Delavec je kakor čebela. Zato ustvarja, da mu drugi odnesejo in da uživajo sadove njegovega truda. Ali je potrebno, da je tako? Ni potrebno, ali kdo je kriv, da si pusti odnesti čebela svoj med?
oitksiiiO socifliiisTičriE zveze v julijski Benečiji
V TRSTU, petek 24. decembra 1920.
PRED STRANKINIM KONGRESOM
Razduolitev duhov in razkol v stranki
Članek o našem položaju in o razkolu v stranki, ki ga je objavil sodrug H. Tuma v *Delu“ od areds 22. t. m. potrebuje, po mojem mnenju, nekoliko pojasnila in nekoliko odgovora. Predvsem bodi povedano, da ni naloga našega uredništva v tej mrzlični dobi predkongresnih razprav o strankinih tendencah niti prijazna niti prijetna. Bila bi pač zelo enostavna, ako bi spadali naši uredniki v tisto vrsto žurnalistov, ki jim je vseeno s čira se Ust napolni, ki bi jim bila politična in tendenčna smer, kojo naj list ubere, docela postranska reč. Ali pametno in previdno naključje
je hotelo, da ne pišejo našega lista stroji, marveč [udje, sodrugi, ki imajo svoje srce, svojo dušo I in, poleg vsega, svoje globoko in bojevito pre- i pričanje. Kljub vsemu temu so jemali, »mo je- < mali, prav resno v poštev začasen položaj v 1 ikojem se stranka nahaja in si flama Uoilllšljujcmo, več ali manj upravičeno^ da smo ostali zvesti I strankinim smernicam in, da smo ohranil list dostopen vsem tendencam od katerih dela vsaka na to, od postane v stranki večina in da užge stranki svoj pečat. Da smo se zibali v taki domišljiji, je bila škoda in je bil greh. Očitki nam nam prihajajo vseeno od vseh strani Hoteli smo zadovoljili vse. Ko smo prišli k zavesti, smo spoznali, da nismo zadovoljili nikogar..Reformistov ni v naših vrstah. Zato se jeze tem bolj unitarci, socijalisiični komunisti, ki nam očitajo prevročo 'ljubezen do čistih komunistov. Komunisti nam : očitajo, da smo premlačni in, da koketiramo z unitarci. Nazadnje je prišel še sodrug Tuma, ki nam očita, da ponavljamo v Ustu več aU manj izvajanja italijanskih ekstremistov. Če je biio grešno, da smo si domišljevali, da zamoremo ustreči v tej perijodi vsem tendencam v stranki, tedaj je še bolj grešno, ako si domišljuje kdo še vedno, da je mogoče ohraniti enotnost v telesu, ki ni več enotno, ki je tako razdrapano, da ne poznajo odbijajoče se tendence v njem več nobene strpnosti Ne bomo se opravičevali. Bilo bi I itak odveč in mi vemo, da ne dobimo v stranki i nobenega usmiljenega brata, ki bi imel resen l namen jemati v poštev naše tožbe. KonštatiraU i smo le dejs vo v nadi, da nam ptlnese strankin I kongres rešitev, po kateri bomo smeli zasesti i mesio, ki nam je sojeno v zgodovini proletar-l skega gibanja.	1
Razpravljajoč o razkolu v stranki, se je oziraM sodrug Tuma na položaj socijalisti nega gibanja in socijalističnih skupin v julijski Benečiji, imel, ie prav in je nadel Tudi mi se strinjamo z mne-njf m, ki hoče, da se upošteva pri vsakem gibanja, pri vsaki akciji, gospodarske, zgodovinske in socijalne razmere posameznih pokrajin. Pogoji gotovega gibanja in določene akcije niso in ne morejo biti vedno povsod enaki. Tozadevno po-splošenje bi bilo kopiranje, bi bilo opičar tvo, ki ni nkdar koristno in je vedno škodljivo. Vendar, ako je že tako da ne morejo biti pogoji povsod enaki in, da morajo biti sredstva različna, je vsekakor naša naloga, naša dolžnost, da damo proletarskemu gibanju v naših pokrajinah gotovo enotnost v taktiki, v smernicah in v ciljih. In je obenem haŠF naloga, da združimo naš proletarijat v ono proleta.sko skupino, ki, kakor mi priznava potrebo take enotnosti. To ni kopiranje in ni neplodno unftarstvo. To je proštov. Ijna prlklo pitev k gotovemu gibanju ki v različnih razmerah, ; pod različnimi pogoji in z različnimi sredstvi, kakor so mu pač dana, stremi po tem, da strmoglavi kapitalisti ni režim in, da vspostavi se svojimi s lami, ker druga e pač ni mogoče, socialistično družbo. Ako pa smo zato, ua popeljemo naš proletari at v ono proletarsko skupino, ki stremi po duševni enotnosii, Ju odklanja, kakor odklanjamo mi, r^ormizem in mehanično uni-tarstvo; ki noče, kakor tud! mi nočemo, da bi se ponovi'a sramota iz I. 1914; ki noče graditi in podpi at* organizme meščanskega izkoriščanja, marveč hoče pripravljati gradbo organizmov proletarske diktature, tedaj-, se nam zdi, je bila potreba, da povemo tudi n šemu delavstvu kakšne so struje, ki se danes, bijejo v stranki in katera je ona struja, h kateri se moramo priklopiti. Julij ka Benečija ni država zase. Ona je'danes dtl italijanskega državnega organizma in bo podvržena vsem vplivom slabih in dobrih razmer, ki bodo vladale v tej državi.. Danes je njena usoda združena z usodo Italije. Njeno prebivalstvo je spojeno z usodo vsega italijanskega prebivalstva. Usoda Italije je odvisha od mednarodnega gospodarskega in političnega položaja. Slovenske socijalislične skupine v Julijski Beneči i niso samostojne One so del socijalistične stranke v Italiji in po njej zvezane z vsem proletarijatom Komunistične internacijonaie. Nam ne more biti vseeno torej kaj se godi v Tretji internacijonali in nam ne more biti vseeno kaj se godi v socialistični -stranki v Italiji. Zato moramo ven iz omejenega obzorja v katerega nas t'ači usoda; ven iz naše patrifarhalične duševnosti, ven v široki svet, da se nasrkamo svežega zraku, da se nam ojači duh iti vid, da nehamo biti mali prebivalci Julijske Benečije, da postanemo zavedni in ponosni sinovi velike svetovne proletarske družine s katero imamo toliko skupnega, da komaj zapazimo odprta vrata male sobice v kateri bivamo v skupnem stanovanju.
Ampak sodrug Tuma ima vsekako prav ako je mnenja, da ni bilo nobenega povoda cepiti sodruge, ki so združeni v naših sekcijah. Sodrugi v naših sekcijah so bili vzgojeni v komunističnem duhu. V temduhu~je bllpisan tudi naš list Ni bil pisan v duhu frazerskega ekstremizma, ki ga odklanjamo. Frazerski ekstremizem, sodrug Tuma, ni doma pri komunistih. Drugod ga je treba iskati. Mi smo prepričani, da bo tega zla med nekomunisti veliko več kakor med komunisti Saj smo tudi povedali, da nima komunizem nič skupnega z maksimalizmom, TrlEor se ga Je^prRflgalo po Indiji, fftr smo ustaugvMI naše sekcije in če smo vršili vso agitacijo v komunističnem duhu, nismo se mogli in se nismo smeli zatajiti sedaj, ko se gre za to, da se izrečemo za eno ali za
drugo frakcijo. Morali smo biti in smo bili dosledni. Šli smo tja, ker je bil naš prostor. Predobro so nam v spominu dogodki, ki so se odigrali ob polomu Avstrije. Sodrug Tuma je bil Hini 7 "*m‘i	mi^njfnr^rotTsocijal-
patrijotumu, ki je vladal v naših vrstah. Ni mogoče pozabiti tako kmalu žalostnega dejstva ko so naši voditelji skrbeli bolj za to, da so šli sodelovati z meščanskimi strankami in, da so razdvojili proletarijat, kakor pa, da bi proletarijat združili proti meščanskim strankam. Raje so po ! magali graditi nove nrffanLme meščanskega nad- ’ VTkHJa kakor da bi bili skušali izkoristiti ugoden j trenotek v svrho delavske osamosvojitve.Jlujuja. narodnega osvobojenja je bila v njih močnejša od hrepenenja po osvobojenju proietarijata. Od izkušenj in brhkosti, Id smo jih doživeli ob polomu avstrijske armade pelje naša pot samo v komunizem. Sentimentalni internacijonalizem, ki vidi višek svoje drznosti v tem, da dovoli delavcu ene narodnosti spoštovati delavca druge narodnosti, smo zamenjal že davno z dejansko, orga-nično proletarsko internadjonalo, ki gre za tem, da odpravi vsakršno zatiranje in vsakršno izkoriščanje in, da zgradi družbo, v kateri bodo vsakemu zagotovljene vse njegove življenske, kulturne in narodnostne pravice. V tej internacijonali mora vladati idejna in duševna enotnost V njej riTTnesta za pofovičBrjc in ni mesta v njej za one, ki se~Tte -strinjajo-z njenimi načeli. Naš pro-ietarijat hoče biti član Tretje injernacijonaie' Ako smo ga torej vzgajali v komunističnem duhu, smo ga vzgajali v duhu nove internacijonaie. Ako smo mu priporočali komunistično frakcijo, smo ga hoteli ohraniti v Tretji internacijonali. Mi ga ne vod mo ven h nje, ne ven iz njenih vrst, ne ven iz njenih načel. V tem duhu je bil vzgojen in v tem duhu bi bde lahko oddale naše sekcije enotno svoje glasove oni tendenci, ki ji pripadajo. Zgodilo se je drugače. Vendar upamo, da se ne bo tako zgodilo. Bilo bi neravno, da bi se zgodilo kakor hočejo nekateri sodrugi, ki ne poznajo te enostavne razlike: V Italiji se mora stranka razdvojiti, ker so tam duhovi razdvojeni. Pri naši bi nar.al razkol v organizaciji nerazdvojenihl
dahov.—
Čutili smo potrebo, da napišemo te vrstice v odgovor sedrugu Tumi v kolikor je očital „Delu“, Ida le ponavlja izvajanja italijanskih ekstremistov. Pred drugimi napadi se ne bomo branili. Ker IDio pa že tako močno spojeni s socijalistično stranko v Italiji, da odmevajo tudi pri nas glasovi bike, ki se vrši v njej, smatramo, da bo potrebno se še vrniti k vprašanju razkola. Bodisi le zato, da pojasnimo in povdarimo še bolj razliko med komunizmom in socijalizmom, ki ni razlika v načelih marveč v taktiki, v bojnih sredstvih, ki lih hočeta vsaka izmed obeh struj uporabljati, da prideta do svojega cilja.
Ivan Regent
Ruj hoče dr. Tumo
Dr. H. Tuma je napisal v »Delu« dolg čla* nek pod naslovom »Naš položaj in razkol v stranki.« Ves članek je tako neresen in ne* logičen, da je res težavno odgovarjati BS. to kolobocijo resno in stvarno, izogibajoč se pi* krega sarkazma in ironije, ki človeku kar sili v pero.
Članek kakor tak sploh ni vreden _ od* govora; važnost dobiva članek le s tem, da pod njim stoji podpis dr. Tume, ki 6e sam imenuje komunista, in vsled tega je članek važen v tem pogledu, da nam njegova vse* bina dokazuje ravno nasprotno, da namreč dr. Tuma ni komunist.
Toraj k stvari! Začnimo pri koncu članka, kjer govori Tuma sledeče: »Hočemo ime »komunisti« ker je bil Karl Manc in je Lenin komunist, ker smo dejanski komunisti in nič druzega.«
Na drugem mestu istega članka pa čitamo: »moramo odklanjati ekstremizem v ruski obliki, ker niso dani za to stvarni pogoji v Italiji.« Kaj je to »ekstremizem v ruski obli* ki«? Vsak zaveden delavec ve, da to ni nič druzega, nego boljševizem ali komunizem, čegar svetovni vodja je danes Lenin; le dr. Tuma se dela, kakor da bi tega ne znal. —-Kdor se torej bori proti »ekstremizmu v ruski obliki,« bori se proti Leninu, in ker Lenin ni nič druzega nego točni izvrševalec programa Karla Manca, bori se tudi proti Marxu in proti njegovemu komunizmu, in nima pra* vice imenovati se komunistom, ker je v res* nici, čeravno se on tega morda ne zaveda, reformist najčistejše vode.
Da so dr. Tumovi nazori reformistični in ne revolucijonami, dokazujejo tudi stavki v članku. N. pr.: »Pozablja se, da v Julijski Benečiji prebiva slovensko in furlansko ple* me, ki se nikdar in nikomur ni uprlo s silo, marveč je bilo vedno pokorno svojim gospo* dom, in nima ne duševnih, ne stvarnih pred* pogojev za resen dejanski upor.« V tem stavku ni niti iskre komunizma, niti sledi revoluciionarnosti, marveč najčistejši malo* meščanski reformizem. Kaj je to: »pleme je pokorno svojim gospodom?« Komunistično revoluciio bo napravil vendarle proletarijat. ki je del »plemena«, kakor ga razumeva dr. Tuma: nam je torej važno znati, kakšen je proletarijat v kaki deželi, in nas čisto nič ne zanimajo malomeščanski nazori, o lastnostih raznih plemen. Kakor pa ie nesmiselno go* voriti, da se kdo jutri ne bo iokal, ker se danes smeje, ravno tako je neslano trditi, da ta ali drugi del proietarijata jutri ne bo re* volucijonaren, ker je bil včeraj pokoren. Kdor se hoče prištevati k marxistom. mora vendar znati, da revolucija ni odvisna od take ali drugačne lastnosti kakega »plemena«, marveč od gospodarskih in političnih nogo* jev danega zgodovinskega momenta.
Dr. Tuma trdi, da se mora proletarijat po* lastiti tvomic, podjetij in zemlje in tudi po* litične uprave v deželi. Da, popolnoma pra* vilno, ali to se da ^doseči. le nasilno, potom revolucije, s pomočjo pušk, topov in drugih takih igrač; to je prvič marxistično in drugič tudi popolnoma logično, ker resen politik si ne more misliti, da bo buržuazija kar tako zlepa izročila vsa svoja bogastva proletari* jatu. Toraj potom revolucije, nasilno bo mo* ral proletarijat iztrgati iz rok buržuazije vse to.
Dr. Tuma pa dalje pravi, »da v Beneški Juliji ni mogoče uporne akcije, in da tudi v Italiji ni še dana gotovost politične revolte.« Če je torej po Tumi nemogoča politična re* volta, so potem zaman vsi pouki in vse pri* dige o polastitvi tvomic itd. in nima nika* kega smisla konec gornjega stavka, ki se .glasi: »pač pa je zrela Italija potom strokov* nih organizacij za gospodarski prevrat v tem, da se proletarijat polasti tvomic in zemlje.«
Zmedenost pojmov dokazujeta najbolj sle* deča dva stavka Tumovega članka: »Bojna organizacija v velikem stilu za veliko poli* tično stranko, kakor je socijalistična, je ne* mogoča. Komunistična stranka ne more biti nego goapodarsko*revolucijonarna, politično pa v toliko, da izpodkopljuje inštitucije in oblike stare države.«
Ne, »inštitucije tat oblike« stare države ne izpodkopljuje komunistična stranka, marveč odpravljajo to delo protislovja, ki so v kapitalističnem sistemu samem; naloga ko* munistične stranke pa je v glavnem ta, da pouči proletarijat o neizogibnosti razsula kapitalističnega sistema, da ga organizira za nasilni napad proti meščanski državi (t .j. proti oboroženim silam, ki jo branijo) in da ga pripravi za novo organizacijo človeške družbe v smislu principov komunizma.
Komunistična stranka je toraj v nasprotju s tem, kar trdi dr. Tuma, — proletarska boj* na organizacija* predvsem politično*revolu* cijonarna, — ker gospodarski preobrat je mogoč — kakor je zgoraj, dokazano — le po političnem preobratu, po politični revoluciji.
Ker le potom take, nasilne, oborožene, po* litične revolucije pride proletarijat do one moči, do one faktične, materij alne in moral* ne neodvisnosti, ki mu omogoči izvršiti go* spodarsko revolucijo, t. j. zgraditi nov ko* munistični sistem 'človeške družbe.
Kdor ne razume teh osnovnih pojmov ko* munizma, ni komunist, marveč reformist in naj se še tisočkrat imenuje komunista ter trdi, da je soglasen z Marxom in Leninom.
