ŠTEVILKA LETO XI.V, 20. SEPTEMBER 2013 CENA 1.60 EUR naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Skiepe in stališča 6. lesarske konference bodo posredovali resornima ministrstvoma STRAN 8 60 let Planinskega društva Luče proslavili s podelitvijo priznanj STRAN 12 BENCINSKI SERVIS jfsrn LETUŠ Oglasi f^figsrta 2 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Velik porast vlomov in tatvin...............................4 Občina Rečica ob Savinji: Dela na plazu v Dol-Suhi v polnem zamahu..................................................4 Nazarje: Bo najden »recept« za dovolj trden nasip ob poplavah.....................................7 MOS Celje: Celovita predstavitev zgornjesavinjskih upokojencev........................7 Vika Venišnik: Poučevanju dodala številne druge aktivnosti v kraju......................10 Golte: Srečanje lovcev ob divjačinskem golažu .... 14 Domoznanski večer: Aleksander Videčnik o starih družinah in spominskih obeležjih v Mozirju..................17 Vaške igre na Lazah: Veliko smeha tudi letos, a manj navijačev.....................................21 Kronika: Vandali aktivnejši v poletnem času..............22 Število vlomov in tatvin strmo narašča Število tatvin v Sloveniji narašča, »hit« letošnjega leta pa so tatvine na avtocestah in v njihovi neposredni okolici. Najpogosteje se tatvina zgodi tako, da neznanec na avtocestnem počivališču nagovori oškodovanca in s tem pritegne njegovo pozornost, medtem pa sosto-rilec iz vozila odtuji vrednejše predmete. Pogosto se tatvina zgodi tudi tako, da na počivališču in bencinskem servisu tatovi podstavijo oster predmet pod pnevmatiko vozila, nato pa nekaj kilometrov pozneje, ko mora voznik avto ustaviti, ponudijo pomoč in medtem izvršijo tatvino. V Zgornji Savinjski dolini se je število vlomov in tatvin v zadnjem obdobju povečalo za skoraj štiri petine. Nekateri menijo, da je naraščajoče število tatvin posledica finančne stiske ljudi, ki se s krizo vse bolj poglablja, toda policisti ugotavljajo, da gre v večini tovrstnih primerov, zlasti pri vlomih v stanovanjske objekte in avtomobile, za vnaprej skrbno načrtovana dejanja, ki jih izvršijo storilci od drugod. Samozaščitno ravnanje postaja zato vse bolj pomembno in potrebno. Slovenska statistika govori, da se dve tretjini vlomov zgodita v hišah v naselju, manj privlačne so hiše zunaj naselij. Vlomilci so vse bolj iznajdljivi, predrzni in nasilni, v hiše vse pogoste- je vdirajo tudi takrat, ko stanovalci spijo. Še posebno nevarno zna biti, če stanovalec zaloti tatu med akcijo. Zgodilo se je že, da so tatovi stanovalca zvezali in od njega zahtevali, da jim pove, kje ima shranjen denar in dragocenosti. Tatovi po domovih največkrat iščejo gotovino, nakit, vozila, televizorje in podobno video in av-dio tehniko, računalnike, fotoaparate, redkeje tudi umetnine, kot so slike in kipi. Relativno pogosti so tudi vlomi v hiše, ki so v fazi gradnje, kjer je predmet kraje običajno gradbeni material ali notranja oprema, pripravljena za montažo. Tatovi kradejo predvsem tisto, kar je hitro unovčljivo. Ker se želijo ukradenega blaga čim prej znebiti, ga ponujajo pod ceno, navadno med desetimi in tridesetimi odstotki dejanske vrednosti. Ukradene predmete prodajajo prek oglasov, na ulici ali v odkupovalnicah. Čeprav ima vsak skrben lastnik hiše sklenjeno protivlo-mno zavarovanje, praksa kaže, da se marsikdaj zatakne pri izplačilu odškodnine, saj zavarovalnice terjajo verodostojna dokazila o lastništvu predmetov, ki so bili ukradeni. Če tega ni, je zelo malo verjetno, da bo odškodnina dejansko izplačana. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 38, 20. september 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 3 Tema tedna, Iz občin VELIK PORAST VLOMOV IN TATVIN Kradejo organizirane združbe in posamezniki, policisti rešijo več kot polovico primerov V zadnjem času smo priča velikemu porastu vlomov in tatvin na območju Zgornje Savinjske doline. O tem zgovorno priča podatek mozirske policijske postaje, da se je število teh kaznivih dejanj glede na lansko obdobje povečalo za 78 odstotkov. Prednjačijo kraje barvnih kovin in gotovine. Policisti svetujejo prebivalcem, da so pozorni na neznance in naj skrbno varujejo svoje premoženje. LETOS ZE 244 KAZNIVIH DEJANJ Pred časom se je organizirana skupina tatov v nočnem času lotila vlomov in kraj v gostinske lokale. Prav ti so zaradi cigaret, alkohola in menjalnega denarja redne tarče nepridipravov. »Pri kaznivih dejanjih tatvin je ugotovljeno, da si storilci predvsem prilaščajo barvne kovine. Pri velikih tatvinah pa storilci v največ primerih odtujijo denar in zlatnino,« je povedal komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bez-jak in dodal: »Na območju Zgornje Savinjske doline smo v letošnjem letu v prvih osmih mesecih beležili 244 kaznivih dejanj, od tega 76 tatvin in 78 velikih tatvin (vlomov). Prav tako smo v letošnjem letu obravnavali bro organizirane združbe, ki si že pred samo izvršitvijo kaznivega dejanja dobro pripravijo načrt tako izvršitve kaznivega dejanja kot tudi pot, po kateri zapustijo kraj dejanja. Na takšen način je bila v lanskem letu storjena tatvina osebne- ga avtomobila znamke Audi, kjer so bili storilci in tudi vozilo najdeni na območju Kranja, kjer so imeli vozilo pripravljeno za razrez,« je povedal Bezjak in dodal, da storilci dobro preučijo poti za pobeg, pri čemer jim zelo pomaga velikost območja in številne manj prevozne ceste iz doline, kot so prelaz Lipa, cesta skozi Podvolovljek v smeri Kamnika ali preko Smrekovca na Koroško. DNEVNE TATVINE V PORASTU V zadnjem času policisti opažajo, da se vse več tatvin, predvsem drznih tatvin izvršuje v dnevnem času. Storilci se po navadi pripeljejo do stanovanjskih hiš izven naselij, kjer največkrat zamotijo lastnike, medtem ko drugi storilci v tem tudi kaznivo dejanje po 206. členu kazenskega zakonika (rop).« VSE BOLJ DRZNI TATOVI »Po do sedaj zbranih obvestilih, gre v primeru nedavne kraje viličarja, v preteklem letu traktorja, za do- Na Policijski postaji Mozirje je zaposlenih 21 pooblaščenih uradnih oseb - policistov. Območje, katerega pokrivajo, je tretje največje območje od vseh policijskih postaj v Sloveniji, spada pa med varnostno manj obremenjene, kar zadeva problematike kaznivih dejanj. OBČINA RECICA OB SAVINJI Dela na plazu v Dol-Suhi v polnem zamahu Rečiška občina je pred časom pristopila k sanaciji razmer po poplavah novembra 2012, ko je v Dol-Suhi zemeljski plaz ogrozil stanovanjsko hišo in iz nje pregnal mlado družino. V teh dneh pa so od države dobili še obvestilo, da je za sofinanciranje potrjena tudi druga prioriteta s seznama sanacij po poplavah, to je plaz na cesti v Poljanah. Pred delom na samem plazu v Dol-Suhi je bilo potrebno prenoviti obstoječi most, zgradili so kamnito zložbo in utrdili brežino ter tako povečali poplavno varnost in pretočnost potoka Rečica. Sedaj potekajo dela na ureditvi razmer na plazu; začenjajo z odstra- Prenovljen most in kamnita zložba v Dol Suhi (Foto: Rok Jamnikar) njevanjem odvečne zemljine in ga kanala iztekala v vodotok. Za izvedbo reber za odvod meteor- stanovanjskim objektom bo izve-ne vode. Ta se bo preko zbirne- den še oporni zid. Sanacija naj bi bila končana do konca oktobra. Gradbena dela bodo stala okoli 85.000 evrov, celotna investicija z dokumentacijo pa je po besedah sodelavca občinske uprave Roka Jamnikarja vredna preko 100.000 evrov. Za financiranje sanacije plazu v Poljanah je Občina Rečica ob Savinji že dobila obvestilo od države, sedaj čakajo še na pogodbo. Celotna investicija je vredna čez 150.000 evrov, vrednost gradbenih del pa je ocenjena na okoli 126.000 evrov. Kot pravi župan Vinko Jeraj, pričakujejo, da bodo pogodbo podpisali in z deli začeli še v tem tednu. Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Tema tedna, Iz občin, Ljudje in dogodki času vstopijo v hiše in iz njih izvršijo kraje. Prav tako beležijo vlome v vozila na območju Logarske doline, kjer storilci vlomijo v vozilo v času, ko so lastniki na pohodih po planinah. V zadnjem času pa storilci izkoristijo priložnosti za vlomne tatvine predvsem takrat, ko so oškodovanci ali na porokah, raznih slavjih ali celo pogrebih. To kaže na dobro informiranost in organizacijo nepridipravov. USPEŠNI PRI ISKANJU STORILCEV Bezjak dodaja, da je v večini primerov preiskanih kaznivih dejanj ugotovljeno, da so storilci povratniki, kateri so bili že večkrat obravnavani za podobna kazniva dejanja. »Predvsem pri kaznivih dejanjih tatvin pripisujemo porast števila tovrstnih kaznivih dejanj faktorju socialne stiske posameznikov, ponujene priložnosti in predvsem nezmožnost zaposlovanja. Medtem ko gre pri hujših kaznivih dejanjih za dobro organizirane skupine, ki si s tem pridobivajo premoženjsko korist in naklepno in premišljeno izvršujejo tovrstna kazniva dejanja. Veliko tatvin izvršujejo odvisniki od prepoveda- Število vlomov in kraj se zelo razlikuje od občine do občine. Najmanj primerov so v letošnjem letu zabeležili v Lučah in največ v občinah Mozirje in Nazarje. V prvih osmih mesecih so v občini Mozirje prejeli prijave za 24 tatvin in 14 velikih tatvin, v občini Nazarje 19 tatvin in 24 velikih tatvin, v občini Rečica 10 tatvin in 10 velikih tatvin, v občini Ljubno 7 tatvin, 3 velike tatvine in 1 rop, v občini Gornji Grad 5 tatvin in 9 velikih tatvin, v občini Luče 3 tatvine in 4 velike tatvine in v občini Solčava 6 tatvin in 11 velikih tatvin. IME TEDNA Vika Venišnik je častna občanka občine Gornji Grad, učiteljica, ki je poučevala 36 generacij otrok na tamkajšnji šoli. Poleg tega je glasnica kulture; bila je amaterska igralka in na noge postavila galerijsko dejavnost v občini. Aktivna je bila v društvu upokojencev, pri Rdečem križu in še vedno v skupini za samopomoč. Z ganljivimi besedami se je dolga leta poslavlja od umrlih krajanov, v zadnjem obdobju pa z bralnimi uricami čas krajša stanovalcem gor-njegrajskega centra starejših. V letošnjem letu so mozirski policisti preiskali 32 vlomov, v lanskem letu je bilo preiskanih pet, preiskali so 15 tatvin, isto število kot v enakem obdobju leta 2012. Uspešno so preiskali tudi kaznivo dejanje ropa, zoper storilca pa podali kazensko ovadbo. Pri večini primerov velikih tatvin je bilo ugotovljeno, da so storilci prišli iz drugih območjih, predvsem pri vlomih v vozila in stanovanjske hiše je bilo ugotovljeno, da storilci niso prebivalci Zgornje Savinjske doline. Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak: »Na območju Zgornje Savinjske doline smo v letošnjem letu v prvih osmih mesecih beležili 244 kaznivih dejanj, od tega 76 tatvin in 78 velikih tatvin.« (Foto: CMS) nih drog, kateri si na ta način priskrbijo sredstva za nakup le-teh.