224. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. oktobra. XX. leto, 1887. Ishaja v.ak dan ivvfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a vstr i j sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. za i«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gid.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i S v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „GledaliSka stolba". Dpravništvn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo taročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta. .......3 „ 30 „ lt jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld- — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta ........4 „ — „ w jeden mesec.......I „ 40 „ 1^" Nar o 6 uje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače Be ne oziramo na dotično naročilo. Vpravntštvo „8lov. Naroda4f. Iz Rusije. 13. sept. st. št. [Izv. dop.] (Konec.) Meni se, češ, ne sme verjeti, da-si sem vzel svoje date iz statističnih virov, katere si moji prijatelji sami lehko naroče v Vilenskej katoliškej konsistoriji. Kdor oficijalnim številkam katoliškega episkopa ne veruje in se sklicuje na avtoriteto jezuita in Nemca Petrudta, temu se ve da jaz ne govorim; so ljudje, ki bodo z izvestnim namenom vedno jedno trdili, ko bi jim ti prav tesal kol na glavi; da-si v duši drugače mislijo. Moj namen nikdar ni bil, pisati proti katerej si bodi veri, kajti prepričan sem, da je vsakemu svoja vera sveta. Moja dolžnost pa je, kot oče-vidca, kot človeka, katerega ni nikoli najemal ni Strossmajerjev ni židovsk groš, povedati resnico tistemu, katerega ušesa jo še mogo slišati. In kot očevidec, ki je videl in slišal i Ruse i Poljake, imam pravico reči svojo sodbo, katere pa nikomur ne navezujem. Vera je že večkrat bila orodjem v rokah politikov. Orodjem služi ona tudi Poljakom, to je, onim, ki imajo kak pojem o besedi „ojczyzna", šla-hčičem in ksedzom. Poljaki so razrezani na tri dr* zave: Germanija jih je pritisnila tako, da jim dihati ne da in tam jib ni mnogo; v Avstriji so od nekdaj gospodje in od vsake vlade so dobivali, kar so hoteli in so sploh v Avstriji privilegovan narod, tako da boljše osode želeti ni treba; največji del nekdanje PoljŠe pa je v rokah Rusije, ki vsake poljske bunte lehko podavlja. Na Rusijo so torej poljski politiki obrnili svoje delovanje, ako iztrgajo iz rok Rusije svoje zemlje, takrat bode prisojedi-njenje Galicije, ako ne tudi Pozoanskega delo jedne minute, saj so v Galiciji Poljaki že tako skoro neodvisni. Ves bodoči bunt, o katerem poljski šovinisti, t. j. šlahčiči in ksgdzi sanjarijo, imel bode svoje ognjišče v Rusiji. Francija se je od njih popolnem odrekla, odkar je spodila Napoleona III. Jedini drug jim je torej Avstrija. No po božjej volji imajo tam faktično večino Slovani, ki so k sreči Poljakov, tako vsaj oni trde, skoro vsi rimsko*katoliške vere. Nemogoče je Poljakom trditi, da Rusija zatira slovanstvo, to bi bilo nenaravno in nihče bi jim ne verjel, treba je torej pobiti Rusijo na drugej poziciji, na verskej. In zato Poljaki po svojih prijateljev glasilih trdo. da je Rusija prega-njalka katoliške vere, da tlači, duši in davi Poljake samo za to, ker so katoličani. Nikdar se ne govori, da jim ona dela krivico v jeziku, v narodnosti, no samo v verskih zadevah. Rusija se torej opisuje kot fanatična propoveduica in provodnica pravo-slavja, da-si bi prvi pogled v Rusijo mogel prepričati vsakega, da tako tolerantne države ni več v Evropi. Da je Rusija fanatična, ona bi mogla privesti v naročje pravoslavja z vojno silo Ćrkese, Tartare, Kirgize in druge divje narode, kateri pa vender so ostali m u h u medan i do zdaj, celo tam, kjer so na okolu okrožcui s pravoslavnimi Rusi, kakor n. pr. v Tamborskej, Vilenskej in Podolskej guberniji Tartari. Zakaj pač Rusija hoče, da bi bili Poljaki pravoslavni, ko se o katoliških Nemcih in Čehih, ki imajo svojo eparhijo v Saratovu, celo ne briga ne ? Ravno tako se v resnici vede tudi k Poljakom. A vender oni kriče po svetu, da je ruska vlada novodobni Neron. Lansko leto je sv. Sinod izdal ukaz, ki strogo prepoveduje pravoslavnim svečenikom dajati evharistijo um jatom ali katolikom, ki so včasi prihajali izpovedovat in obhajat se v pravoslavne cerkve; Sinod je to storil zato, ker se mu očita, da goni unijate v pravoslavje. Poljski ksedzi i episkopi so postavljeni v alternativo, ali biti z Rimom, to je politikujočim Rimom v družbi, ali pa z vlado. Ako so z Rimom, ne podčinjajo se, takim prostim zahtevam, katerim se noben pravoslaven pop ne misli upirati, znaje besede apostola „da vsaka vlast je od Boga" ; ako so ksedzi pokorni zakonu, dolže jih jedinoverni narodni fanatiki, da prodajajo „ojczyzno" Moskalom, in da silijo v unijo ali v pravoslavje. Ako koustitucijonalna katoliška vlada ni trpela raznih katoliških Zvvergerjev, RUdi-gerjev iu drugih „Kampfbischofov", kako se more to terjati od samo državnega pravoslavnega carja? Kakor imajo Slovani nravstveno silo v Rusiji, samostojnej, veliki in mogočej slovanskej državi, tako ima tudi Rusija velik del svoje sile v sočuv-stviji avstrijskih Slovanov, in to je velika korist Avstriji, katero Nemci in Madžari pehajo in ščujejo na boj s Rusijo, v tidnej uadeji, da bodo v tej ho-matiji Nemci nenadoma poleteli v „reich", Madžari pa dobili