D. Godina.
/ Rešim vpnionle
Med DAnnunzjjeth in italijansko vlado je torej prišlo do naj hujšega, do spora, ki se lahko vsak čas .izpremeni v krvavo klanje. Upamo si trditi, da spor ni pravzaprav več med D’Annunzijem in vlado, marveč med prvim in ogromno večino italijanskega prebi* valstva, kateremu se pač ne more zameriti, ako nima nobenega veselja do zopetnega prelivanja krvi. Pri vsem tem bi pa bilo, po našem mnenju precej otročje, ako bi dali vso krivdo D’Annunziju in njegovim legijonar* jem. Mnogo krivde imajo na tem, da je pri* šlo do današnjega položaja, vse dosedanje italijanske vlade, ki niso bile sposobne, da bi bile uvidele do kje zamore iti akcija legi* jonarjev in pa ljudstvo samo, ki se je prvot* no preveč navduševalo za reško akcijo. Reška akcija je bila spočeta in započeta v imenu nacijonalizma, ali, ako hočemo biti blagi,^ v imenu malomeščanske ideje o samoodločbi narodov. Hoteli so rešiti reško vprašanje iz narodnega, iz čistega narodnega stališča. Ra* pallska pogodba je vzela to v poštev v koli* kor so ji dopuščale notranje razmere v Ita* liji in v Jugoslaviji in v kolikor ji je dopuščal mednarodni politični položaj. Gospodarska stran reškega vprašanja je bila v Santa Mar* gherita Ligure docela pozabljena. Da ustre* žejo narodneStnemu idealizmu, so razkosali reško gospodarsko telo na dvoje in ustvarili nestvor, ki ni sposoben samostojnega živ* ljenja. To razume reško prebivalstvo prav dobro. Vendar je pripravljeno sprejeti Ra* pallsko pogodbo, da se reši sedanje kuratele legionarjev in da pride do dobrega ali slabega miru. D’Annunzio se pa ni mogel zadovoljiti z Rapallsko pogodbo, ker on hoče, da se pri* zna državo kakor jo je on ustvaril z imenom »Reggenza italiana del Carnaro«. Priznanje te države od strani Italije bi moralo pomeniti skorajšnjo aneksijo Reke po Italiji. Tega Italija pa po Rapallski pogodbi, ki jamči ne* odvisnost Reke, ne more storiti. Nadalje hoče DAnnunzio aneksijo vse Dalmacije in vse* ga severnovzhodnega jadranskega obrežja. Vesiti pripovedujejo, da radi tega, ker ni do* bil D’Annunzio dovolj podpore za svoje na* črte pri italijanskih vladah, ie računal na re* volucijo v Jugoslaviji in v Italiji. Res je si* cer, da se nahajajo na Reki črnogorski naci* jonalistični emisarji in hrvatski avstrijakantje ala Franck, Sachs in drugi. Zadnje vesti po* ročajo, da se je vršil na Reki, pod predsed* stvom D’Annunzia, sestanek kjer da je bil sklenjen velikopotezni načrt, ki naj bi pov* zročil v treh mesecih protimonarhistično re* volucijo v Italiji in v Jugoslaviji. Nismo v stanu vedeti v kolikor odgovarjajo te vesti resnici. Nekaj, pred čemur si ne moremo za* mašiti očes in ušes je to, da namreč D’An* nunzio pospešuje s svojim dejanjem in s svo* jim zadržanjem razpad Italije. In naj dela to še v najboljšem svojem patrijotičnem navdušenju, ostane to vendarle dejstvo, ki bo dobro ako ga primerno uvažujemo. Ne vemo kai bi se zgodilo drugim, ki bi delali to, kar dela D’Annunzio v imenu domovine, v ime* nu proletarske osvoboditve. Toda —- quod li* cet Jovi non licet bovi. Ni dovoljeno vsa* kemu, kar je dovoljeno njemu.
Včeraj je izdal D’Annunzio proglas na vse| italijanske mornarje, kjer jih vabi naj nei,
ubogajo svojih poveljnikov. Domovina, pra* vi, je danes samo na Reki, kjer je častno me* sto za vsakega resničnega patrijota. D’An* nunzio torej razkraja tudi italijansko mor* narico in italijansko armado. Italijansko me* ščanstvo nima kaj, da bi se preveč navduše* valo za svojega ljubljenca. Danes meni, jutri tebi. Puntarski duh, ki veje iz proklamacij jeti proletarcev*vojakov. In če se sme »ne* ubogati« v imenu domovine, bi se morda sme* D’Annunzia, bi se znal vendarle preveč opri* lo ponavljati to »neuboganje« tudi v imenu proietarijata.
Težko je danes soditi, kako bo končala reška afera. DAnnunzio je napovedal Ita* liji vojno zato, ker hoče dati Reko Italiji. On se noče ukloniti. Ali se bo morala morda ukloniti ponosna Giolittiejva vlada? Na sve* tu smo videli že marsikaj. Včasih porodi gr* meča gora malo miško, včasih se zgodi, da razjedo miške orjaške gore.
DANNUNZIO PROGLASIL NA REKI VOJNO STANJE.
RIM, 23, ,Na blokado, ki jo je v imenu vla* de proglasil gen. CavigUa, j'e odgovoril DAnnunzio s proglasitvijo vojnega stanja v ozemlju Kvarnerskega regemtstva. Proglas se glasi tako*le:
»Kdor se bo z dejanjem ali z besedo po* kazal sovražnim reški stvari, tega je smatrati sovražnikom. Doleti ga smrtna kazen z ustre* ljenjem, ki se ima takoj izvršiti.«
Vladne čete so porušile nekoliko metrov železniške proge pri Matuli ah in porezale brzojavne žice, ki so spajale Reko.
REŠKI PROSTOVOLJCI NAPADLI KA* RABIN JERJE.
En mrtev in dva ranjena.
RIM, 22. V sredo okolu 22. ure so vrgli reški prostovoljci pri vasici Jelenje ročno granato proti karabinjerski patruln En kara* binjer je bil ubit, a dva sta bila težko ranje* na. Napadeni orožniki so odgovorili na na* pad z močnim streljanjem in so zapodili le* gijonarje v beg. Vesti zatrjujejo, da je D’An* nunzio razširil reške zakone tudi na otoka Rab in Krk. S tem je jasno pokazano, da D'Annunzio zasmehuje m izziva po gen. Cavigliu izdana povelja.
STRELJANJE PROTI LADJI KR. MOR* NARICE.
RIM, 22. (S.) Včeraj je torpedni lovec »Zeffiro« patruliral v vodovju blizu otoka Krka, kjer se vije blokadna črta. Ko je pri* plul v višino Saninske, ki leži na severoza* padnem obrežju Krka, so ga sprejeli reški legijonarji s streljanjem.
ADMIRAL MILLO V RIMU.
RIM, 23. Admiral Millo je prispel v torek v Rim. Posvetoval se je v sredo z ministr* skim predsednikom in z ministrom mornarice, glede reškega vprašanja.
Italijansko zbornica
RIM, 22. Italijanska zbornica je danes spre* jela vladni predlog glede šestmesečnega pro* vizorija. Proti so glasovali samo socialistični poslanci.
Finančno stanje Italije
V nedeljski seji poslanske zbornice je po* dal zakladni minister Meda finančno poro* čilo o stanju državnih blagajn v proračun* skem letu 1919*20 z ozirom na prejšnje leto in z izgledi na obdočnost. Posledice svetov* ne vojne so segle državni blagajni do dna. Vojni stroški (za armado in mornarico) so se od predvojnega časa do danes popetorili.
Ministrov ekspoze se da izraziti v dveh točkah:
1. Državni dolg Italije, ki je pred vojno dosegal 13 milijard L, je poskočil danes na 98 milijard, katerim treba pridodati drugih 10 milijard predstoječega primanjkljaja. Ta primanjkljaj se bo moral pokriti z novim dolgom. — Julija meseca 1922 leta bo ita* lijanski državni dolg presegal število — 120 milijard L. Celotno državno bogatstvo pa je bilo pred vojno preračunano le na 100 mi* lijard L.
2. Da se doseže zmanjšanje državnega dol* ga, tekočega in nadaljnega primankljaja, ra* čuna zakladni minister na sprejem poslanski zbornici že predloženih finančnih načrtov (povišanje krušnih cen!) in na požrtvovalnost italijanskega ljudstva. —1 To sta dva računa, ki se ne obneseta zmeraj. —
Državni proračun za leto 1919—20 se za* ključu j e s pribitkom 8 milijard in 185 milijo* nov L. Ta pribitek pa se zmanjša na 2 mi* lijardi, kadar se odšteje primanjkljaj za stro* ške aprovizacije in prehrane.
Položaj za proračunsko leto 1920—21 se je temeljito spremenil. Primanjkljaj 12 mi* lijard in 141 milijonov L se zviša na 13 mi* lijard ih 430 milijonov L za potrebe držav* nih uslužbencev, za olajšanje draginje, za obnovitvena dela v osvobojenih pokrajinah in za javna dela. Predvideva se, da se bo proračun za leto 1920—21 zaključil s pri* manjkljajem okrog 13 milijard in pol, kate* rega se mora kriti z novimi dolgovi.
Za leto 1920—21 dosegajo predvidevani celokupni izdatki 24 milijard in 497 milijo* nov L prihodki pa 14 milijard 786 milijonov L. — Od izdatkov odpade samo za vojaške potrebe svota 9 milijard 837 milijonov L.
V času od 1. novembra 1919 do 31. okto* bra 1920 je krožilo v prometu 276 milijonov L novčanic več kakor prošlo leto. — Od 1. septembra t. 1. do danes si je morala država izposoditi v inozemstvu 2 milijardi 130 mi* lijonov L; od te svote je vlada vporabila 1 milijardo 852 milijonov in 926.000 L za na* kup žita in razun tega precejšnjo svoto za prevoz teh živil iz inozemstva.
Tekoči proračunski deficit znaša 13 mi* lijard, kateremu sledi drugi, skoraj v enakem ' znesku. —1 Državni dolg znaša 85 mili* jard (izključen je papirnati denar v prome* .... *
tu), in poleg tega je izdanih novčanic (vred* nostnih papirjev) v znesku 13 milijard L. Državni dolg znaša ravno 85 milijard L več kakor pred vojno. Skupaj torej 98 milijard.
Vojaški izdatki so se povišali vsled tega, ker vlada drži še vedno svojo vojsko polno* številno pod orožjem. Italijanske čete vidiš danes že povsod: na Dunaju in v Carigradu, v Nemčiji in v Mali Aziji. Mesto, da bi vlada potom demobilizacije znižala vojsko vsaj na normalno stanje in s tem odvzela ljudstvu veliko breme z ramen, mu hoče naložiti novo breme z zvišanjem krušnih cen.
Finančna poročila postajajo vsakokrat bolj obupna. Nedeljsko poročilo na bilo znak za* upanja, ampak znamenje pogina: Ne pogina delavskega, naroda, ki ne more izginiti kar tako s površja, ampak pogin vlade, ki je ta narod pahnila v tako globoko propast.
PROTI VOJAŠKIM ODLOKOM V JULU* SKI BENEČIJI.
RIM, 23. Poslanec sodrug Cossattini je vprašal vlado, kako da zamore opravičiti dej* stvo, da je v Julijski Benečiji še vedno v ve* ljavi zloglasni vojaški odlok od 29. novem* bra 1918, ki ga je ministrski predsednik sam v zbornici ožigosal. Omenjeni odlok je nam« reč oni, ki daje težke kazni, ki niso zaipopa* dene v navadnih zakonikih, proti onim, ki žalijo ali se zoperstavljajo orožništvu ali drugim političnimi oblastni jam.
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV V GENOVI.
GENOVA, 22. Vsled stavke pristaniških delavcev počiva v pristanišču 34 parnikov. Predsednik avtonomnega sveta je predložil načrt, da se poravna sporno vprašanje med obema strankama, delavski komisiji. Danes se je sestala delavska komisija k posveto* vanju, katerega o se udeležili zastopniki de* lavcev in delodajalcev. Zadnji so se izjavili, da se ne morejo še pogajati, ker pričakujejo svojo komisijo iz Rima, kjer se pogaja z vlado. Skušalo se je doseči začasen sporazum, toda ves trud je ostal brezuspešen. Mezdno gibanje pristaniških delavcev traja nadalje.
POIZKUSEN NAPAD PROTI RUSKEMU ZASTOPNIKU.
RIM, 22. Včeraj opoldne je prišlo v za* družno restavracijo nekoliko individuvov z namenom, da napadejo inženjerja Mihaela Vodovozova, trgovinskega zastopnika Sov* jetske Rusije pri italijanski vlaclii. Zarota se ni posrečila, ker Vodovozov slučajno ni obedoval v navedeni gostilni. Ni težko uga* niti, da spadajo ti elementi v vrste plačancev.
Jngoslovantfo Konstltnanta
Komunisti zapustijo zbornico.
BELGRAD, 23. Včeraj se je vršila seja skupinskih načelnikov in se je razpravljalo o vprašanju predsedstva in overovljenju mandatov. Na popoldanski seji je podal ve* rifikacijski odbor svoje poročilo. Starostni predsednik Pašič sporoča, da tvorita dnevni red prisega poslancev in volitev predsednika konstituante, treh namestnikov in tajnikov. Načelnik komunističnega kluba, sodr. Sima Markovič protestira proti opravilniku zbor* nice in prisegi. Markovičev govor motijo de* mokrati in radikalci. Predsednik prekine se* jo. Ko se poleže nemir v zbornici, nadaljuje Markovič med krikom in vikom! nasprotni* kov svoj govor, a predsednik mu odvzame besedo. V znak protesta zapustijo komuni* stični poslanci zbornico. Nato preide zbor* nica k prisegi, katero polagajo poslanci po obredih svojih veroizpovedih. Danes so pri* segli demokrati, soeijalni demokrati, repu* blikanci in mohamedanci.
Predsednikom konstituante je bil izvoljen s 192 glasovi dr. Ivan Ribar, pristaš jugoslov. demokratske stranke; prvim namestnikom Miloš Diokič. — Prihodnja seja se vrši šele 12. januarja.
RUDARSKA STAVKA V SLOVENIJI.
LJUBLJANA, 23. Pred nekoliko meseci je predložila Rudarska zveza Trboveljski dru* žbi spomenico, v kateri je zahtevala neka* tere gmotne in moralne priboljške za rudarje. Med zastopniki rudarjev in Trboveljsko dru* žbo so se vršila pogajnja, katera pa niso do* vedla do nikakega uspeha. Radi tega so sto* pili rudarji v Trbovljah in v ostalih rudarskih revirjih Slovenije v stavko. Tudi bosanski rudarji so predložili vladi spomenico, v ka* teri zahtevajo izpolnitev svojih zahtev v teku 21 ur. Med stavkujočimi rudarji vlada naj* večja solidarnost. Dosedaj ni zaznamovati nikakih incidentov.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA VIDIKU
LJUBLJANA, 23. »Jutro« prinaša iz Za* greba sledečo vest: Kakor v Bosni, tako se vrši tudi v Hrvaški mezdno gibanje železni* carjev, ki zahtevajo povišanje plač. ,Ni iz* ključeno, da izbruhne v kratkem železničar* ska stavka. Železniško ministrstvo ni še od* govorilo na spomenico, katero so predložili železničarji pred enim mesecem.
BolJievIKI se prlprnullolo na pohod o Mezopotamijo
BERLIN, 21. Sovjetska vlada pripravlja za prihodnjo pomlad pohod v Mezopotamijo, da osvobodi tamkajšnje tlačeno prebivalstvo in da na ta način zada občutljive udarce bri* tanskemu imperij alizmu v slučaju, da ne bi Anglija hotela čimlprej stopiti v trgovinske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. — Arabci do* line Tigris prosijo v neprestanih poslanicah sovjetsko republiko za nujno pomoč proti angleškemu tlačenju. V svrho prevažanja vojaštva v Mosul, so Rusi z največjo naglico začeli popravljati v Aserbejdžanu železniško progo Nakičevan*Bajazkl. Istočasno so se boljševiki polastili mesta Mogant in so pre* 1 jeti od perzijske vlade dovoljenje za svo* bodni prehod proti Korasanu.
IZ STRANICE
NAVODILA ZA STRANKIN KONGRES.
Vse one sekcije, katere hočejo biti z as to* pane na strankinem kongresu, morajo izpol* niti pristopno izjavo za kongres z imenom zastopnika ali zastopnikov, ki bodo zastopali na kongresu posamezne sekcije, in s številom vpisanih članov. Ako bo zastopalo kako seks cijo več delegatov, se mora navesti število glasov, katere bo predstavljal posamezni des legat.