« Mozirski policisti so do meseca avgusta obravnavali 244 kaznivih dejanj, kar predstavlja 78-odstotni porast glede na preteklo leto. Trenutna preiskanost omenjenih kaznivih dejanj je 61-odstotna. Ta številka jih uvršča v zgornje povprečje preiskanosti kaznivih dejanj na državnem nivoju. Seveda bi lahko bili ob večjem številu policistov še bolj uspešni pri preiskovanju kaznivih dejanj, je omenil Bezjak, a kaj, ko se tudi v vrstah policije soočajo s pomanjkanjem kadra. SKRB NAD PREMOŽENJEM NI ODVEČ »Prebivalcem priporočamo, da svoje imetje, predvsem večje količine denarja ali zlatnine, ne hranijo doma, ampak jih hranijo v zato primernih ustanovah. Prav tako jim svetujemo, da v primeru daljše odsotnosti primerno zavarujejo svoje imetje. Po možnosti naj si priskrbijo alarme in video nadzorne sisteme, ki niso tako dragi in so lahko zelo učinkoviti. V primeru obiska gora jim svetujemo, da v vozilih ne puščajo vrednejših predmetov. Še posebej jih opozarjamo, da poleg plačilnih kartic nimajo PIN OBČINSKI SVET NAZARJE številk, saj smo beležili zelo veliko kaznivih dejanj, ko so storilci po izvršeni tatvini plačilnih kartic nato opravili dvige na bančnih avtomatih, saj so bila poleg kartic napisane PIN številke za dvig na bančnih avtomatih. Občanom svetujemo, da se v primerih, ko opazijo storilca, nikakor ne izpostavljajo in poskušajo upreti, saj so lahko storilci nepredvidljivi in lahko pride še do hujših posledic. Svetujemo jim, da si čim bolj poskušajo zapomniti storilce, po možnosti opis vozila, registrsko številko ter po kateri poti so storilci zapustili kraj dejanja in da takšno dejanje v najkrajšem možnem roku prijavijo na številko 113. Še vedno pa je najučinkovitejša preventiva, medsebojna pomoč med občani in predvsem hitro obveščanje pristojnih služb,« je zaključil komandir mozirske policijske postaje. Štefka Sem Dokapitalizacija podjetja Golte in povečanje lastniškega deleža Na zadnji seji je nazarski občinski svet med drugim obravnaval osnutek odloka o občinskih cestah in predlog odloka o gospodarskih javnih službah v občini. Na predlog odbora za gospodarjenje so svetniki pozitivno odgovorili na vlogo družbe Golte za dokapitalizacijo. Zaradi spremembe predpisov in sprejetja novega zakona o javnih cestah morajo občine z novo zakonodajo uskladiti svoje predpise. Zato je občinska uprava pripravila osnutek odloga o občinskih cestah. Svetniki so z nekaj pripombami odlok v prvem branju potrdili. Razpravljali so še o predlogu odloka o gospodarskih javnih službah. Pri tej točki je bil navzoč dr. Boštjan Brezovnik z inštituta za lokalno samoupravo, ki je svetnikom pojasnil nekatere dileme, ki so se jim ob tem pojavljale. Sicer je omenjeni odlok občinski svet v prvem branju sprejel na julijski seji. V odloku so med drugim opredeljene obvezne in izbirne gospodarske javne službe, kot so določene z zakonom, in način izvajanja ter javni zavodi, ki jih izvajajo. Kot poročevalec o dokapitali-zaciji družbe Golte je bil na seji direktor Ernest Kovač. Svetnikom je predstavil poslovanje družbe, pred-očil razloge za insolventnost in potrebo po dodatnem kapitalu. Svetniki so imeli nekaj vprašanj, na katera je Kovač odgovoril. Občinski svet je nato soglasno sprejel sklep, da soglašajo s predlagano dokapi-talizacijo v znesku 5.000 evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 5 Politika, Iz občin MINISTRICA IN ŽUPANJE NA SREČANJU V NAZARJAH Majda Podkrižnik: »Ženske imajo premalo korajže in premalo tvegajo« Na povabilo županje občine Nazarje Majde Podkrižnik je v ponedeljek, 9. septembra, v Nazarjah potekalo srečanje županj slovenskih občin. Tokrat se je srečanja udeležilo vseh deset županj. Povabilu se je odzvala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. V razpravi so konstruktivno sodelovale še podžupanja občine Ljubno Anka Rakun, poslanka v državnem zboru Janja Napast, načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale in direktorica regijskega varstveno delovnega centra Darija Lesnjak. Po sprejemu v Bohačevem toplarju je sledil delovni sestanek v Jakijevi hiši. Vsebina pogovorov je bila razdeljena v tri sklope. V prvem so govorile o ženskah v politiki. Izpostavile so vzroke za komaj šestodstoten delež županj v naši državi. Po mnenju udeleženk je nujno, da bi bilo žensk na vidnih političnih mestih, kot je med drugim vodenje lokalnih skupnosti, veliko več. Za to pa je potreben določen pogum, saj se ženske na položajih pogosteje srečujejo z izzivi in ovirami kot njihovi kolegi. /' - \ Srečanje sta obiskali predstavnici univerzalnega mirovnega srečanja Erna Košmrlj in Kristina Bačovnik. Poudarili sta potrebo po medsebojni harmoniji vsega človeštva in po nesebični skrbi drug za drugega. Županjam in ministrici sta ob tem podelili posebne diplome in knjige. Županje so proti predlaganemu združevanju občin, o čemer bodo vlado pisno obvestile. (Foto: Marija Lebar) V drugem sklopu so obdelale trenutno socialno atmosfero v Sloveniji v luči krize in napovedanega poseganja v socialne pravice. Ob tem je ministrica Kopač-Mrakova povedala, da morajo imeti vsi prebivalci Slovenije enake možnosti tako v središčih kot na podeželju. Dodala je, da na ministrstvu delajo pilotne projekte glede združevanja centrov za socialno delo. Projekti bodo podlaga za odločitev o tem, koliko centrov bo še ostalo. Tretji del pogovorov so namenile izzivom, s katerimi se srečujejo občine v luči nameravanih vladnih ukrepov varčevanja, kateremu županje ostro nasprotujejo. Prav tako so proti predlaganemu združevanju občin, o čemer bodo vlado pisno obvestile. Udeleženke so si ogledale družbo BSH Hišni aparati Nazarje, kjer so gostjam vodstveni delavci skupaj z direktorjema Boštjanom Gorju-pom in Matijem Petrinom predstavili poslovanje, kadrovsko politiko in projekt usposabljanja strokovnjakov, ki ga nameravajo izvajati v sodelovanju z zunanjimi pedagoškimi institucijami. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Zaradi sanacije cestišča preusmeritev prometa Na Ljubnem ob Savinji so pričeli z deli na cesti v Rastke. Gre za izvedbo projekta Nadaljevanje revitalizacije trškega jedra. Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, so z lastniki infrastruktur-nih vodov nedavno uskladili še nekatere detajle. Spremeniti je bilo potrebno tudi prometni režim, o čemer so občane obvestili s posebnim dopisom. Revitalizacija trškega jedra poteka na Ljubnem že več let in jo izvajajo etapno. Tokrat je na vrsti območje od pekarne Naraločnik in zdravstvenega doma proti Janezovemu polju. Obnovili bodo cestišče in javno komunalno infrastrukturo ter vzpostavili novo komunalno omrežje. Zaradi del je moten promet na odseku Ljubno-Plac-Urmoher. Na tem odseku so občasne delne pa tudi popolne zapore prometa. Ves čas del je omogočen obvoz. Za osebna vozila ta poteka Za Ljubnico, za tovorni promet pa preko Tera. Omenjena dela sofinancirajo s sredstvi ukre- pa 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, občina pa bo za ta projekt namenila tudi denar po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin, ki je namenjen za investicije v infra- strukturo. Po Naraločnikovih besedah je rok za izvedbo projekta zelo kratek, tako računajo, da bodo dela zaključena do letošnjega novembra. Marija Lebar Gradbena dela na cesti v Rastke (Foto: Marija Lebar) 6 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije, Šolstvo NAZARJE Bo najden »recept« za dovolj trden nasip ob poplavah? V teh dneh v Nazarjah na Dreti pospešeno poteka odvoz gramoza iz korita reke. To sicer ne bi bilo nič nenavadnega, če upravljavec Nivo Celje ne bi prebil varovalni nasip in si tako olajšal delo. Šinkarjevi, ki živijo v neposredni bližini gradbenih del, so skeptični. Kljub temu, da jih izvajalec prepričuje, da bo nasip vrnjen v prvotno stanje, ne verjamejo in se bojijo najhujšega. Prihaja namreč jesen in v tem času je ob dežju Dreta nepredvidljiva. »Trikrat so že prebili nasip in ga sicer vrnili v prvotno stanje, a ga niso dovolj utrdili, zato ga je voda prebila z veliko močjo in v nekaj minutah prišla do hiš. Nasip so naredili med drugo svetovno vojno in vse do leta 1981 se je voda le prelivala čezenj. Tisto leto je bil nasip prvič prebit, ker so potrebovali gramoz za gradnjo kulturnega doma. Nato pa so ga sicer sanirali, a ne dovolj dobro in ga je voda spodkopala in pri nas naredila ogromno škodo. Do sedaj so nasip utrjevali Anton Šinkar dvomi, da bo Nivo Celje ne bo ponovno predrla. že trikrat, a nikoli niso našli »recepta« za dovolj kvalitetno opravljeno delo, da bi ob večjih nalivih voda le prestopila breg in se razlila. Zato tudi dvomimo, da bo pa letos drugače. Jesen je na pragu, ko nasip postavijo, ne bo dovolj trden in zaraščen do jesenskega deževja. Ko pride deževje, postanemo živčni in ne spimo mirno, to je pustilo tudi resne psihične posledice na naših nasip uspel tako utrditi, da ga Dreta (Foto: Marija Sukalo) družinah,« pravi Anton Šinkar. Uroš Vogrinc, vodja javne službe Nivo Celje, poudarja, da se v podjetju zavedajo problematike Drete v Nazarjah, trenutno pa na njej izvajajo sanacijo po lanskoletnih poplavah, ko je Dreta nasip prelila. Ker je ta prestrm, ga je od spodaj zajedla in ponižala. »Tam, kjer ga je preplavilo, ga bomo višinsko popravili in nizvo- dno od blokov razširili ter spremenili naklon nasipa, da bo nabreži-na postala bolj položna, kar pomeni, da bi zaradi tega bila manjša sila vode pri prelitju. Res je, da trenutno bode v oči nasip, a to je le del sanacije, ki bo obsegala še čiščenje prodišča, selektivno se bo posekalo vejevje, vsa odvečna in polomljena zarast na več kot kilometer dolžine od blokov. Očistili bomo tudi prodišče na sotočju Savinje in Drete. Prav tako se bodo zavarovale nabrežine pri blokih. Predreti nasip bomo vsekakor sanirali pred jesenskim deževjem. A kdaj bodo končana vsa ostala dela, žal težko rečem,« je povedal Vogrinec in dodal, da je država šele julija podpisala pogodbo za sanacijo lanskoletnih posledic poplav. »Nato smo morali urediti projekte, pridobiti soglasja, kar smo uspeli pridobiti v rekordno hitrem času. Sedaj želimo vzpostaviti stanje, kot je bilo pred poplavo in ga celo izboljšati.« Marija Šukalo 44. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE Celovita predstavitev zgornjesavinjskih upokojencev Na letošnjem mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju so se predstavili tudi člani društev vič, na prejšnjih sejmih so sodelovala le posamezna društva. Sejem je trajal sedem dni, vsak Predstavitev društev upokojencev Zgornje Savinjske doline na MOS-u. (Foto: Ciril M. Sem) upokojencev Zgornje Savinjske doline v povezavi še z nekaterimi društvi po posameznih občinah. Kot je povedal Toni Rofelj, se je zgor-njesavinjska koordinacija upokojenskih društev, ki združuje okoli 2.800 članov, predstavila tokrat pr- ob pomoči Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje od organizatorja sejma dobili brezplačno, vsak dan dogajalo kaj zanimivega. Predvsem je šlo za promocijo in izvirne predstavitve ustvarjalnosti članov društev. Rifelj je ob tem povedal: »Naš namen je bil prikazati aktivnosti in delovanje znotraj posameznih društev upokojencev. Nismo pa se zaprli v društvene meje, k sodelovanju smo povabili tudi turistična in druga društva, ki so se odzvala in se predstavljala skupaj z nami, tako je vse skupaj imelo še večji efekt.« Kako so se na sejmu predstavljali naši gospodarstveniki, pa več v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar OSNOVNA SOLA NAZARJE Letos čakali na rezultate razpisa dan je bil namenjen upokojencem druge zgornjesavinjske občine. Društev upokojencev je sicer devet, a sta se Gornji Grad in Bočna predstavila skupaj, prav tako pa Nazarje in Šmartno ob Dreti. Tako se je na razstavnem prostoru, ki so ga Na nazarski šoli so tekom poletja opravili redna vzdrževalna dela. V prostorih šole so uredili igralnico za vrtec zaradi večjega števila vpisanih otrok. Čeprav je velika potreba po menjavi oken tako na šoli kot vrtcu, so čakali na rezultate razpisa za energetsko sana- cijo šole in vrtca. Občina Nazarje, ki se je na razpis prijavila, je dobila pozitiven odgovor, žal pa bodo morala dela počakati do naslednjih počitnic, ko bodo šolski prostori prazni, je povedala ravnateljica Vesna Lešnik. Štefka Sem 7 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 Gospodarstvo LESARSKA KONFERENCA 2013 Židan: »Ne moremo biti Silicijeva dolina, izkoristiti moramo naravne vire, ki jih imamo« V okviru Lesarskega praznika je v sredo, 11. septembra, potekala - tokrat že šesta po vrsti - razvojna konferenca in srečanje slovenskih lesarjev, ki so ju organizirale Občina Nazarje, Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Mozirje, Razvojna agencija Savinjske regije (RASR), Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA). Dogodka naj bi se udeležila tudi minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik, vendar je bil slednji zadržan na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. STALIŠČA BODO POSLALI MINISTROMA Na konferenci so v referatih predstavili udejanjanje lani sprejetega akcijskega načrta Les je lep, pogoje prestrukturiranja lesnopredelovalne panoge in pogoje obratovanja lesarskih obratov, kako dvigniti konkurenčnost lesarske stroke in kako z izobraževanjem do dobrih kadrov v lesarstvu. Po razpravi so pristojni zavzeli sklepe in stališča, ki jih bodo posredovali resornima ministrstvoma. LESNO PREDELOVALNA INDUSTRIJA NA NAJNIŽJEM NIVOJU Kot gostiteljica je spregovorila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. V svojem izvajanju je iskala odgovor na vprašanje, zakaj se lesno predelovalni industriji pri nas kljub bogatim virom surovine piše tako slabo. »Na slovenskem je lesnopredelovalna industrija dosegla najnižji nivo v zadnjih 30 do 40 letih. Zdi se, da se ne najde prave poti. Razloge za takšno stanje lahko iščemo v nepovezanosti gozdno-lesne verige, nekonkurenč-nosti slovenskega poslovnega okolja in podjetij, nepovezanosti lesarjev v smislu marketinga in trženja, slabi plačilni kondiciji lesarjev, v pomanjkanju vlaganj v razvoj in inovacije.