DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 64 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MARCH 18TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Predsednik Roosevelt razpravlja o razorožitvi z evropskimi diplomati Washington, 16. marca. — Predsednik Roosevelt je danes poklical na konferenco angleškega, francoskega in nemškega poslanika, s katerimi je razpravljal o načrtih za razorožitev, i V Evropi so mnenja, da bi bil mesec maj pripraven za sestali je svetovne konference, na kateri bi se razpravljalo o zopetni vzpostavitvi svetovne trgovine. Norman H. Davis iz Tennessee je bil imenovan za načelnika ameriške delegacije, ki se bo udeležila razorožit\iene konference v ženevi, kamor bo odpotoval Davis prihodnji teden. Med ameriškimi predlogi glede razorožitve je tudi mnogo predlogov, ki jih je uveljavil še predsednik Hoover. Med temi je na primer predlog, da se odpravi oklopne tanke in težke topove, dočim se zavzema Anglija samo za zmanjšano število istih. -o- Mrtvecu odsekal glavo Shanghai, Kitajska, 15. marca. — Neki policist v mednarodnem naselju tega mesta je ustavil na cesti sumljivo izgle-dajočega Kitajca, ki je nosil pod pazduho neko culo. Izkazalo se je, da je bila v culi zavita mrtvaška glava nekega "gambler-ja," ki je izvršil samomor. Pra-2noverni Kitajci menijo, da jim bo prineslo srečo, ako spe v bli-tžini trupla umrlega človeka, za-|o mu je omenjeni Kitajec odrezal glavo ter jo nesel na svoj dom, ker je hotel, da bi spal v »jeni bližini, nakar bi imel srečo v igri. -o- Jugoslovanski univerzitetni klub Clevelandski Slovenci in ostali Jugoslovani ter absolventi vseučilišč, so ustanovili Jugoslovanski univerzitetni klub, čigar Predsednik je naš znani slovenski zobozdravnik, dr. Mally. Klub šteje 52 članov. Ostali odborniki so: Mathew Braidech, William A. Vidmar in George Voinovich, ki so podpredsedniki; Ralph Butala in Miss Vera Knaus, tajnika; iFrank Gridina, blagajnik; ^rank Suhadolnik, arhivar in Frank Truden, vratar. žalostna vest Naš naročnik, Mr. Rudolf Knaus, 19801 Keewanee Ave., Euclid, Ohio, je prejel iz domo-vine žalostno vest, da mu je v vasi Podplanini na Dolenjskem Urnrl njegov oče George Knaus v -starosti 85 let. V domovini zapušča pokojnik tri hčere, v Ameriki pa dva sinova, Rudolfa in franka ter hčer Julijano, porodno Gor j up. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim pa ^še iskreno sožalje! Zaprtje kino-gledišč Včeraj so se zaprla v Cleve-'^ndu vsa kino-gledišča, in si-Cer zaradi nesporazuma, ki je nastal med lastniki gledišč ter Uslužbenci in godbeniki, ker lastniki naglašajo, da jim po se-] ^njih razmerah ni mogoče plakati plač, ki jih zahtevajo ^Uski uslužbenci. Kdaj se bo-' 110 ta gledišča spet odprla, še ni ^ano. Smrtna kosa v v četrtek je umrl Frank ^°nke, stanujoč na 1443 E. 88th t-> star 65 let. Tukaj zapušča >rog0 in dva sina. V Ameriki bival 32 let. Bil je doma iz asi Sele pri Kočevju. Pogreb ,e vrši v pondeljek zjutraj iz . Q£rebnega zavoda Jos. žele in Jlnovi, 6502 St. Clair Ave. Bodi ^jkemu ohranjen blag spomin. Cene pšenice in ostalih živil se dvigajo, vrednost bon-dov stalno narašča New York, 16. marca. — Cene bombažu in pšenici so se znatno dvignile. Dviganje vrednosti raznih delnic še je za nekaj časa ustavilo, cene bondov pa so se tako dvignile, kakor še nikoli v' zadnjem času. Cena pšenice v Chicagu se je dvignila do viška, ki je dovoljen za podvig cen v enem dnevu, namreč za 5 centov pri bušlju, koruza pa se je dvignila za 3 cente. ■ Na newyorski borzi je vladala včeraj velika živahnost in cene bombaža so šinile