Sekcije, ki niso še prejele pristopnih obraz* cev, naj takoj po dokončanem štrajku pošt* nih uradnikov brzojavijo strankinemu vod* stvu in navedejo gorinavedene podatke. Isto* časno morajo poslati strankinemu vodstvu vsoto 10 (deset) lir za vsakega delegata. Vsa potrebna pojasnila daje zvezno tajništvo.
Frakcija kofflOBlliv-asienzBonlstoa
tržaška skupina.
Prinašamo besedilo resolucije o revolocijonarnem par lamentarizmu, sprejeto proiio nedeljo na sestanku tržaških komuniutov-astenzijonistov. — Resolucija vsebuje kvintesenco komunistične taktike ne samo v volilnem in parlamentarnem boju ampak v delovanju in preseganju komunistov na političnem polju sploh. Druga vrlina te resolucije je njena jasnost in odločnost obenem. Vsaka dvoumnost je izključena! — Resolucija pride »e vse one sekcije, ki so sprejele imalnki program. Upamo, da bo resolucija sprejeta z odobravanjem in da oi jo naši sodrugi osvojijo z njenim d uh srn vred- ki jnora pronik-niti v vsako njih politično misel in akcijo. Resolucija se glasi:
»Skupina tržaških komunistov-astenzijonistov izjavlja, da je bil edini namen njenega obstanka pripraviti teren za ustanovitev prave komunistične strank«, popolnoma odgovarjajoče principom Komunistične internacijonaie; da bo ta njena naloga popolnoma izpolnjena šele tedaj, kadar doseže postavljeni si cilj, t. j., kadar bo komunistična stranka — ne le pristopajoča, kakor pravi objava našega osrednjega odbora — marveč tudi popolnoma odgovarjajoča načelom Komunistične internacijonaie, dovršeno dejstvo, ali pa kadar bo komunrstično-astenzijanistični frakciji mogoče zliti se v kako drugo skupino, ki bo še bolje odgovarjala namenom astenzijonistov.
Prehajajoč h konkretnemu laktu izjavlja tržaška sekcija, da je pripravljena združiti se z vsemi onimi komunističnimi frakcijami (ki sprejemajo Imolski program) in ki se nameravajo po izidu glasovanja na prihodnjem kongresu Italijanske socialistične stranke — tudi za slučaj, da ostanejo v manjšini — brezpogojno ločiti — ne samo od reformistov, ki so pred kratkem zborovali v Reggio E mil ti, temveč tudi od vseh onih elementov, ki so za ta-kozvano »strankino edinost« (Serratijevci), nadalje od onih elementov, ki so se izkazali, ali ki se bodo še izkazali do kongresa kot laii-komunisti s tem, da pokazu-jejo očitno njih simpatije do reformistov.
Drugi pogoj, ki ga stavljamo mi tržaški komunisti-a-stenzijonisti sodrugom elekcijonistom za popolno združitev z njihovo komunistično frakcijo (ki je za ločitev) je ta, da sprejmejo našo tezo glede revolucionarnega parlamentarizma, ki je popolnoma v soglasju z tezami, sprejetimi na II. kongresu Komunistične internacijonaie, to je:
Vsako udeležitev proletarijata pri buržuaznem parlamentarizmu — četudi se istega uporablja v revolucijo-narnc svrhe — smatramo mi kot tratenje proletarskih energij- Kljuk temu pa •prejemamo iz discipline brezpogojno in v raloti teze, tičoče se revolucijonarnega parlamentarizma, sprejete na II. kongresu Komunistične internacijonaie in neglede na dejstvo, da se je že omenjeni kongres izrazil c relativni mali važnosti tega vprašanja.
Ker smo tudi mi prepričani o maK važnosti tega vprašanja, se strinjamo popolnoma z mnenjem IL kongresa, namreč: da je antiparlamentarizem kot absolutno in tegorično odklanjanje buržuaznega parlamentarizma le naivna in otroška doktrina. Ravnotako smatramo mi logično, da je absurdno in neresno nasprotno: to je absolutno priznavanje brezpogojne potrebe konkretnega udeleževanja pri meščanskem parlamentarizmu.
Faktično je kongres le v splošnem priznal potrebo u-deležitve komunistov pri parlamentarizmu. V nekaterih slučajih pripoznava potrebo bojkota volitev, ali pa obratno: udeležbo pri reditvah a proglasivši istočasno bojkot parlamentu. Tudi je določil, da morajo komunistične stranke posameznih dežel same rešiti to, uvažujoč specifične pogoje danega trenutka.
K • moramo na podlagi tega konkretno rešiti vprašanje revolucijonarnega parlamentarizma, moramo radi tega premotriti te specifične podrobnosti sedanjega poli-ličnega momenta, od katerih je odvisna taktika naše bodoče komunistične stranke, kakor tudi politična situacija v Italiji.
1.) Komaj bo ustanovljena ital. komunistična stranka, bo ta še daleč od tega, da bi. zamogla podrobno umevati komunistični duh, politiko, taktiko in nauke komunizma. V njej bo vladala le dobra volja, stremeča za tem, napraviti iz njenih članov v vsakem oziru popolne komuniste. Mentaliteta pa bo ostala še za delj časa socijalno-demoknatična. Zato bo potrebovala stranka mnogo energij in dela, da bo v stanu izvršiti preobrat iz socijalno-demakratizma v komunizem.
V tej perijodi takozvanega detinstva komunizma pa bo jako nevaren vsak elekcijomaiični poskus.
2.) Poteg dela komunistične samoobrazbe, bo imela ■stranka težko nalogo razširjevati resnični komunizem med delavskimi masami in se bojevati ne samo proti odkritemu reformizmu, temveč tudi proti enemu reformizmu in socijaldemokratizmu, ki se skrivata pod plaščem komunizma (n. pr. enotni komunizem, socijalni patrijotizem i t. d.)
3.) Komunistična stranka bo morala vršiti
propagando in tehnično pripravljati sovjete. Ne pripravljati, temveč morala bo tudi bratoti pravi sovje-tizem pred modernimi falzifikati, katerih bo gotovo mnogo (primero imamo že v Avstriji, Nemčiji in Italiji — tu seveda se delajo le prvi načrti.)
4.) Katastrofalna politično-ekonomična kriza •• V Italiji razvija s tako naglico, da si bo morala komunistična stranka naložiti ogromno delo — id bo gotov« presegalo njene rile — za priboiegičeo in tehnično predpripravo komunistične revolucije. To bo morala izvršiti, da prepreči tako revolucijo, ki bi degenerirala ▼ anarhični, kaotični upor, ki hi nas privedel zopet v stari buržutzni režim.
Jemajoč vse to v obzir, se lahko predvideva, da bo morala nova komunistična stranka vspostaviti vse svoje energije in sredstva v to, da izvrši vse, kar ji narekujejo njene poglavitne naloge. Ko bo izvrženo, se bo lahko videlo, ako se bo predstavljala možnost žrtvovati energij in sredstev za potrebe postranske stvari reveia-cijsnarnega parlamentarizma,
Mi komunisti-astenzijonisti predvidevamo že sedaj, da ta možnost se ne bc nikdar pokazala, če pa bo večina komunistične stranke nasprotnega mnenja, bomo brezpogojno sprejeli strankine sklepe. V tem slučaju pa zahtevamo, da se komunistična stranka strogo drži tega, kar je sklenil II. kongres Komunistične tntemacijooale. To je: da se ne sme v volilni perijodi iti na lov za največje število mandatov, temveč naj bo to mobilizacija geslom proletarske revolucije. — In mi bomo vztrajali pri tem, da naj akcija parlamentarne skupine popolnoma odgovarja onim 12 točkam, ki jih vsebuje III. del (zadnji) tez, tičočib se revolucijonarnega parlamentarizma.
Komunistična skupina
Zborovanje komunistov Julijske Benečije.
Začasni pokrajinski odbor naznanja, da še vrši v nede ljo, 26. decembra, ob 11. uri v zeleni dvorani Delavske zbornice v Trstu zborovanje vseh komunističnih skupin Julijske Benečije. Dnevni red bo sledeči: 1. Ustanovitev zveze komunističnih skupin Julijske Benečije; 2. propaganda in organizacija; 3. slučajnosti. Na zborovanje i-majo pristop zastopniki komunističnih skupia večine ali manjšine, Id co se ustanovile v socijaliriičuih sekcijah. Razun teh smejo prisostvovati zborovanju tajniki mladinskih socijalističnih krožkov vse pokrajine kakor tudi komunisti onih krajev, kjer ni bilo desedaj mogoče ustanoviti komunističnih skupin. Sodruge se naproša, da pošljejo svojo pristopno izjavo h komunistični frakciji po možnosti pred '25. decembrom komunistični frakciji. Delavske zbornic«, Trst, ulica Madonnina 15, soba 17.
Začasni pokrajinski odbor.
KUMU
Sli si naročnik Jela“, ki it zagBvsniik feM koristi ib Blntt troiiie MM???
Domači vestnik
Božič o darilo
Z današnjim dnem izkazuje naš tiskovni sklad prvih desettisoč lir prispevkov, ki so jih nabrali sodrugi za svoje glasilo, za list brezpravnih in izkoriščanih. Naše delavstvo je dokazalo s tem, da zna visoko ceniti po* men in potrebo proletarskega tiska, ki ima nalogo, da brani nemaniče pred napadi mno* gobrojnih in močnih nasprotnikov, ko jiho* čejo ohraniti resnične proizvajatelje družab* nega bogatstva v temi in v gospodarskem suženjstvu in, ki ima težko, toda prelepo na* logo, da širi nauke komunizma na podlagi katerih bo zgrajena bodoča družba dela. Do* sti je desettisoč Kr. Dosti zlasti za naše de* lavstvo, ki ne živi v izobilju in je prisiljeno da računa takorekoč z vsakim vinarjem. Ven* dar ni še dovolj. Ne sme biti dovolj in naša naloga je, da gremo od teh desettisoč naprej, da damo našemu listu na razpolago vse kar potrebuje za obstanek in za razvoj. — Naš list nima bogatih botrov m nima bogatih fondov. Meščanski denarni zavodi so mu za* prti. Zaprte so mu blagajne trgovinskih^ in obrtnih tvrdk in skrbno so mu zamašeni žepi vseh nesocialističnih in neproletarskih kro* gov. Njegov obstoj in njegov razvoj je torej odvisen od našega zavednega delavstva. Nje* mu je namenjen, njemu služi, ono ga mora vzdrževati. Do danes je to delavstvo razu* melo svojo dolžnost in ni dvoma, da bo vr* šilo to dolžnost tudi naprej. Nabirajmo prid* no, kakor čebele, za svoje glasilo. Širimo list na način, da prodre njegov duh v naitemnej* še kotičke naše dežele. Kdor ga prečita, naj ga da drugim. Kdor še ni naročen, naj se na* roči. Kdor ni njegov odjemalec, naj postane. Kdor ni še dal svojega prispevka, naj stori to čim hitreje. ‘Kdor je že dal, naj da še enkrat. Delavsko gibanje nalaga proletariatu težke davke. Mora jih vzdržati, ker jih ne bo vzdržal mesto njega nihče drugi. — Prvih de* set tisoč nam prihaja kakor leno in bogato božično darilo. Mi se zahvaljujemo iskreno vsem darovalcem, vsem ki so se spomnili na* šega tiska, našega proletarskega gibanja.
Naprej po tej poti!
Zrno do zrna, pogača:
Kamen do kamena, palača!
Položaj starka državnih uslužbencev. Včeraj zjutraj sta bila s«. Passigli in Salvadori nujno poklicana na gu-_ bematorat, kjer jima je vlada sporočila nekaj točk v sovjetsko zadevi stavke državnih uslužbencev. Vlada pravi, da Je
bila iz disciplinarnih ozirov (1) primorana, da je izdala znano odredbo o zadržanju mezde držav, uslužbencem za čas stavke. V telegramu naslovljenem na civ. kom. Mosconija, izjavlja min. predsedntt Giolitti, da je pripravljen pogajati se u stavkujočind — le po končani stavki. Na to odklanjajoč« stališče vlade se je akcijski odbor stavke odločil, da priporoči stavkajočim povrnitev na delo. O tem naj stavkajoči odločijo potom referenduma, nakar bi to podala v Rim komisija držav, uslužbencev, da se pogaja z vlado o predloženih zahtevah. — Včerajšnji popoldanski shod je to tudi odobril in danes zjutraj bi se moralo vršiti med stavkajočimi glasovanje za konec ali za nadaljevanje stavke. Ker si pa akcijski odbor ni bil popolnoma na jasnem o vseh vesteh o stališču vlade, je na sestanku danes ponoči sklenil, da se referendum prinese na jutrišnji dan. Radi tega traja stavka dalje.
Vprašanje profesorskih snpientov. Osrednji Izvrševalci odbor »Zveze srednješolskih učiteljev Julijske Benečije« je sprejel sledečo resolucijo glede ureditve vprašanja profesorskih suplentov na državnih srednjih šolah v Ju lijaki Benečiji:
Z ozirom na odlok z dne 21. septembra 1920, št 9525 Naočn., s katerim uveljavlja Osrednji Urad za nove dežele kraljevine tudi napram suplentom Julijske Benečije enako postopanje, kakor napram suplentom utarih provinc.
s čemer se pa že itak slabo stanje suplentov le poslab ša v veliko škodo šole same,	'
s čemer se uvede razlika med poukom v nižjih in višjih razredih, kar pa nasprotuje enotnosti, ki je pri nas v veljavi v veliko korist šole, in s čemer se hoče napraviti prvi korak za odpravo službene pragmatike učiteljev v novih provincah, one pragmatike, ki zasigura učiteljem uglednejšo pravno stališče in omogoči tako šoli ono vzvišeno delovanje, ki je njej primerno.
zahteva Osrednji Izvrševalni Odbor »Zveze srednješolskih učiteljev Julijske Benečije«, da se postopa z vsemi suplenli na srednjih šolah Julijske Benečije tako, kakor to predvideva omenjena službena pragmatika, dokler me bo definitivno rešena šolska organizacija im pravno stališče učiteljev v teh deželah.
Svet delegatov Delavskih zadrug. Predvčerajšnjem ob 17. uri to je sestal na ustanovni občni rbor svet delegatov, ki ima važno nalogo, da vzdržuje zvezo med člani in upravnim svetom Deiavskih zadrug. — V imenu u-pravnega sveta je pozdravil s. Passigli navzoče zastopnike članov, kakih 80 pc številu, nakar bo zborovalci izvolili odbor za volitev predsedništva sveta delegatov. Potem je s. Pittoni podal poročilo o delovanju DZ od januarja de L decembra t L Napredek DZ je sijajen: Število članov se je zvišalo na 36.000. Enakega števila članov ni v Italiji dosegla še nobena ustanova te vrste. Vloge pri hranilničnem odseku skupno z obrestmi so dosegle 1. decembra 8 milijonov; koncem tega leta dosežejo 8 milijonov m poL Razprodaje je bilo do meseca novembra 8,316.725.34 L. S tekočim letom prekoračimo vsega skupaj ca 70 milijonov razprodaje. V prošlem letu je celokupna razprodaja dosegla še le 30 milijonov. — Iz poročila posnemamo nadalje, da so DZ vložile velikanske svote v zemljišča in porabile za nakup pohištva. — S. Pittcni je govoril še o novoustanovljeni šoli za uslužbence, o Vestniku DZ, ki je začel pred kratkim izhajati, o skladiščih na deželi, o zadružnih mesnicah, o oblačil-nicah in o potujoči razprodaji oblači. Povsod izvrstni vs-pehl — Po Pittonijevem poročilu so zborovalci izvolili v predsedništve sveta delegatov 4 člane. Ti so: Giovanei Lirusti, predsednik; Gicvanni Fontanot, podpredsednik; Pietro Colautti in Domenico del Seno tajnika. Po odobritvi predloga s. Pittcoija, da se poveri upravnemu svitu in predsedništvu sveta delegatov sestavljenje poslovnika za svet deL, *o se zborovalci razšli.
Iz ruskega ujetništva so pred kratkim dospeli v Trst, Gorjup Fran — Krajnavas, žup. Skopo; Leban Viktor, Sv. Lucija; Leščak Ivan, A vče; Lapajne Jakob, Ponikve; Rejc Ivar, Polubmj-Tolrain; Obid Pavel, Cerkno; Bedek Avgust, Idrija; Gorjanc Alojzij, Deskle; Sirk Andrej, Višnjevik; Mersnik Gregor, Poljane-Istra; Brnčič Josip, BrOgi-Kastav; Po&edelj Marko, Siun-Buzet; Kučič Anton, Moščenice-Draga; Ujčič Fran, Veliko Brdo-Jelšane, Mikuš Stefan, Pevma. — Vračajoči se vjetniki se nahajajo 'sedaj na gradu pri sv. Justu v Trstu.
