. kot pa socialistu Dankertu,
Uvodna volilna kroga v «Evrop ski palači«.sta potekala povsem po predvidenem scenariju. V vocstvo je s prednostjo dobrih dvajset gla sov prišel zahodni Nemec Egon Klepsch, sledil mu je 'Dankert, .v ozadju pa so ostali Scott Hopkins, francoski komunist Chambeiron ter italijanski radikalec Pannella. Proti večeru so volitve prekinili in v kuloarjih parlamenta se je pričela viharna razprava o nadomestnih kandidatih. Krščanski demokratje. ki so se zavedali, da poslanec iz Koblenza Klepsch ne uživa Dopol ne podpore svoje parlamentarne skupine — znotraj njihove frakcije je bilo slišati zahteve, naj bi za kandidata določili poslanca z več: jim mednarodnim ugledom, ki bi privabil tudi glasove iz drugih strank — so resno razmišljali, da bi namesto Klepscha postavili v tekmo povsem novo ime. Med tiru pim sc. razpravljali o kandidaturi strasbourškega -župana Pfimlina (ki pa .je bil končno ocenjen kot preveč pristranski, saj želi alzaški prestolnici priboriti definitivni se dež parlamenta), o zahodnem Nem rit Uweju von Hasslu, ko pa jim je zmanjkalo primernih kandidatov so bili volili tudi potrditi podali šanje mandata Simone Veil. Po dolgi razpravi je krščanskodemo k ra .ska skupina sklenila Klepscha vendarle olidržati v igri. hkrati na so poskusili doseči »volilno zave zništvo* s socialisti. Ti naj bi to krat volili Klepscha. na prihoduiem predsedniškem maratonu v letu 1984 pa bi krščanska demokracija glasovala za socialističnega kandidata. A v Dankertovi skupini so takšno ponudbo zavrnili.
Pred tretjim krogom ie komunist Cliambeiron odstopil iz boja in po z val svojo skupino, naj voli Dan kerta. Kljub temu je štetje Pia sov pokazalo spat položaj*, kajti glasovi so bili razdeljeni med Klep sdiem, Danketom in Scott - Jlopkin
som. V zaključni, četrti krog. sta prišla dva najuspešnejša in nizo /eniški socialist je za šestnajst gla ;,uv preskočil krščanskodeniokrat. škega kandidata. Za Pieta Danker-ta je glasovalo 191 poslancev. Klepsch jih je dobil 175, kar 42' lističev pa je bilo praznih (največ konservativnih).
Novi predsednik parlamenta je po poklicu zgodovinar: ki se je ro dil v Friziji' (/-Moj prv: jezik je frizij.ščina in ne nizozemščina,>.■ rad poudarja), že zgodaj pa ga je pri čela privabljati politika. V nizozemskem parlamentu je dolgo ve l.jal /a strokovnjaka za obrambna vprašani«, do leta 1980 pa je v o dil 'zunanjepolitično komisijo. V evropskem parlamentu si je pridobil velik ugled, ko-mu je konec lota 1079 s spretnim manevriranjem med poslanci ter izrabljajoč obotavlja nje ministrskega sveta, ki v predpisanem roku ni zmogel preglasovati parlamenta, uspelo blokirati proračun EGS
Volilni program Pieta Dankertn je bil v glavnih črtali izjemno orc
prost, a praktično ga bo težko izpeljati. Nizozemski socialist želi iz parlamenta narediti telo. ki ne bo več debatni krožek, pač’ pa institucija za razprave o vseli molile miti. s katerimi se sooča Evropska skupnost. Dankert želi iz sedanjih razdrobljenih razprav, ki utesnju jejo parlament, preiti v debate o novi kmetijski politiki, industrijski strategiji, o prehajanju na lastne energetske vire in podobno, četudi se jasno zaveda, da so «velikc ■ članice 'parlamentu odmerile doka j majhen manevrski prostor, si bo Dankert v dveh letih in' uol vsekakor prizadejal razširiti razprave eevrokratovs, na konkretnejša in globalnejša vprašanja. Pri tem bo gotovo imel podporo predsednika komisije EGS Gastona Thorna. ki bi rad spletel nove vezi med komisijo in parlamentom ter sprožil proces prehajanja nekaterih kom petenc od ministrskega sveta na obe instituciji, ki sta bili doslej povsem v ozadju političnega odločanja v Skupnem trgu.