« TRIDESET ODSTOTKOV LESA V JAVNIH NAROČILIH Dejan Židan je dejal, da se v njegovem ministrstvu dobro zavedajo pomena gozdarske in lesarske panoge in poskušajo v skladu s pristoj- OPRAVIČILO V članku o bramorju, objavljenem v 33. številki Savinjskih novic, sem omenila pripravek volaton G 5%. Ta pripravek ni več v prodaji, ker je prepovedan. Za napako se iskreno opravičujem. Darinka Presečnik v_J Minister Dejan Židan: »Osebno si bom prizadeval, da se v dokumente o javnem naročanju ponovno vnese obveza tridesetodstotne uporabe lesa pri gradnji in opremi.« (Foto: ML) nostmi zagotoviti ustrezne pogoje v vseh svojih razpisih. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje nima denarja za lesarstvo, ta se zagotavlja iz kohezij- skih skladov. Dodal je, da bi bilo potrebno oblikovati sektor za gozdarstvo in lesarstvo, medresorsko bi bilo potrebno iskati način, da se lesarstvo prepozna kot strateška panoga in jo tudi podpreti. »Ne moremo biti Silicijeva dolina, izkoristiti moramo naravne vire, ki jih imamo. Mednje sodi tudi les. Osebno si bom prizadeval, da se v dokumente o javnem naročanju ponovno vnese obveza tridesetodstotne uporabe lesa pri gra- dnji in opremi,« je povedal Židan in dodal, da se tedensko srečuje z delovno skupino, pristojno za lesarsko tematiko. PREVISOKE OBREMENITVE Mag. Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo v ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je predstavil poročilo o izvajanju akcijskega načrta Les je lep. Nekateri razpravljavci so bili mnenja, da je v načrtu preveč poudarka na gozdarskem delu in veliko premalo na le-sarsko-predelovalnem, s čimer pa se referent ni strinjal. Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, je predstavil pogoje za prestrukturiranje lesnopredelovalne panoge, predsednik sekcije lesnih strok pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Mitja Bolčič pa pogoje obratovanja lesarskih obratov. Videnje, kako dvigniti konkurenčnost lesarske panoge, je podal predstavnik sekcije lesnih strok pri OZS Alojz Selišnik. Ta je še posebej podčrtal previsoke obremenitve dela in napovedani davek na nepremičnine, ki bo odvrnil še tiste investitorje, ki bi se morda lotili naložb v le- snopredelovalne obrate. Prav lesarski obrati potrebujejo za svoje delovanje in manipulacijo z lesom velike površine. V času, ko so propadali veliki, pa tudi manjši lesnopredelovalni obrati, se je izgubljalo tudi visoko strokovno znanje. Kako šolati dober kader, je predočil na primeru svoje šole Aleš Hus, ravnatelj Srednje lesarske šole Maribor. Marija Lebar Udeleženci šeste razvojne konference in srečanja slovenskih lesarjev (Foto: Marija Lebar) 8 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Kultura, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki GALERIJA ŠTEKL Paleta mladih ustvarjalk s številnimi talenti Otvoritev razstave dijakinje Helene Plešnik v gornjegrajski galeriji Štekl so z glasbenimi vložki popestrile tri dijakinje. Plešnikova iz Šoštanja je dijakinja četrtega letnika škofijske gimnazije v Ljubljani, na ogled je postavila portrete, krajino in tihožitja nastala v zadnjih letih. Plešnikova je vsestranska učenka s številnimi doseženimi zlatimi priznanji tako iz naravoslovja kot družboslovja. Kljub temu najde dovolj časa, da se dokazuje tudi v glasbi in slikanju. Je tudi ljubi- OKREPČEVALNICA REBRCA Pred tednom dni je v Mozirju, v Grabnerjevi hiši, vrata odprla nova okrepčevalnica s prigrizki. Na samostojno podjetniško pot je s tem stopil Janez Orel iz Žekovca. Janez je ostal brez dela, brez službe, zato se je odločil, da bo stopil na samostojno pot. In kaj delati, se je spraševal. »Najbolje, da počnem to, kar znam in v čemer sem dober, torej peki mesa,« je dejal na slovesni otvoritvi. Slednjo je z igranjem na frajtonarico popestril Andrej Pečnik. teljica potovanj, vse to pa so lahko obiskovalci opazili na njenih slikah s svinčnikom, ogljem ali v tehniki olja. Poleg portretov so na njenih slikah glasbeniki, svetovne znamenitosti, nepozabne podobe iz narave. Plešnikova ni le nadarjena dijakinja, je tudi članica dveh pevskih zborov in godalnega orkestra. V okviru gimnazije se je likovno izpopolnjevala pri akademskem slikarju Juriju Selanu. V okviru projektne naloge je izdelala animirani film, in opremo lokala. Prostor je našel v Grabnerjevi hiši, kjer se je v pritličju pred časom sprostil prostor. Nakupil je potrebno opremo, pulte, pečice in podobno, odprl s.p. in pričel z delom. »Začetni vložek je bil ogromen, a brez tega ne gre,« pravi Janez. Z obiskom strank v času prvih dni obratovanja je zelo zadovoljen. Pravi, da so se nekateri že privadili in se že vračajo v lokal. Lačnim strankam so na voljo hotdogi, hrenovke, pečeni piščanci, krompir- oblikovala je naslovnice šolskih publikacij, izdelala številne plakate in na šoli pripravila razstavo risb z naslovom Harmonija. Kljub številnim talentom razmišlja o študiju matematike. Za glasbo so na otvoritvi poskrbele tri mlade nadarjene glasbenice, bivše sošolke ali prijateljice Ple-šnikove. Barbara Verhovnik je sedla za klavir, Tjaša Gorjanc je za- MOZIRSKI GAJ Pred vrati S hladnejšim vremenom prihaja jesen, z njo pa zadnji letošnji dogodek v Mozirskem gaju, razstava buč. Ob tem bo to soboto ob enajsti uri potekalo tudi tehtanje za letošnjo najtežjo bučo, zmagovalec pa si bo prislužil vstopnico za udeležbo na evropskem ali svetovnem tekmovanju. Od letošnjega leta je Mozirski gaj član evropskega združenja GPC (Great Pumpkin Commonwealth), kar pomeni, da zmagovalec v Mozirskem gaju lahko odide na evropsko ali svetovno prvenstvo. Spomnimo se, da je lanska najtežja buča tehtala skoraj 480 kilogramov, kar je absolutni državni rekord. Podobne velikosti in teže buč organizatorji pričakujejo tudi letos, čeprav vreme s sušo ni bilo najbolj naklonjeno rasti tem jesenskim pridelkom. Tehtanje buč bo že tretje leto zapored, vse večjo veljavo pa dobiva na državnem nivoju. Pridelovalci najtežjih buč najlepše primerke ve- igrala na violino in Barbara Spital na flavto. Vse tri prihajajo iz Šaleške doline, na mednarodnih tekmovanjih pa so vse dosegle velik uspeh. O Plešnikovi je spregovorila Jožica Tiršek Drčar, v imenu organizatorja razstave Kulturnega društva Gornji Grad pa je prisotne pozdravila Vika Venišnik. Štefka Sem še bučijada (Foto: KB) dno prinesejo na tehtanje sem, saj je tu konkurenca največja. Letos se pričakuje, da bo na tekmovanju sodelovalo med petnajst in dvajset pridelovalcev. Ker je tekmovanje razpisano tudi na osrednji strani GPC, se ga lahko udeležijo tudi tekmovalci iz drugih držav, vendar lahko tekmujejo le za najtežjo bučo izven državnega tekmovanja. Benjamin Kanjir Janez Orel je ostal brez dela, zato se je odločil, da bo stopil na samostojno pot. (Foto: Benjamin Kanjir) V Mozirju okrepčevalnice s hra- ček, hamburgerji, pleskavice v leno, ki bi bila na voljo preko celega pinji, jagnjetina, vegetarijanski kro-dneva, pa tudi pozno v noč, ni. Za- žnik in kakopak slastne rebrce. to je začel iskati primerno lokacijo Benjamin Kanjir Prvo samostojno razstavo Helene Plešnik (druga z leve) so obogatile tri glasbenice, prijateljice razstavljavke. (Foto: Štefka Sem) Dobrodošla popestritev mozirskega trškega jedra Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 9 VIKA VENIŠNIK, UČITELJICA IN GLASNICA KULTURE Poučevanju dodala številne druge aktivnosti v kraju Vika Venišnik iz Gornjega Grada je v prvi vrsti učiteljica, ki je poučevala 36 generacij otrok na gornjegrajski šoli. Poleg tega je glasnica kulture, uživala je na odrskih deskah kot amaterska igralka, na noge je postavila galerijsko dejavnost v Gornjem Gradu. Z ganljivimi besedami se je dolga leta poslavljala od umrlih krajanov, v zadnjem obdobju pa z bralnimi uricami čas krajša stanovalcem gor-njegrajskega centra starejših. Od vsega, kar počne, ji največ pomenijo trenutki, ko nekoga osreči, predvsem osamljene stanovalce centra. V začetku septembra je minilo 60 let, kar je Venišnikova kot mlada učiteljica prišla na svoje prvo delovno mesto in takrat je postala in ostala Gornjegrajka. Tukaj si je ustvarila družino, v kateri se kultura piše z veliko začetnico. Njen pokojni mož Jože, prav tako učitelj, amaterski igralec in zborovodja, je delil njeno ljubezen do vsega lepega, prav takšna sta tudi sinova Tomaž in Mitja. Slednji je šel po stopinjah staršev in poučuje glasbeno vzgojo ter vodi kar nekaj pevskih zborov, medtem ko je Tomaž zajadral v druge vode, je namreč ekonomist. NAJPREJ UČITELJICA Prihod Venišnikove v Gornji Grad je povezan z dvema zanimivima zgodbama. Iz rodnih Zgornjih Pobrežij se je dan pred nastopom službe peš s kovčkom v spremstvu sestre odpravila na avtobus v Lačjo vas. Tam se je ob čakanju na edini avtobus v tistem dnevu pričela igrati z otroci, ki so živeli v bližini postaje, in preden je zapazila avtobus, se je ta že odpeljal. Ob cesti je vsa obupana obsedela na kovčku. K sreči ji je po dolgem čakanju ustavil šofer tovornjaka in jo odpeljal v Gornji Grad. Druga nepozabna dogodivščina je bila naslednje jutro, ko je prvič odšla na svoje delovno mesto v šolo v Šokatu. Pokazali so ji pot, po kateri se gre do šole, in ker je pričakovala, da bo šola zidana stavba z dvema učilnicama, kot je bilo drugje, je šla kar mimo. Pot, ki naj bi trajala dobro uro, jo je pripeljala sredi gozda in v strahu se je vrnila nazaj. Končno je nad potjo zagledala malo leseno hišo, iz katere je skozi okno kukal majhen fantič. Še danes se spomni, kdo je bil ta fant in kako so bili ob njenem prihodu prestrašeni tako otroci kot ona. TEŽKA, A LEPA PRVA SLUŽBENA LETA Poučevanje ji je bilo položeno v zibko in z otroci iz dela Lenarta, dela Florjana in Šokata je uživala dve leti. »To sta bili najlepši leti. Čeprav sem prišla v službo nemalokrat prezebla, premoče- na in utrujena od poti, vračala pa sem se lačna, sem v majhni leseni šoli uživala. Kar nekaj časa sem bila tudi brez dežnika. V tistih časih je bilo poučevanje tako slabo plačano delo, da, če si hotel biti spodobno oblečen, ti ni ostalo za hrano ali obratno.« X, 'J ' Vika Venišnik: »V tistih časih je bilo poučevanje tako slabo plačano delo, da, če si hotel biti spodobno oblečen, ti ni ostalo za hrano ali obratno.