Izkaznice za mlekarice. V smislu o&loka gen. civ. ko-mirarijata z dne 13. novembra t. 1. mora vsak, kdor prodaja v Trstu mleko na dom, na javnih ulicah ali javnih trgih, s 1. januarjem 1921. imeti izkaznico o istovetnosti, katero izda vaški ali občinski načelnik. Radi tega poziv-1 lja tržaška občina vse one oeebe, ki se bavijo s prodajanjem mleka in prebivajo v tržaški okolici, da se takoj zglasijo v občinskem uradu, prehranjevalnem oddelku, Piazza vecchia št. 1, v času od 8. do 11. ure ah pa od 16. do 18. S seboj naj prinesejo fotografijo ali kako listino, ki dokazuje njihovo istovetnost. Interesente se opozarja na določbe v čl. 2 gormavedenega odloka, na podlagi katerega se bodo vsi oni, ki kršijo to naredbo, aretirali in oddali politični oblasti v svrho kaznovanja.
KGflieraiHui umor In rop preprečen
Pisati o tržaških tatovih in roparjih bi provzročalo toliko dela, kolikor truda uprabljajo le oni, ki izvršujejo tatinski posel. Ne smemo si misliti, da vsebujejo krajevne vesti tržaških dnevnikov vse tatvine in rope, ki so v tržaškem mestu vsak dan, v obilnem številu ca dnevnem rodu. Piše se v jutranjih, piše se v večernih izdajah vseh listov o izvršenih tatvinah. Vse to je premalo, kajti mnogo in mnogo tatvin ne pride v časopisje, marveč ostanejo neomenjene. — V Trstu bi moral izhajati najmanj dnevnik na štirih straneh, da bi prenašal le poročila o v mestu izvršenih tatvinah.
Kako kradejo tržaški tatovi? Oni znajo izvrševati svoj posel tako drzno, večkrat tudi tako zamišljeno, da jim moramo priznati največjo in najpopolnejšo »strokovno izobrazbo«.
Prinašamo na tem mestu malo poročilo o podjetju štirih tatov, ki se 'slučajno ne morejo bahati zbog svoje duhovitosti
V Trstu v ulici Risorta št 10 biva mesar Luigi Simo. netta. Mesnico ima v ulici Garibaldi. Ker so vsevedni
tatovi prav dobo znali, da nese ta mesnica Simonetti precejšnje dobičke, so sklenili, da ga za vsako ceno ubijejo in da se polastijo njegovih knpčkov lir, ki so sedaj v Trstu vsled velike brezposelnosti in bližajočih se božičnih praznikov dovolj drage.
Za ta načrt je zvedel v starem mestu tajni policist tn je sporočil o tem na pristojno mesto. Poveljnik tajne policije je poveril podkmisarju Del Dettoriju nalogo, da u-krene vse potrebno v svrho preprečenja tega načrta ta v svrho aretacije drznih ptičkov. Del Dottori je zvedel tudi, da najnovejši tržaški tatovi ugasnijo v ulicah, kjet Izvršujejo svoja podjetja, najrajši ulične svetilnike, ker se ne pustijo od nikogar motiti.
Del Dottori je poklical mesarja Simonetto k sebi, da ga opozori na pretečo nevarnost Svetoval mn je nataa#-nc varnostne ukrepe. Luigi Simooetta je svoji ženi ha dvema mladoletnima hčerkama -poskrbel radi gotovosti novo stanovanje. Sam pa je prenočeval v svojem stanovanju, kjer so mu delali družbo Del Dottori in trije karabinjerji v civilni obleki, čakajoč na obisk ponočnih gostov.
Predvčerajšnjem ponoči, okolu prve ure, so se pojavili v uKci Risorta štirje mladeniči. Prvo njihovo delo je bilo, da ec ugasnili dva svetilnika, in tako je zavila črna tema ulico Risorta v svoj plašč. Približali so se k hiši Simone\-te in zlezli v vežo. Hišna vratarica je bila že prej obveščena po mesarju S. o nameravanem napadu. Radi tegs je čuvala, ker se je bala tudi za lastno kožo. Ko so se navedeni tatovi že nahajali v drugem nadstropju, je začela kričati in klicati na pomoč.
To kričanje je nočne tolovaje presenetilo; prestrašeni so pobegnili tja, od kjer so prišli Policijski agentje so jih sicer zasledovali, ali brezuspešno. Par ur kasneje so poskusili ti roparji rope* svojo večo, katera pa jim je bila ta krat res nemila. Ko so stopili v drugo nadstropje mesarjeve hiše, so jih razočarale postave policijskih *-g en tov, ki so tako dolgo pričakovali tega 'svidenja. Razvila se je mala brba, ki se je končala z aretacijo dveb tatov. Ostala dva sta še pravočasno pobegnila, a bosta morda prav kmalu prišla v roke onih, ki se bavijo z lov« lenjem tatov.
Kdo in kako stara sta aretiranca? Prvi se imenuje Rodolfo Licher, stanujoč v ulici Barbariga (Rojan); ima komaj 17 let in ga v družbi imenujejo »Torbo«. Drugi je iz Kopra in je za Ute starejši od Licherja- Imenuje se Francesco Surian.
Policijski agent Del Dottori, ki je izpraševal aretiranca, je dobil tale odgovor: — Naš namen je bil da bi izvršili nameravano podjetje brez vsakega ropota. Hišna vrata smo odprli s ponarejenim ključem. V veži 'smo sezuli čevlje in sedaj sva midva aretirana.
Eden izmed aretirancev je imel pri sebi tudi brivno britev. Izgovarjal se je, da mu jo je podaril njegov tovariš, ki se imenuje Ferdinande Samarin. Pozneje se je izv«, delo, da so hoteli z navedeno britvijo zaklati mesarja Simonetto. Zvedelo se je tudi, da je v ta načrt zapletenih deset tičkonr. Ti so odločili, da zadostujejo le štirje izvršitev tega zločinskega načrta. Policija raziskuje to zanimivo zaroto, da spravi te elemente na varno, ki imajo po mnenju policije celo vrsto zločinv na vesti
Iz dežele
GORICA.
Železničarji proti reakciji
Preteklo soboto zvečer se je vršil v prostorih Delavska zbornice sijajni shod železničarjev tega okraja. Goriški železničarji so kakor sodrugi železničarji v Št. Petru na Kiaan in dtugpd, protestirali proti reakciji, katero je s tako zvijačo uvedel min. predsednik Giolitti po celi Italiji.
Sodruge osrednjega odbora je zastopal s. Aghemo is Treta. Skoda je predsedoval a Tulipani, ki je na kratke pojasnil vzroke železničarskih zborovanj in podal takoj nato besedo a Agbemu. Ta je govoril podrobno o vsak
zločinih reakcije in predočil nam zgdovino naših prejšnjih zmago nosnih gibanj, na aadove katerih pa moramo še vedno čakati vsled neprestanega vladnega mešanja. Govoril je prati meščanstvu, ki se poslužuje vseh mogočih sredstev, da nbeži polomu, ki ga neizogibno čaka. Konča) je s pohvalo osrednjemu odbora za njegovo de« lovanje in s priporočilom na sodruge železničarje, da M trezno in disciplinarno oklenejo svojega sindikata. — Za besedo sta povzela še sodruga Čarati in Mantellini m pojasnila trenutni politični položaj v Italiji Sledila sta »Umanita Nova«, ki sta se priključila izvajanjem pred-jim sodr. Gnida in dopisnik anarhističnega časopoa govornikov. Shod je zaključil tajnik sekcije s. Menegotti porivajoč železničarje, na neumahujoči boj proti reak-
Višji kulturni svet
Ljudski oder Sv. Križ pri Trsta. Opozarjamo člane da
poravnajo zastale mesečnine vsaj do konca leta, da bo mogoče skleniti letne račune. — Kdor ima več časa Izposojene knjige se napreša, da jih vrne knjižničarju takoj. — Člane pevskega zbora opozarjamo, da se vršijo redne pevske vaje vsaki torek, četrtek in soboto. Prosimo jih, da prihajajo redno k vajam. Vaje se začenjajo točno on 20. url — Za prihodnje let' ta naprošeni člani da dvignejo nove izkaznice pri tajniKu in to vsaki torek in potek ob 20. do 22. ure, ob nedeljah od 10 do 12.
Odbor.
DeM Mične prireditve
cip«
Spredeta je biia tozadevna resolucija.
• • •
Aretacije fašistov.
Bcmboi napadi fašistov na tukajšnje prebivalstvo so znani: Prvi je bil oni na udeležnike Hov. pevskega koncerta. drugi na Narodno tiskarno in zadnji napad so izvršili fašisti na pristaš« republikanske stranke na gor. kolodvoru. Sele sedaj se je vlada, ki je doslej vse mirno gledala, zdramila in posegla v tabor fašistov. Sele sedal — ker jih najbrže ste rabi več. In še to le na pritisk rasnih političnih strank, ki v spomenici na civilni komisari-jat zahtevajo, da se napravi enkrat red in ukrene potrebne varnostne mere pred bodočimi napadi Oblast je aretirala sledeče fašiste: tajnika Zveze bojevnikov-fašistov, geometra Umberta UKvierrja, inž. Perflesa, Ettoreja Bonnese, Antonia Bressana, Gigantcja m Calligarisa.
IZ GORIŠKEGA.
2e večkrat smo pirali o bednem gospodarskem položaju učiteljev. Ne dolgo tega je dala vlada nekaj priboljškov; toda vse to je premalo za materijalne in duševne potrebe učiteljstva. Slednje prenaša težko breme neznosne draginje, živi bedno življenje, vsled česar tipi tudi šola. To občutijo tudi učenci, ki sanjajo o veselju in sreči, a vidijo resni, mrki obraz učitelja, kateri govori podu-čuje, toda ne živi k otroško dušo. Učitelj misli na »deficit« lastnih financ, na temno in vlažno stanovanje, a* svoje otroke brez tople obleke, brez zadostnega prepotrebnega kruha. Jasno je torej, da ne sme tako naprej.
Pred nekoliko meseci je g. Salata v imenu ©srednje vlade izjavil zastopnikom Učiteljskega sindikata, da bo ekonomsko vprašanje učiteljstva rešeno z vprašanjem poštnih uslužbencev. Torej sedaj je čas, sedaj je priložnost, da se izpolni damo besedo. Na delo, g. Salata ia izvršite, kar ste obljubili
LOKEV.
Pretečeno nedeljo popoldne je predaval v tukajšnjem Ljudskem odru sodrug Hreščak o predmetu:	»Socijah-
zem in narodnost«, o katerem je že jiredavai v Sežani ia ki je bil že na široko objavljen v »Delu«. Obisk je bil izredno dober in so sledili poslušalci prav pazljivo izvajanjem govornika. No. sodrug Hreščak je tudi dal svojim izvajanimi oni ljudski ton, ki je potreben, da so predavanja občinstvu razumljiva. Talrih predaavnj si želimo še mnogo in to nadejamo, da se bo tako zgodilo.
Ljudski oder Kontovelj priredi dne 26. grudna t. L svojo 6. veselico s sledečim sporedom: Pevske točke: . »Slava driu«, moški zbor; »Rožmarin«, ženski zbor; »Nazaj planinski raj«, meš. zbor; »Katrica«, moški zbor; »Studenček«, mešan zbor; »Naše gorč«, mešan zbor. — H koncu se uprizori veseloigra:	»Doktor	Hribar«.	—	Med
odmori posameznih točk, kake: ti: Ji pri plesu, svira presežka godba. Začetek točno ob 4. uri ppoldne.
Odbor.
Ljudski odnr v Sv. Križu pri Trsta priredi v nedeljo, dne 26 decembra burko »Moč uniforme« od J. Štoke, e petjem in spremljevanjem klavirja. — P« igri 'ples in prosta zabava. — K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Ljudski oder Bsikovijc priredi v nedeljo svojo prvo veselico v dvorani pri starem društu v Barkovljah z izbranim programom. Vspored je sledeči: Dramatični odsek predstavlja: I. V medenih tednih, komedijo v enem dejanju; II. U Sottoscala, italijansko farso v enem dejanju; III. II Šestino, ital. tragedijo v eni sliki. — Režiser V. Kodrich. — Pevski mešan zbor nastopi z več izbranimi pesmi v slovenskem in iatalijanskem jeziku. Prostovoljno nastopita pevski zbor zveze pekovskih delavcev in oni Kulturnega krotita z Grete. Pri odmorih ovirata mandolinistični odsek Kulturnega krožka z Rocoia in godba Kulturnega Krožka z Rojana. — Na vsporejiu je še šaljiva pošta, ples (začne ob 21. uri) in drugo. —j Vabimo vse sodruge is Sodražice, da «e te naše ▼riike , N veselice mnogoštevilno udeleže. Veselica bodi obenem :	NeprepeCtteiie	»One	.
izraz medtorodn« snBdsrtosti v dolnji okolici: znamenje	3 VStf jsko-nemŠkč	kTOOC
kulturnega sodelovanja barko vi janskih in bližjih krožkov in prijateljstva deiavca(ke) slovenske in italijanske narodnosti
Ljudski oder Sežana. Dramatični odsek Ljudskega odra Sežana uprizori v nedeljo točno ob 18.30 zvečer v dvorani g. Šmuca 0. Blumenthalovo in G. Kadelburgovo šaloigro v treh dejenjih: »Pri belem konjička-. Prestavil Jos. Maze. Vstopnice bodo v predprodaji od četrtka dalje v trgovini g. Štolfa. Igra se namerava v najkrajšem času ponoviti in sicer takoj popoludne ob 19. uri da bode tudi občinstvu iz bližnjih vati po set omogočen.
Odbor.
Za Tiskovni sklad „Dela“
Serjun Lovre, Plužne......................L	2'—
Lazar Franc, rudar, Idrija................*	15*—
Kos Anton, radar, Idrija..................„	5 —
Ljudski oder v Srednjih Škofijah, nabiralna pola St. 14, Korda Niko L 10, družina Bolčič L S, Pohlen Ant., Pohlen Karl, Muzlavič Avgust, Furlanič Josip,
Pohlen Angel, Hrovatin Rudolf, Pohlen Nazarij, Furlanič Alojz, Kozina Andrej,
Milok Anton po 2 L; Furlanič Josip L 4,	Pohlen Nikolaj,	Piciga Franc po
1 L;	skupaj....................... .	„	41-—
Skupaj	...	L	63-—
Prej	izkazanih	. . .	L	9949 90
Skupaj	...	L	10012UO
Tuja Nlata na tržaškem trsa
Trst, 23. decembra 1920
češko-slovaške krone
dinarji....................
leji • • •.................
marke ..«•••• dolarji »•«..»• francoski franki . . • švicarski franki . . . angleški fanti* papirnati angleški funti, .zlati . .
4-75 —	5-—
4-50 —	5	—
32---------- 33	—
7425— 75-—
35-----------36-—
39--------- 40	—
28-90— 2940
172*-------- 172*50
444'-------446 —
102*50 — 102-75 116- 118*—
Zobal Izginin s«3boda?
Voltaire in Montesque, znana francoska filozofa sta bila iznenadena nad svobodo go* vora, tiska in veroizpovedanja, ki sta je na* šla na svojem obisku v Angliji. Prišla sta v deželo, kjer je bila moč kralja znižana po* tom zvez trgovcev in plemičev do omamen* talnega simbola, ki je bilo zelo pripravno sredstvo za narodni hipnotizem. In tako ob povratku v Francijo nista mogla prehvaliti angleške svobode. »Kako ljubim odkritost Angležev«, je vzkliknil Voltaire, »in kako čislam ljudi, ki izražajo, kar mislijo.« —< »Anglija ima v tern momentu več svobode, kakor katerikoli drug narod na svetu,« je rejal Montesque. In vendar je bila koncem 18. stoletja svoboda govora v Angliji zatrta skoraj do korenine.
Thomas P.rirte je bil preganjan radi knjige »The Richfs of Man«, ki jo je izdal, poleg tega je biia zaplenjena tudi knjiga; kjerkoli *o se zbrali trije ljudje in so se pogovarjali o francoski revoluciji, je bil poleg Spij on; neki pastir je bil obsojen na 14 let ječe, ker je iziavii, da simpatizira s francosko revolu* cijc; v Edinburghu je bil zaprt vsak, ki je bil na sumu, da je razvijal liberalne nazore, rPošljite mi jetnikov, in jaz bom našel za* fconc, je izjavil neki sodnik. Radikalci so bili deportirani v Boanbay za dobo 16 let in me* sta Coleridge, Southey itd. so bila pognana v reakcijo.