polno samostalnost. To podporo, ki jo ima Rusija v Slovanih, treba je torej spodmeknuti; to je ves cilj in konec tistih nesramnih lažij in kletev, ki se s poljske strani sipi jejo na Rusijo. Poljakom je katoliška vera sama po sebi toliko mar, ko ,freimavrarju" Bisraarcku, in kakor on, tako jo tudi Poljaki zlorabijo v korist svoje šovinistične politike, in žalostno je videti, da so tudi mej Slovenci ljudje, ki slušajo ukaze iz Bero-lina in Dunaja. Ali ni čudno, da, ko so Slovenci in Čehi govorili o slovanskej liturgiji, vrgla se je nti-nje najprej „Nordd. Allg. Ztg.u, potlej „N. Fr. Presse" iu nazadnje, ko so gospodarji povedali svojo, oglasili so se tudi njih slovenski hlapci. Vsakdo je lahko že prepričal se, da je katoliška propaganda, ki je nekdaj pošiljala svoje misijonarje k divjim narodom Afrike, Amerike in Avstralije, posle osvobojenja Bolgarov, Srbov in Bosne LISTEK. Sopernika. Obraz s Slovaškega. — Češki Bpfaala f»abrfjela Preisaova.) (Dalje.) „Mamica — ob moj Bog! — ta vest jo bo umorila — —■ ihtela je potrta deklica. „Otec ti tega ne odpusti do smrti . . . Žal te mi je!" nadaljevala je. „Takoj včeraj slutila sem nesrečo. Ko sem legla spat, vedno se mi je zdelo, da mi je nekdo ruval zobe, — vsak trenotek sem se izbudila, in prav nič me ni moglo potolažiti ..." „Glej Kristina..." povzel je brat besedo, „tako slab človek nisem, ali razum sem izgubil radi nesrečne ljubezni. Povej to roditeljema, ako bi se jezila radi mene. Povej jima, da le rodovini in Bogu na ljubo se ne usmrtim — ker bi zdaj najraje storil vsemu konec ..." „Brat . . . bratec! ..." jokala je devojka okle-nivši se ga okrog vratu, „saj vem, da nisi slab človek, — obteževati te nečem še!" Libor izvil se jej je iz rok in si potegnil z levico preko obraza. „Pusti me! . . ." šepetal je, „oditi moram . . . Pozdravi mi v^e in reci, da jih za Božjo voljo prosim, naj mi odpuste ..." „Kako pojdeš?" »Čez pod, tam bom prelezel zid . . ." „Umij se vsaj; — kje pa imaš klobuk?" Libor prijel se je za glavo in zmajal ž njo. „Idi k vodnjaku ter se umij ..." svetovalo je dekle držeč ga za roko. „Jaz grem v sobo in ti prinesem klobuk. — Čakaj, takoj sem tukaj." Peljala ga je k vodnjaku, kjer je stalo vedro vode, in odhitela v sobo. Libor pomočil je ubogljivo roki v vodo in si umil obraz. Videti je bilo, kakor bi ga to m koliko olehčalo. Ko se je z nedeljskim vezenim robcem obrisal, povrnila se je že Kristina. „Le delavniškega sem našla ..." šepetala je hitro ponudivši mu klobuk. Mati me je slišala in me vprašala, česa iščem v sobi. Rekla sem, da nič — in takoj bežala ven. Požuri se, da ne ustane in te tu ne najde! Tu imaš še moja dva robca, saj boš tako vedno jokal ... in tu vzemi moj prihranjeni denar. Ostalo ti bom prinesla, ko me mati pošlje. Z Bogom! . . . končala je utaknivši mu v papir zavit drobiž v žep in stisnivši mu robca v roko, — „jaz — — jaz — —" dalje odpovedale so jej besede. Poljubila sta se s toliko udanostjo, kakeršne je zmožno le dvoje jednako nesrečnih, ljubečih se bitij . . . Kristina splezala je na zid in zrla za bratom, dokler jej ni izginil izpred očij. Zdaj še le čutila je težko breme, katero jej je bil s svojim zaupanjem naložil. Kako ga bode pred roditeljema oprostila? — To je težka, tako nemogoča naloga, da izgublja dekle vso moč. Vrnila se je počasi v sobico, premišljevala nekoliko časa in potem začela poleg postelje pobožno moliti. Mej tem se je že jako izdanilo; izpoznala je v sobici slednjo stvar Mlajša sestra ležala je vznak, pogrešala ni sestre, posedla je vso posteljo in zdravo smrčala. Saj je bila brez skrbi! Kristina sklenila je, da morata roditelja preje zvedeti, nego da jima tuj človek rezko vse pove. Najprej treba se v tem materi izvestiti, ona naj pove to potem očetu . . . Ob Bog, moj Bog, kak dan bo to! — — Kristina je ustala, oblekla se in odšla iz so-biee. Prijela je za kljuko do izbe, a izpustila jo je ter korakala s sklenjenima rokami po ve?.:. Sto- in Hrcegovine v te dežele poslala cele trume misijonarjev, iu sicer ne k Turkom, no k pravoslavnim, ne da bi učili vero Spasitelja, no da bi pridobivali prozelite iz slovanskega pravoslavja. Ako si že propaganda ne upa tako daler, ko nekdaj, v Afriko, Ameriko, to našla bi doma toliko hvaležnega posla, da bi jej ne bito treba rok držati navskriž. Koliko je, n. pr. v Avstriji, lute-ranov, kalvinov, reforniatov, koliko je židovske nesnage, katero očistiti bi bilo Bogu in človeštvu ugodno delo. Jako bi mi ustregel vsakdo, ki bi mi mogel dati jasen odgovor, kako je to, da je propaganda obrnila se ravno na pravoslavne, in ravno po slavnej zmagi Rusov nad Turki, in zakaj se ne oglasi k imenovanim v Avstriji inovercem, ki so geografično veliko bližje in znajo jezik misijonarjev, v religiji so pa brez primere dalj od katolištva, nego pravoslavni kristijani; Židi pa celo krščeni neso. Ali ni jasno „sigimm temporis", da največ denarjev na katoliške misije na Balkauih dajo Nemci in — Židi V Za koga se torej tam deluje? Za katoličanstvo, ka-li ? Ne, gospopa! kakor je nekdaj germanstvo zmoglo slovanstvo s pomočjo kato-lištva, nemškega katolištva, tako tudi zdaj, čez več nego tisoč let, Bismarck tira politiko nekdanjih bavarskih episkopov. Razlika je samo ta, da so bili ti episkopi, ki so naša apostola Cirila in Metoda metali v