kvišku od $3.50 za "balo," na $5.00 za balo. Računa se, da se je samo vsled podviga cen pšenice dvignila tudi nakupna cena ameriških farmerjev za najmanj $50,000,-000. Podvig na borzi je bil splošen. Cena volni se je dvignila za 4 cente. Cene sirovim kožam so se dvignile od 1-10 do 1-5 centa. Dalje so se dvignile tudi cene sirove svile, kave in sirovega gumija. Napredovala je tudi cena prašičev, perutnine, kakava in drugih živil. Na borzi je bil tako živahen dan in cene raznih potrebščin so se tako dvigale, da je narastla vrednost nekaterih delnic od $2 na $16. Podvig industrije v vseh delili Zedinjenih držav Drastične odredbe predsednika Rosevelta, podvig delnic in bondov ter z o p e t n a otvoritev bank, vse to je našlo že odmev v industriji, ki poroča ugodne vesti. Iz Flinta, Mich., se poroča, da se bodo tam v pondeljek zopet odprle tovarne, v katerih izde-' lujejo Buick in Chevrolet avto-j mobile, in Fisher Body tovarna,! ki so bile vsled bančne situacije | zaprte teden dni. V teh tovar-1 nah bo dobilo delo zopet okoli 25,000 delavcev. Druge ugodne vesti, ki prihajajo iz raznih krajev Amerike,' so sledeče: Charleston, S. C. — Century ' Wood kompanija je dobila naročilo za izdelavo 75,000 železniških pragov (švelerjev ali taj-zov) za neko železniško progo v Centralni Ameriki. Delo je nuj- Urednik umoril konsta-blerja Medford, Ore., 16. marca. — A. Banks, 62 let stari urednik, je danes tukaj ustrelil konstab-lerja George P. Prescotta, ker mu je hotel slednji izročiti va-rant. Urednika je eno uro zatem aretirala policija v njegovi hiši, kjer se je zabarikadiral. Proti uredniku Banksu, njegovi ženi ter E. A. Flemingu, ki se je nahajal v domu urednika, ko je bil konstabler ustreljen, je naperjena obtožba po prvem redu. Urednik pravi, da je ustrelil lconstablerja zato, ker si je hotel izsiliti vhod v njegovo hišo. Ivan Pernar obsojen Beograd, 14. marca. — Dr. Ivan Pernar, bivši hrvatski narodni poslanec, je bil danes obsojen pred posebnim sodiščem za zaščito države na leto dni strogega zapora. Trije nadaljni obtoženci so bili obsojeni v krajšo ječo, trije pa oproščeni. Dr. Pernar je bil eden izmed obstreljenih poslancev, na katere je streljal leta 1928 v jugoslovanski skupščini Puniša Ra-čič, ki je ob tej priliki tudi smrtno opasno ranil Štefana Radiča. -o- Seja farmerjev Oberlin, O.—Farmerji iz za-padnega Loraina in iz vzhodnega dela Erie okraja se bodo nocoj sestali v Henrietti, kjer bodo imeli sejo, na kateri bodo razpravljali o Farm in Protective ligi. Fašistovska princesa Rim, 16. marca. — princesa Bianca Pio di Savoia, daljna so-rodnica kralja Viktorja Ema-nuela, je bila danes imenovana za tajnico ženskega oddelka fašistične stranke. Omožene učiteljice izgube službo? Od elevelandskih učiteljic, ki so omožene in katerih možje delajo ali ki imajo še kake druge vrste dohodkov, se bo najbrž koncem tekočega šolskega leta, v juniju, zahtevalo, da se prostovoljno odpovedo svojim službam. V elevelandskih .šolah je danes približno 410 omoženih učiteljic. Šest deklet zgorelo Hull, Quebec, Kanada, 16. marca. — V tukajšnji tovarni ■ vžigalic je zgorelo šestero de-|lavk, ko je nastal ogenj, ki ga je povzročila eksplozija kemikalij, j Osem deklet se pogreša, petnajst pa je opečenih. —v...... Volkovi napadli taksikab Atene, Grška, 15. marca. — Tolpa sestradanih volkov se je pritepla ob belem dnevu v kraj Casteris, v grški Makedoniji, ter planila proti nekemu šoferju, ki je čakal na ulici v svojem taksi-kabu človeka, katerega je imel nekam peljati, šofer je pognal s pclno naglico naprej, volkovi pa so zdirjali za