Zakaj se je godilo vse to? Zakaj je svo* boda izginila? Največ zato, ker je bila vlada v nevarnosti pred pretečim mednarodnim navalom revolucijonarnega duha, ki je zavel iz Francije. Prva skrb vseh vlad je namreč ta, da si zasigurajo svoj obstanek in perma* nenco; in kadar jim preti nevarnost, se ne ukvarjajo z moralno stranjo in legalno teh* niko. Svoboda je luksurjoznost, ki pride do svoje veljave le v času, ko so vlade močne, ali pa kadar so posebno slabe.
Glavni faktor v svobodi in njene zasigu* ranosti v politični strukturi je bil spojen — kar se Anglije m Amerike ter mednarodnih nemirov tiče — z njenima geografičnima le* gama, v osamelosti od evropskega kontinenta. Poleg tega faktorja so imeli v tem oziru zla* sti v Ameriki veliko vlogo tudi drugi faktorji. V tem oziru je igrala veliko vlogo zemlja, ki se je je dobilo mnogo in jo je obdeloval vsak lahko svobodno. Če je imel človek en aker sveta, na katerem je delal, je bil vsled slabe komunikacije z zunanjim svetom po* polnoma samosvoj, in ni govoril mnogo o svobodi.
Ker so imeli' ljudje svoje orodje za pro* dukcijo in so kontrolirali razmere, pod ka* terimi so delaK sami, so si pridobili na ta način jak individualistični značaj. To so bili ljudje, ki so posadili na predsedniški stolec predsednika demokratične stranke — Člo* veka, ki je bil zelo nasproten zakonom, ki so bili proti tujezemcem in vstajam, In ki je dejal, da vlada, ki ne more prenesti kritike,
je vlada, ki se ji ne more in ne sme zaupati. Iz takih razmer se je razvila ne ile ameriška tradicija o svobodi, ampak ameriški značaj, ki vsaj ako je izbran po Atnerikancih, izraža žilavo neodvisnost in aktivnost. Iz tega ozadja so izšli ljudje s svojo inicijativo, s svojim pogumom in podjetnostjo — s tem, kar je napolnilo Ameriko s kapitani industrije. Na drugi strani so se zbirali v krogu Vitezov dela in pozneje v ameriški federaciji dela ljudje, ki so vodili s temi eiementi velike, in včasih uspešne boje. Le*ti so bili zadnje čase po* večini strokovno izurjeni delavci, in kot taki so se kaj radi ponašali z značajem osebnosti, ki gre ra svobodo. Pa tudi pri strokovno iz* urjenih delavcih je bilo v tedanjih časih iz* ražanje tega značaja osebnosti precej svo* bodne kali, kajti če je oostal tak posamezen delavec v okrožju svojega dela nezadovoljen, je pobral svoje orodje in je odšel na ne'2* črpan zapad. Tako ie bila koncem kan a v vsaki fazi življenja odprta industrijalna tekma. In kjer je bila ta tekma skozinskoz odprta, je cvetela svoboda.
Vse te razmere so izginile. Sigurnost poli* tične stnikture je minila, osamelosti na pre* riji ni več, osebno lastništvo orodja je izgi* nilo, in tudi strokovna izurjenost bo šla kmalu za vsemi ostalimi osebnostmi, iz ka* terih se je bil izražal značaj osebnosti. Far* mar je izgubil svojo neodvisnost in občuti prav krepko zanjko, ki mu jo opleta okrog vratu prekupovalec. Urednik, ki je ime! svoj časopis in je v njem izražal svoje vidike in
svojo kritiko, je postal danes, ko se ponav* Ijajo v tisočerih listih ene in iste laži za kup* Ijen denar, historični pobirek. Veleindustrija je pogoltnila celo kapitane industrij, in danes vedo tudi delodajalci, da so tukaj na milost in nemilost finančnikov. Prodajalci na dro* bno so zakopani v delo distribucije — po* stali so agentje velepodjetij; pisarji pri stro* jih, učitelji in drugi sloji po mestih, ki so se držali od tovarn in so živeli siromašno že dalj časa, prihajajo ob tej draginji v prole* tarske vrste.
Toda temeljni faktor v teh razmerah je naglo izginjajoči človek, ki je posedoval svoje produktivno orodje, s katerim si je bil urejeval svoje lastno delo in svoj lastni ob* stanek. Svoboda v sistemu, ki jemlje produ* centom z vsakim dnem več kontrole do pro* dukcijskih sredstev, se ne more dolgo (Ara* niti r*a površju. Svoboda temelji na oseb* nosti, in osebnost je vezana s kontrolo raz* mer posameznikovega dela, potom katerega se more producent izražati. Ta osebna svo* boda se je v zadnjih stoletjih krhala in krhala i ker ie mila vedno več in več kontrole nad Isvojimi delovnimi razmerami. Zadnja faza osebne svobode v tem procesu, je naloga iz* ginjevanje človekovega teško pridobljenega strokovnega znanja.
Kjer pride v poštev strokovno znanje, tam ostaja osebnost in nje značaj v veljavi in se ohrani vkljub vsem morebitnim drugim za* prekam, ki jih ustvarjajo razmere. Posebna izurjenost v gotovi stroki daje značaju pečat
individualnosti, in kaže človeka iz ostale me* hanične priprege kot posebnega stvarnika. Tak človek si ne pusti kartako jemati svo* bodo, če ni zato utemeljene podlage in do* brih argumentov. Splošen — industrij alen de* iavec se pod* preje in lažje podleže. Ob ru* tinskem mehaničnem delu njegova duša umira, in v njegovih možganih se ne pora* jajo nobene misli. Kot tak postane del stroja, ki je vanj vračunjen. In tako je danes za tr* g ovca in podjetnika idealna delovna sila tista, ki je brez strokovnega znanja. S tem v zvezi izboljšujejo iznajditelji stroje in nove znanstvene sisteme upravljanja dela,. ki je preračunjeno na vsako kretnjo delovnih sil. Na ta način so postale modeme tovarne ne* kakšne ure, katere je treba samo naviti, pa teče mehanizem — človeški in nečloveški.
Osebnost v ameriški tovarni postaja vsled tega vedno bolj neosebna in «e pogreza v mehanizem strojev.
Sedaj, ko* j e človeška osebnost tako redu* cirana in podvržena mehanizmu, je postala brez pomena. Ih ker postaja Amerika čim* dalje bolj natrpana z ljudmi, Iri so vsled me* haničnega ponavljanja pri debi duševno ubiti, postajajo ameriške tradicije o svobodi brez pomena; kaiti politična svoboda, kjer ni zanjo gospodarske podlage, ne nomeni nič. Iz našega industrijam ega razvoja ne moremo razviti Jefersone, pač pa Morgane, Armourje, Rockefellerje, — in če bi nehali govoriti o politični in osebni svobodi, bi bli bolj od* kritosrčni.	(Amer.	P.)
DELO ŽENE PROLETARKE
Žena
Smešijo ženo le oni, kateri so ji ukradK delež prosvete.
Nad polovico človeštva zastopa žena. — Oglejmo si, kake pravice je ckiriej imela? Smela je bki vse, le žene nel
Odreklo se ji je vsako pravico v javnosti; niti svojih lastnih otrok ni smela zastopati. Dali so ji sovaruha, da je zastopal njene otroke.
Ženo so podili v kuhinjo, k šivalnemu stroju. Potiskali so ji v roke kuhalnico in metlo. Podili so jo v otroško sobo, češ, da edino tam je njeno mesto. Ustvarjena, da je le za roditeljico; za vse drugo da. je nespo* sobna. V dokaz za to so tehtali njene mo* žgane.
Ako se je kaka žena povspela, ter strgala ozke vezi, kamor so jo ukleniR m si želela širjega obzorja in višjega poleta* ker ji< je bilo pretesno v onem ozračju, kamor so jo ukienili, nastal je šum v Izraelu; niso ji gli tega odpustiti. Ona, žena se je izneverila svojemu poklicu, svoji ženski nalogi ter hoče biti enaka možu.
Gorje pa ženi, ako je bila toli predrzna, da bi se upala stopiti v javnost, ali celo nas pisati članek v kak političen list. Prerešetali se ji kosti in obisti. Stikali- za njeno pre* teklestjo, nadzorovali njeno sedanjost. Urh pili so sc celo v njeno zasebno življenje. Pod strogo nadzorstvo prišel je celo njeni soprog, ako ga je imela; tudi njenim nedblž* n im otrokom ni bilo prizaneseno; sploh je bflo pod strogim nadzorstvom vse, kar je pfišlo-ž njo v dotiko.
Stlačilo se je ubogo žrtev v nekako ste« Ideno omaro, katero se je postavilo na sra« motni oder.
Bili so res žalostni časi za ženo, za razumno, globoko mislečo ženo, katera se je hotela otresti staroveških predsodkov, ter se p o v« nad vsakdanjostjo, da koristi človeštvu, eno, kateri je bilo pretesno med štirimi ste« nami; je bolelo njenih sovrstnic stisnjeno obzorje, ter želela jim je koristiti.
Duh jej je hrepenel po svobodi, ter se za« vedal svojega človečanstva, svoje misije v človeški družbi, svojih dolžnosti naprami člo* veštvu, napram svojemu zatiranemu in trpe« čemu narodu, napram sovrstnicam vseh na« rodov.	_
Taki so bili časi še nedavno. Tudi danes niso veliko bolji! Ako je žena kaj. dosegla— dosegla je le z naporom in proti volji moža. Sedaj sicer vidimo ženo v uradih; v tvorni* cah, in marsikje dela žena z uspehom, ter čisto nič ne zaostaja za svojim sobratom možem.	j
Ženo najdemo celo v srednjih m višjih šo* lah, ter se uči z isto marljivostjo, kakor njen sobrat sošolec, ter čisto nič ne zaostaja za njim.
Torej teorija o ženskih možganih nima dandanes veljave, češ da žena ima manj mo* iganov nego mož, ker je drobnejših kosti, a£ ta teorija nima nikake podlage, ker mo* žgani žene lahko istotako delujejo, kakor možgani moža, ter imajo ista svojstva, kakor moški možgani.
Povdarjala sem že, da možgani sami ne pinorejo delovati, ker so le nekak stroj ter podrejeni duši. Duša je ona, ki uporablja možgane za svoje duševno delo.
Duša pa nima spola, ne sme ga imeti. — Možka, ali ženska duša, je prava lastnica mo« žganskega ustroia. Plemenita, blaga duša bo uporabljala človeške sposobnosti v blagor človeštva, ter bo osrečavala. vso svojo oko* Bco, medtem ko bo duša pokvarjenega, du« ševno zlobnega človeka nesreča za vsakogar, Id pride ž njim v dotiko. Dolžnost naša je blažiti dušo in srce in človeštvo bo srečno.
Le kadar bo imel človeški rod; blago^ ple* meni to, za vse vzvišeno, dobrosrčno ženo, k takrat bo človeški rod srečen.
»Dajte nri ženo!« je vzkliknil Napoleon, »in jaz vam dam moža!« Nekoč vpraša Na* poleona neka aristokratinja, kedaj prične vzgoja pri malem otroku, ker bi rada svo* j«ga sinčka dostojno vzgojila. »Koliko je »tar?« jo vpraša Napoleon.
»Eno leto,« odgovori gospa«arifitokraiinja. »Je že eno leto zamujeno!« jo zavrne Napo* kon. Cerkveni učenjak sv. Avguštin je de* j«l: »Dajte mi dobrih mater in svet prenaredim.«
Dobrih mater nam torej primanjkuje, te) treba nam vzgajat*. Trpko se maščujejo vsi grehi moške ozkosrčnosti nad ženo. Dokaz mm ja bala ta grozna vojna. Tudi v tej vojni je igrala žena veliko vlogo. Moški svet je tudi v tej grozoviti vojni izrabljal žensko nevednost in njeno duševno omejenost. — Tiidi spletkaroaje na dvorih je pripomoglo, da je vojna pošast imela tako bogati plen.
Ah, da je bila žena res žena; duševno vzgojena, da se ji je vzgojilo dušo m srce — vojna pošast bi ne bila pokazala svoje ostu* dne glave, ter bi ne bila morila nedolžnih človeških žrtev.
Pa tragedija v zaledju; Kdo naj jih opiše. Kdo naj opisuje obup nioža. ki se je po dol* g|h mukepolnih letih vrnil v svoj ljubljeni dom? Kako je sanjal v vojnem jarku o za* 'ionski sreči, ko se povrne živ domov, k ljubljeni družici in dragim, otročičem. — Prišel je zaželjeni dan. Želel si je imeti pe» ruti, da objame zvesto mu družico in poljubi ljubljene otročiče. AH kako razočaranje! — Zena mu ni) hitela nasproti, ni se ga oklenila, kr zjokala veselja na njegovih prsih. Mračno fli ie sprejela, izogibala se njegovega po* gleda. Ozrl se je naokolu, ter videl v zibelki malo bitje, ki pa ni bilo njegovo. Kdo naj opile njegov obup, po petletnem) groznem trpljenju? Sesedel se je nesrečni mož na 9to* Beo, zakril si obraz ih se spustil v krčeviti jek. Ni jokal, ko so švigale krog njega gra* nate m bombe. Ko ie vojna pošast bruhala
proti njemu ognjene strele in. ga dušila s stru penimi plini. Ni jokal tam, ker tolažila ga je zavest, da po tem smrtnem trpljenju ga čaka zvesto srce. Bodrila ga je misel, da v daljini nekdo misE na njega, ter mleli za nje* ga, da mu vojna pošast ne škoduje. Ta za* vest ga je osrečevala v najstrašnejših tre* nutkih.
Ali bi ne bilo bolje, da bi ga bila vojna pošast ubila, zadušila, ter bi mu bila prihra* nila gorje, katero je hujše od smrti. Oropan je zakonske sreče; rojstni dom mu je sedaj tuj! Postal mu je dom nesreče, dom gorja' Življenje za njega nima nikake vrednosti, nikakega zanimanja. Strto mu je srce! - Ta* kih slučajev je na tisoče! Na tisoče strtih moških bitij!
Da je bila žena vzgojena res za ženo, spremljala bi bila ljubečega soprog* dušev* no. Ne mogla bi storiti takega zločina svo* j emu soprogu, svoji družini. —- Ni omadeže* vala svojega ženskega poštenja? Nežno bitje, kateremu je dala življenje bode imelo postlano pot le s trnjem, z britkostimi in solzami. Nihče ga ne bo ljubil, nihče negoval niti njegova lastna mati. ne! Vse te nesreče in tega gorja je kriva žena, ker ni bila vzgojena za ženo.
One žene pa, ki so se zavedale svojega ženskega dostojanstva, svojih ženskih dolž* nesti žene, hčere in matere; One žene so strle vojni hidri glavo, da jih ni dosegel stru* peni plin, katerega je bruhala od sebe. Le taka žena je osrečila povmivšega se soproga ki je toliko trpel vsled krivde drugih. Ve* drega čela tekla mu je naproti, ter se sreče in veselja zjokal^ v njegovem objemu. Srečni presrečni mož, ki ima tako ženo!
Zensko osvobojenje (emancipacija) ne tiči v tem, da žena slepo posnema moža in nje* go ve razvade: Svobodna ne bo ako bo kadila, tekala po kavarnah, našemljena s Športno čepico. kratkim krilom; z jopičem prikroje* niin po moškem kroju. To ni žena, katera se zaveda svojih ženskih dolžnosti, to je — ženski nestvor. Ta ženski nestvor Ie škoduje ženskemu spolu, ter ga smeši pred celim sve* tom.
Prav imajo moški; ako se takemu ženske* mu nestvora smejejo, ker res drugega ne za* služi. Žensko osvobojenje mora biti drugačno temeljiti mora na resni, stvarni podlagi. Že* na mora težiti za tem, da dohiti možu v na* predku; da jo slednji ne bo smatral ne za igračko in svojo zabavo ali tudi ne za neum* no opico, katera posnema le njegove slabosti, a njegovih kreposti ne pozna.
Kadar žena doseže ono stopinjo izobrazbe, da bode mož videl v ženi svojo vrstnico na duševni stopinji, ji bo slednji z veseljem podal roko, ter jo povabil seboj v hram pro* svete in znanstva.
Videl ne bode v ženi nižjega bitja, katero ne zna misliti, bitja, katero ga ne more razu* meti; pač pa bo videl le resno, izobraženo, umno ženo, katera hoče žnjiim delovati na polju splošne prosvete im človečanstva.
Takrat bo žena splošno spoštovana, ker bo zastopala mesto, katero ji je določeno v člo* veški družbi.