« (Foto: Štefka Sem) Nato so jo premestili v Gornji Grad, kjer je najprej poučevala v prostorih graščine, nato pa na sedanji šoli. Kar trikrat jo je zamikalo, da bi odšla poučevat drugam. Odšla je na ogled novega delovnega mesta, a se nikoli ni odločila za spremembo. Gornji Grad je vzljubila, prav tako je uživala v kolektivu. KOT DOMA NA ODRU IN V GALERIJI Že prvo leto v Gornjem Gradu je stopila na odrske deske, in to je potem počela dolga leta. Odigrala je številne nepozabne vloge, na odru je spoznala tudi svojega moža Jožeta. Navdušenje nad igro je znala deliti s svojimi učenci in ni jih bilo malo, katerim je privzgojila ljubezen do lepe pisane besede ali igre. »V tistih časih so učitelje vpletali v dogajanje v kraju veliko bolj kot sedaj. Bili smo nosilci kulturnih dogodkov, preko številnih aktivnosti smo spoznavali starše otrok, ki smo jih poučevali. Vabili so nas na številne prireditve in povsod sem rada sodelovala.« Leta 1992 je na pobudo Venišnikove v Šteklu zaživela galerijska dejavnost. Pod njeno taktir- ko se je v galeriji predstavilo blizu sto umetnikov. Prva razstava je bila posvečena kiparju Jakobu Savinšku, ki je izhajal iz Nove Štifte. Njegova dela je za razstavo posodila njegova življenjska sopotnica Mila Kačičeva. Na to poglavje svojega življenja je zelo ponosna. Najraje je v goste vabila umetnike para- in tetraplegike. »To so ljudje, po katerih bi se vsi morali zgledovati glede odnosa do življenja. Iz njih vije posebna energija in resnično jih spoštujem,« je povedala Venišnikova. Z nekaterimi umetniki je stkala pristne prijateljske vezi in še sedaj rada pove kakšno besedo na otvoritvah razstav. ČAS ZA TISTE, KI JO POTREBUJEJO Po upokojitvi je aktivnostim v kulturi dodala številne druge. Aktivna je bila v društvu upokojencev, pri Rdečem križu. Zelo rada je sodelovala pri organizaciji srečanj starejših občanov, kjer se je srečala z ljudmi in mnogim s prijazno besedo polepšala dan. Aktivna je v skupini za samopomoč, v roke rada prime šivanko ali kvačko in izdela prtiček ter mnoge druge izdelke. V zadnjih letih vodi bralne urice v centru starejših. Tako po svojih močeh pomaga ljudem, ki ne morejo več brati, lepa pisana beseda pa jim je kljub temu ljuba. V centru večkrat tedensko obišče tudi brata, ki je nepokreten, in ga z vozičkom popelje med ljudi, na sveži zrak. »Veliko starejših je osamljenih, nimajo obiskov. To je žalostno. Z mnogimi poklepetam in vidim žar v njihovih očeh, kajti vsak si zasluži nekoga ob sebi, predvsem na stara leta.« PALETA DOBRIH DEL Veliko ji pomeni družina, njena sinova in trije vnuki, ki jih rada sprejme v svoj dom. Njen ho-bi je fotografija, predvsem uživa v fotografiranju narave, fotografije pa kasneje služijo za izdelavo voščilnic ob raznih priložnostih. Lani je postala častna občanka občine Gornji Grad. Njeno delo na številnih področjih v kraju je bilo nagrajeno z najvišjim občinskim priznanjem. »Za to, da sem, kar sem, je zaslužna moja mama, njen zgled, njena vzgoja,« je omenila Venišnikova. Vsaka nagrada, vsak dosežek se pri njej meri z dobrimi deli in kaže na to, da je dobrih del opravila veliko. Štefka Sem Kdo je moder? Tisti, ki se uči od slehernega človeka. Talmud 10 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Ljudje in dogodki 7. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Obiskovalce pričakal bogat sejem in pester kulturni program Praznovanje lesarjev na prireditvenem prostoru pred gradom Vr-bovec je osrednja in hkrati zaključna prireditev Lesarskega praznika, ki je letos potekal že sedmo leto zapored. V soboto, 14. septembra, je bilo zato v Nazarjah živahno dogajanje že od devete ure da- kulturnem programu so se predstavili člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje. Mitja Bervar je v svojem nagovoru izrekel javno pohvalo občini za trud, ki ga vlaga v ohranjanje lesarske tradicije. Po njegovih besedah je les edina surovina, ki jo imamo Dogajanje pred gradom Vrbovec si je v spremstvu županje Majde Podkrižnik (desno) ogledal tudi predsednik državnega zbora Mitja Bervar. lje, ko se je praznovanje, katerega v Sloveniji v izobilju, vendar lesa ne glavni pokrovitelj je Občina Nazarje, pričelo s kulturnim programom v Bohačevem toplarju. Častni gost na praznovanju, katerega organizira Odbor za pripravo Lesarskega Oblikovanje podob iz lesa je navdušilo tudi male obiskovalce prireditve. praznika, je bil predsednik državnega sveta Mitja Bervar, prireditev je hkrati z njim obiskal tudi član državnega sveta Janko Požežnik. Z nastopom Godbe Zgornje Savinjske doline so simbolično začeli praznovanje posvečeno lesu in vsem, katerih delo in življenje je tako ali drugače povezano s tem naravnim bogastvom. V jutranjem Letos so se oblikovalcem pridružili tudi likovniki, ki so se na prizorišču praznovanja udeležili enodnevne likovne kolonije Nazarje skozi čas. znamo uporabiti sebi v prid. Sekanje in prodaja lesa v tujino je pot k opustošenju naših gozdov, je opozoril Bervar, zato ne smemo dovoliti, da bi postali kolonija za izvoz Na lesarskem žuru, ki je sledil popoldanskemu dogajanju, so mladi glasbeniki poskrbeli za živahen zaključek praznovanja. poceni surovin. Praznik lesarjev je po njegovem mnenju odlična priložnost za pogovor o različnih možnostih za delo, ki jih les nudi. Velik pomen lesarskega praznika je poudarila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik, ki si želi, da bi tudi s pomočjo njihovega praznovanja ljudje postali bolj osveščeni o pomenu te dragocene su- rovine. O lesu, kot surovini za gradnjo kozolcev, je pod Bohačevim toplarjem spregovoril predsednik gibanja Kultura-natura Slavko Me-žek. Ob tej priložnosti je nazarski občini oziroma Bohačevem toplarju podaril znak kakovosti, da bo odslej krasil toplar, ki je aprila v imenu gibanja Kultura-natura prejel priznanje Naša Slovenija v kategoriji kulturna dediščina. Sledila je zasaditev vinske trte in prikaz nekaterih olcarskih spretnosti, nato se je dogajanje preselilo pred grad Vrbovec. Tam je obiskovalce pričakal bogat sejem izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov, otroke so vabile ustvarjalne delavnice in Šaljiva gozdna šola, ustvarjalci so prikazovali svoje spretnosti v domačih obrteh, predstavila so se občinska društva. V dopoldanskem času je potekal tudi kviz osnovnošolske mladine na temo Gozd in les, ki so se ga udeležili učenci zgornjesavinj-skih šol, v okolici gradu je potekala enodnevna likovna kolonija Nazarje skozi čas, ves čas trajanja praznovanja je bil prost vstop v Muzej gozdarstva in lesarstva, popoldan so za zabavne vožnje s kočijo poskrbeli konjeniki iz naše doline. Obiskovalcem so za zaključek kulturnega dogajanja zapeli otroci pevskega zbora OŠ Nazarje in Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, nato pa so za zabavo vse do poznih popoldanskih ur skrbeli člani ansambla Čar. Poskrbljeno je bilo tudi za ljubitelje športa. V dopoldanskem času se je na športnem igrišču odvijal nogometni turnir, o katerem bomo poročali v naslednji številki Savinjskih novic. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: le-7na) Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 11 Organizacije, Ljudje in dogodki 60 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA LUČE Obletnico proslavili s podelitvijo priznanj Praznovanje šestdesetih let delovanja lučke-ga planinskega društva so slovesno obeležili v soboto, 7. septembra. Udeleženci slovesnosti so se zbrali pri koči na Loki, kjer je bila najprej pri tamkajšnji kapeli maša, nato pa so o visokem jubileju društva spregovorili ugledni gostje in predstavniki planinskega društva. Najzaslužnejšim članom so podelili priznanja. Uradno praznovanje se je začelo s planinsko himno. Zbrane je nagovoril predsednik Planinskega društva Luče Rajko Nadlučnik, sledili so še govori podpredsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) Toneta Jesenka, župana občine Luče Cirila Rosca in predsednice Savinjskega meddruštvenega odbora Manje Rajh. V govorih je bilo poudarjeno zavzeto delo lučkih planincev Na slovesnosti so podeli enajst bronastih, dva srebrna in tri zlate častne znake PZS. Za dolgoletno delo v upravnem ali nadzornem odboru in za številne prostovoljno opravljene delovne ure so posebna priznanja prejeli Jože De-šman, Franc Kosmač in Mirko Pečovnik. Med prejemniki je bil tudi eden izmed ustanovnih članov društva Anton Breznik, ki mu je PZS podelila najvišje priznanje, lučki planinci pa so ga imenovali za častnega člana svojega društva. Posebna društvena priznanja za dobro sodelovanje so prejeli Lovska družina Luče, Občina Lu-če in Osnovna šola Blaža Arniča Luče. tako na vzdrževanju planinskih postojank kot pri izobraževanju članov in vzgoji mladih planincev. V zadnjih letih se je še posebej izkazala njihova skrb za ohranjanje okolja, saj so vse naložbe v kočo na Loki naravnane v to smer. Tako so že pred časom uredili biološko čistilno napravo, namestili so tudi sončne celice za pridobivanje energije. V letošnjem letu so vgradili energijsko varčna okna. V vseh teh letih so člani v vzdrževanje koč in dobro delo društva vložili veliko truda in opravili ogromno prostovoljnih delovnih ur. Dogajanje so z nastopom popestrili domači učenci z recitacijami, za lepo pesem pa je poskrbel Moški pevski zbor Kulturno umetniškega društva Raduha Luče. Izbrali so pesmi domačina Toneta Mlačnika, ki še posebej odsevajo ljubezen do narave, do planin in do cvetja, ki jih poživlja. Po zaključku uradnega dela je dobra glasba zvabila na ples marsikateri par, pri tem pa planinski čevlji niso bili ovira. Ob prijetnem druženju so se že porajali in kovali načrti za nadaljnje delo, ki jim je lepo obiskana slovesnost dala še več elana. Marija Lebar ZANIMIVOSTI NARAVE Nenavadni krompirji in veliki paradižniki V uredništvu Savinjskih novic se je oglasil Franci Praznik iz Dobletine. S sabo je prinesel zanimive krompirje. Kar štirje spominjajo na srčke, eden na račko, nekdo pa je izgubil vlečno kljuko, ki jo dobi pri Franciju, če je ni že skuhal. Jana Kolenc z Rečice ob Savinji je na svojem vrtu vzgojila sadiko paradižnika, ki je poleg 1.206 gramov težkega ploda premogel tudi nekaj kosov osemstogramskih. Pekovi Janci, kot jo domačini imenujejo, je sadiko podaril prijatelj iz Šmartnega ob Paki. Paradižnik, težek kar 1.145 gramov, pa je vzgojila Cveta Robnik iz Luč. Fotografiji nam je poslal Primož Robnik. 12 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Zgodovina in narodopisje Primorski begunci v naših krajih (8) Piše: Aleksander Videčnik KEMPERLETOV DNEVNIK (7) 4. junij 1917 Minuli četrtek smo dobili 500 kg krompirja z naročilom, da ga moramo posejati. Na ekspozituro v Mozirju je prišel en vagon krompirja - sedaj je že pozno za sejanje krompirja! Naj omenimo, v jeseni so morali ljudje svoj domači krompir oddajati za nesramni nizko ceno 9 kron, sedaj pa ima ceno čez 20 kron. Pa še to - tuj krompir je zelo slab, tako je pač naše gospodarstvo! 5. junij Včeraj je imelo učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj v naši begunski šoli predavanje o gobah. Prikazovali so tudi skioptične slike, za to pa so potrebovali električno luč, zato smo se zatekli v našo begunsko šolo. Predavatelj je bil sam načelnik deželnega društva učiteljev v Gradcu. Pred nami je razkril predvsem novi svet. Bilo je res poučno in slike zelo lepe. Nerodno pa je bilo, da je bilo predavanje v nemškem jeziku ... 9. junij Iz ministrstva za javna dela so nam sporočili, da zahteva vojno ministrstvo izključitev naše Zadruge iz kroga dobaviteljev blaga za vojaške namene. Očitali so nam: da smo delali iz državnega usnja civilne čevlje; da je v našem poslovanju več pomanjkljivosti; da smo s tem kršili vojaške predpise. Očitno je šlo za konkurenčne pojave. Zaradi tega je bil na odgovornost poklican naš poslovodja, ki se je moral zagovarjati pred vojaško revizijsko komisijo. Pozneje je bil kazenski postopek ustavljen. Posredovali smo osebno in s pomočjo poslancev v Gradcu. Je že tako, da bi nas Gradec zato, ker smo Slovenci, potisnil ob tla, Dunaj pa ne trpi poslovno uspešne slovenske zadruge. - Sedaj pa delo krepko na- preduje in teče. Kljub spletkah smo dobili 36 stotov zgornjega usnja in delo je spet steklo! 