njim, toda jim je srečno pobegnil. Ljudstvo je priredilo pogon na volkove ter jih nekaj pobilo. Razveseljiv pogled Na Prospect Ave., tik za Terminal poslopjem, se nudi pasan-tom razveseljiv pogled. Tamkaj postavljajo namreč jeklarski de-lovci jekleno in železno ogrodje za novo poštno poslopje, ki je pravkar pričelo rasti iz tal. Človeku se zdi, kakor da živimo zopet v starih dobrih časih, ko se je vseptfvsod zidalo in gradilo, železno ogrodje postavljata podjetnika Lufldoff in Bicknell, ki morata biti s svojim delom gotova v poldrugem mesecu. Za to stavbo se bo porabilo približno 12,000 ton jekla in železa. žalostna vest iz domovine Brata Peter in Pavel Bizjak, po domače, Janova iz Vižmarij, sta prejela žalostno novico iz domovine, da jima je po dolgotrajni in mučni bolezni umrla sestra Jožefa. Bila je čez 20 let v škofjeloškem samostanu kot sestra Helena. Pokojna zapušča v starem kraju očeta in pet sester, izmed katerih se ena nahaja še v istem samostanu. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin in naj ji bo rahla rodna gruda. Sulzmann si je znižal plačo Clevelandski šerif John M. Sulzmann je sinoči naznanil, da si bo prostovoljno znižal plačo za $800, svojemu glavnemu de-putiju Fred C. Alber-ju pa bo znižal plačo za $1200 na leto. Poslej bo prejemal Alber $6000, šerif Sulzmann pa $5200. Dalje je izjavil, da si bodo morali vzeti vsi njegovi deputiji dva tedna brezplačnih počitnic, da se tako pomaga županu Millerju uravnotežiti budžet. no in družba ne more dobiti dovolj naglo drvarjev za podira- j nje dreves in tesanje pragov. ! Birmingham, Ala. — Tukajšnja železolivarna je dobila naročilo za 5,000 ton cevi; poleg tega pričakuje vodstvo tovarne še naročila za več tisoč ton cevi z osrednjega zapada. Detroit, Mich. — Kelvinator korporacija je poklicala za v pondeljek na elelo približno 500 delavcev, ki so bili pretekli teden poslani domov. Tuscaloosa, Ala. — Tukajšnja papirnica je pričela spet z obra-1 tom ter zaposlila okoli 500 delavcev. Miami, Okla. — Tukajšnji rudniki, kjer kopljejo svinec in zink,.se bodo v pondeljek zopet odprli in na delo bo poklicanih 1,000 delavcev. Produkcija bo povečana za več kakor 2,000 ton Razvoj svetovnih dogodkov Washington. — Predsednik Roosevelt je razpravljal s poslaniki Anglije, Francije in Nemčije, da se odpravi med narodi medsebojna bojazen ter zagotovi stalen mir. Rim. — Premijer Mussolini se pripravlja, da sprejme danes in jutri (v soboto in nedeljo) angleškega ministrskega ^predsednika MacDonalda. Berlin. — Kancelar Hitler in podkancelar von Pa-pen nameravata obiskati Mussolinija v Rimu. Von Papen pričakuje tudi, da bo sprejet v avdijenci pri papežu. Dunaj. — Franz Brandl, načelnik vladne policije, je podal ostavko, ker se ni strinjal z Dollfussovo diktaturo. Gdansko. — V Gdanijo, na Poljskem, so prispeli poljski transporti z munici-jo in vojaškimi četami, ki bodo o j a č i 1 e posadko v Westerplatte pred Gdan-skim. V Sing Singu je 232 ino-zemcev Ossining, N. Y., 16. marca. — Med 2,454 jetniki v Sing Singu je 232 inozemcev. Med temi inozemski jetniki prednjaČijo — kakomo znali obdržati pri nas, sprejela v svoje meje ekonomsko novejša država, ki jim bo dala kruha in zaslužka. — George Soule, ameriški pisatelj in eden urednikov "New Republic." -o- ivan zupan: MOLITEV V DEPRESIJI Oče večni, dobrotljivi, k nam, na zemljo se ozri. Iz doline solz molitev naša k Tebi naj hiti. Sin Tvoj nekdaj saj zemljane je moliti vse učil: "Kruh da Ti nam daj današnji" . . . Za nas trpel, kri prelil. Zemljo res si blagoslovil, da rodila svoj je sad; toda v silni depresiji