ječe, vsaj katoličani; sedanji rokovoditelj katoliške propagande pa je luteranec, frei-maurer Bismarck. Kolikor je meni znano mnenje Rusov, sinem trditi, da je „sojedinjenje svjatčj sobornej apostol-stčj Cerkvi," o katerem se pri vsakem bogosluženji gromoglasno moli v pravoslavnih cerkvah, sedaj veliko daljše nego je bilo še pred desetimi leti. In temu je u ivo, da se poslednji čas zapaža tesna, iskrena družba mej Vatikanom in Bismarkoiu. Ta genijalni demon, ki igra z Evropo kakor kitajski „jongleur1, z noži, utrl se je tudi v Vatikan in si ga je podčinil. In tako vidimo, da luteranski nemški imperator Viljem pošilja papežu k petdesetletnici dragoceno ti j aro, dočim se naš car za petdesetlet nico glave rimske cerkve nič ne zanima, dočim i turški sultan šlje darove v Rini k tej slavnosti. To so laku, katerih nihče ne more ovreči. — Res je, da je slovensko duhovensvo zaščiščalo vselej narodnost, no to je bilo o časih, ki so vsi posvetni in duhovni, videli v družbi z luteranci in zidovi nekaj gnusoegu, nedostojnega imena slovenskega. Nikdo ne dvomi, da tudi zdaj večina slovenskega duhovenstva s preziranjem gleda na tako družbo, in ti gotovo v mene kamenje ne mečejo zato, ker želim Slovencem in sploh vsem slovanskim katolikom slovansko liturgijo, katera nam je dovoljena že pred 10UU leti, katera nam še zdaj služi v Koperskej eparhiji iu katero je Lev XIII. dal nedavno Črnej gori in Bolgariji, liturgijo, za katero deluje i slavni jugoslovanski mecen, katoliški episkop Strossmaver. I, ako ne za kaj drug ga, to že zato morali bi Slovenci biti za slovanski liturgijo, ker Nemci in Židi, oboji nekatolieuni, tako glasno in silno upijejo proti njej. Terjati bi jo morali i moji narodni protivniki že zato, da bi se jim ne moglo po vsej pravici očitati, da trobijo z luterani in Zidovi v jeden rog. Ako se Rim ne boji, ua slavjanska liturgija vrže Srbe in Bolgare v naročje pravoslavja, zakaj se boji tega od Slovencev in Cehov? Ali so oni zares pala je glasno; dobro bi bilo, ko bi se mati prebudila iu sama prišla v vežo. Vzela je s police dva lonca za mleko, tolkla drugega ob drugega iu tako delala nalašč ropot. „Kristina," čulo se je iz izbe, „koliko je ura, da že razgrajaš?" Devojka postavila je lonca na polico in tiho odprla dveri do izbe. Posta vi v ši se pred uro premaknila je kazalca iu se ozrla po strani na otčevo posteljo. Doslej se še ni izbudil. „Polu štirih bo, mati, „odgovorila je z zamolklim glasom. Pristopila je k materinemu ležišču in sedaje na rob, rekla : „Počasi grem gledat v hlev. Pastirja še ne bom budila." „Kedaj je prišel Libor?" vprašala je mati zevaje. =Zdi se mi, da sem ga pred jedno uro čula ..." „Da, on je bil", šepetala je Kristina in se nagnila k materinemu ušesu. „Mamica, prosim vas, ustanite in pojdite ven — nekaj vam imam povedati." Predno jo je mogla mati kaj vprašati, ustala je .u odhitela iz izbe. Pri vratih vodečiu na dvorišče obstala je čakajoč z bijočim srcem matere. tako omajavi v veri, da jih slovanska liturgija jednim mahura grozi odtrgati od Rima? Ni soglasno z Evangelijem, ako se govori, da tisti, ki terjajo v službi božjej jezik slovanskih prvoučiteljev, nikoli v cerkev ne hodijo. Spasitelj pravi: „Ne sudite, da ne sudimi budete... Čto že vidiši sučoc, iže vo ocč brata tvojego, bervna že, ježe jesta vo ocč tvojem, ne čuješi . . . Licemere, izml perveje bervno iz oče se tvojego, i togda uzriši, izjati sučec iz očese brata tvojego." Kdor ne hodi zdaj v cerkev, morebiti hodil bode potem; ako ne bode hodil, sodil ga bode zato „Bog, serdca i utrob* ispitujaj i sokrovennaja čelo-vekov jave predvčdij". Kristijanska vera ni se razprostranjala nikoli mečem in ognem, nikoli lažjo iu obmanom, no, ljubeznijo, ki je osnova sv. Evangeliju: Spasitelj je rekel svojim apostolom i učenikom: Sija jestt> zapovedi moja, da ljubite drug druga, jakože vozljubih vi. Boljši seja ljub\i niktože imata, da kto dušu svoju položit za drugi svoja. Vi druži moji jeste, ašče tvorite, jelika az zapo vodaju vam." Ali to zapoved izjiulnjujd tisti, ki sodijo vse in prokliujajo vse, ki ne slušajo njih ukaza : Sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas. Nečem biti tako slabega mnenja o njih, da bi tidil, da vedo kaj delajo. No, glede njih tesne družbe z luteranci in zidovi rečem jim besede Spasite lja: „Ne dadite s vata ju psom, ni pometajte biser vaših pred sviniami, da ne poperut jih uo-giimi svojimi i vrašešasja, ne razterzajut vi!" To je moj odgovor tistim, ki me hote očrniti pred slovanskim narodom in ki kriče državnemu pravd-mku, naj bi mi usta zamašil. Prvi in posledujikrat odgovarjam takim ljudem, ki o polu petih sami neso vedeli, da bode o petih iz njih pesesa izlile se sledeče besede: „Ali je res dovoljeno tako pisati, recimo Rusu, o papeži, katerega okrožnice se po carskem ukazu berejo po pravoslavnih cerkvah." Ta stavek kaže moje nasprotnike v vsej jih nravstvenoj uizosti in sprijen osti, iu me osvobojuje neprijetne naloge zavračati vse drugo. Mož je stopil ua giablje, ki ko ga tako loputuile po zobeh, da je „vsemu milemu slovenskemu narodu" čruo na belo natisnili, da je v laži dosegel vrhunec klasičnega cinizma. Pač pa svojim prijateljem lahko pošljem ofi-cijalno nanti-encikliko" pravoslavnega duhovnega na-čelstva ua papeževo encikliko „Grande munus". Ona je natisnena tudi v „izv. slavj. blag. Obščestva", katerega členi so Petrograduki mitropolit in drugi pravoslavni hijerarhi. „Izvestija" se tudi v Ljubljani lehko dobe Sicer pa sem prepričan, da omenjenega stavka nihče ne verjame, najmanj pa tisti, k i g a j e p i s a 1. K r u t o r o g o v. Politični razgled. ftoiraiije deželi*. V Ljubljani '6. oktobra. Nuučno ministarstvo je dovolilo, da se vseučilišči v Levovu uvedejo {predavanja o anatomiji in rizijologiji na tilozifičnej fakulteti. Anatomična predavanja se bodo takoj pričela, kar se pa tiče fizijologičnih predavanj, se pa bode dovolila ustanova 120O gld. za izobraženje učne moči v tei stroki. Seveda vse to je „zur Schonung des Staatsschatzes". 