BOŽO MAŠANOVIČ
Novoizvoljeni predsednik evropskega parlamenta Dankert (Foto AP)
AMERIŠKO-NEMŠKA RAZHAJANJA GLEDE POLITIKE DO VZHODA
Bonska vlada zagovarja nadaljevanje konference o varnosti in sodelovanju
V Madridu bi lahko povečali zaupanje v Evropi in posredno pritisnili na SZ in Poljsko - ZRN dosledno brani sibirski plinovod
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Načelna nasprotja med državami atlantske vojaške organizacije. ko gre za oceno dogajanja na Poljskem, so pv, pristopu bonske delegacije k resoluciji zve ze NATO na nedavnem sestanku zunanjih ministrov sicer popustila, toda očitno .je. da se razlike glede praktičnih ukrepov niso zmanjša le. Prvič je to mogoče sklepati iz prioritetnega vrstnega roda zuna njepolitičnih nalog, ki jih je za bližnjo prihodnost v predvčerajšnji parlamentarni razpravi očrtal zu panji minister Genscbcr. prav to pa .je videti tudi iz komentarjev, ki spremljajo pariški sestanek koor dinacijskega odbora zahodnih dr žav (COCOM). na katerem nai bi razširili seznam prepovedanih pro izvodov v trgovini s Sovjetsko zve zo in drugimi državami vzhodnega tabora.
Bonska vlada je tudi v zmanjša nem manevrskem prostoru skupnih sankcij zahodnih držav proti ’ Sovjetski * zvezi izkoristila vse možno sti. da bi pokazala pomen nada l-jcvanja stikov med evropskimi dr-
žavami. Po besedah zunanjega mi nistra nadaljevalnega sestanka evropske konference o varnosti in sodelovanju ne bi smeli razumeti samo kot prostor za prikaz zahodnega stališča do dogajanja na Polj skem. ampak naj bi mehanizem evropske konference izrabili za oblikovanje r.ovili dogovorov za pove če Va n je zaupan ja ter si pri tem prizadevali poudariti enak pomen vseh delov sklepne listine konfe renče o varnosti in sodelovanju iz Helsinkov. Genscherjeva izjava počiva na načinu razmišljanja o cv ropski varnosti, ki je diametralno nasprotno trenutnemu ameriškemu stilu: medtem ko je pripravljena vzeti ameriška vlada v zakup pretrganje doslej najobsežnejšega evropskega multidialoga in s tem ogroža srečanje v Madridu 9 februarja. vztraja zallodnonemški zunanji minister na stališču, da ev repska konferenca o varnosti ni nekakšno darilo vzhodnemu taboru, temveč narobe, oblika posrednega pritiska na Sovjetsko zvezo,- in Poli sko glede izpolnjevanja obveznosti iz helsinške listine. To velja tudi za pogajanja o jedrskem raketnem
EKSPLOZIJA PLINA RAZDEJALA ŠOLO
orožju srednjega dosega med obema supersilama in za pogajanja o zmanjšanju vojaštva in oboroženo sti v osrednji Evropi na Dunaju. Po besedali zahodnonemškega zunanjega ministra ima Zahod še naprej nezmanjšano potrebo po pogodbenem uravnoteženju oboroževanja, kljubovalni izstopi iz ooeajanj torej ne bi «kaznovali» samb Sov jetske zveze, ampak dolgoročno škodovali tudi koristim zahodnih držav. Prizadevanje za nadaljevanje Madridskega sestanka konfe renče o varnosti in sodelovanju je v neposredni zvezi z vprašanji razorožitve, če bi se države navsezadnje le sporazumele, o sklicanju splošne evropske razorožitvene kon lerence.