Dalje je bila druga skupina, katere prej niti opazila nisem.
Imeli so čudno krinko na obrazu, da jim nisem mogla videti lica.
Hitela sem k skupini, ter prvemu snela čudno krinko z obraza. Obstala sem. Bil je drag znanec s katerim sem se pred leti po naši cvetoči livadi sprehajala.
Strme sem gledala njegov zmučen obraz. Krinka mu je zarezala globoke rane, ter mu spačila nekdaj krasen obraz.
Nemo sem gledala žalostni prizor, po licu so mi polzele solze.
Ne jokaj sestra, reče mi junak«mučenik. Pojdi in reši še ostale brate m sestre; tisoče in tisoče jih je. Vsi imajo moralno krinko na obrazu. Reši jih, da ne bode prepozno!
Hitela sem, da snamem grozne krinke z obrazov.
Sami znani obrazi! Dragi znanci iz srečnih dni!
V ozračju je zadonelo:
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! — Mir ljudem na zemlji je veličastno zadonelo od vseh strani.
Vsa slepci, gluhi, hromci; posebno oni, ka* teri so bili rešeni morilnih krink, ponavljali so: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Ki so dorbe volje — je odmevalo.
Zbudila sem se, ter plašno zrla krog sebe. Zvonovi so veličastno zvonili, ter oznanjali, da se je Krist rodil.
Rodil se je, ali nam ne še!
Ah, Krist kdaj, povej, kdaj, se narodiš nam, ki te tako željno pričakujemo?
pravice kot visokošoici. šele Sedaj smejo polagati predpisane izpite, šele sedaj jim je dana prilika, da lahko dosežejo visokošolsko diplomo.
In pomisliti moramo, da je Anglija vendar središče ženskega gibanja.
In ako dobijo žene volilno pravico, ne bodo vendar vse postale odvetnice. Še vedno bo ostalo toliko in toliko žen, ki bodo v družini opravljale delo kakor dosedaj, ali bodo vsaj v stanu, da lahko razpravljajo o življen-skih vprašanjih, ki so tudi socijalnc-političnega značaja, ne samo vprašanja hišnega gospodarstva.
Kaj je storila Sovjetska Rusija za ženo
Uresničenje komunizma je le mogoče, ako vlada popolna bojna skupnost med možem in ženo, ako so tudi žene volne in zmožne, sodelovati pri zgradbi novega družabnega reda, lepše in boljše bodočnosti. Osvobodi* tev žene iz gospodarske odvisnosti in od iz* koriščevanja izven družine in v družini, in s tem tudi osvobojenje iz duševnega hlapčev* stva mora tvoriti najnujnejšo nalogo prole* tarske države.
Sedmi november 1917, ko so ruski delavci vspestavili diktaturo, znači tudi za ženo prvi korak osvobojenja iz tisočletnega suženj* stva. Triletna proletarska diktatura v Rusiji ie dala ženam več pravic, več svoboščin ka* kor meščanska vlada v desetletjih.
Ko je zagospodoval ruski prole tari j at, spremenil se je naenkrat pravni položaj žen* ske. Žena je dobila aktivno in pasivno vo* lilno pravico v vse javne ustanove, dobila je pravico, do vseh uradniških služb.
Sovjetska država nudi ženam možnost in priliko, da izrabijo te pravice; sovjetska vlada je ublažila gospodarsko odvisnost žene od moža, odpravila je žensko suženjstvo v hiši.
Upeljalo se je splošne delovne šole, ki nudiio vsem dečkom in deklicam- brez izje* me, isto izobrazbo; ustanovilo se je strokov*I ne šole za delavce in delavke in stem ss skrbi, da se izobražujejo žene za poklic rav* notako kakor moški.
Medtem ko so žene v vseh kapitalističnih državah slabše plačane kot možje, čeravno opravljajo -isto delo kakor moški, čeravno delaio več časa in čeravno opravljajo celo teži e delo kot moški, so v Sovjetski Rusi ji upehane enake plače za ženske in moške. V nobeni državi se ni storilo toliko za materin* sko varstvo. Zadnje tri mesece nosečnosti in prva dva meseca po porodu dobivajo ruske žene podporo v višini' cele plače. Proletarske žene. ki niso delavke ali pa nimajo nikakega zaslužka, dobivajo tudi gmotno podporo za čas nosečnosti. Isto določijo po višini krajev* nih delavskih plač. Doječe matere uživajo na delu v tovarnah polurni odmor vsake tri ure.
Vse matere dobivajo za prehrano novo* rojenčka doklado skozi 9 mesecev in razun« tega 18 metrov platna za opremo otroku. Vse je urejeno, da delavka, ki je postala mati. lahko opravlja 6voje delo, ne da bi škodila otroku ali lastnemu zdravju.
V »Delu« smo že večkrat pisali, kako skrbi Sovjetska Rusija za prehrano, obleko in izobrazbo otrok; naglašali smo tudi, kako ustanavlja Sovjetska vlada otroške vrtce in dome za otroke od 1. do 16. leta. Na tem mestu se hočemo le .omejiti, da opozorimo na olajšave, katere nudi Rusija svojim ženam. Na ta način se jih razbremenuje od skrbi in žrtev in ženam je dana prilika, da se udej*
flrtrtu Al /v m	L	   _	- J   _
NASTJA:
Božična slika
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
Zdramila sem se, zamaknjena poslušala ubrane glasove: Njim, ki so dobre volje!
Ozrla sem se krog sebe. Smrtna tišina, nihče se ne gane: Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki so dobre volje! je odmevalo v zračnih višavah.
Sem li^ sama? Res ni nikogar v moji bli* žini? Dvignem se, ter opazujem, kje da sem in kako sem tukaj sama, popolnoma sam»?
Opazila sem v svoji bližini bitje, afi nisem mogla ničesar ločiti. Prisluškujem! Ah da, to so vzdihi. Moj Bog! Toraj nisem sama? Slava Bogu n* višavah in mir ljudem na zemlji! je zadonelo v bližini. Noč je postala jasna, da sem lahko videla daleč na okolo.
Njim, ki so dobre volje! je odmevalo. V moji bKŽini so bila bitja, ki so si mela oči pa so se zopet polegla. Drugi so planiH po* konci, s težkim vzdihom napenjali ušesa ter prisluškovali, odkod prihaja ljubko petje. —• Preplašeni se ozirajo okrog. Le malo jih je bilo med njimi, ki so razumeli ubrano petje. Turobno so ponavljali:
Njim, ki so dobre volje!
Zakrili so si oči, podprli glavo; med prsti so zdrknile pekoče solze, sto in stoletja za* držane solze. Glas iz višave je klical turob* no: »Mir ljudem na zemlji! Njim, ki so do bre volje!«
Planila sem po koncu. Nudil se mi je grozni prizor. Oni, ki si manejo oči, so slepi, popolnoma slepi! Nikdar ne bodo videli be* lega dne, božjega solnca, krasne narave. — Nikdar niti svojih dragih.
Oni, ki napenjajo ušesa, so gluhi. Revčki gluhi, popolnoma gluhi! Nobenega zvoka ne bodo več slišali, niti glasu svojih dragih.
Oni pa, ki so hoteli vstati, leže kakor po* sekani hlodi — brez nog; v suženjstvu so iz* gubili noge.
Kaj pa oni, ki so hoteli planiti pokonci? Kaj je pa njim zakaj ne vstanejo? Zakaj leže tako, kot da bi bili pribiti k tlom? Ah oni so plakaH, ker so v suženjstvu že sto in sto* let j a.
»Rešeni ste suženjstva!« rečem ukazujoče. »Veselite se prostosti. Nocoj je sveta noč — božična noč. Ne čujete li petja, ki se glasi iz daljave?«
»Ne moremo. Slišimo petje, ali vstati ne moremo. Težki okovi nas tišče k tlom!« Hi« tela sem k njim
Prikovani so bili, ter se niso mogE ganiti z mesta.
stvujejo na širšem polju kakor samo v dru*
žini m da se izobražujejo 6 eitanjem, z obi* skovanjem shodov in s sodelovanjem na istih itd.
K tem dajšavam j-; pripomoglo prav rano* go dejstvo, da se je z diktaturo razvil obsežni sistem ljudskih kuhinj, da ima n. p. vsak obrat lastno kuhinjo in da delavci in delav* ke same ustanavljajo in upravljajo te kuhinje, pred katerimi se morajo naše beraške jedilnice naravnost skriti.
Je samoobsebi razumljivo, da niso mogle samo gorinavedene postave in uredbe popol noraa premeniti položaja žene v družbi, da ni mogel iz trpinčene, prezirane domače živali, kar na mah postati svoboden človek. Ka* kor je osvobojenje delavskega razreda delo delavskega razreda samega, tako mora biti osvobojenje žene iz vsakoršne odvisnosti -delo žene same. Potrebno pa je vstrajno m neumorho prosvetno delovanje med ženami, Ici naj jih vzgoji v tem smislu. V proletarski državi, ki je stavila vsa izobraževalna sred* stva, vse duševne ustanove (šolo, tisk, gle dališče, kino) v svojo službo, obstajajo čisto druge možnosti za izobraževalno delo med žeuami, kakor v kapitalistični državi. Toda najizdatnejše sredstvo, ki se ga uporablja v Rusiji, da se osvobodi ženo iz družinske sužnosti in od osebnih interesov obstoji v »propagandi z dejanjem«. Na vseh poljih družabnega življenja, izobrazbe kakor vzgoje, bolniške oskrbe kakor ljudske prehrane, pridelovanja in razdeljevanja življenskih po* trebščin, se pritegne žene k delu, da sodelu jejo na strani moža, da soodločujejo, da od* pravljajo stare nedosta-tke in da vstvarjajo. Fn sicer se ne pritegne k delu onih par žen, ki razpolagajo s posebnim znanjem in s po« sebno izobrazbo, marveč ravno maso ne* izobraženih, vsled predvojnega kapitaHstič* nega ruskega režima neukih žen in deklet iz ljudstva.
Lahko nam je dokazati, da miorajo ruske žene pod komunistično vlado prenašati bedo in lakot. Toda ravno dejstvo, da je komu* nistična družba kljub strašnemu položaju, v katerega je pahnil kapitalistični svet mlado proletarsko državo kmetov in delavcev, to* liko storila za ženo, veliko več kakor v vseh meščanskih državah, nam kaže,- kaj mora prinesti komunizerrt ženam, kako se mora razvijati življenje žen, ko pride po vsem svetu — kakor v Rusiji — njih usoda v nji* hove lastne roke, ko bodo žene delale, se žrtvovale za veliko idejo, soodločevale in vladale, s svojimi tovariši o socijalnih in go* spodarskih vprašanjih.
Dolga stoletja spolne sužnosti so napra* vila ženo potrpežljivim, vstrajnim. Ti čed* nosti ji bodete uspešno orožje v boju proti sovražnikom, proti tlačiteljem- ženskega spola.
Žensko vprašanje
(P® Rosi Sosrt -
Minulo je že mnogo let, premenjale «o se oblike družabnega življenja, dogodki se odigravajo za dogodki, a žen sko vprašanje ni že rfeSeno. Rimska vlada je sicer po za koau priznala ženi volilno pravico, veda istočasno prihaja. na dan s starim vprašanjem. Po njenem mnenju mora žene secirali psihdogično, bijoiogično in patologič-no, razkrojiti s« je mora materijalno, da zvemo, je li žena zmožna opravljati poverjeno ji nalogo ii pravico.
Soglašamo, da »e mora ženo opazovati, proučevati. Potrebno je, da>e proučuje in razstavlja njen živčni si »tem, da se- s pozornim očesom raziskuje tajne kotičke njenega srca, a najbolj zanimiva naloga je, spoznati njene možgane, gledati in odkriti sedež ženskih misli, da lahko pretehtamo in izmerimo njeno inteligenco. To moramo storiti boš v 'sedanjem trenutku, ki je največje in odločilne važnosti v zgodovini žene, v dobi moralnega osvobojenja žene.
Ali more prenašati žena gotove telesne napore kakor moški spol?
Ne! odgovarjajo nekateri opirajoč se na izkušnjo.
Torej je žena nežnega telesa, šibke telesne zgradbe. Hvaliti in slaviti mora delo radodarnega očeta Adama, ki si je izdrl rebro, da podari avoji družici življenje. Toda ako ne more žena prenašati na svojih plečih kvintal-skib bremen, so žene, ki so v stanc prenašati todi taka bremena — poseduje žena fizični odpor, ki ga zastonj iščemo pri možu. Glede obeh spolov vlada zakon kompenzacije.
Nekateri porečejo: saj »e ne gre v tem slučaju za telesno meč! Potrpljenje. Devetmesečna norečnost je enaka največjim telesnim -naporom. Devetmesečna nosečnost pomeni v gotovih slučajih neprestano borbo, marmkake-mu moškemu nepojmljiv trud in napor. Nekateri bodo pripomnili, da je narava obdarila ženo s tem odporom; dobro. Je to ravnošsta narava, ki je podarila moškemu spolu telesno moč.
Kolikokrat je morala ženska vsled prezgodnjega poroda na operacijsko mizo, da s« ji je rezalo 'elesn-i sestavine, da se je rešilo novorojenčka, h pri tem ie morala prenašati bolečine,- katere za more prenašati ie žena. Slavni gjnajkolog N, ki je operiral na tisoče žen, je rekel: — Ako bi morali mi moški prenašati najmanjši del porodnih bolečin, ki jih prenaša lena, bi umrli žc samo iz strahu pred istimi
Priroda, prva harmonija la lepota, tehta * svojo zlato
tehtnice* vsako delo in njena dela niso nepopolna. Priroda je skušala postaviti ženo in moža na isto življensko stopnjo: Komur primanjkuje dinamične sile, temu daje fizični odpor. In s fizičnim odporom je oblagodarila ženo.
Iz navedenih izvajanj nam je popolnoma dokazano, da ima žena lastnosti, ki so kos vsem dnevnim, duševnim in materiialnim nalogam.
Ako ima mož bolj globok um, ima žena bolj praktičen in prisoten duh; ako ima mož možgane, ki vstvarjajo, ima žena um, ki presoja in tehta. — Dajmo torejtudi ženi svobodo in. neodvisnost; odprimo ji visoke šole, ki so bile dosedaj pristopne le moškim, odprimo ji akademije, u-stanove socijalne vzgoje: dajmo ženi luč človeške svobode; saj je vendar žena vstopila v tovarne, v delavnice in urade. Kjer opravlja svojo službo vzorno, -svojim -močem in svoji izobrazbi odgovarjajoče. Dajmo ji -možnost, da se izobrazi, in videli bomo njeno veljavo, njene uspehe.
V grški dobi je imela žena svoje pravice v življenju, bila j® vladarica družine, bila je absolutna gospodinja, da dela po lastnem razumu. V krščanski dobi je zadobil pojm o družini drugačno obliko in vsebino, in srednji vek ni gotovo branil žene in njenih pravic ki ji gre jo po naravnih zakonih, še dandanes se nahaja žena v služab nijfkem razmerju napram možu.
Mož bi hotel, da bi bila žena poštena, a istočasno jo zapeljuje, da zadosti svojemu mesnemu poželjenju. Potemtakem moramo reči: ako zapelje žena moža, pomeni, da -jo mož najprej na to pripravlja in zapeljuje.
Pripomniti moramo, da se je ženo stoletja vzgojevalo v to. da premaga in zapelje moža, ker hoče biti mož premagan s takim orožjem. Le vzorni in kremeniti možje si izvolijo ženo kot pravo tovarišico duše in misli. Strahopetci bodo odgovorili: Ako dopustimo ženi pristop v javne urade in na odločilna mesta, potem bo šele nered... Smešno!
Koliko tragedij seje mož? Koliko življenj uničuje or., ki pravi, da vzdržuje red? in koliko družin pogubi on, da zadosti svojemu spolnemu nagonu?
Razun nekaterih prosvetljenih duhov bi hotela večina moških, da ostane žena večna sužnja, plen moškega do-padajenja, dekla moža, kateri ji odreka vsako državljanske pravico. Mož bi hotel biti absoluten'gospodar. Toda ne ramo žene so nežne; tudi možje so frivolni . . . Ako je žena od vseh pravic in dolžnosti izključena, je razumljivo, da se ce bo mogla razvijati,
Letos »e je ▼ prvič dovolilo ženam na Angleškem pri-, stop na univerzo v Oksfotdu. Imajo te vi«okoš©ike enako njenim očetom, oziroma vzgojiteljem ir. ne*
Je-li človek res vzvišeno bitje ?
(Piše: Nastja. — Nadaljevanje.)