29. na. m. je v Gblling bil dvorni svetnik Juri) Ueiibachcr sklical shod volilcev, ki mu Gospodinja je bila slaba, sloka žena, katero je že Tonek sam s saboj imenoval suho trsko, doslej okretna, a vender ne tako hitra kakor hči, Trajal) je precej časa, dokler je polu oblečena prišla za hčerjo. „Kaj je? dejala je, ko je našla Kristino pri vratih. »Idite sest na klopico ..." Usedli sta se in razburjena devojka pritisnila je lice k materinemu ramenu. „Mamica," govorila je težko, „to je bilo zlo, da brez svojega izvoljenca nikdar nisem hotela plesati. Ako bi bila včeraj pri godbi, bi se morebiti ta nesreča ne bila zgodila ..." „Kaj pa je bilo?" „Mamica, za vse vas prosim, ne ustrašite se: Libor se je pri godbi s Tonkora Slamko stepel ..." „Kje je?" skočila je mati plašno pokonci. „Ne bojte sew, zaBolzela je devojka, »njemu se ni nič zgodilo, — a on je zabol Tonka za vrat . . . Ko se je vrnil domov, povedal mi je, da se pojde izročit sodniji, da bi ga orožnik ne odpeljal. Menda je jednoglasno izrekel zaupnico. Pomenljivo je pa, da se je tega shoda udeležilo le malo konservativcev, mnogo pa liberalcev, ki Lienbacherja še volili neso. Odbor, ki se je osnovai v Oalicjl, da bode skušal pomagati denarno zadolženim pozaanjskim poljskim veleposestnikom, da jim ne bode treba prodati svojih posestev državi, ki bi potem na njih naselila nemške kmete, začne svoje delovanje. Od-borovi člani so bili dosedaj knezi Jurij Czartoryski Ladislav Czartorvski, Adam Sapieha in grof Potočki, sedaj bodeta pa v odbor še ustopila jeden Levovski in jeden Krakovski meščan V 6. dan t. m. skliče odbor velik shod plemenitnikov in meščanov v Levov, 8. t. m. pa v Krakov, da se bodo posvetovali, kaj vse treba ukreniti. Srbski poslauci o^erMltega državnega zbora nameravajo osnovati svoj klub, kakor ga imaio srbski deželni poslanci na Hrvatskem. Imeli so že več posvetovanj, da se sporazumejo o skupnem programu. Vnauje države. Če je verjeti poročilom od bolgarske vladne strani Cankovci močno agitujejo mej narodom in le zato zatrjujejo, da se ne udeleže volitve, da bi vladne pristaše odvrnili od agitacije. Tajnik bolgarskega eksarha obiskuje bolgaiske duhovnike in agituje za ruske pristaše. Afera na iieni61to-flraiicoMk.ej meji bode v kratkem poravnana, če že ni. Nemčija je pripravljena vdovi ubitega in raujenemu častniku dovoliti primerno odškodnino v denarji. Francija bode pa najbrž tudi s tem zadovoljna, ker je tudi njej ljubo, da se stvar kmalu poravna. Italijanski ministerski predsednik Crispi odpotoval je v tfeind Jo in se snide v Kissiugenu z nemškim kancelarjem. Temu potovanju pripisuje se velik pomen, zmatra se z* dokaz, da hoče Italija še bolj se približati Avstriji in Nemčiji. Govori se že tudi, da se tej zvezi, katere ost oi bila obrnjena, kakor pišejo nemški listi, proti Franciji in Rusiji, pridruži tudi Anglija. Namen novi zvezi bil bi pred vsem ohraniti evropski mir, kar bi se zgodilo, ker bi se Francozi in Rusi ne predrznili začeti uikake vojne, dobro vedoč, da bi se ne mogli braniti proti štirim zaveznikom. Nekaj tednov je že minulo, kar so na Irskem izjemni zakoni v veljavi in angleška vlada je že imela priliko se prepričati, da bode imela z irsko ligo veliko večje težave, nego si je mislila. Sedaj je še le liga začela prav Bvoje delovanje. Sklicuje ljudske shode, katere mora policija mirno gledati, ker se jih ne upa razgnati. V torek bil je tak tabor v Dublinu in predsedoval mu je sam lord major, ki je ponosno izjavljal, da vlada lige ne bode tako dolgo zatrla, dokler ne dovoli Irski samouprave. V nekaterih grofijah se je liga res odpravila, pa le na papirji v resnici pa še vedno deluje in to še z večjo energijo, kakor poprej. — Polkovnik Ridgeway, bivši član afganske mejne komisije, imenovan je namesto Redvvera Bullera irskim podtajnikom. — Veliko začudenje je vzbudilo na Angleškem, da je Londonskim lord mavorom imenovan lastnik hotela Royai, gospod Polidor Kevsers, ki je rojen Belgijec i u katolik. To je prvi slučaj od reformacije, da je katolik načelnik občinske uprave v Londonu. Kevsers bil je voljen jednoglasno. Dopisi. Isb Hežaiiaciiie 29 septembra [Izv. dop.] V 218. št. „Slov. Naroda" nahaja se dopis „Iz Sežane, v kojem toži gospod dopisnik po pravici, da v Sežani ui več nekdanjega narodnega življenja in da se človeku zdi, da bivamo prej v blaženem nemškem rajhu, nego li v nekdanji „slovenski Sežani — štimani." Istina je to, in prav ima gosp. dopisnik želeč, da bi Sežana dobila ime „trgu, kateri naj bi bil trdnjava slovanstva na skrajnej meji. Toda ne le v Sežani, nego tudi po Sežanščini