15. junij Grof Clam je oskrbel zasedanje parlamenta na Dunaju, kot kaže zgolj na zahtevo višje oblasti, kot iz lastne iniciative in ljubezni do ustave, drugače ne bi predlagal kroni ukinitev prisege na ustavo in ne bi ljubimkal z »nemških državnim jezikom«. Gre za zahteve bila njegova misija dokončno odločena. V ponos nam Jugoslovanom bodi zabeleženo, da se je naša jugoslovanska delegacija v boju proti grofu odlično izkazala. Ko je bila kriza na vrhu, je bil dr. Korošec sprejet od cesarja v avdicijo in potem je bila demisija Clamova defi-nitivna. (Morda bi kazalo tu dodati še eno podrobnost iz razgovora dr. Antona Korošca s cesarjem. Zgodovinski zapisi opisujejo to srečanje kot rešitev cesarstva s konfede- Skupina slikana pred barako, v kateri so izdelovali čevlje. Sedijo: drugi z leve nazarski gostilničar Turnšek, tretji z leve vodja zadruge Anton Vuk. nemških radikalcev, ki so se odkrito izrekli v parlamentu proti navedenem ustavnem predpisu. To pa ne pomeni le uničenja ustavnega življenja, temveč tudi propad države, kajti po »nemških radikalnih receptih« prenovljena Avstrija je po dogodkih svetovne vojske v sedanjem demokratičnem toku - nonsens. Vendar so bili dnevi grofa Clama šteti. Vse nemške stranke so se izrekle proti njemu in koncem tretjega tedna zasedanja parlamenta je racijo. In ko je cesar govoril o tem, je dr. Korošec odvrnil: »Prepozno je, vaše veličanstvo.« Tedaj so v Zagrebu že snovali načrte za državo Jugoslovanov, op. A.V..) 26. junij V noči od 16 - 17. junija na ste-infeldskem polju pri Dunajskem Novem Mestu je prišlo do silne eksplozije v tovarnah za proizvodno streliva. Več smodnišnic je zletelo v zrak. To je povzročilo splošen preplah med prebivalstvom. Pok je bil tako močan, da so ga slišali celo v naši dolini. Na Tirolskem so se Italijani naprezali, da bi vrgli naše s položajev, vendar so bila njihova prizadevanja zaman! Je pač tako, da Lahi pač ne znajo nemško! Časopisi pa pišejo, da bodo Rusi začeli z novo, 7. ofenzivo. 30. junij Orožništvo nam je danes zjutraj prineslo lep pozdrav - ker smo izključeni od vojaških dobav, morajo vsi naši oproščeni vojni obvezniki odriniti k vojakom. Zaenkrat smo se z orožniki lepo pogovorili - če bodo naši fantje ostali doma, pa še ne vemo. 2. julij Potoval sem v Gradec. Tam sem naletel na več znancev, s katerimi se dolga leta nismo srečali. Eden izmed njih mi je povedal dovtip: Zakaj Italijani na soški fronti nič ne napredujejo? Ker ne znajo nemško! Kake posebnosti ne morem zapisati. Mesto se v času vojne ni nič spremenilo. Veliko ljudi je na cestah in v različnih lokalih, kar živahno je. Seveda je na vseh straneh videti uniformirane moške. Pač sem ugotovil, da vozi tramvaj bolj poredko, kot je nekoč. Množično si ljudje ogledujejo izložbe trgovin. Kljub dolgotrajnosti vojske človeku ni treba stradati, le silno drago je vse, kar vidiš v izložbah. 5. julij Spet sem doma. Cesar je izdal amnestijo za vse politične delikte. Mnoge ljudi je absolutistična in mi-litaristična perioda pahnila v temnice. Sedaj bo oproščenih veliko, ki se bodo spet vrnili med svoje in krog državljanov. Cesarju gre za to milost zahvala. Iz tega se vidi, da je to tudi priznanje nepopolnosti vojaških sodišč in odioznosti političnih obravnav predrlo v najkompetentnejše kroge. Vsi pravicoljubni krogi morajo ob tem dogodku videti samo zoro boljših dni. Mladi cesar je spontano afirmiral, da hoče čista, jasna pota brez nedemokratičnega razlikovanja naroda ali stanu. Nemška bur-žoazija je nervozna. Kljub nemškim nacionalcem v parlamentu in vladi se dogaja, da prenapeteži celo grozijo vladi in cesarju. Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 13 Organizacije, Oglasi ŽUPNIJA REČICA OB SAVINJI Jubilejno peš romanje na Brezje Ob letošnjem velikem šmarnu ali veliki go-spodnici so se ljudje iz župnije Rečica ob Savinji ponovno podali na peš romanje k Mariji Pomagaj na Brezje na Gorenjskem. Romanja, ki je bilo že dvajseto po vrsti, se je udeležilo 92 romarjev iz 18 župnij. S celotno potjo je opravilo 84 udeležencev, ostali so se priključili še v Novi Štifti in Stahovici. Večji del prvega dne je dež pridno škropil kolono, kar pa vzdušja med udeleženci ni niti malo motilo. Ta dan so romarji preko Gornjega Grada, prelaza Črnivec in potem čez Šenturško goro do večernih ur prispeli v Adergas, kjer so prenočili. Zgodaj zjutraj jih je romarska pot vodila mimo Brda in Naklega proti njihovemu končnemu cilju, kamor so prispeli v prazničnem popoldnevu. V obeh dneh druženja je bilo med sproščenimi pogovori, molitvami in vzpodbudnimi besedami prisotno toliko sproščenosti in pozitivne energije, da so bile različne tegobe v obliki žuljev in drugih pohodniških težav hitro pozabljene. Z voljo in jasnim ciljem je le-ta vedno dosegljiv, kot so znova dokazali veseli obrazi rečiških romarjev ob prihodu pred brezjansko baziliko. Franjo Atelšek Romanja, ki je bilo dvajseto po vrsti, se je udeležilo 92 romarjev iz 18 župnij. GOLTE Srečanje lovcev ob divjačinskem golažu Na terasi hotela Golte so se prvo septembrsko nedeljo zbrali lovci, njihovi prijatelji in ljubitelji divjačin-skega golaža. Bolj za šalo kot zares so se med sabo v kuhanju pomerile ekipe lovskih družin Mozirje, Rečica ob Savinji in Ljubno ob Savinji. Skuhanih dobrot niso ocenjevali, ampak so izžrebali najboljšega. Kocka je bila tokrat na strani Rečičanov. Njihov izdelek je bil okusen kot le kaj, kakor sta bila tudi golaža drugih dveh ekip kuharjev. Dobre volje ni manjkalo, zavoljo malce slabšega vremena pa je bilo čutiti le pomanjkanje obiskovalcev. Za veselo raz- položenje so poleg omenjenih dobrot poskrbeli člani Laške pihalne godbe. Benjamin Kanjir Za vloženi trud in odlične okuse je sodelujočim čestital Matej Krošelj, ki v hotelu skrbi za gostinstvo. Pohvalil je skuhane dobrote, ki bi jih z mirno vestjo lahko ponudili tudi svojim najbolj izbirčnim gostom. (Foto: Ciril M. Sem) Lovci in ostali udeleženci lovskega praznika so lahko prisluhnili nastopu Laške pihalne godbe. (Foto: Ciril M. Sem) OBČINA NAZARJE NAZARJE OBVESTILO Obveščamo vas, da je Občina Nazarje pričela z zbiranjem vlog za prijavo škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic suše v letu 2013. Vloge na predpisanih obrazcih, bomo sprejemali do vključno srede, 25. 9. 2013, do 17.00 v prostorih Občinske uprave Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Vloge so na razpolago v Občinski upravi in na spletni strani www.nazarje.si. Prosimo, da škodo prijavljajo le tisti oškodovanci, ki so dejansko imeli škodo na kulturah in ta znaša več kot 30 % in je škoda na več kot 1 ha njiv ali primerljivih površin. Pogoj je tudi, da so vpisani v register kmetijskih gospodarstev - KMG-MID. Če KMG-MID ni urejen, nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do državne pomoči. Županja Majda Podkrižnik, univ.dipl. ekon. 14 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Šolstvo, Organizacije OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Prisrčen sprejem za prvošolčke Na rečiški osnovni šoli so učenci prvošolč-kom pripravili topel sprejem s kratkim kulturnim programom. Zanimiva lutkovna igrica je imela sporočilno noto, kako naj se otroci v šoli obnašajo. Če pa se bodo znašli pred kakšnimi problemi, naj o njih spregovorijo s sošolci ali z učitelji. Ravnatelj Peter Podgoršek je v pozdravnem govoru podal številne informacije o dogajanju na šoli in zaupal otrokom, da se bodo v šoli veliko koristnega naučili ter se zabavali. Župan Vinko Je-raj pa jim je predstavil svojo izkušnjo s prvim šolskim dnem in jim zaupal, da je bil sila prestrašen. »Ko se človek navadi, ugotovi, da je v osnovni šoli lepo. Verjamem, da si boste v rečiški osnovni šoli pridobili veliko znanja, ki vam bo koristilo v nadaljnjem življenju,« je med drugim povedal in kasneje prvošolčkom izročil priložnostno darilo. Marija Šukalo ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Prvošolčki so pozirali za svojo prvo šolsko sliko z županom Vinkom Jerajem (desno) in ravnateljem Petrom Podgorškom ter učiteljicama Karmen Kočevar (druga z desne) in Anko Starič. (Foto: Marija Šukalo) Prvi šolski dnevi Akciji združenja šoferjev in avtomehanikov se je pridružil poslanec Jakob Presečnik (desno). (Foto: Rozalija Tkavc) PLANINSKI TABOR NA MOZIRSKI KOČI Obiski so si kar podajali kljuko Mladi planinci, ki obiskujejo planinski krožek na Osnovni šoli Mozirje, se vsako leto udeležijo planinskega tabora. Vsako leto je drugačno, presenetljivo dobro in razburljivo. Vedno najdemo kakšno temo, ki je še nismo obdelali iz vseh vidikov, in se ob tem neizmerno zabavamo. Letos nas je obiskala filmska ekipa, katero smo prepričali z našo energijo, saj se niso mogli posloviti od nas do poznega večera. Z obiskom nas je počastil tudi Tone Škarja, starosta slovenskih planincev. Fantje iz gorske reševalne službe so s sabo pripeljali opremo in nas poučili, kako sodelovati ob reševalni akciji. Dan je bil prekratek, tudi teden. Fotografije s tabora smo razstavili na panoju planinskega društva na mozir-skem trgu. Zala Acman Za srečno in varno pot učencev v šolo in domov ob prvih dnevih šolskega leta skrbijo strokovno usposobljeni člani združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM), nekateri so tudi člani občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV). V akcijah sodelujejo s policijo in vodstvi devetletk . Humani akciji v Nazarjah se je pridružil tudi Jakob Presečnik, poslanec državnega zbora, ki je član ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Učenke in učenci so disciplinirano hodili po pločnikih, prečkali cesto na določenih prehodih in rutinira-no spremljali mlajše od sebe. Tudi vozniki so se izkazali kot strpni šoferji. Rozalija Tkavc Ne, nismo imeli nesreče, samo tečaj prve pomoči. 15 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 "4 Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje Efenkova cesta 61 3320 Velenje tel:+386 3 587 20 50 e-mail: info@uni-tri-velenje-drustvo.si www.uni-tri-velenje-drustvo.si URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 Novi krožki so v tabeli označeni s sivo barvo. - UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61 (Stolpič B), Velenje - GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova cesta 4, Velenje - OŠ MPT: Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje - OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova 60, Velenje - MZPM: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje (Vila Mojca) - LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje - OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje - OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje - CENTER NOVA - avla Mestne Knjižnice Velenje: Šaleška 21, 3320 Velenje - MLADINSKI CENTER VELENJE : Efenkova cesta 61 a, Velenje - RADIO VELENJE: Stari trg 15, Velenje - KS LEVI BREG - FOITOVA: Krajevna skupnost Levi breg, Foitova 2, Velenje - OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje - OBČINA ŠOŠTANJ: Sejna soba Občine Šoštanj - CVIU: Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Kidričeva cesta 19, Velenje - DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje - BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2, Velenje (zbor pred bazenom) - STEP: Plesna šola » Step« Velenje, Prešernova 22 Velenje - MČ Levi breg-zahod: Mestna četrt levi breg -zahod, Foitova cesta 2, Velenje - ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje (telovadnica) - AVTOBUSNA POSTAJA (AP): Avtobusna postaja Velenje, Kopališka 2a, Velenje - PUP Velenje: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (Mladinski hotel, stolpič B), vsak dan od 8. do 12. ure. TUJI JEZIKI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7.10.2013 9.00 NEMŠČINA - sodobne teme - nadaljevalni Manca Potočnik Glasbena šola PO 7.10.2013 10.4S NEMŠČINA - prvi koraki za začetnike Manca Potočnik Glasbena šola PO 7.10.2013 16.00 ANGLEŠKI JEZIK I Magda Žist OŠ MPT TO 1S.10.2013 10.00 ITALIJANSKI JEZIK Neva Trampuš Vila Mojca TO 1.10.2013 16.00 ANGLEŠKI JEZIK II Magda Žist OŠ MPT TO 1.10.2013 17.30 POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OŠ MPT TO 1.10.2013 16.00 FRANCOSKI JEZIK - začetni Špela Hrastnik OŠ Šalek TO 1.10.2013 17.30 ŠPANSKI JEZIK - začetni Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 2.10.2013 S.30 ANGLEŠKI JEZIK II Fanika Sagmeister UNI SR 2.10.2013 16.30 ANGLEŠKI JEZIK - začetni Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 2.10.2013 10.1S ANGLEŠKI JEZIK I Fanika Sagmeister UNI SR 2.10.2013 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Šmajs LU Velenje SR 2.10.2013 1S.00 ŠPANSKI JEZIK III Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 2.10.2013 16.30 ŠPANSKI JEZIK II Špela Hrastnik OŠ Šalek PE 4.10.2013 9.4S NEMŠČINA - govorna komunikacija Marija Klemenšek Glasbena šola RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7.10.2013 17.00 RAČUNALNIŠTVO ZA ZAČETNIKE Andreja Šifer OŠ Gorica TO S.10.2013 S.