Na področju zapletenih različnih koristi zahodnih držav, ko gre za trgovino z vzhodnimi evropskimi državami, je prav tako videti dve povsem različni izhodišči. Medtem ko ameriška vlada sodi. da trgo vina koristi predvsem Sovjetski zvezi in je torej nekakšen bumerang za dolgoročne interese Zahoda, poudarja bonska vlada enakovrednost koristi in je zato manj naklonjena administrativnim omejitvam v trgovini med Zahodom in Vzhodom. Ameriški trgovinski minister Bra-dv je malo pred sestankom skupine COCOM javno ugotovil, da je načrtovani plinovod iz Sibirije v zahodno Evropo «vrv, na kateri Zahod pripravlja lastno pbešenje». Zajem ki iz prodaje zemeljskega plina in tehnologija, ki jo s tem poslom dobiva Sovjetska zveza, na j bi torej v skrajni posledici pomagali Sovjetski zvezi utrditi svoj položaj. V Bonnu so Brady.jevo izjavo spre jeli z zaskrbljenim začudenjem. Prvič doslej ni bilo običajno, da bi teme, o katerih razpravlia COCOM javno razgrinjali in drugič sodijo da si je ameriški minister za dokazilo svo.je teze o škodljivosti, trgovine z Vzhodom izbral slab primer. V Bonnu dokazujejo, da je pljnovod vseskozi uravnotežen izid koristi obeli strani! Poleg zagotovljene oskrbe z energijo naj bi za bodnoevropska podjetja vstopila tiij di v* obsežne dobičkanosne posle s cevmi/ki ne sodijo- v pojem tako imenbvane «QbqtiUjiye». tehnologije. Bonska vlada ima v zvezi »' tem še'en zadržek: vztraja na tem. da , so nekakšni približno urejeni mednafodni obnosi .njogoč/ samo, če se države držijo sklenjenih pogodb. Iz vladnih, virov so medtem prišle ocene, da na pariškem sestanku odbora COCOM -ne bi smeh težiti-
izvoza v Sovjetsko zvezo, ampak se osredotočiti na preučitev dose danjih seznamov «prepovedanega» izvoza najsodobnejše tehnologije in te sezname razširiti z omejitvijo izvoza tistih dobrin za civilne potrebe, ki bi jih bilo mogoče uporabiti na oborožitvenem Dodročiu.
MOJCA DRČAH MURKO
RIM — Neznanci so včeraj ponoči razdejali vsedržavni sedež radikalne stranke. Tolpa vandalov je razbila vse pisalne stroje, telefone in pohištvo ter uničila arhiv. V sporočilu. ki so ga pustih v poštnem predalu sedeža, se napadalci proglašajo za pripadnike misovske stranke, radikalcem pa grozijo, naj prekinejo kampanjo proti lakoti v svetu.
IN 0 JUBILEJU IGRALCA MIKLAVCA
Torkov dan posvečen velikemu slovenskemu igralcu Rudiju Kosmaču ■ Drevi nastop madžarskega gledališča iz Ko ve g a Sada
RIM — Demokristjanski poslanec Publio Fiori je z vprašanjem zakladnemu ministru hotel izvedeti, ali odgovarja resnici, «da mu je minister za zunanje trgovinstvo poslal osnutek ministrskega odloka, ki teži po legalizaciji izplačevanja podkupnin v tujini za mednarodne dobave*.
NOVA GORICA — Torkov dan na 11. goričkih srečanjih malih odrov je bil posvečen velikemu slovenskemu igralcu Rudiju Kosmaču, ki je preminil sredi dela za Mlado Bredoč, katero smo gledali na solkanskem o-dru v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane. V ta namen je bil tudi večer, posvečen znamenitemu igralcu, ki so ga izvajali njegovi študentje z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, s čimer so se hoteli oddolžiti delu in ustvarjalnosti, ki jo je Kosmač daroval na oltar slovenske odrske besede.