tare beda nas in glad. Delo skoraj vse počiva; delati veliš nam Ti in moliti — da bi srečni bifi bi na zemlji vsi . . . Stisko nam nebeški oče, breme še odvzemi to; Te molili in hvalili bomo vdani vsi zato. Ongava Lojza mi je obljubila eno danko z vsemi pripombami, če bom danes zvečer prišel s Po-grajcem k Pepcam Naprednih Slovenk v SND ofreht delat. Menda ja! A Farmer Jože je nekega dne rekel svoji ženi: "Franca, danes ni nič posebnega dela, se bom pa peljal v Genevo, da nakupim nekaj drobnarij za popravilo poljskega orodja in sinko tudi rabi par novih škornjev." "Le pojdi, Jože," mu privoli milostno boljša polovica oziroma gospodar in hitro pristavi: "Pa meni prinesi par nogavic in glej, da mi jih ne boš prinesel take barve kot zadnjič, da me je bilo sram pokazati se v njih. Bolj temne barve jih izberi, saj nisem več stara 18 let." Da bo tako napravil, je prisegel Jože, zavrtel kljuko pri lizi in zaropotala sta po farmerski poti, da se je dvignil za lizo velik oblak prahu. Ko vozi Jože mimo farme ongavega Janeza, je ta ravno popravljal leso. No ja, saj je že prijazna navada, da se človek ustavi pri sosedu in se ga povpraša, kako in kaj. Da gre v Genevo, pove Jože, kar Janez porabi takoj, da se bo peljal ž njim, ker ima tudi nekaj opravka tam, pa bosta na gaso-linu prihranila. Vroče je pripekalo sonce, ko podita proti Genevi, vendar se ješe izhajalo, ko jima je delala sapica precej hlada, ko jo je liza mogočno rezala po cesti. V Genevi parkata lizo ob cestnem tla--ku in gresta po kupčijskih opravkih. Ko sta vse nakupila in se je Jožetu zdel v čigar bližini se je nahajal ^toženec Grilc, ki so ga ljudje ^vignili na ramena in ki je ma-j^l s slovensko zastavo na kratki Palici ter kričal "živela replika!" in slično. Preden so Rožniki streljali, sta hodila Um-uik in Brodar okoli ljudi. Ko jim nekaj pripovedovala, so ^i naenkrat pričeli kričati. Ko Jlftia je sreski načelnik rekel, pj vplivata pomirjevalno na ^di, je Umnik res dejal, naj se j^iclejo, potem pa je hitro do-Stuvil: "Le še počakajte!" Imel ,.e vtis, da sta oba hujskala mno- Obtoženec Grilc je vzkli-k'4' tudi proti kralju, medtem i? Je Kos kričal: "živela repu-'ka! živela samostojna Slo-d°r'ija! živel Korošeč!" in med ^gim tudi proti kralju. Nato je bil zaslišan kot priča poročnik Rakič, ki je tedaj poveljeval orožnikom v Šenčurju. Ko so nanj pričeli metati polena, je potegnil revolver in ustrelil proti Umnikovemu dvorišču. Ljudje, ki so stali ob zidu na višjem prostoru, so pobegnili na vse strani, nekateri za hišo, drugi pa vanjo. Nato je priča stopil na dvorišče in še nekajkrat ustrelil. Ko je videl, da se je množica razbežala, je takoj zapovedal orožnikom, niaj prenehajo streljati. Nato je prišel k priči sreski načelnik vprašat, kaj se je zgodilo prišel pa je tudi Umnik, s katerim se ni hotel glavnega hujskača. Medtem je prepirati, ker ga je smatral za prišel s shoda na dvorišče tudi župnik Barle, ki je dejal ljudem: "Dobri ljudje, saj smo vendar kristjani!" Vpitje pa je postajalo čedalje hujše in je množica vnovič navalila proti orožnikom, zaradi česar je priča odredil štirim orožnikom, naj zaščitijo župnika Barleta. Bro-darja je videl, kako je množico dirigiral. Zato je šel k sreske-mu načelniku in ga prosil, naj mu reče, da naj pomiri ljudi. Kmalu pa sem spoznal, je izjavil priča, da brije norca iz nas. Na vprašanje, ali je bil ranjen, je priča odvrnil: "Pravijo sicer, da me je nekdo udaril z desko po ramenu, toda tega se ne spominjam." Na nadaljnje vprašanje je priča izpovedal, da je imel v roki sablo, iztrgali pa so mu nožnico, ki so