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - začetni Ksenija Mikor UNI TO S.10.2013 10.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevalni Ksenija Mikor UNI TO S.10.2013 1S.00 RAČUNALNIŠTVO - nadaljevalni Simon Zajc ŠC Velenje GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor SR 2S.09.2013 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA* Tatjana Vidmar Center Nova SR 2.10.2013 9.00 KULTURNA DEDIŠČINA Ona Cepaityte Gams MC Velenje ČE 10.10.2013 10.00 SLOVENIJA, TE POZNAM?** Branka Mestnik UNI *krožek deluje vsako drugo sredo, **krožek deluje vsak drugi četrtek v mesecu LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 1.10.2013 17.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc OŠ Antona Aškerca ČE 3.10.2013 1S.00 LIKOVNI KROŽEK Danica Arzenšek OŠ Gorica GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 19.8.2013 9.30 GODBA NA PIHALA - veterani Aljoša Pavline Glasbena šola PO 7.10.2013 14.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I Frenk Kadliček UNI PO 7.10.2013 1S.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II Frenk Kadliček UNI PO 7.10.2013 17.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE III Frenk Kadliček UNI PO 7.10.2013 1S.00 ELEKTRIČNI KLAVIR Frenk Kadliček UNI SR 2.10.2013 1S.00 KITARA I Franjo Jurovič OŠ Livada SR 2.10.2013 17.00 KITARA II Franjo Jurovič OŠ Livada ČE 3.10.2013 16.00 FRAJTONARICA ZAIGRAJ Vili Mravljak CestaV/7,Velenje PE 4.10.2013 S.00 PETJE V SKUPINI Tadeja Cigale UNI PE 11.10.2013 10.00 CITRE Irena Tepej UNI HORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor ČE 3.10.2013 1S.30 SADJARSTVO Anton Korošec UNI ČE 10.10.2013 1S.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje PE 4.10.2013 10.00 ZELENJAVNI VRT - GARTLC Vera Bandalo UNI ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7.10.2013 7.4S KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 23.9.2013 9.00 KLEKLJANJE I Erika Pajk DU Mozirje PO 7.10.2013 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI PO 23.9.2013 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OŠ Livada TO S.10.2013 1S.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO S.10.2013 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI TO S.10.2013 16.00 ŠIVANJE Alenka Košir OŠ Antona Aškerca SR 16.10.2013 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 16.10.2013 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 7.10.2013 11.00 VADBA V VODI ZA SENIORJE Denis Doblšek Bazen Velenje PO 21.10.2013 17.4S VITA 55+- celostna vadba yoge z energijsko kibernetiko za ženske Sonja Bercko MC Velenje PO 7.10.2013 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OŠ Šalek TO S.10.2013 10.00 DRUŽABNI PLES Alojz Fidej STEP TO S.10.2013 13.00 PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP TO S.10.2013 17.30 PLESNI KROŽEK I Alojz Fidej STEP TO 1.10.2013 16.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI III Irena Menih OŠ Gorica TO 1.10.2013 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OŠ Gorica TO 1.10.2013 1S.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OŠ Gorica TO S.10.2013 1S.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OŠ Šalek SR 18.09.2013 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Svjetlana Pejkunovic OŠ Livada SR 18.09.2013 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Svjetlana Pejkunovic OŠ Livada SR 18.09.2013 1S.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Svjetlana Pejkunovic OŠ Livada SR 2.10.2013 1S.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje SR 2.10.2013 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje ČE 3.10.2013 17.00 PLESNI KROŽEK II Alojz Fidej STEP ČE 3.10.2013 S.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja ČE 26.09.2013 S.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja PE 4.10.2013 16.00 REIKI: MOJE ŽIVLJENJE, MOJA SREČA Tjana Burger UNI SPLOŠNE DEJAVNOSTI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 1.10.2013 7.30 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg-zahod ČE 10.10.2013 16.30 JAVNO NASTOPANJE - RETORIKA Irena Aberšek UNI 16 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Ljudje in dogodki, Ej, Čestitke, Oglasi DOMOZNANSKI VEČER Z ALEKSANDROM VIDECNIKOM O starih družinah in obeležjih v Mozirju Osrednja knjižnica Mozirje je s prihodom septembra zopet pričela z organizacijo domoznanskih večerov, ki jih pripravlja skupaj z neusahljivim virom domoznanskih tematik, narodopiscem in publicistom Aleksandrom Videčnikom. Predavanje, ki se je v ponedeljek, 2. septembra, odvijalo v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozirja-ni, je bilo namenjeno spoznavanju starih mozirskih družin in posameznikov, ki so v preteklosti s svojim delom in ustvarjanjem zaznamovali mozirski trg in njegovo okolico, ter spominskih obeležij. Aleksander Videčnik je na predavanju, ki se ga je udeležilo skoraj trideset obiskovalcev, izposta- rodnjaka Janeza Lipolda, umetnika Ivana in podobarja Franja Cesarja, pesnika in publicista Žiga Laykaufa, pesnika Florjana Vodov-nika in literata iz Šmihela Vladimir-ja Levstika. Nadalje je pripovedoval o kulturnikih, ki so delovali v Mozirju, o uglednemu šolniku in sadjarju Franu Praprotniku, zgodovinopiscu Franu Hriberniku. Med njimi sta bila tudi po vsej deželi poznana pesnik Anton Aškerc in zgodovinar Ignac Orožen. Zbranim je Videčnik še na kratko spregovoril o nastanku rodbinskih imen in pri tem navedel precej domačih hišnih imen, ki se jih nekateri starejši poslušalci še dobro spo- Aleksander Videčnik je s predavanjem o starih mozirskih družinah požel veliko zanimanja. (Foto: Tatiana Golob) vil več zaslužnih Mozirjanov, njiho- minjajo. Podal je tudi razlage o iz- vih družin in ljudi, ki so Mozirje zaznamovali s svojim službovanjem v njem. Poslušalcem je med drugimi pobližje predstavil življenje in delovne uspehe uglednega slovenskega čebelarja in duhovnika Janeza Goličnika, duhovnika in pesnika Jožeta Lipolda, vplivnega na- voru starih družinskih priimkov v Mozirju in okolici ter pri tem poudaril velik pomen faksimila Knjige tr-žanov trga Mozirje, iz katere je mogoče črpati veliko podatkov o zaslužnih Mozirjanih od 18. stoletja dalje. Tatiana Golob Ob koncu poletnih dni so člani ansambla Golte posneli nov videospot. Video različico so dali njihovi polki Saj bi trkal. Sodobni fantje ne hodijo več z lojtrcami k dekletom, ampak trkajo na nova okna. Spletna okna so postala zelo popularna, a k sreči je še vedno najboljše, najslajše in najlepše, ko se odpre pravo okno. Glavno vlogo je odigral Toni Drobež, ki je sicer tudi avtor melodije pesmi, besedilo je delo Mateje Mohar, aranžma pa Igorja Podpečana. Pri nastanku spota so svoj prispevek dodali igralci Ana Kladnik, Mateja Zavratnik, Sara Gluk, Rok Prašnikar in Katarina Kokovnik. 17 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 I Ljudje in dogodki, Oglasi KAM PO ELIKSIR ZA DUŠO Velika planina eldorado za nezahtevno planinarjenje Tokrat smo si izbrali priljubljeno visokogorsko »sprehajališče« v preddverju Alp, na meji občin Gornji Grad, Luče in Kamnik, kamor Velika planina spada. Planinska planota (1.500 do 1.660 m) je dostopna iz kranjske smeri in Za-drečke doline mimo Kranjskega (Savinjskega) Raka, iz smeri Velikega Rogatca, Lepenatke in Kašne planine ter s planine Podvežak nad Pod-volovljekom. Dostopnost iz smeri Luč in Gornjega Grada je zelo dobra tako za utrjene pohodni-ke kot za manj »zategle« planince, ki se zapeljejo do podnožja Male ali Velike planine ter nekaterih drugih »stanov«. Slikovita travniška planota je polna nezahtevnih poti, planinskih domov in zavetišč ter pastirskih bajt. Privlačna je za ljubitelje narave, za športnike ter fotografe, saj je izjemno lepa v vseh Tu je pravi raj tudi za pašo goveda, ki tod preživi od junija do oktobra ob skrbnem varovanju le še 22 veliko-planinskih pastiric in pastirjev. Ti so v tem času gospodarji planšarij, ki nudijo zavetje, in opravljajo nadzor, molžo krav in pridelujejo mlečne izdelke. Drugi del leta od jeseni do konca maja pa večino teh hišic, kakšnih 140 jih je še, prevzamejo in občasno naselijo praviloma drugi ljudje, »bajtarji«, ki imajo po posebni pogodbi hišice v najemu le za Pastir Slikovita travniška planota je polna nezahtevnih poti, planinskih domov in zavetišč ter pastirskih bajt. (Foto: Jože Miklavc) letnih časih. Manjši sestoji smrekovega gozda in iglastih osamelcev se izrisujejo na zelenih travnikih in kot bi slikar slikal na umetniško platno, tja pod skalno gorovje Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. druženje, rekreacijo in kot pomoč pri vzdrževalnih delih. Organizirani so v posebno skupnost, ki jo vodi »bajtarski svet« z izbranim županom. Ta čas je to Vinko Poličnik, občan Luč in velik ljubitelj tukajšnjih ljudi ter planine. Peter Erjavšek kliče svojo čredo na molžo. (Foto: Jože Miklavc) Etnografsko podobo tej »gorski vasici« je dal starosta velikoplaninskih bajtarjev Vlasto Kopač, ki je tako imenovani arhitekt lesene planinske idile. Sredi tedna smo obiskali v bližini lesene cerkvice Marije Snežne eno bolj znanih planšarskih hišic, bajto pastirja Petra Erjavška, ki to sezono pase šest krav (od približno 220). Tako kot mnogim je Peter ponudil za dobrodošlico šilček »ruševca«, nato pa domače ajdove žgance in latvico kislega mleka. Pred nami in turisti iz Italije, Francije, Ljubljane in drugimi, ki so se v krajšem času kar pojavili v ogradi in prisedli na lesene smrekove klopi, je iz skute izdelal nekaj trničev, kaj kmalu pa objavil, da mu je »za danes« vseh dobrot žal zmanjkalo. Erjavšek je planincem razložil vse o zgodovini pastirstva na planini, o postavitvi lesenih bajt in gospodarjenju z naravo ter posebnim načinom sožitja ljudi na tem, »od Boga blagoslovljenem« kosu planinskega sveta. Posebej za nas je oblekel originalno pastirsko oblačilo in zatrobil v kravji rog. Se še vrnemo, če ne prej, ko bodo med belimi zaplatami snega pognali milijoni cvetov spomladanskega žafrana. Jože Miklavc ' Gradite mnmhiia, obnavlnte staro, ali pa vam je ■e"-- š !z. ■ n - zde a L: stneftp' lilfajamn tesarska, k rovi h z. kleparska in suho montažna tfeia. Obiščite nas na wtfw.pl3mnka.nel A PLAN f N KA MONTAŽNE GRADNJE Novo v ©rS Okrepčeval Rebrca i;;ii [Jri-. . iJ.lfriM ¡. UH.JMf.nrl» Odprto torek- ¡emek od 9.00 do 22.00 petfik - sobota od 9.00 do 2.00 nedelja od K..00do22 00 i 18 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije Matična kronika za julij in avgust 2013 ROJSTVA: Rodilo se je 16 dečkov in 