In tudi Mlado Bredo» je ljubljanska Drama posvetila svojemu preminulemu članu. Gre za kompleksno delo slovenskega pesnika Daneta Zajca, ki si je postavitev Mlade Brede zamislil na osnovi ljudske pesmi oziroma izročila. Vendar pravljični okvir drame sploh ni pomemben, saj ne gre tu za pripovedovanje o usodi Brede, ki se mora oženiti v Osojah, kjer vlada kraljica, ki je umorila že osem nevest svojemu sinu in ista usoda čaka tudi Bredo, saj je bila že ob rojstvu predestinirana žrtvovanju, čemur se njena starša, kralj in kraljica Prisoj, nista mogla upreti. Pravljica torej, ki ni pravljica, saj je Zajčeva igra predvsem igra o želji in nečem današnjem, kot pravi Taras Kermauner. Naivno enotnost pravljice je dramatik razbil, a ne na dva dela, dve kraljestvi. Gre predvsem za bivanje v tem svetu in za hrepenenje po nečem drugačnem, ki bi se utemeljevalo v ljubezni in harmoniji. Vendar je zadnje utopija, zato Breda niti v tem svetu ne more pristati, raje naredi samomor in oblije realnost s svojo krvjo, kot bo vsako rojstvo na svetu krvavo.
Kraljestvo Osoj je temno in krvavo, nabito s strupenimi noži in vrelimi kotli, je v življenjskih kategorijah in realnosti, je boj med patriarhatom in matriarhatom, zato je kraljevič, Bredin ženin, v precepu. Breda je simbol dobrega in polnega, življenja samega, kraljica Osoj pa simbol smrti in temnega, Vendar kraljevič ne more temne sence ubiti, hoče se udejaniti brez umora. To pa je nemogoče, zato propade in z njim propade tudi kraljestvo Osoj in se razblini vizionarski svet lepote in popolnosti Prisoj. Ostane le Bredina kri, ostane smrt kot neizpodbitna realiteta življenja.
V tem pravljično nepravljičnem o-kviru se odvija drama hrepenenja in želje, drama smrti in krvi. V izjemnem okolju in postavitvi se razpredajo usode in vizije, ki se skrivajo za lutkami, se skrivajo za neresničnim. Lutke odpadejo, ko je človek razorožen.
Mlada Bredam pomeni brez dvoma enega izmed vrhov letošnjega srečanja malih odrov. Tako po sami postavitvi, igri nastopajočih in izjemno sugestivni pesniški govorici. Skratka, gre za neverjetno mogočno pesniško in dramsko sporočilo o-
benem, gre za velik gledališki dogo-1 dogodek, ki je izpričal tudi velik ar
dek, ki so mu dajali ton igralci in sploh celotno scensko, glasbeno in lutkovno okolje. Zato ni čudno, da
tizem Miklavca samega.
Včeraj je nastopilo tudi Prešernovo gledališče iz Kranja z Mrožkovim
se Mlada Breda» udejanja šele ob j delom «Emigranta->>, v večernih urah koncu predstave, šele ko vstanemo j pa so člani Slovenskega ljudskega s sedeža in nas sili -----------~
gledanem.