pa s Tonkom ne bo tako hudo —" skušala se je tolažiti. „Jezus Kristus, Mati Božja sedmih žalostij — kaj sem dočakala!" lomila je kmetica z rokama; „tako reden, razumen mladenič ..." p Vidite,, mamica, on je dober človek — iz same ljubezni in žalosti se je izpozabil. Ko mi je to pripovedoval, razjokal se je kakor otrok . . ." „Kako seje to zgodilo?" rekla je mati žalostno. „Tega še sama ne vem; od žalosti ga nisem mogla vsega vprašati. Le to mi je povedal, da ga Tonek razjezil in da je šel nanj s klarinetom." „To bomo še vse od ljudij izvedeli — moj Bog, bala se bom stopiti pred hišo ..." Mati jela je tiho jokati. Ne jokajte, mamica", tešila je devojka, sileč se, da bi bila pogumna videti. „Raje glejte, da pripravite otca na to, da bi ne izvedel tega od tujih ljudij — in poBvetujta se drug z drugim ..." „Saj je tako popolnem otčeva kri —" ihtela je mati; tudi on je bil kot mladenič tako besen za besedo se je pretepal ..." sploh, ugnezdila se je zadnja leta velika mrtvost v narodnem obziru. Vredno bi torej bilo razmotrirati, kaj je temu uzrok? Mislim, da mi vsak priznava, da glavni steber narodne probuje so — narodni učitelji. V prejšnjih časih so se ti mnogo svobodnejše gibali; nikdo jim ni zameril, če so zunaj šole gojili mej narodom narodno zavest; če so usta-novljali čitalnice, vodili „besede" itd. Ali zdaj je to precej drugače, ker je namesto ljudomilega, nam prijaznega glavarja Bosizia nastopil službo — čudak, German vit. H. Ta mož je naše narodne učitelje tako v strah prijel, da si nikdo izmej njih ne upa, ni ganiti se, ni žugniti. Upeljal je tudi pri učitelj-stvu strogo kontrolo, kojo oskrbuj'.-j o gospodje žandar m i. Neverojetno, ali resničn«! Žandarmi se sučejo okolu učiteljstva, kakor mačka okolu vrele kaše. In, ko vitežki naš glavar ž njih posredovanjem kaj zve, kar njemu ni po volji, potem čaka dotičnega učitelja oster ukor, bodisi usten ali pismen Ne mislite pa, da se to vrši v milej nam slu-venščiui; kaj še! Naš glavar, kot predsednik okraj nemu šolskemu svetu, dopisuje šolskim vodstvom vse nemški, kakor da smo resnično gore v blažeuem rajhu. A kaj le šolskim vodstvom, tudi pismom, namenjenim županstvom in krajnim šolskim svetom napravlja, rekše da napravljati, nemške napise! Vsled tega imajo vaški naši pismonoše ve liko sitnost. Z uradnimi pismi se morajo zatekati k učiteljem ali duhovnikom, da jim ti razlože, komu naj pisma izročijo, kajti kmetski pismonoše ne vedo, kaj je „Gemeindeamt", „Pfarramt", „Schulleitung", nOrtsschulratu, ker niti nemški čitati ne znajo. Take so torej razmere; učiteljstvo ima v narodnem oziru zvezane roke, in zato narodna stvar v Sežan-ščini — peša. Pri učiteljskih zborovanjih je minula nekdanja odkritosrčnost in živahnost; vsak raji molči, da „ue bi zvedel gosp. vitez". Gosp. glavar JBosizio je bil tudi nvit«zu, pa je veuder z učitelji prijazno občeval, slovenski dopisoval; — sedanji Sežanski vitez pa niti z odličnimi Sežanci ne občuje, (zaradi česa*- si je pridobil ime „čudaka") kamo li z učitelji?! Toda nadejamo se — boljših časov ! Upamo, da g. vit. H. ne ostane večno v Sežaui; „avance-menta" mu vsi iz vsega srca želimo. In, če skoro ne pojde, nadejamo se, da se najde učitelj, ki pride z obširno resnico na merodajnem mestu na dan, akopram bi ga za njegovo možato delo čakalo pro-gnanstvo ali še kaj slabšega. V obče se mora reči, da so šolske razmere, ne le v Sežanščini, nego na vsem Primorskem silno zamotane, čudne. V tej nesrečni deželi vlada, bolj kakor kje drugje, ne-potizem; hlapčevski servilizem pomore tud' nezmož-nikom do dobrih učiteljskih služeb. Na Primorskem se oddajejo službe v ad niskih učiteljev jedva izšolanim kandidatom, dočim se vrlo talentovani učitelji pošiljajo „v gore", sploh v prognansfvo, namesto, da bi te odlikovali, poklicali jih v mesto, da bi se še bolj izobraževali v strokah svojih. Pri nas na Primorskem je časih dovolj, da je kdo doma le — iz K o b a r i d a, pa izvestuo najde v učiteljskem stanu srečo. A v vseh teh stvareh ne bodem jaz obširno pisal; omenjam samo, da se g. K., ki je z odliko položil izpit za meščanske šole, še zmerom izgublja v tolminskih gorah; dasi domačin, dobil ni službe niti na vadnici niti ne v — Pod- Gospodar se te vesti ni tako grozno prestrašil kakor se je Kristina bala. V prvem trenotku pre-menil je barvo in zakričal : »Da bi vragi starega otroka raztrgali, tega nisem pričakoval od njega! . . „Tonek ga je razjaril in šel nanj s klarinetom —" ponavljala je mati po Kristini misleč, da bo s tem zmanjšala Liborjevo krivico. „Dajte mi obleko", odločil se je Verenec, »da se grem k Slamkovim prepričat, kako se je stvar iztekla." Čez kratke četrt ure se je povrnil in videti je bil v skrbeh. „Dobro ga je opraskal — zdravnik je tam", rekel je z zgubančenim čelom. „Razven tega kričal je striček Slani k a nad manoj, da bo tožil, tožil! Jaz sem rekel: Šimen, ravno tako si otec kakor jaz, od nekdaj sva si bila dobra — danes meni, jutri tebi, tu je roka: ponižno vas prosim, ne vlačite tega pred sodnijo. Čutil sem, da so se mi oči porosile — a teta Slamkova bila je kakor osa, stari niti slišati ni hotel, odpravljal me je kakor hlapca, mladi pa se je obrnil od mene proti steni. Kaj se boče torej !u gori! Slavnovnani naš skladatelj, spretni in marljivi učitelj in pisatelj