jo potem metali med množico. Vpili so tudi nanj: "Prekleti srbijanski hudič L Marš v Srbijo!", za kar pa se ni brigal. Priča je imel vtis, da je bila množica razdeljena na posamezne skupine, ki 'so imele vsaka svojega voditelja. Naslednja priča Jože Prešern, po poklicu zidar, ki je prišel na Barletov shod, je čul, kako je kričal Brodar kakor jesihar: "Dol z državo! Dol z vlado! Dol s Sokolom!" Brodar je tudi klical: "če ne bomo dosegli z besedami, bomo pa z orožjem." Nato so pričeli ljudje še bolj vpiti. Ko je prišel med množico župnik Barle, so pričeli kričati: "Ubijmo hudiča! živel Korošec!" Po končanem shodu je priča šel s kolesom skozi množico, na poti v Smlednik blizu Jamnikove gostilne pa so ga napadli. Prišel je mimo skupine ljudi, med katerimi je bil Umnik, ki jim je pričel klicati: "Kolo mu razbijte, fanta pa ubij-te!" Priča je skočil v bližnjo vežo, ženske pa so začele razbijati po vratih in vpiti: "Ven s hudičem! Vrzite ga ven!" Res so ga izrinili ven, nato pa je planilo nanj kakih 30 do 40 ljudi in ga pričelo pretepati. Mislil je že, da je prišla njegova zadnja ura in da ne bo ostal več živ Razbili so mu tudi kolo. Ko pa so prišli orožniki, so se ljudje razbežali. Priča se je ves okrvavljen in z raztrgano obleko vrnil v Šenčur pred Gašperlino vo gostilno, kjer je zaprosil orožnike za pomoč. Ko je odšel nato iskat svoje kolo, so ga napadle ženske in otroci, ki so pljuvali nanj in ga obmetavali s kamenjem. Umnik je tudi kričal nanj: "Ti si Judež Iškarjot, izdajalec, štrik za vrat, pa za pete dol potegniti!" Pri soočenju je obtoženec Umnik vse tajil, priča pa mu je zabrusil v obraz, da je vse resnica. Priča Jože Mrak, učitelj, je bil zaslišan zaradi dogodkov v Mengšu. Usodnega dne je prišlo v Mengeš neobičajno mnogo kolesarjev, ki so imeli vsi zelene kravate. Po končani maši se ljudje niso razšli, temveč so ostali v gručah in čakali. Videl je tudi štreina in kaplana, kako sta se pred cerkvijo razgovarja-la, kmalu nato pa je prišel štr-cin skoro pod njegovo okno, zaradi česar je dobro slišal, kako je rekel fantom okoli sebe: "No, ali ne bo nič?" Eden izmed njih mu je nato odgovoril: "če ne bo nič, bomo pa sami naredili." Nato so zapeli "Hej Slovenci" in orlovsko himno, potem pa pričeli vzklikati: "Dol z vlado! živela republika! Dol s sokolskimi hlapci! Dol s sokolskim učitelj-stvom!" štrein se je postavil kakih 20 do 30 korakov daleč od okna priče in opazoval ves potek demonstracij. Oziral se je na njegovo okno ter klical Korošcu. Ljudje so se zbirali v sprevod, iz katerega so padali tudi vzkliki proti kralju. Klicali so tudi: "živela revolucija! Dol z vlado, živela samostojna Slovenija!" Med demonstranti je dobro videl obtoženca Cerarja in Gregorina. Razprava se je nadaljevala v soboto. Prvi je bil zaslišan narodni poslanec Milan Mravlje o dogodkih v Primskovem. V svoji izpovedi je zelo obremenjeval kifanjskega župnika Matijo škrbea, o katerem je trdil, da je organiziral ves napad na razbitje njegovega shoda, čul je tudi, kako je klical župnik škrbec: "živel Korošec! živela samostojna Slovenija! živela republika!" Kot naslednja priča je bil zaslišan orožnik Ivan Srebot iz Šenčurja o tamošnjih dogodkih 22. maja. V svoji: izpovedi je vse potrdil, kar navaja obtožnice proti bivšemu poslancu Janezu Brodarju. Nadalje je bil zaslišan kot priča poslanec dr. Stane Rape, ki je med drugim izpovedal: Mojo pozornost je vzbudila predvsem skupina ljudi pred cerkvijo. Tam je stal Brodar in se pogovarjal z ljudmi. Stalno so prihajali k tej skupini kolesarji, se razgo-varjali z Brodarjem, nato pa zopet odšli