Rekla sem v zadnjem nadaljevanju: Vzga* jajmo si dušo in srce. Tudi danes povdarjam to! Kaj človeku pomaga, ako je tudi: bogat, ugleden, zdrav, močan, ter ima precejšne dohodke, ko pa je njegova duša nepristopna vsaki plemeniti misli. Ako ne moTe čutiti ni* kakega sočutja do svojega trpečega, bolnega in stradajočega sočloveka.
Človeštvo bode vedno bolehalo, ter ne bode zmožno povspeti se višje, ako bode zane* marjalo ono, kar ga povišuje nad navadna bitja. Pravimo navadno: Ta in ta je do* brega srca! Ali pravilno bi morali reč -ii On je dobrodušen! In ne do* brosrčen, ker tudi srce je le nekak stroj naše duše.
Zato sem zadnjič povdarjala, vzgajajmo si dušo in srce, kar je pa eno in isto! Stariši se na primer posebno zanimajo za lastnega otroka, da mu ne primanjkuje ničesar. Skrbe, da otrok napreduje v šoli, žele da po* stane ugleden mož, ali žena. Trudijo se, da pride da imenitne državne službe, da postane bogat itd. Ali nihče se ni brigal, da bi že malemu otroku oplemenil dušo-. Brigal se ni nikdo za malo bitje, kako misli, kako čuti do svojega tovariša; posebno pa, ako je ta ubogega, revnega stanu. Ne oče ne mati se ne brigata, da bi njtuno dete; bodi sinček, ali hčerka, postalo plemenit, blag, dobrodušen človek. Ni moj namen tu opisovati natančno, kake duševne dolžnosti imajo stariši do last* nega otroka, ker /to opisovanje spopolnju* jem na drugem mestu.
Materi hočem polagati na dušo njene dol* žnosti do nežnega bitja, ker le ona je pokli* cana po naravi, da ©plemenu j e dušico svo* j ega sinčka in hčerkice, da postaneta vredna člana človeške družbe, ter bodeta, ko dora* šteta, pomagala graditi ogromno stavbo člo* večanstva in človeškega blagostanja.
Človeška družba potrebuje ne samo iz* obraženih ljudi; pač pa tudi vzgojenih, ple* m enito* vzgojenih članov človeške družbe. Tebi pa, dragi delavec, priporočam, ko si izbiraš družico skozi življenje: Ne išči pri svojej bodoči družici, ničesar drugega nego njeno plemenito dušo.
Ako ima ta zaklad, odtehta vse drugo! Bogatstvo, lepota ne more ti nadomestiti plemenitosti tvoje bodoče družice, katera bode mati tvojim otročičem, bodočim čla* nom človeške družbe. Kaj pomaga tebi, ako se trudiš, mučiš da preživiš družino, ako pa tvoja lastna žena ti doma kvari in zapostavlja tvoj trud?
Ako tvoja žena —i mati tvojih otrok za* strupi j a nežno dušo s sebičnostjo, krutostjo in drugimi takimi izrodki? Napačna vzgoja je napravila toliko gorja človeški družbi, da bo treba z nova začeti. Skrbelo se je za vse mogoče, da se je zatiralo, kar bi se moglo negovati.
V dokaz nam je bila ta grozovita vojna, Ako bi bile ljudske skupine in narodi vzgo* jeni, kakor bi morali biti, bi ne bilo prišlo nikdar do te grozote, katere se bodo spo* minjali pozni rodovi. Zgodovina bode z ogorčenjem pisala o nas, ter nas slikala kot nekake nestvore ker nismo mogli in ne znali preprečiti tega svetovnega gorja.
Bili so plemeniti možje, kateri bi bili radi preprečili, ali bilo jih je premalo in njih moč ni mogla upreti se grozovitim napra* vam, katere je izumil sam peklenšček, da je napravil iz človeka najkrvoločnejšo zver. Veda, znanstvo, različni izumi, kateri bi imeli služiti v blagor človeštva, vse se je porabilo, da se uniči človeka in njegova najkrasnejša dela. Kaj naj napravi mala skupina trezno mislečih za blagor človeštva vnetih mas, ako je nekaj umetno vzgojenih diplomatov — brez duše in vesti — razpolagalo z tako groznimi sredstvi, ter so morali milijoni si* romakov slepo ubogati grozno vojno pošast? Vlorali so milijoni najnedolžnejših ubogati vojne nestvore, ter moriti, uničevati človeka n njegova dela; drugače bi jih postreljala vojna pošast s svojimi groznimi napravami. Edino sredstvo, preprečiti te grozote bi bilo: vzgojiti človeka tako, da stre vojni pošasti grozno glavo, ter jo napravi neškodljivim.
Mi vsi imamo taka sredstva na razpolago; začeti moramo pri malem detetu! Vzbuditi pri malem nedolžnem bitju stud in gnus pred vojnim zmajem in pred vsakim patrijotiz* mom. Doslej smo mi sami pripomogli, da je prišlo do te grozote, nevede in nehote. Ku* povali smo sinčkom dušo zastrupljajoče igračke. Sabljico, puškico, bobenček, železne ali lesene vojake. PustiH smo, da se je sin* ček vadil v streljanju — mahal krog sebe s sabljico — se vežbal v vseh vojaških kret* njah. Smejali smo se nežnemu otroku, ako je znal posnemati pravega vojaka; češ to bo junak.
Zastrupljali smo sami nežno otročjo dušo, ter ga pripravljali počasi, ali temeljito za morilca svojega bližnjega, svojega sočloveka.
Maščevalo se je to naše početje kruto nad nami in nad našimi otroci. Začeli smo pri igračkah zastrurljati dušo onega, kateri bi /z? nam moral biti svet. Mi pa smo napravili v svoji nevednosti slepo orodje vojni pošasti in
>vateljem tega strašnega vojnega zmaja '3 vsi smo krivi, ker smo bili slepi, tu nismo gazili, kako se nam zastruplja dušo m srce r umetnim načinom, ker vsi smo molili voj* »ega »boga«, ter mu pokladati na žrtvenik Obveške žrtve. Začeli smo pri igračkah, ter Se naslajali, ko je sinček ubiral vojaške trde Korake, našemljen z vojaškim »oako« na glavi, leseno puško na rami, ob strani pa že* jezno sabljico: To bode junak! smo vzklikali. Jtes je postal junak, ali bolje bi bdlo za njega in za Človeštvo, da bi tčga junaštva ne bil poznal nikdar!
Pa šola, nas ni li vzgajala tudi ona ju* tiskom?
Učitelj*vzgojrtelj je bil suženj vojne upra ▼e, ali naprave. Namigovalo se mu je od agoraj, da mora vzgajati junake*moriIce, ter Sprejeti je moral med svoje učne predmete vojno junaštvo. V šolskih knjigah je kar mrgolelo, takih junaških činov.
Spominjam se, kako sem morala deklami* jati kot malo dekletce »Špartanko«; že ta* krat je moja otroška duša čutila nekak od* por napram materi, katera je umorila last* nega sina, ki je pribežal k njej, ker se mu je studilo moriti nedolžne ljudi.
Pa »Vukasovič!« Marija Terezija, ki je vspodbujala mladega Dalmatinca k junaš* tvu? Naštela bi lepo število takih primerov, ka r:ri pa so že itak znani cenjenim čitate* ljem, ter mi jih ni treba navajati. Navedla sem te male dokaze, le zato, da čitatelji mi* čHjc, kako smo bili umetno vzgojeni in se nismo sami zavedali, da nas vzgaja sam državni ustroj za morilce. Državnikom
Ž; bil glavni namen zastrupliaii nežne otroš* e duše, da jih pozneje uporabi kot mrtve ‘Stroje za svoje vojne roparske namene.
Nas vseh dolžnost je, da v bodoče prepre* Šimo take zločine! Boj moramo napovedati: Otroškim igračam:	Puškam dasi lesenim,
jabljicam, bobenčkom, »čakom«, vojakom lesenim in železnim.
Tudi treba spraviti iz prometa vse kar za* str upi j a otroško nežno dušo. Toraj vse vojne naprave, bodisi katerekoli oblike. Otrok jih ne sme poznati niti v igračkah.
Paziti je treba tudi na šolske knjige! Iz* trebiti treba iz čitank vse ono, kar je v nas* protstvu z vzgojo z duševno vzgojo. Pustiti treba učitelju*vzgojitelju, da on določa be* rilo ali čtivo, ker on kot vzgojitelj najbolj pozna otroško dušo, ter bode tudi vedel, kaj se prilega nežnemu otroku, da postane zna* čajen in pošten človek, ko doraste.
Proč s »špartanko« in »Vukasovičem« iz šolskih knjig, izločiti vse ono, kar nam kaže na vojaško junaštvo, ker to ni nikako ju* naštvo, pač pa razbojništvo, ker vse vojne do sedaj so strmele le za tem, da ropajo in podjarmljajo.
Postavljalo se je spomenike vojaškim ge* oeralom, ali sličnim ljudem, ali nikdar do da* nes se ni nihče še dovolj goreče zavzel za to, da se postavi spomenik kakemu človekolju* bu. kateri je koristil človeštvu. Pač pa se je navadno postavljalo spomenike le onim, ki •30 uničevali človeško blagostanje in člo* veško življenje.
Ako hočemo napovedati vojno vojni; mo* ramo najprej uničiti vse ono, kar rodi vojno. Moramo ljudstvu povedati in odkriti vse one spletke in zvijače, katerih so se posluže* vali državniki, da so že pri malem detetu zastrupljali nežno dušo, ter zavajali stariše, Ida so bili deležni zločina zastupljenja duše nad lastnim otrokom.
Marsikdo bo ugovarjal: AK to je bila ven* dar obrt, ter je od te obrti živelo veliko ljudi, ki so izdelovali te otroške igrače? Izumijo naj obrtniki kaj takega, da bodo nežno dušo otroško dvigali in ne zastrupljali. Koliko reči se lahko iznajde za dečka, da se igra, ter se pri igri bistri um in blaži srce, ter dviga otroško dušo le k lepoti prirode, katera gotovo ne bode zastrupila nežne otroške duše.
Priroda je naj lepši vir za otroško dušo. Tam najdejo obrtniki toliko lepega in vzviše* nega, da se bodo, kar čudili, kako so mogli prezreti tolikaj lepot in krasnih reči za ne* žno deco.
F. K.:
Priroda v bogoslužja in bajeslovju prvotnega M
(Nadaljevanje.)
II. Rastlina v bogočastju in bajeslovju.
Ona čudežna sila pretvarjanja biva po mnenju prvotnega človeka tudi v rastlinah; ona vseobča duša prehaja tudi vanje in iz njih. Tudi rastlina se mora tedaj pretvoriti v drugo bitje, bitje, ki je napol rastlina in na* pol človek, ali pa napol rastlina napol žival. Primitivcu se to ne zdi prav nič neverjetno, temveč povsem možno. Zato obožuje silo pretvarjanja tudi v rastlini. In tako se ne smemo čuditi, ako nam kulturna zgodovina ali pa modema etnografija pripoveduje o rastlinah, ki jih obožujejo, »molijo« ple* mena.
Od tega ni niti toliko časa preteklo, niti med kulturnimi narodi. O Slovencih beremo, da so Kobaridci na Tolminskem še leta 1331. častili neko sveto drevo ob svetem studencu.*) Da je bilo to drevo gotovo lipa* o tem ni 'dvoma, ker so si Slovenci že od nektlaj izbrali lipo za svoje sveto drevo (»lipov bog«), ker se je odlikovala pač po svoji rasti, dolgo* žitju, dišavi itd.
Jedro rastlinskega kulta, krog katerega se osredotočuje oboževanje rastline, je namreč vera v drevo življenja. Ce se le količkaj se* znanimo s starobabilonskim, iranskim, gr* škim, indijskim, židovskim, germanskim bajeslovjem, srečamo v bajki o stvarjenju sveta vedno neko »sveto drevo«. To »sveto drevo« pa ne nastopa nikoli samo, temveč stoji vedno v bližini izvirka življenja, v bližini »žive vode«, in med koreninami drevesa, ali pa v njegovih vejah je vedno kača, ozi* roma zmaj. To sveto drevo stoji v prasvetu, v deželi pradedov, kamor se bo vrnil nekoč človek.
1 Dr. J. Gradca: »Zgodorisa slovenskega naroda«, ’ I. zvezek.
Od tega bajeslovnega drevesa je prešel prvotni človek potem k drevesu bogoslužja, t. j. k drevesu, ki raste na tej zemlji in je oboževanja vredno. Gozdovi so bili najsta* rejša svetišča človeštva. O Slovencih vemo, da prvotno niso imeli zidanih svetišč, temveč so »darovali bogovom« v gozdih pod »svetim drevesom«. Isto je bilo med drugimi plemeni. In umetniško ostro izšolano oko bo še danes spoznalo v grških tempeljskih stavbah njihov izvor, ker veličastna stebrišča, ki jih obda* jajo, niso drugega negoli v kamnu izražena drevesna debla. Steber — drevo!
Vsako drevo seveda ni postalo »sveto«, kakor tudi vsakojaka žival ne. Prvotni človek je kajpada izbiral med drevesi po posebnih znakih, po rasti, starosti, obliki. Izbralo si je to in ono pleme drevo za praočaka svojega rodu, za svoj »totem«. In zopet si moramo priklicati mi Slovenci v spomin ono čudovito čustvo, ki nas kljubu tisočletni kulturi nav* daja, ko stojimo košati stoletni lipi nasproti Mi vidimo v lipi nekaj več negoli drugi na* rodi. Kaj je ta »več«? Zdaj pravimo, da je to »simbol«. A kaj je bil našim pradedom ki o simbolih še niso ničesar slišali?
Globoko noter v krščanske čase, skozi ver srednji vek se je morala boriti krščanska cerkev proti častenju dreves, oziroma drevesnih duhov, ki jih je prvotni človek r posebno vnemo ljubil. Povsem se ta drevesm' kult še do danes ni dal zatreti.
Z idejo drevesa smrti in življenja je prvotni človek tesno združil idejo o čudotvor* nem zelišču. Rastlinstvo je bogata živilska zaloga, a hkrati je prva lekarna človeštva Stara čarovniška vera m zdravilska ved? hodita roka v roki pri spoznavanju zdravilni!-in zdravju škodljivih, strupenih rastlin. Mar sikatera rastlina je izborno služila čarovništvu potom svojih opojnih lastnosti. Uživan? na ta ali oni način ie omamila živce, navidezno prestavljala človeka v povsem drugačen svet, »pretvarjala« ga. Tako n. pr. tobak in iz raznih rastlin pridobljene opojne pijače ki so bile nekoč sredstva starega čarovniškega bogočastja, a so danes — prozajično dovok' — končale v krčmi.
Druge rastline je prvotni človek zope* oboževal, ker so imele zanj nekaj skrivnost nega na sebi. Ali jim ni vedel za seme, a1: ihn — zajedalkam — ni našel korenin. Mer’ Slovenci je igrala in igra praprot še vednr odlično ulogo. Praprot je bila posvečen” Perunu naših pradedov. Zataknjena za podboji duri je varovala hišo Perunove strele.
Bistvo tega častenja leži. po Julhisu Hartv v veri v neko vsemogočno Čarovniško rastlino ki najčesteje izraste iz človeške, živalske al: božje krvi. Primerjaj bajko o »Zlatorogu« iz čegar krvi so izrasle čudotvorne rože.
Imamo med kulturnimi narodi še neka-' spominov na to oboževanje rastlin. Cvetice ki še dandanes sadimo na grobove preme nulih, imajo prvotni pomen živo spomin j ari na tesno vez med umrlim človekom in rastlinstvom. Naš »mlaj«, naše »božično drevesce« z obešenimi darovi spominjajo še danes n p drevesni kult prvotnega človeka.
III. Kamen v bogočastju in bajeslovju.
Zakaj je človek pričel oboževati kamen, da se najbolje dokazati, in sicer zopet na po* dlagi modernega domnevanja, da človek n1' oboževal pri rodne predmete same ob sebi. temveč ono domnevno silo pretvarjanja, ki se pojavlja v njih.
Kolikor nam more kulturna zgodovin? povedati, je bilo prvo orodje in orožje člove* ka izdelano iz kamena. Mislimo si le takega prvotnega človeka, ki si n. pr. izdeluje kame-nito kladvo, ter za to določeni kamen tolče in bije z drugim, ali pa ga brusi ob drugem kamenu. Kamen se pri tem ugreje, iz kamen? skoči iskra. In začuden primitivec zasledi v kamenu nenadoma dvoje različnih duš: ene kamensko in eno ognjeno, v katero se je pretvorila prva. In s tem je podana osnovna ideja šamanistične, fetišistične pravere o simbijozi ali dvobistvenosti ter o sposobnost1 pretvarjati se. Pri tem pa še ne konča. Človek je kamen prenaredil v orodje ali orožje. Zda: mu ta kamen ni več kamen, temveč neka-povsem drugega, kar ima čisto drugačne nove moči in lastnosti. Človek je podal kame* nu z obdelovanjem novo dušo.