gosp. D. F. pokor java se v S . . . . itd. per gratiam ad inhnitum. Domače stvari. — (O slovenskih državnih poslancih) priobčevali so že razni nemški listi vesti, da so imeli vkupne seje in posvetovanja, kar pa ni bilo res. Še le včeraj bila je prva seja, pri kateri so pa bili prisotni samo poslanci iz Kranjske. — (V železniški sovet) so imenovani: Gosp. Karol Luckmann v Ljubljani, njegovim namestnikom g. Josip Kušar, predsednik trgovinske in obrtnijske zbornice. Za Trst Burgstaller, Pollitzer, Sbadelook, za Gorico baron Evgen It i t ter Zahony, za Gradec Ludwig K ran z. — (Včerajšnje procesije na Dobrovo) udeležilo se nad 2000 Ijudij iz Ljubljanskih fara. S procesijo so šli knezoškof dr. Misija, prost dr. Jarc in dr Po maši bilo je darovanje za petdesetletnico Leva XIII. — (Novo mašo) pel je včeraj v nunski cerkvi g. Alojzij Žužek s Planine v Vipavi. Slavnostni govor govoril je g. spiritual F lis, obed pa je bil v g. M i culi nič a gostilnici „Pri Virantu", kjer se je v napitnicah naglašalo novomašnika versko in domoljubno delovanje. — (Kranjski veteranski vojaški kor) praznoval je vč- raj imendan presvetlega cesarja s slovesno sv. mašo v frančiškanski cerkvi, katere se je udeležil „^u parade" z zastavo. Po cerkvenem opravilu pa si je ogledal svoje novo, prav lično stanovanje v Knežjem dvorci, kjer je načelnik g. Mi halič društvenike nagovoril in svoj govor kon čal z živio-klici na cesarja. — (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) priredi prihodnjo nedeljo 9. dne t. m. v proslavo imendne presvetlega cesarja Frana Josipa I. veselico v zgornjih prostorih. Podrobni spored sledi pozneje. — (Poročil) se je dne 2. oktobra gosp. Jarnej Ravnikar, učitelj v Krškem, z gospodi čino Marijo Rupertovo iz Krškega. — („ Vrtec." Časopis s podobami za Blovensko mladino") ima v 10. številki nastopno vsebino: Nad zvezdami. I. in II Fr. Krek. — Miloš Obilic. Po srbskih narodnih pesnih spisal Fr. Hubad. — Kačji studenec. — Mladi lovci. — Prvi grozd. — Poslušna deklica. — Svinčnik. Fr. Hubad. — Podlasica. — Listje in cvetje. — Nove knjige in listi. — (Javna tombola), ki bi se bila imela včeraj vršiti, prestavljena je na prihodnjo nedeljo dne 9. oktobra. Uzrok je bilo, kakor bo na vogalih nalepljeni plakati naznanjali „neugodno vreme". Dasi so se ti plakati pri ugodnem vremenu brali, kajti po 10. uri je sever razpihavati pričel grozeče oblake in krasno vreme je bilo ves popoldan. Ker je pri tomboli glavni smoter dobra razprodaja kart, to je denarni uspeh za dobrodejna namena, ki je dvomljiv postajal vsled mrzlega jutra in grozečega vremena, zato je odbor odločil, da se tombola prestavi za teden dnij. Upati se sme, da bo v nedeljo ugodno vreme, ter da mej tednom slav. občinstvo pridno sega po kartah, v nedeljo se pa prav mnogobrojno udeleži zabavne in bolnim otrokom in de Kaj hočemo pečeti ?■ vprašala je potrta mati. Verenec na to ni odgovoril. Sel je k oknu, naslonil brado ob roko, ženske pa so se ga bale nagovoriti. Še-le po zajutreku začel je zopet sam : „Slamka se mi je grozil, da pojde takoj tožit k advokatu Pospešilu. To je oni Moravec, pri katerem sem že jaz nekolikokrat bil. Jaz si moram torej vzeti onega drugega, Nemca Schbda. Ta bo gotovo več zmogel pri sodniji kakor Pospešil, ker z Nemci drži ..." wAli pa ne pride Libor v zapor?- osmelila se je in vprašala Kristina. Verenec zmajal je z raraeni- „ Rekel bom advokatu: ,Naj stane, kolikor hoče' — morda bo potem dobro zanj govoril. Mati. daj sem iz skrinje denar, in pastir naj zapreže. Prehitel bom Slamko in morda najdem še kje Li-borja. Menda si bo vender to premislil, da bi se sam udal ..." In Verenec, čegar čelo je bilo posuto z drobnimi potnimi kapljami, podal se je brzo na pot. (Dalje prib.) /alcem koristne tombole, pri kateri bo vojaška godba domačega polka baron Kuhn št. 17. brezplačno svirala. — (Prostovoljna požarna bramba Ljubljanska) je imela včeraj dopuludne veliko vajo najprej na starem strelišči potem pa na Poljanah pred Židanovo, sedaj Predovic'evo hišo, kjer je parna brizgalnica z vodo oskrbovala vse druge štiri brizgalnice. Vaje vršile so se pod vodstvom načelnika Doberleta z največjo točnostjo, ognje gasci so pokazali, da umejo svojo prostovoljno prevzeto nalogo in da so zares izvrstno uvežbani. Pred vajo ogledovalo se je razno gasilno orodje, katerega ima požarna bramba v izobilji in v najlepšem redu. Pri tem ogledavanji bila sta prisotna tudi odposlanca mestnega zastopa gg. odbornika Potočnik in Velkavrh, ki sta se tudi o vajah jako pohvalno izrekla. Pri vajah bilo je tudi par odposlancev prostovoljne požarne brambe na Viči. — (Na razstavi v Trbovljah) dobilo je „Ce8arjevič Rudoliovo sadjerejsko društvo v Št. Juriji" srebrno državuo Bvetinjo. Srebrne društvene svetinje: Ferdo Roš v Hrastniku, J. Logar v Trbovljah, Paul Vogt v Celji in premokopna družba v Trbovljah. Vsi ti za razne pridelke, vina in ovočje. (Dalje sledi). — (Obsodbe.) Pretekli petek bilo je pred deželnim sodiščem v Ljubljani zatoženib 5 kmetskih-" fantov iz Svetja pri Medvodah. Obtoženci, dva Starmana, Šetina, Kalan in še jeden, znani pretepači in razsajalci, napali so pred nekoliko tedni po noči mirno obitelj iz Ljubljane, bivajočo v letovišči v Medvodah, s kamenjem ter jednega gospoda tudi hudo zadeli. Isto noč napali so še dva druga