Tudi popoldanska predstava v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma je na gledalce naredila dovolj močan vtis, čeprav ne moremo trditi. da je bila vrhunska. Igralec Branko Miklavc je v sklopu repertoarja eksperimentalnega gledališča Glej zaigral monodramo «Jubilej», ki jo je tudi sam napisal. Šlo je za jubilej igralca Branka Miklavca, ki je proslavljal svoje petintridesetletno delo v gledališču. Uvodoma je bila monodrama zares sveža in naravnost duhovita, da so se gledalci večkrat pošteno nasmejali, pozneje pa je zdrsela na čisto navadno posredovanje vlog, ki jih je igralec igral v svoji karieri. Vsekakor pa je treba reči, da je bil to lep gledališki
v razmislek o gledališča iz Celja uprizorili Moliero-vega Žlahtnega meščana. Danes dopoldan bo ob 10. uri v mali dvorani Kulturnega doma promocija Draško-vičeve knjige Labirint, zvečer ob 19.30 pa bo v solkanski dvorani nastopilo madžarsko gledališče iz Novega Sada s tStričkom Vanjo» Čehova.	MARIJ ČUK
Umrla Ells Regina
SAO PAULO — V Sao Paulu je zaradi srčne kapi umrla znana pevka brazilske ljudske glasbe 42-letna Elis Regina. Svojo kariero je začela že pri 11 letih in je kaj kmalu postala pravi sinonim brazilske ljudske glasbe. Na številnih turnejah je svetu pričarala ritme in folklorno bogastvo svoje domovine.
fMIIIHIIIIIIIimiimHIIIUIIIIIIIIIlllllllHitlMIIIIIIIIIIIIIIMItlllllljItllllKttilHIIIItltUIIIIIIIIHlIllllltimHUimin
Zada ji aiodai krik
Na eni izmed številnih modnih revij so včeraj v Rimo predstavili dva Zingonejeva modela, za katera »manekenkin ne kažeta velikega navdušenja	(TelcfbtoAP)

miitiiimit«
KOMISIJA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA POMURSKE SZDL
V Lendavi razprava o predlogu zakona o pravicah pripadnikov narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja
Za madžarsko aarodaost je zelo pomembao mesto, ki ga bo imel pouk madžarskega jezika v sreda jem usmerjeaem izobraževaaju
LENDAVA — Tudi za letoš s:i je komisija za narodnostna vprašanja in obmejne stike pri pomurskem medobčinskem svetu Socialistične zveze — komisijo vodi Hajos Ferenc — zastavila tehten delovni program. Na prvi seji so obravnavali predlog zakona o uresničevanju posebnih 'pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja.
V razpravi pred sprejemom tega pomembnega zakona so ugotovili, da je komite za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije, ki je priprava osnutek in zdaj predlog za zakon o uresničevanju posebnih pravic na področju vzgoje izobraževanj«, upošteval priuofnbe, ki so jih imeli v -len-
SPENCER (Oklahoma) — Močna eksplozija plina je predvčerajšnjim raznesla osnovno šolo v mestu Spencer v ameriški zvezni državi Okla borni. Po zadnjih vesteh je za po sledicami te nesreče doslej izgubilo življenje najmanj šest oseb, štiri osnovnošolci, učitelj, eno osebo pa še niso identificirali. Zelo visoko je tudi število ranjencev, približno 50 in med njimi je precej takih, ki so v obupnem stanju.
Po prvih preiskavah so v šoli že zjutraj zabeležili uhajanje plina in poklicali delavce, naj opravijo m kvaro. Strokovnjaki podjetja za plin so se prav kmalu zavedali nevarnosti okvare na napeljavi in so zahtevali, naj vsi zapustijo šolo. Do eksplozije je prišlo prav v času ko so otroci zapuščali razrede.
Na sliki (telefotn AP): razdejanje t oklahomski osnovni šoli po eksplo ziji plina.
k splošnim prepovedim zahodnega
a«aalallaliAllaaaHa»alalllalillalaalalaalaalalalalimi»MIIIMMIai»l»aa»llallaaalllaimaH»Hill»i»aAllla»»iHllll»l»lll»»'*l*'<»l»A*»»«***»IMIMMim»aaaHHaMIHmHI»»aM»aallllallll»alllMIUaallrtlall|llM*»*»l,*,,»*»*W*HII»laaallll»aaallaaaaaliUllaaal»
V Latinski Ameriki «izginilo» 90.000 oseb
PARIZ — Mednarodna organizacija, ki se' zavzema za pravice političnih preganjancev,, Amnesty International namerava z izdajo tfeh knjig ponovno opozoriti svetovno javnost na «izginjanje» političnih oporečnikov v Latinski Ameriki in tudi v nekaterih drugih državah. Prva knjiga bo vsebovala zgodovino dosedanje te najbolj zahrbtne prakse odpravlja nja s političnimi nasprotniki. Prvič jo je uporabil gvatemalski režim leta 1966, nato pa so jo prevzeli še drugi latinskoameriški re žimi, med katerimi jo še posebej temeljito uporabljata argentinski in čilenski. Na tak način naj bi v zadnjem desetletju izginilo v Latinski Ameriki približno 90.000 oseb. V zadnjih letih hitro narašča število takih primerov tudi na drugih celinah, vendar mednarodna organizacija za zaščito političnih pre
gapjancev- ne razpolaga s potrebnithi podatki.