Tako je začel človek oboževati kamen, namreč obdelan kamen. V paleolitični dobi. t. j. v najstarejši kameniti dobi, ko je človek kamen le surovo obtesal, najdemo le sledove kamenega kulta. Ta kult pa se visoko dvigne v neolitični dobi, t. j. v poznejši dobi, ko je človek jel kamen tudi brusiti. Obdelovanje kamena in častenje istega hodita toraj vzpo* redno pot. Doba kamene kulture (kamena doba) je hkrati doba kamenega kulta. Ta kult se je visoko razvil, vedel je človeka do kame* ne umetnosti Kamen postane oltar, postane »sveti« kamen, v katerem biva neko božan* stvo, ki mu je treba darovati. Seveda postane to le s tem, da poda človek kamenu neko go* tovo obliko, ali da vsaj vreže vanj neko zna* menje, nek obris, neko sliko, ter ga s tem razlikuje od drugih kamenov. To vrisavanje v kamen se razvija in napreduje postopno skozi tisočletja, dokler ne zadobi kamen sled* njič človeške poteze ter postane kip. Eno pa je gotovo, namreč da s kamenitim kultom vprvič nastopa svečeniški stan, svečeništvo. Vsepovsod, kier se ta kult razvija, srečamo naravnost razkošnost v daritvah za umrlimi. Animizem, vera v čarovništvo, fetišizem, šamanizem obvladajo povsem človeški rod.
In v tej dobi opazujemo, kako skrbno si človek izbira »sveti kraj«. Sveto mesto ozna* ča pričujočost svetega (drevesa, svetega kamna in svetega izviika. To so trije znaki ki so skoro nezdružljivi.
V Evropi osobito v severnem delu Evrope najdemo že zgodaj visoko razvit kult kame« na. Izraža se ta kult v tem, da je takratni Evropejec postavljal veliko kamenje v poseb* nem redu. To postavljanje kamenov ozna* čarno z besedama »megalitična kultura« (kultura velikih kamenov). Ta kultura se izraža v treh oblikah, in sicer se zovejo take kamene skupine:
a) menhirji ali bautakameni, (dolgi ka* meni);
b) kromlehl (krogli kameni);
c) dolme ali kamene mize, (gomile).
Tu sem se pridružujejo umetno nanešeni
griči, nasipi in grmade, ki jih je človek tudi itsvtjal.
Menhirji (men = kamen, hir = dolg; kelt* sko) so sirovo obklesani kameni od 2 do 9 metrov, včasih celo do 24 metrov visoki, ki jih je takratno ljudstvo često privleklo z oddaljenih gor ter jih postavilo navpično v gotovem redu, navadno v ravnih vrstah raz* vrščene v velikem številu. Pri Camacu na Francoskem stoji še danes krog 3000 menhir* jev. Razvrščeni so od vzhoda do zahoda v deveterih do trinajsterih vrstah, širokih 300 metrov in dolgih 4000 metrov. Pomislimo le ogromno delo, ki ga je opravilo tedanje ljud* stvo s svojim okornim orodjem, da je te kdmene odlomilo od skale, bbkjesalo, pre* peljalo in postavilo na odbranem mestu, pa moramo sklepati na močno versko idejo, ki ga je tedaj obvladala.
(Dalje prihodnjič.)
Roške koncesije Inozemcem
Sovjet ljudskih komisarjev je vsled vedno se ponavljajočih povprašanjih po koncesijah strani inozemcev izdal brošuro, ki vsebuje gospodarske in pravne koncesijske pogoje glede oddajanja koncesij solidnim inozem* ;kim gospodarskim organizacijam. Za konce* sijo se plača del izdelkov, katerega se določi ootom pogodbe. Od pogojev posameznih koncesij je odvisno, da se podaljša koncesij* ski rok v svrho popolnega zavarovanja rizika in pri izvrševanju pogodbe uporabljenih teh* ličnih naprav. Vlada ruske socijalistične fe* 1erativne sovjetske republike jamči za nalo* :eno premoženje pogodbenikov, katero se re sme niti zapleniti, niti rekvirirati in niti lodružabiti. Pogodbeniki imajo pravico, da la teritoriju sovjetske republike jemljejo na telo delavce; držati se morajo veljavnih de* 'avskih zakonov in posebnih pogodb in jam* Mti najetim delavcem in uslužbencem var* stvo življenja in zdravja in določenih delav* nih pogodb. Vlada ruske socijalistične fede* -ativne sovjetske republike zagotavlja vsem koncesi j onarcem. da ne bo kršila ali izpre* menila koncesijskih pogojev potom vladnih ikazov ali naredb.
Največje važnosti in najbolj dobičkanosne o gozdne koncesije zapadne Sibirije, v guber* niji Tjumen, Turinsk, Tobolsk, Omsk, Tomsk. 'enisejsk, katerih gozdna površina znaša 4 Trilijone hektarjev. V navedenih gubernijah 'e 18 milijonov kilometrov plovnih rek. Razun Leh gozdnih zakladov ima Sibirija na severu obilo bogatih rudnikov premoga, železa in oli. Velikega pomena so tudi agrarne konce* sije v Uralu, zapadna Sibirija. V to svrho je "amkaj na razpolago 3 mili ione desiatin zem* Me. Sovjetska Rusija je glede različnih kon* -resij že sklenila nekatere pogodbe z neko inozemsko vlado.
Iz pretekTosn mntfenefti generala Balahealta
Praško kontrarevolucijonamo glasilo »Vo* Ma Rusiji« prinaša sledečo karakteristiko po* -aženega kontrarevolucionarnega »generala« Balahoviča: Do srede avgusta je tvoril Bala« hovič s svojo skupino . »prostovoljcev« del -everozapadne armade in je bil navidezno t odrejen višjemu poveljstvu generala Jude* riča. Kakor navedeno, je bilo to navidezno, kajti med štabom Judeniča in Balahoviča je vladal neprestan boj.
Povod k temu nesporazumu so bile denar* ne manipulacije. V mesecu maju 1919 je namreč Balahovič napadel mesto Gdov in oropal okrajno mestno blagajno; osvojil si je tri milijone carskih rubljev. Poleg tega je ookradel zasebnim osebam približno pol mi* Mjona, velike množine usnja in živeža iz mestnih skladišč. Balahovič je sicer obljubil Tudeniču, da si bosta pravično razdelila ta -plen«, toda to je vedno odlašal in nikdar izpolnil.
Kako je Balahovič izropal mesto Pskov, kako je javno ubijal miroliubne pskovske meščane, ni mogoče orisati v kratkih besedah. Zadostuje, ako omenimo, da je Balahovič med dvomesečno zasedbo mesta Pskov po* hesil po mestnih ulicah šest tisoč mož in žen. Nihpe ne zna natančno povedati, koliko oseb so Balahovičevi »prostovoljci« pobesili v oko* Mci Pskova. — Prišlo je, kar je moralo priti: Balahovič je bil pred kratkem popolnoma ooražen s svojimi prostovoljnimi roparii. Nazadnjaška Poljska, država krvožeinih grofov in plemičev, država veleposestnikov in antantnih agentov, je sprejela v svojo sre* Ho romarja Balahoviča.
PO SVETU
Mt nfliueb fot Mn ii fflaji
Natečaj za tnovslie valence
v rczprodolululcsii jestvlB t Trsti ii h JežilL
Odprt je natečaj za 80 mest trgovskih vajencev v razprodajalnicah jestvin Delavskih zadrug v Trstu in na deželi. Na ta mesta lahko reflektirajo mladeniči ne starejši od 15 let in ne mlajši od 14 let. Potrebno je, da so dovršili z dobrim uspehom najmanj peti razred ljudskih šol ter da so zdrave fizične konstitucije. Prednost bodo imeli oni, ki so dovršili višje stud'je.
Med Delavskimi zadrugami in zakonitim zastopnikom vajenca, ki bo sprejet v službo, bo napravljena redna pogodba. Koncem šestega meseca se ta pogodba lahko odpove z ene ali druge strani. Po preteku tega roka ni več mogoče pretrgati te pogodbe. Izjemoma se pretrže pogodba še le v slučaju, ako vajenec krši disciplino, ali pa za slučaj bolezni, Id bi ga ovirala v vršenju službe za delj časa ali pa končno vsled takega njegovega obnašanja, ki bi vodstvu odvzelo zaupanje do njega.
Na vsak način bo stranka, ki bo prelomila pogodbo, morala trpeti posledice zakona. Prva pe-rijoda vajenstva bo trajala tri leta.
Vajenci so obvezani obiskovati redno notranjo šolo D lavskih zadrug.
Prispevki za socijalna zavarovanja gredo naj račun Delavskih zadrug
Pismenim ponudbam se mora priložiti rojstni. list in spričevalo o dovršenem petem razredu ljudskih šo*
Ponudbe naj se naslovijo na vodstvo Delavskih zadrug ulica S. Francesco štv. 21.
Upravni svet
I ZUni n Ib zlBtSBiot ter delavnica E
g ALOJZIJ POVH !
g	godal Izvedence	gg
I Trsi Mezi 1 GntbiMl 3 (ez Btrrfen) J
in zadrege 23 list, isin ii Furlanijo
r. r. z. o. z.
Delavske zadruge
atvarlolo naletu)
za več mest prodajalca za svoje lastne raz-prodajalnice v mestu in na deželi — Ponudbe, opremljene s sledečimi dokumenti:
1) rojstni lisi
2) šolska spričevala,
3) spričevala vajenštva,
4) spričevala prejšnjih mest
naj se pošljejo na vodstvo, v ul. S. Francesco 21 Oni, ki reflektirajo na ta mesta, bodo podvrženi zdravniški preiskavi. Perijoda poskušnje bo trajala k večjemu en mesec. Tekom tega časa bo lahko napovedan odpust brez nikakega-piedoa-znanfla, z ene ali z druge strani.
Natančnejša pojasnila se lahko dobi p ti Vodstvu zadrug.
Trsi dne 28. novembra 1920.
Upravni svet
Delavska solidarnost Poljski delavci-rudarji na Te-šinskem so se po poročilu »Tribune« iz Mor. Ostrave združili v »Zveze češkoslovaških rudarjev«. Doslej so i-meli češki, nemški in poljski rudarji svoje lastne strokovne organizacije. Že po prevratu je prestopilo v češke organizacije 10.000 poljskih rudarjev, s sedanjim združenjem jih pristopi zopet 10.000. Tudi drage kategorije poljskega delavstva, kakor kovinarji in dr., so pristopile k češkoslovaškim strokovnim organizacijam. Celotno je pristopilo 42.000 poljskih delavcev.
Upori n« Irskem. Kljub številnim in obširnim spopadom med sinlajnovci in vladnimi četami v zadnjem in strogim vladnim ukrepom, katere je uvedla —gl-jl-vlada na Irskem, da zatre najmanjšo revolucionarno gibanje, se pojavljajo še vedno krajevni upori. V mesta Tmolsgue, pokrajina Kork, je izginilo 5 vojakov nekega angleškega polka. So* se, da so jih odvedli in postrelili sinfajnovci. V Typperrary je bil napaden iz zased« policijski oddelek. Ubita sita bila dva policista. Da se maščujejo nad napadom, izvršenim proti policistom, so angleške čete zapalile vas Vallenee. Prebivalstvo je zbežalo.
Potres v Argentini ji V pokrajini Mendozza je nastal močen potres, ki je povzročil veliko škodo in zahteval tudi nmgo človeških žrtev, število mrtvih in ranjenih znaša več kt 400. Nekatere vasi so popolnoma razde-jane.
Razorožitev generala Wrangela. Francoska m italijanska vlada sta sklenila razorožiti ostanek čet generala Wrangela.
Aretacija češkega komunista. V Reichenbergu je bil aretiran komunist Starček, Id je sin večkratnega milijo nuja.
Stavka na Daaajn. V starko so stopili pred nekoliko dnevi poštarji in poštni šoferji Ves poštni promet je popolnoma ustavljen. Stavki so so priključile tudi druge stroke, med temi tudi natakarji.
UUnjeaje osebnega prometa aa ogrskih žeiezmcak. Vsled pomanjkanja premoga se ustavi osebni promet na ogrskih železnicah od 21 decembra do 3. j»nn.^w
Izdaja za Sodj. zvezo v Julijski Benečiji In odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore" v Trstu.
</)
4*
S
*C
O
O
ta
o
•S*
o
</)
<U
E
m
m
v
•n
o
o
4>
f
0
1
•o
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alvarez št. 16 — za prebiralce sledečih ulic:
Alvarez, VIII. Agosto, Angšolioa, Arcadi, Aasdrea, Aqui!eia, Ascot, Bagm, Barca, Bosche t to, Bat tisti p., Bufolini, Broio, Čampi, Cfaaesa A., Cordaiuoli, Casale, Coronini- Czemag, Dante, Geki, Gismastica, Galilel, Giusti, Gkrvanci, Goldoni, Isoazo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroeo, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Man zona, Nuova, Orzoni, Ospitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggio, Petrarca, Salcano V., Seminario, Settembre, Scala, Tomaseo P., Torrknse, Trigemina, G. Verdi, VandoU, C. V. Em. IH, Zorutti.
II in m okraj: Dr. Maksimilijan Adierstrii — via Rabat ta ib 18 za prebivalce sledečih ulic:
Ariosto, Archrescovado, Antonio P., Antonk) V, Aipi Ghibe, Aasovizza, Buonarroti, Bsrtoliai, Berto-lini P., BarzeUini, Blaseraa, Bosoo, Bianca, Baronio, Capri«, CaritA Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Caserma, Cooevia, Coceviutta, Castello V., Castello R., Castello I, II, BI, Colle, Cappuccini, Ctpriam, Cravoe, Carducci, Como, Corno Riva, Croce, Criato P., Castello (Dietro, CappeUa, Catterisi, Camposanto, Castalda, Casa roasa, De Anricas P., Dogana, Duomo, Duotno P., Dreossi, Formaca, Ferrovieri, Fornace, Magazzim, Molino, Municipio V., Bono, Passaggio Edlšng, Grande P., Grabizio, Lamtieri, Longa, Mat-tioli, Maggio (24), MoreK, Mooache, Maceilo, Peitico, Posta vecchia, Pietro V., P ar car, Poz»o (Androna), Rafut, Rossini, Rotta P., RasteUo, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P, Scuole, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Tomku, Toscoiano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel
I okraj: Dr. Just Bačar — Viaie XXIV maggio it 9 — za sledeče vasi:
Ajševico, Standrež, Bukovico, Bilje, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, St. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Rifcemberk, Rubjo, Rupo, Doi Ore-hovije, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in H. Vogersko. Voičjodrago.
II okraj: Dr. Ivaa VUlat — plana Duomo št 3 — za sledeče vasi:
Banjšico, Cerovlje I in H Koprivo, Kormin, Faro, Ločnih, Medano, Št Maver, Sv. MaTtin, Močo, Št Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Osiavje, Tnsovo, Trifcučo, Vilpuziano in ostale furlanske vasice.
S peclje lna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete Ltd. zdravniški šef dr. M. Adierstein.
Zoboaravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adierstein; zobotehnik R. Bevca.
provizorični vojaški zdravnik.
Toiaria: dr. AiL Serjun — Tolmin.
Kobarid: dr. Feruccio Buffoni — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Cerkno: dr. Frančišek Sončka — Cerkno.
Prostori, » katerih se Izročajo boia. spričevala
i
JE
«5.
KO . 3
=5 §d
IjLs o 8—«
Eri o o
lit
5 "O
ff *
M® oj
JS-o ja o o -O
~
Jd 00 22 ‘5 c >TS •p S o
« JB —-
JE _ J*
u-g-a
«
3 iS u >*5S
Prostori, kjer se ordlnlra
od 10. do 11. v bla-gajnilkih ambulafori-jih v via O. Leopardi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16
od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolni ške blagajne v via G. Leopardi štv. 6
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viaie XXIV Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6
V vojaškem ambulatoriju v Kanalu
filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure
v ambul. tolminsk. zdravnika od 10-11. in od 15. do 16. ure
V ambulatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem ambulatoriju v Bovcu
V ambulatoriju cirkniškega zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi člani ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom danskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih dniiin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkažilom, ko j ega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam danskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50*/o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih narediti Člani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih, izjema je le v stečaju, da je šlo za veliko žlvljensko navarnost.