kmetska fanta in ja pretepli. Obsojeni so bili štirje na 15, 13, 10 in 8 mesecev, jedeu pa, ki je dokazal svoj „alibi", bil je oproščen. Ta kazen bode saj nekoliko ohladila njih divjo razposajenost. — (Pri p remi ran j i konj v Tolminu) 21. septembra dobili so darove: Za kobile z žre-beti: Andrej Kobal iz Ponikve 35 gld., Janez Sov dat iz Idrske 20 gld., Anton Vogrič iz Šembike-gore 15 gld., Andrej MaŠera iz Kobarida 10 gld., Jakob Hrast iz Tolmina 10 gld., Andrej Kurinčič iz Idrske srebrno svetinjo, Janez Lapanja iz Ponikve srebrno svetinjo. Za mlade breje kobile: Matija Kranjc iz Svine 25 gld., Jože Uršič iz Mlinske 20 gld., Anton Voljarič iz Svine 15 gld., Franc Krivic iz Ponikve srebrno svetinjo, Anton Sovdat iz Srnasti srebrno svetinjo. Za 1 in 2 letne kobilice : Janez Lapanja iz Ponikve 15 gld., Tine Pregelj iz Loma srebrno svetinjo, Franc Lapanja iz Ponikve srebrno svetinjo. Pri ogledu konj v Gradiški 22. septembra t. 1. so dobili darove: Za kobile z žre-beti: Janez Tonello iz Tržiča 35 gld., Andrej Leo-nardo iz Ogleja 25 gld., Gustav Tuzet iz Ogleja 15 gld., Anton Boskarol iz Ronk 15 gld., grof Cri-stalni iz Skodoveka srebrno svetinjo, Peter Lesig iz Muskoli srebrno svetinjo. Za mlade breje kobile: Jakob Boretić iz Fiumičela 25 gld., Anton Galo iz Marjana 20 gld., Boštijau Pako iz Cervinjana 15 gld, Jože Monteuari iz Vileše 15 gld. Za 1 in 2 letne kobilice: Jože Morsut iz Bude 15 gld., F. Kalice iz Fare 10 gld., D. Andrlan iz Ogleja 10 gld., D. Gabas iz Romansa srebrno svetinjo, Janez Velenti-nuc iz Romansa srebrno svetinjo, Jakob Pelos iz Zagrada srebrno svetinjo, Jože Cimadori iz Trsta srebrno svetinjo. Telegrami »Slovenskemu Narodu'4; Carigrad 3. oktobra. Ruski odgovor na zadnjo turško noto včeraj došel. — V Atenah zvršil se je atentat na poslanika turškega. Berolin 3. oktobra. Veleposlanik Lau-nay odpeljal se včeraj popoludne v Friedrichs-ruh. Pariz 3. oktobra. Govori se, da je Bis-marck Vatikanu iu Kvirinalu stavil gotove predloge, ki so bili povod Crispijevemu potovanju v Friedrichsruh. Rim 3. oktobra. „Riforma" piše, da ima Crispijevo potovanje namen, zagotoviti mir, ne pa pripravljati vojno. Družba sv. Cirila in Metoda. Doneske za leto 1887 so poslale podružnice: Mariborska........22 gld. — kr. Loška.......... 22 „ — „ Tržaška.........25 „ „ Kobaridska........28 „ 43 n Metliška.........47 „ — „ Smeledniška........131 gld. 90 kr. Pivska.........50 „ — „ Ormoška......... 300 „ — „ Kropensko-Kamnogoriška ... 42 „ 87 „ Darovali so: Posojilnica v Mariboru . ... 100 „ — „ Pri Trstenjakovi slavnosti pri sv. Juriji nabrano......30 „ — „ Gosp. A. Einspieler v Celovci . . 100 „ — „ Dar Cehov v Trstu.....155 „ — „ Slavjanin vTr......... 5 „ — „ Dozdaj so poslale svoje letne doneske za leto 1887 sledeče podružnice: Prva Ljubljanska, Šent-jakobsko-Trnov8ka in Šentpeterska v Ljubljani, Celjska, Celovška, Mariborska, Ribniška, Akad. Graška, Ptujska, Soštanjska, Goriška, Novomeška, Kropensko-Kamnogoriška, Graška izvan akademiška, Turjaška, Gorenjsko-Dolinska, Gornjegradska, Konjiška, Metliška, Selška, Tržaška, Loška, Železniška, Črnomalj ska, Bledska, Vrhniška, Brdska, Idrijska, Zatiska, Pivška, Trnovsko-Bistriška, Zidani most, Bolška, Kobarid8ka, ženska v Trstu, Krška, Ponikovska, Gorenje Logaška, šmarijska pri Celji, Lehenska pri Mariboru, Rečiška, Smeledniška, Ormožka. Gg. blagajnike onih podružnic, ki še neso poslali doneskov za leto 1887., uljudno prosim, da jih poberd pri društvenikih, ter pošljejo glavni družbi. Ljubjana, dne 30. septembra 1887. Dr. Jos. Vošnjak, blagajnik« „LJUBLJANSKI ZVON" wtoji (192—141) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Listnica upravništva t R.—v.: Kar zahtevate dobite dobro in sveže pri F. Kunstl-ni, mesarji v Ljubljani. I^oterijne srečke 1. oktobra. Na Dunaji: 14, 62, 5, 3, 55. V Gradci: 84, 61, 74, 52, 32. Tržne cene v LJubljani dne 1. oktobra t. 1. fl-,kr. Špeh povojen, kgr. . gl. kr. Plenica, hktl. . . . 5 85 —164 Bež, „ ... 4 55 Surovo maslo, „ -90 Ječmen, „ 3 25 Jajce, jedno .... — i 8, Oves, . ... 2 44 Mleko, liter .... — 8 Ajda, . 4 22 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ ... 4 39 Telečje , „ — 50 Kornza, „ ... 4 39 Svinjsko „ „ — 60 Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo . „ — 32 Leća, , ... 12i~ — 50 Grah, I ... 13 - Golob...... — 15 Fižol, , . . . 11 — Seno, 100 kilo . . 2 41 Maslu, kgr. . 1 — Slama, „ 1 96 Mast, „ S peh friien, „ — M Drva trda, 4 □ metr. 6 40 — 60 „ mehka, „ „ 4 10 Meteorologično poročilo. 3 Cas opazovanja Stanje ' barometra v ram. : Temperatura Vetrovi Mo Nebo krina v j mm. M O H 7. zjutraj 2. pop. 9. sveder 733 05 mm. 734 37 mm. 73539 mm. 8-8" C 17 0° C 8 8° C ■ sl.jz. ■1. jz. si. zah. megla d. j as. jas. __ 0 00 mm. _ \ Xi 0 7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer 737-14 mm. 737-38 mm. 73808 mm. 90aC 14-8« C 8 0° C al. jz. st. vzh. brezv. d.jas. obl. jaa. 0-00 mm. Srednja temperatura ll'0° in 10-6°, za 20° in 2-8° pod normaloui JDiiaM^oitoSi borza dne 3. oktobra t. 1. i Izvirno telegrafifino poročilo.) včeraj gld. 81-05 82 15 112 05 96-10 880-— 282-40 125 70 Papima renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... 5% marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C kr. cekini...... Nemške marke..... 3 v državne srečke iz 1. 