11 deklic. POROKE: Darja Purnat in Erik Starovasnik, oba iz Lok v Tuhinju, Ana Mermal in Jure Rojten, oba iz Gornjega Grada, Maja Bizjak iz Radegunde in Dejan Kolar iz Varpolj, Aleš Kovač in Barbara Balaša, oba iz Dola pri Hrastniku, Boris Sušec iz Podkraja pri Velenju in Eva Kovač iz Lesc, Marko Hribar in Vesna Bla-ževic, oba iz Ivančne Gorice, Tomaž Špeh iz Krnice in Milka Sternad iz Nove Štifte, Rok Remic s Priho-ve in Anita Jurak iz Ljubljane, Jure Terpin iz Dolenje vasi in Nataša Gostenčnik iz Prebolda, Matjaž Drnovšek iz Orehovice in Katarina Gaberšek iz Podlipovice, Gorazd Škabar z Rečice ob Savinji in Anja Fece iz Slatine. SMRTI: Forti Ermenc z Ljubnega ob Savinji, Martin Hajdinjak iz Mozirja, Gregor Enci iz Nove Štifte, Bernarda Rosenstein iz Šmartnega ob Dreti, Štefan Pungartnik iz Mozirja, Ivan Škoflek iz Mozirja, Stanislav Mavrič iz Nizke, Frančiška Jeraj iz Savine, Jožefa Šemenc iz Nazarij, Anton Sovinšek iz Nove Štifte, Ša-rolta Dervarič iz Vira, Janez Leon Šinkar iz Tera, Emilijan Ostervuh iz Brezja, Marija Napotnik iz Mozirja, Tomaž Tisnikar iz Mozirja, Janez Berglez iz Primoža pri Ljubnem. PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE Namesto zaključka prostovoljci odšli na izlet Prostovoljke in prostovoljci iz projekta Starejši za starejše, ki delujejo v Savinjski pokrajinski koordinaciji, so letos izvedli letno srečanje nekoliko drugače. Namesto srečanja in večerje pred novim letom so se konec avgusta odpravili na izlet v Izolo. Srečanja se je udeležilo blizu petdeset prostovoljcev, pridružili so se jim nekateri predsedniki društev, ki vseskozi dobro sodelujejo v projektu. Na poti proti Primorski so se ustavili v Hrasto-vljah, kjer so si ogledali znamenite freske v cerkvici nad vasjo. V Kopru so si ogledali Luko Ko- per, končni cilj pa je bil hotel v Izoli. Nekateri udeleženci so si ogledali Izolo, nekateri pa čas izkoristili za kopanje v morju ali hotelskem bazenu. Zveza društev upokojencev Slovenije, preko katere poteka projekt Starejši za starejše, v zahvalo za opravljeno delo prostovoljcem vsako leto nameni nekaj sredstev za letno srečanje. Finančno so priskočila na pomoč še društva upokojencev, ki so pokrila razliko v ceni zaradi nekoliko dražjega izleta na Primorsko, je povedala koordinatorica projekta Karlina Mermal. Štefka Sem Prostovoljci so za nagrado za svoj trud uživali v Izoli. (Foto: SS) V SPOMIN Dr. Jože Zagožen 1951 - 2013 V 63. letu starosti je umrl dr. Jože Zagožen. Rodil se je 3. marca 1951 na Ljubnem ob Savinji. Končal je Ekonomsko poslovno fakulteto, leta 1979 je opravil magisterij iz ekonomije, leta 1984 doktorat iz ekonomskih znanosti. Leta 1975 se je zaposlil v Gorenju, nato je od leta 1991 na obrambnem ministrstvu vodil upravo za logistiko. Štiri leta pozneje se je zaposlil v Tiskarni Ljudska pravica v Ljubljani. V letih 1996-2000 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, bil je tudi svetnik na listi SDS v mestnem svetu Ljubljane in član nadzornega sveta Holdinga Ljubljana. V letu 2000 je bil v vladi dr. Andreja Baju-ka minister za gospodarstvo, od julija 2005 do julija 2009 je bil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, od aprila 2005 do avgusta 2006 predsednik nadzornega sveta Petrola, od julija 2006 do julija 2010 pa predsednik nadzornega sveta Gorenja. V zadnjih letih se je umaknil z vidnejših funkcij, je pa zoper njega potekal proces pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v primeru Patria. Zaradi bolezni je bil iz postopka začasno izločen. Jože Zagožen je bil preko podjetij, v katerih je deloval, sponzor številnih kulturnih in športnih prireditev na Ljubnem. Tako je skrbel za pristne povezave z rodnim krajem. Občini Ljubno je v času, ko je bil gospodarski minister, pomagal pri urejanju industrijske poslovne cone Loke, z njegovo pomočjo so bile izdelane številne študije tega projekta. S sponzorskimi sredstvi je pomagal gasilcem, bil pa je tudi donator domači župniji. KF, ŠS, foto: FA Savinjske novice št. 37, 19. september 2013 13 Šport, Ljudje in dogodki AMERIŠKI NOGOMET Po dveh sušnih letih, ko so opravili le nekaj treningov in odigrali bore malo tekem, se »zlati kopači« vračajo na slovensko sceno ameriškega nogometa. To jim je omogočil predvsem nov sistem tekmovanja z ustanovitvijo druge lige, kjer so pogoji, z manjšim številom igralcev in turnirskim sistemom igranja, bistveno sprejemljivejši tudi za manjše klube. Tako jim bodo v prihajajoči sezoni stali nasproti »Storksi« iz Murske Sobote, druga ekipa ljubljanskih »Silverhawksov« ter »Piratsi« iz Kopra. Po dveh igralnih vikendih bomo dobili polfinaliste, ki se bodo v nadaljevanju pomerili še v velikem in malem finalu. Gold Digger-si, ekipa 26 močnih, hitrih in pred- Vrnitev Gold Diggersov vsem neustrašnih fantov iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline bo svoj turnir odigrala že 22. septembra v športnem parku v Mozirju, kar ljubitelji tega vse bolj prepoznavnega in popularnega športa res ne smete zamuditi. Po besedah alfe in omega ekipe in predsednika Zveze za ameriški nogomet Slovenije Grege Podbregarja priprave potekajo po načrtih. Dobre pogoje za delo so koristili tudi na igrišču v Rečici ob Savinji. Vse fante, ki se želite preizkusiti v tem športu, prijazno vabijo v svojo sredino, več informacij pa lahko izveste na njihovi spletni strani www. gold-diggers.si. Franjo Pukart TRADICIONALNI VAŠKI PIKNIK V VARPOLJAH Veliko športa in prijetnega druženja Po zaključenih tekmah rezultati niso bili več v prvem planu, saj je sledilo veselo druženje in rajanje do poznih večernih ur. Športno društvo Gmajna se tu- osvojili šele po izvajanju prostih di letos ni izneverilo svojim krajanom in je zadnjo počitniško soboto organiziralo že trinajsti vaški piknik zapored, obarvan s športom in družabnim srečanjem. S soncem obsijana igrišča športnega parka v Varpoljah so bila polno zasedena, dvoboji starih in mladih iz varpoljskih »firkeljcev« pa že dolgo ne tako zanimivi. Po zmagi mladih v košarki so bile v malem nogometu izkušnje vendarle na strani njihovih starejših kolegov, ki so veliki pokal »Zlati kopači« v akciji (Foto: Franjo Pukart) STRELSKI KLUB MENINA GORNJI GRAD Pomerili so se strelci in lovci Preteklo sredo so člani Strelskega kluba Menina pripravili strelsko tekmovanje za člane društva in člane lovskih družin Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Solčava in Rečica ob Savinji. Na strelišču v Za-gradišču so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško sede z naslonom na razdalji 25 in 50 metrov. Ob seštevku rezultatov z obeh razdalj je bil prvi Miha Prušnik, drugi Marjan Prodnik (oba solčavska lovca). Na tretje mesto se je uvrstil član SK Menina David Kosmač. Štefka Sem VELENJE Juhuhu, Pikin festival je spet tu! strelov. Zanimivi so bili tudi dvoboji mešanih parov v balinanju, kjer sta se na najvišjo stopničko povzpela Olga Kolenc in Franjo Pukart, še prej pa so zmagovalni oder zavzeli metalci na koš, in sicer je pri veteranih že tretjič zmagala neumorna častna članica domačega športnega društva Vera Pečnik, pri dekletih je imela najbolj mirno roko Mateja Naraloč-nik, moško krono pa je za eno leto prevzel Filip Slokan. FP Največji otroški festival v Sloveniji bo potekal od nedelje, 22. septembra, do sobote, 28. septembra, ob Velenjskem jezeru. To je že 24. Pikin festival, ki bo letos še bolj razgiban kot sicer, saj bo potekal pod sloganom Zdrav duh v zdravem telesu - po Pikino! Častna pokroviteljica bo najuspešnejša slovenska smučarska tekačica vseh časov, Petra Majdič. Že prvi dan bo poln dogodivščin in navihanosti. Ustvarjalne delavnice, dogajanja v Pikinem mestu s pošto, banko, čevljarno, kuhinjo, pekarno, ... vila Čira-Ča-ra, igriva mestna pustolovščina za družine, slastne palačinke in še in še. Obiskovalci bodo lahko sodelovali v humanitarni akciji, saj bo Pika zbirala sladkarije za prijatelje in jih preko paketov prve pomoči Rdečega križa podarila otrokom. Svečana otvoritev festivala se bo pričela ob 16. uri, ko bo Pika Nogavička za teden dni prevzela vajeti županovanja v Velenju. Zabava se bo nadaljevala s koncertom Tanje Žagar. Tudi druge dni ne bo manjkalo nasmehov na obrazih obiskovalcev, saj bodo celodnevne delavnice zapolnile urnike otrok in jih popeljale v svet domišljije. Končno je zopet napočil čas, ko bodo prišli na svoj račun vsi otroci, tudi tisti večji, ki še niso pozabili brezskrbnega sveta Pike Nogavičke in njene druščine. Katja Remic Novak 20 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Šport, Ljudje in dogodki JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Člani kluba se bodo pomerili na svetovnem prvenstvu Z leve: Brina Kolenc, Špela Rihter, Matej Debelak in Neža Pahič se pod vodstvom klubskega trenerja in selektorja reprezentance Tomija Stankovica (prvi z desne) pripravljajo na svetovno prvenstvo. (Foto: Štefka Sem) V tem mesecu se štirje člani Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada intenzivno pripravljajo na nastop na svetovnem prvenstvu. Trenirajo v klubu, bili pa so tudi na reprezentančnih pripravah v Zre-čah. Klubski trener in selektor reprezentance Tomi Stankovic je prepričan, da so mladi tekmovalci dobro pripravljeni na največja tekmovanja, ki se bodo odvijala v Atenah in Bukarešti. Na svetovno mladinsko in kadetsko prvenstvo so se uvrstili trije srednješolci. V mladinski konkurenci bosta tekmovala Špela Rihter in Matej Debelak, med kade-tinjami Brina Kolenc. Mladinsko svetovno prvenstvo se bo odvijalo konec novembra v Bukarešti. Četrta članica Neža Pahič je bila kandidatka za nastop na svetovnem prvenstvu v svoji kategoriji v Atenah, žal pa se ga Pahičeva ne bo udeležila, saj ju-jitsu zveza v letošnjem letu ni finančno sposobna speljati še te tekme. Vsi štirje kandidati so si mesto v reprezentanci zaslužili z dobrimi rezultati v pretekli sezoni. Pahiče-va je bila državna prvakinja med starejšimi deklicami, prav tako Debelak v svoji kategoriji. Rihterjeva je bila druga na državnem prven- stvu med mladinkami, na lanskem evropskem prvenstvu pa je osvojila deveto mesto v svoji kategoriji. Tudi Brina Kolenc je bila državna podpr-vakinja v svoji kategoriji, drugo mesto pa je osvojila na enem največjih turnirjev v Nemčiji. Tekom poletnih počitnic so se omenjeni tekmovalci vsakodnevno pripravljali na težka tekmovanja, ki jih čakajo v tej sezoni. Poleg treninga borb so veliko časa namenili kondicijskim pripravam. Z jesenjo trenirajo štirikrat tedensko, vsak tekmovalec pa se treningom posveča tudi individualno, doma. Stankovic, ki je tudi sam v preteklosti zelo uspešno tekmoval, meni, da se mladi športniki zavedajo, da se ukvarjajo z individualnim športom in so odvisni le od sebe, zato si za treninge jemljejo dovolj časa. Štefka Sem Gornjegrajski klub je imel tudi v preteklosti precej tekmovalcev, ki so se z največjih tekmovanj vračali z medaljami. Pred štirimi leti so imeli štiri člane na svetovnem prvenstvu, domov pa so se vrnili z dvema srebrnima medaljama. VASKE IGRE NA LAZAH NAD KOKARJAH Veliko smeha tudi letos, a manj navijačev Tudi za zabavo je potrebno poskrbeti ob praznovanju nazarske-ga občinskega praznika. In ta prijetna in hkrati zahtevna naloga že nekaj let pripada Športnemu društvu Dreta Kokarje, ki na igrišču Športno rekreacijskega centra Laze organizira vaške igre, polne zabave in smeha. Letos so se te odvijale v soboto, 7. septembra. Tudi tokrat so se člani športnega društva s pomočjo drugih krajanov krajevne skupnosti Kokarje izkazali. Pripravili so več športno zabavnih iger, na katerih so se pomerile štiri ekipe. Žal letos ni bilo ekipe iz Šmartnega ob Dreti, tako da jim nehvaležno mesto zadnjega pripada že po dolžnosti. So se pa za mesto najboljšega toliko bolj pogumno borile ekipe Kokarje 1 in 2, ekipa Nazarje in