Drugo knjigo je napisal bivši dopisnik fran coske tiskovne agencije v Buenos Airesu Jean Pierre Bousquet. V njej je predstavil tako imenovane matere z Majskega trga, ki so z odločnimi demonstracijami pred palačo argen tinskega predsednika, razgalile javnosti kako je vojaški režim odpravil z njihovimi najdražjimi.
Uvod v omenjeno knjigo je napisal Nobe lov nagrajenec za mir Adolfo Perez Esqui-vel, glavni pobudnik in voditelj omenjenih demonstracij, ki so že večkrat spravile v zagato voditelje argentipskega. vojaškega re žima. Vojaško bunio v Buenos Airfc.su je spravila v zagato tildi izjava bivšega povelj--nika argentinske mornarice Eduarda--Maše-
re. da je kot član vrhovnega poveljstva zahteval, naj se objavi seznam vseh oseb, ki so izginile. Voditelji režima so se zelo razburili zaradi teli izjav in so celo obsodili Mašero na deset dni zapora. S svojo izjavo naj bi se prekršil nad nenapisanimi pravili obnašanja argentinskih vojakov, po katerih je strogo prepovedano spregovoriti v javnosti o oporečnikih, za katerimi ni ostala nobena sled. Tudi molk je postal v Argentini sestavni del terorja, ki se ga poslužujejo vojaki v odpravljanju opozicije.
Ta teror nad prebivalstvom je obdelal v svoji zadnji knjigi argentinski pisatelj, Ha-roldo Canti preden so ga pripadniki argentinske obveščevalne službe ugrabili in se je za njim izgubila vsaka sled. Knjiga ima na slov »Pokol, ameriški k)vee».
davski in soboški občini. Tudi v pripravah na sprejem zakona o vzgoji in izobraževanju se je pokazalo. da imata narodnosti italijanska in madžarska, vse možnosti za sooblikovanje najpomembnejših dokumentov. Ne samo teoretično, marveč praktično, ko gre za dogovor in sprejem zakona, ki bo urejal narodnostno vzgojo in izobraževanje, na osnovi dosedanjih izkušenj v treh obalnih in dveh pomurskih občinah.
Za madžarsko narodnost v Pomurju je zlasti pomembno, kakšno mesto bo imel pouk madžarskega jezika v srednjem usmerjenem izobraževanju. To pa predvsem zategadelj, ker se bo s tem po dvojezični slovensko madžarski osnovni šoli nadaljeval pouk na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja in dalje na katedri za madžarski jezik na mariborski pedagoški akademiji. Za sleherno in potem tudi za madžarsko narodnost, je velikega pomena, kako in koliko izobražencev ima. saj je od tega odvisno tudi drugo razreševanje aktualnih narodnostnih vprašanj ali rečeno drugače, za uresničevanje narod nostne politike so potrebni tudi strokovnjaki različnih smeri in z znanjem narodnostnega jezika, jezika večinskega naroda in seveda drugih jezikov.
Naslednje področje, kateremu bo komisija namenila skrb in pozornost, je informativna dejavnost. Ocenili bodo obveščanje narodnosti in o narodnosti. torej kako so prebivalci madžarske narodnosti seznanjeni z
venci iz sredstev obveščanja v slovenskem jeziku, seznanjeni s problemi in življenjem. narodnosti.