1854 Državne srefke iz 1. 1864 OgerBka zlata renta 41...... Ogerska pttpirna renta 6 V0..... T," „ Štajerske zemljisfi. odvez, oblig. . • Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/i,,/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srefike.....100 gld. Bndolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ vel j. 170 gld. a. v. gld 9-94«/, 5-94 61-477, 250 gld. 100 „ 130 gld 167 „ 99 i, 86 „ 104 „ 119 „ 125 jf 100 [ 178 „ n 111 n 231 „ danes 81- 25 82- 45 11210 Hrt-20 879 — 283 — 125-65 9 92'/, 5-93 61-45 "o kr 75 55 70 „ 50 75 , 75 „ n 25 25 25 75 Učitelj hrvatsteoa jezika išče se za jedno ali dve uri na teden. Kje, pove upravništvo „Slov. N..mdau. {702—3) Št. 15.128. Razglas. (665—3) Primož Auerjevih ustanov prvo in drugo mesto po 52 gld. 50 kr. na leto sta izpraznjeni. Pravico do teh ustanov imajo ubogi otroci Ljubljanskih meščanov, pred vsem pa otroci revnih izdelovalcev barok in sorodniki ustanovnika, dokler se sami preživeti ne morejo. Prošnje, podprte s potrebnimi izkazili, uložiti je do SO. oktobra letos pri podpisanem uradu. Mestni magistrat Ljubljanski, v 14. dan septembra 1887. Št. 690. Oznanilo. (714-1) Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja za štirirazrednico v .Tletliki vršila se bode zmanjše-valna licitacija «liie 21*. oktobra t. 1. ob 10. uri zjutraj v pisarni mestnega županstva v Metliki. Vse delo cenjeno je na 26.911 gld 23 kr. in se bode le jednemu samemu podvzetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, uložiti mora vadij 270O gld. in sicer v gotovem denarji ali v državnih obligacijah, proračunjenih po dnevni vrednosti, ali pa tudi v knjižicah kake hranilnice ali posojilnice. Vspreje-mali se bodo pa tudi oferti, ako bodo z vadijem vred pravočasno dospeli v roke licitacijske komisije. Licitacijski pogoji, proračuni in stavbeni načrti leže pri c. kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji, kjer si jih zamore vsakteri mej uradnimi urami ogledati. G. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, _dne 30. septembra 1887. ^*v,^*V ,^*v ,^*v CT^ Dovolim si naznaniti, da sem dne 1. o leto- ^ bru t. 1. svojo (713—1) ^ odvetniško pisarno 1 v Konjicah odprl. ^ m Dr. IVAN RUDOLF. * \AS \AS \AS\AS \AS \AS \AS ~\AS \AS s*\ tS \±S ^*v^*v ,^*v.^*\ ,^*v ,^*v ,^*\ ,^*v ,^*v ,^*v Praktikanta, slovenskega in nemškega jezika zmožnega, ki je spodnjo gimnazijo dobro dovrSil, je zdrav in iz dohre hiše, vsprej-mem takoj v lekarno. Pogoji pismeno. (700 — 3) Josip Močnik, lekar v Kamniku. Dobra kuharica se takoj vsprejme v Mallnerjevem hčtelu na Bledu, kamor naj pošljejo svoja spričevalu, katere žele te službe. (681—10) Važno za trpeče na prsih in plićih. Neogibno potrebno zoper kaielj. hrlpavost, zasllzenje, katar in oalovakl kaielj, take, ki žele dobiti čist in krepak glas, za ikrofeljnaate, krvlone, slabotne, bledlčne in krvlrevne je sok kranjskih planinskih zelišč,: JjpafT" e potlfostforno kislim apnom ln šelesom pomešan. ^W Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva se v (615—^)' LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v Id ubijani. m\M Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ BUDIMSKA H ■ Kot gotovo uplivKJoce čistilno H H sredstvo priporočajo najslavnejši B zdravniki pri trebušnih boleznih, zasti*janji krvi, zlatej žili, boleznih r ▼ na jetrih in ledicah ter škrofuloz- nih boleznih, mrzlici, protinu, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja Be v vseli špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah in droguerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. __(807—15) 'rmol j 2. oktobra. P 1 -"••m: Waldheim iz Londona. — Zuber, Aichhol-zer, Jeglič z DunaJH. — Stra-koseh iz Prage. — Preyer iz Inomosta. — Novak iz Lienca. — Ćippa iz Zagrebu. — Ur»-betz, Kronan iz Grad a. — Haupt iz Strasa. — Kotzin iz tiajhenhurga — Hren i« Celovca. — Ahačič iz Metlike. — Žgur iz Ledin — vitez Aušler z Bleda. — Šetina iz Brežic. — Klinger, Erber iz Trsta. — vitez Pročiaskv iz O atije. Pri BfaJtel i Rimb, Rothar i/. Bamberga — Bittner, grof Bor Idingen, dr. Linhart, Mill-ler z DiniMJii. — Hartig iz Opavo. — Schweidel iz Gradca. — Minsi iz Trsta. Pri nvstriJBkem «e-Hnrjl : llončik z Dunaja. — Fistravec iz Maribora. — Mi-rič iz Karlovca Pri bavarskem dvoru : Peratoner z Dunaja. R. DITMAR, c. kr. priv. tovarna za svetilnice na Dunaji. Petrolejske svetilnice naj no vej i e konstrukcije, ki v svetlobi prekose vsakovrstne toliko slavljene svetilnice, imu v lastnih zalogah na Dunaji, v tiradci, Trstu, Pragi, Levovn, Budimpešti, Monakovem. Keroliiin, Milanu, Varšavi in Bom ha j i in v vseh boljših prodajalnicah svetilk. Tovarno na Dunaji, III., Erdbergstrasse 23, in v Varšavi, Chlodna 41. (674—2) I "MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač. Jedina ln največja -.■•■,.?■. '• •,V-J.1i\// kristijjinska krojačnica in zaloga %$ffl&BM i\" ^MfSmW vsakovrstnega sukna ter \ ' ) |,;%| I rn_ji n 4jrmi tn^jj ■ obloka...... od g>d. 9.— naprej, terigis xi»isui mi kot...... , „ 5.— . Kiinsk« lilavi'....... „ , 2.so „ tf, '\fm ZiiuHku su K n j 11...... n J 9.— ^ NiiIoiiNku obleka..... „ „ 25.— „ Obleka za devke..... n „ 1.75 „ V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. lrf^S\ ^r Earotbe se hitro in litiio izvršujejo po najnovejšem kroji v■