letošnja novost na igrah, ekipa Mladiči Kokarje. Slednjo je sestavljal podmladek v pravem pomenu besede, saj večina članov ekipe še ni dopolnila niti enega desetletja. Ceprav Labodjega plesa tega dne ni bilo na sporedu, so se nekateri tekmovalci odločili za popestritev dogajanja s kulturnimi vložki. (Foto: Tatiana Golob) O tem, ali bi lahko podeljevali toč- li. Pomembno je, da so se zabavali Vožnja v samokolnici je lahko tudi adrenalinska. (Foto: Tatiana Golob) ke za spretnost, hitrost ali pa za najbolj smešno izvedbo, bodo sodniki mogoče zopet razpravljali naslednje leto. Vsekakor so vse ekipe pokazale veliko spretnosti ob vožnji samokolnice okoli ovir, skupinskemu poskakovanju v žaklju, lovljenju teniških žogic v brisače, vrtenju okoli osi, zbijanju tarče z gasilsko ročno črpalko in še bi lahko našteva- tako tekmovalci kot navijači, čeprav bi slednjih lahko bilo veliko več. To bi si zaslužili tako organizatorji kot vsi tekmovalci, ki so v pravem poletnem popoldnevu tekali po igrišču in nabirali točke za svojo ekipo. Zato so bili na koncu vsi zmagovalci, res pa je, da je največ točk domov odnesla ekipa Kokarje 1. Tatiana Golob 21 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 Kronika, Šport VANDALI AKTIVNEJŠI V POLETNEM ČASU Nočno življenje nekaterih mladostnikov vključuje vandalizem Na Ljubnem ob Savinji se večkrat dogaja, da morajo lastniki hiš v središču kraja zjutraj počistiti svojo okolico. Vandali so se ponovno znesli nad cvetličnimi koriti na Ljubnem ob Savinji. To pa ni osamljen primer na območju Zgornje Savinjske doline. Po besedah komandirja mozirske policijske postaje Vili-ja Bezjaka so vandali najbolj aktivi preko poletja. Uničevanje lastnine drugih se pojavlja povsod, v Mozirju so letos vandali polomili drevesa na poti proti Nazarjam. Na območju Kopelc v Mozirju, na in ob športnem igrišču v Nazarjah, na Lazah, v središču Ljubnega, povsod se po- STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD V nedeljo so člani gornjegrajske-ga strelskega društva organizirali tekmo z malokalibrsko puško leže na 50 metrov brez naslona. Na strelišču Lovske družine Gornji Grad je zmagal Peter Bezovšek (87 krogov), drugi je bil Boris Purnat (84), tretji pa Ivko Poličnik (78). To je bila zadnja tovrstna tekma. Ker so upoštevali najboljši rezultat, se vrstni gosto pojavljajo primeri uničevanja košev za smeti, korit z rožami, razbijanje steklenic in puljenje prometnih znakov. Na Ljubnem se večkrat dogaja, da morajo lastniki hiš v središču kraja zjutraj počistiti svojo okolico, predvsem ob sobotah in nedeljah zjutraj ter po nekaterih prireditvah v kraju. Najbolj na udaru so hiše ob cesti, pa tudi šola ter njena okolica. V preteklih letih so korita z rožami na mostu na Ljubnem pogosto končala v vodi, včasih so nepri- red končnih zmagovalcev ni spremenil: 1. Bezovšek (87), 2. Purnat (84) in 3. Poličnik (81). Tokrat se tudi začasni vrstni red za družinskega prvaka 2013 ni spremenil: 1. Purnat (80), 2. Bezo-všek (69) in 3. Poličnik (41). Odločilna bo zadnja tekma v trostavu, ki bo 29. septembra. Jože Gomboc dipravi le potrgali cvetove in jih odvrgli v vodo. V lanskem letu smo pisali tudi o postavitvi miz in stolov iz lokala na sredino prometne ceste. Vandali so po besedah Bezjaka največkrat mladostniki. Le-ti posedajo v lokalih ali se družijo na javnih površinah do poznih nočnih ali jutranjih ur in ob vrnitvi domov delajo škodo. Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je povedal, da občina gostincem izda dovoljenje za obratovalni čas, katerega lahko tudi podaljša. Lastnikom lokalov, s katerimi imajo slabe izkušnje, delovnega časa ne podaljšujejo. So pa za kršitev delovnega časa pristojne inšpekcije, v primerih kršenja javnega reda in miru pa policija. Povečanega obsega vandaliz-ma v občini ne opažajo, se pa vsake toliko pojavijo posamezni primeri, je še dodal Naraločnik. Štefka Sem In zakaj je vandalizem moteč? Ne le zaradi škode, ki jo povzročajo vandali, jutranji prizori kraja z razbitimi koriti, polomljenimi rožami, izpuljenimi prometnimi znaki niso najlepša slika za turiste in tujce, ki obiskujejo naše kraje. Prav tako ob nočnem kričanju, prerivanju in razbijanju steklenic turisti ne bodo uživali v nočnem počitku. Zelimo pa si razvijati turizem in dolino prikazujemo kot oazo miru. Na tekmi leže na 50 metrov zmagi Bezovšku IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMIL V HIŠO Bočna: 9. septembra so bili mozirski policisti obveščeni, da je v Bočni neznanec vlomil v stanovanjsko hišo. Iz notranjosti je odnesel zlatnino. • OSTALI BREZ ŽLEBOV Šentjanž: 10. septembra je v Šentjanžu neznanec s stanovanjske hiše ukradel bakrene žlebove. Materialna škoda znaša okoli 250 evrov. Homce: 12. septembra je prišlo do podobne kraje tudi v Homcah. Tudi tu so bili ukradeni žlebovi vredni okoli 250 evrov. • UKRADEN VILIČAR Okonina: V noči na 10. september je neznani storilec v Okonini ukradel delovni stroj znamke Komatsu WA 80, star leto in pol. Vrednost novega je 70.000 evrov. Viličar je bil parkiran pred delavnico. • NEZNANEC VLOMIL V ELEKTRARNO Varpolje: 12. septembra so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je v Varpoljah neznanec vlomil v objekt hidro elektrarne. Iz objekta je ukradel LCD televizor. • OB REGISTRSKI TABLICI Varpolje: 12. septembra je oškodovanec obvestil policiste, da mu je v Varpoljah neznani storilec z osebnega avtomobila ukradel registrske tablice št. CE ZL-016. • VLOMILCA USTAVILA VRATA Mozirje: V noči na 14. september je neznani storilec poskusil vlomiti v gostinski lokal v Mozirju. Pri tem je poškodoval vhodna vrata in povzročil materialno škodo v višini 100 evrov. • VLOMILCA PREGNAL ALARM? Mozirje: V noči na 14. september je neznanec v Mozirju vlomil v gostinski lokal. S primernim orodjem na vzvod je vlomil skozi vhodna vrata, nakar se je vklopil alarm, kar je verjetno storilca pregnalo in je od nadaljnjega dejanja odstopil. S samim vlamljanjem je nastala materialna škoda za okoli 250 evrov. • PADEL MED KOLESARJENJEM Luče: 14. septembra okoli pol dvanajste ure dopoldan je na rekreativnem kolesarskem maratonu v Lučah padel kolesar in se telesno poškodoval. Reševalci nujne medicinske pomoči so poškodovanega oskrbeli in odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. • PLANINEC SE JE POŠKODOVAL PRI DELU Okrešelj: 14. septembra popoldan se je pri Frischaufovem domu na Okrešlju pri razlaganju materiala iz žičnice poškodoval planinec. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so poškodovanemu nudili prvo pomoč, ga oskrbeli in prenesli do helikopterja. Helikopter je poškodovanca odpeljal na zdravljenje v celjsko bolnišnico. 22 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Zahvale, Oglasi Od dragih se poslavljam, minil je zame svet, in v večnost se odpravljam, tam snidemo se spet. Po meni ne ihtite, le to od vas želim, zvesto zame prosite, da milost zadobim. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata in tasta Jožefa VAČOVNIKA iz Mozirja, Na Tratah 9 4.3.1930 - 31.8.2013 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč, izrečene besede sožalja, darovane sveče, svete maše, molitve in cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, duhovnikom in duhovnim pomočnikom ob zdravniški in duhovni oskrbi v urah trpljenja in ob slovesu. Hvala pevcem, govornikom in vsem drugim, ki ste pokojnika pospremili v večnost. Vsi njegovi Za vedno si zaspal v neskončni čas in hkrati boš ostal še tu del nas. (A. Rajter) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija Jožeta ATELŠKA p.d. Žlebnikov ata iz Šmihela 19.10.1919 - 2.9.2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, podarili cvetje in sveče. Hvala dr. Steinerjevi, sestri Sonji, gospodu župniku Sandiju Korenu in Tadeju Linasiju za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru Šmihel, praporščakom in Albini Rajter za poslovilne besede. Žaluj'oči domači Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) ZAHVALA Jože ZAGOŽEN p. d. Batlnov Jože 3.3.1951 - 13.9.2013 Ko smo se te dni poslavljali od našega ljubega Jožeta, ste nam bolečino v srcu omilili vsi, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in ki ste nam tako sočutno izrekali sožalja. Hvala vam. Hvala tudi za molitve, darovane svete maše, cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo vsem duhovnikom za ma-ševanje pri pogrebni sv. maši in govorcem za besede spomina in slovesa. Vsi, ki ga imamo radi Ljubljana, Ljubno ob Savinji, septembra 2013 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 23 Za razvedrilo Cvetke PRI NAS SE DELA TUDI V KRAVATI Mitja Bervar, predsednik državnega zbora (desno): »No, Janko, a sem ti rekel, da bi se morala manj pražnje obleči za obisk Lesarskega praznika. Tile Zgornjesavinjčani ti hitro dajo kaj za delat.« Janko Požežnik, član državnega sveta: »To zame ni nobeno presenečenje, saj sem rojen Zgornjesavinjčan. Kar hitro nažagajva nekaj drv, da naju ne bodo še na njivo poslali!« NITI LESU SE TAKO NE MUDI Ko je eden od povabljenih ministrov v zadnjem hipu odpovedal sodelovanje na razvojni konferenci lesarjev v Nazarjah, drugi, mag. Dejan Židan pa je opravičeno zamujal na pričetek srečanja z lesarji, ga je v dvorano privedla direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec. Čez dvorišče je Židan naredil par korakov, Klepčeva pa je drobila ob strani: »Gospod minister, tak se pa res ne mudi, tole z lesom v Sloveniji bo že še kak dan počakalo, če se že leta ni nikamor premaknilo ...« DOSTI BOLJŠE KOT SIBRE V TA ZADNJI Martin Goličnik, član Lovske družine Rečica ob Savinji (levo): »Kak se ti dopadejo brusnice v kompotu?« Čekanov Joža, član LD Mozirje: »Mmm, dosti boljši občutki me obhajajo, kot bi me pri bežanju pred merjascem ali ležanju v grmovju in oponašanju mrtvega pred vohajočim medvedom. Saj ne, da bi si to skusil ... Trdim pa vseeno, da je tole dosti boljše kot prej omenjene situacije.« 24 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 Križanka, Napovednik dogodkov SESTAVIL: PETER UDIR IGLASTO DREVO Z DOLGIMI IGLICAMI PREPREČEVANJE, PREVENTIVA PR1ROIENA NMWtJENCSr SP. PESNIK (JUAN, ok. 1303-ok. 1350) MEKD. DOLŽINSKA MERA ZA TKANINE 2iVIN5KA KRMA privrženec kiniške Sole SIMBOL ZA ELEKTRONVOLT BRIT. IGRALEC J V času od 23.9.2013 do razprodaje zalog vam v prodajalni v Nazarjah (industrijska cona GLIN) nudimo pohištvo za opremo vašega stanovanja. Na voljo so spalnice, dnevne sobe, predsobe, kopalnice, kosovno pohištvo. DeJovm čas - od ponedeljka do pEtJia cd 10.00 do IS-00 ure iobuta od B. 00 do 12.00 Telefon; 03 Si 93 138 Vfcrio 2000, d.o.o Salon pohištva Nazarje (irtduslri^kd cnia Glin) le-iinkfl cest.i m 3331 Nazarje Izredna priložnost za nakup novega stanovanja. i Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 27 Aktivna jesen'13.ike. za male in tvELLMEi Cesta na Lipo Njiv« 1 Tt, ilio Mozirje TEL; -4-386 (0)3 82U 0400 GSM: +186 (OKI 450 451 in \0W 4W450 jpdr Lmaji .iTinmjtmdil.i om w ww.apartinaj im(HirJe.5i Celoletni loč a ji angleščine po posebni metodi Helen Doron predstavitev delavnic v petek, 27. 9. ob 16:00 inl 7:00; pričetek tečajev v torek, V 10. Plesne delavnice za male plesne mojstre (oh sredah, 4 - 7 let ob 16:15: S - 1 I let ob 1 7:00. piičetek 2.10} M■ ■ Igralne urice ob ponedeljkih - izrazi svojo ustvarjalnost (ob ponedeljkih, 4 ■ 7 Jet, 16:30 - 13:00, pričetck 7.10.) F?oj stnod ne vn e zxb«ve za male viteze in prikupne? gospodične - prevefite našo ponudbo! ... m yiyi Skupinske vadbe IAERO i LATA LETA, TNZ, A E HO DANCE. PlLATES) Ob ponedeljkih in petkih (8:00 zlata leta; 18:00 T N Z, 19:00 aerociance, 20:00 pil a t«), pri četek 4.10, Urniki m ceniki so vam na voljo na naši spletni strani http:/yapartmajim9£irje,si/ Posebne ugodnosti za čtane Skok kluba! Ne čakajte, včlanite se še danes!