Razpravo o informiranju bodo nadaljevali na skupni seji s komisijo za narodnosti iz madžarske Železne županije, s katero imajo vsako leto skupen pogovor o aktualni temi. Tako so lani podrobneje analizirali narodnostno šolstvo, letos pa je na vrsti torej infomativna dejavnost, in sicer v Pomurju.
Komisija za narodnostna vprašanja in obmejne stike bo razvijala in krepila tudi stike z zamejskimi Slovenci, z narodnostmi v Sloveniji in Jugoslaviji, del članov pa se bo udeležil tudi srečanja narodnosti štirih sosednih dežel, ki lio letos na Gradiščanskem v Avstriji, v organizaciji tamkajšnje hrvaške manjšine.
E. RUŽIČ
V RAZMERJU S PLAVAMI
Bencin super« najdražji v Italiji
BRUSELJ — če merimo ceno ben cina po višini plač je avtomobilsko gorivo najdražje v Italiji, najcenejše pa v Luksemburgu. To kažejo podatki, ki jih je objavila izvršna komisija EGS po skrbni raziskavi, ki je trajala vse lansko leto. Za liter bencina «super» mora Italijan delati 13 minut in 3 sekunde, Francoz 9’38”, Irec 9T6”, Anglež 7'23'\ Belgijec 6'51”. Holandec 6'45”, Da-aktualnimi dogodki iz tednika Nepuj-1 nec 5'46”, Nemec prav tako 5'46", sag in madžarskega programa Ra- Luksemburžan pa samo 4 minute dia Murska Sobota, in kako so Slo | in 46 sekund.
BENEŠKI DNEVNIK
Mladi iz Argentine na obisku v Čedadu
ČEDAD — V okviru kulturnega obiska sinovov zdomcev v Argentini, ki sla ga pod pokroviteljstvom naše dežele organizirali videmska in pordenonska pokrajina, je bila skupina mladih Argentincev gost tudi Zveze slovenskih emigrantov Furlanije - Julijske krajine.
Zjutraj so mladi gostje obiskali Postojnsko jamo, popoldne pa so delegacijo sprejeli na sedežu slovenskih kulturnih krožkov videmske pokrajine v Čedadu. Predsednik Zveze emigrantov Ferruccio Clavora je mlade goste seznanil z zgodovinsko-politično stvarnostjo slovenske manjšine v videmski pokrajini in še posebej z zadnjimi mednarodnimi dogodki. ki so ponovno ovrednotili vlogo tega dela Furlanije za razvej cclolne dežele. Poudarjena je bila tudi vloga zdomcev in njihovo ponovno .vključevanje v povsem spremenjeno gospodarsko, družbeno in kulturno stvarnostjo rodnega kraja. Ob koncu srečanja je govor stekel o zapleteni problematiki čezoceanskega zdomstva, katero bi bilo treba obravnavati z večjo pozornostjo. Spremljevalca mladih Argentincev, tajnik in podpredsednik zveze zdomske organizacije «Fogolars d’Argcn-tina» sta še strinjala z brnenjem predstavnikov Zveze - slovenskih e-migrantov, da bi bilo treba okrepiti osveščanje emigrantov, ki živijo preko atlantskega oceana.
Po zaslugi koristnega srečanja s predstavniki Zveze slovenskih e-migrantov in s pomočjo obsežnega gradiva, ki so ga prejeli, se bodo lahko mladi Argentinci vrnili v svojo krušno domovino z bolj poglobljeno predstavo o stvarnosti v Na-diških dolinah
ŠPETER — V okviru devetih Bc nečanskih kulturnih dnevov ho jutri ob 20.30 v špetrski občinski dvorani na sporedu srečanje s predsednikom Zveze slovenskih organizacij s Koroške dr. Francijem Zwitterjem, ki bo predava! na temo: »Slovenska manjšina v Avstriji*.