v smer, iz katere so prišli. Sicer zaradi oddaljenosti nisem mogel čuti, kaj je Brodar govoril, dejstvo pa,. da so se okrog njega zbirali ljudje in da so se novodošli nanj obračali in od njega prejemali odgovore, je moralo v vsakomer utrditi prepričanje, da vse vodi Brodar. Ko sem pri svojem obhodu po vasi zopet prešel skozi kordon, ki je stal na poti, ki drži iz Šenčurja proti kamniškemu srezu, sem naenkrat čul močno kričanje na desni od mene, to je na po£i, ki vodi proti Velesovu, in videl, kako velika skupina ljudi pritiska na kordom, pri čemer so spredaj stoječi možje razgalili svoja prša in izjavljali: "Nič nam ne morete, pa zabodite, če se upate!" V tem trenutku se je odločila od skupine ljudi pred cerkvijo gruča 15 do 20 ljudi in hitela orožnikom za hrbet vzkli-kanjem: "Vi jih napadite spredaj, mi pa jih bomo zadaj! Razorožimo ,jih!" Stopil sem tej drugi skupini nasproti in z vzklikom: "Kaj niste imeli dovolj krvi v svetovni vojni? Pomislite na žene in otroke!" vse zadržal. Med prerekanjem, ki je pri tem nastalo, so orožniki napad množice odbili. Po shodu sem ostal še na dvorišču in se mzgovarjal z akademikom, ki je bil tudi prisoten. Vprašal me je zaradi ljubljanske univerze in ostro kritiziral postopanje vlade. V gruči ljudi, ki je stala okrog mene, se je nahajala tudi neka ženica, ki je vzkliknila: "živel Korošec!" Vzkliknila je tudi proti kralju. Obrnil sem se, položil roko na njeno ramo in jo vprašal, ali se zaveda, kaj je rekla in kaj ji daje povod za take vzklike. Takoj je izjavila, da ni rekla ničesar in da bo prisegla, da ni ničesar vzkliknila. Njeno izjavo je podkrepilo še troje ali četvero oseb, ki so stale v njeni bližini. To, gospodje sodniki, vam pripovedujem zaradi tega, da si lahko predočite vrednost pričevanja onih, ki se naknadno prijavljajo s strani zagovornikov. Tu je pristopil k meni prijatelj dr. Branko Alujevič in mi hotel pripovedovati, da je bil pravkar pred cerkvijo, tik sreskega načelnika, ko je ta obrnjen proti Brodarju prosiF, naj Brodar svojim ljudem naroči, da se mirno razide-;jo, ker je shod končan. G. Brodar se je obrnil in s smehom na ustih odgovoril, da on svojim ljudem ne bo ničesar rekel, češ, niinminimmniiiiminimniniiiiiniinui MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiniii Hlavaj je hotel še nekaj vprašati, toda Kurnjava se je naglo obrnil in začel bežati navzdol. Zato mu ni ostalo drugega kakor obrniti se in tudi — bežati navzgor. VIII Ujetje in skrivnostni beg Hla-vajev je Raztočane tako presenetil, da so dolgo govorili samo o tem. Presenečenje, pomešano s sočutjem, ki jih je prevzelo ob njegovem ujetju, se je spremenilo naslednje jutro v vesel vzdih, poln pomirjenja; neprijetna napetost je izginila in nastopilo je za njo neko zadoščenje, prijeten občutek povračila: Adam Hlavaj jim je ušel, osmešil jih je, ugnal gosposko in dokazal, da tudi ona ni tako vsemogočna, kakor se dela, da tudi ona nima človeka popolnoma v oblasti. Po tolikih žalitvah, ki so jih doživeli od gosposke, jim je bilo prijetno videti jo v zadregi, v kateri se je znašla tisto uro. Notar je besnel kot nor. župan se je grabil za glavo, žandarji pa so letali, kakor bi jih s koprivami nažgal, od hiše do hiše. Cele Raztoke so prevrnili, križem kražem so prehodili vso okolico, toda kakor da se je Adam Hlavaj v zemljo vdrl: niti sledu ni ostalo po njem. V pasti je ostal samo .Matej Kramar. Ko je padel na tla, je sedel takoj na otep. žandarja, ki je prihitel notri, je brezbrižno pozdravil, pokazal mu celo razdrti strop, na vprašanja pa, ki so mu jih potem stavili, je samo skottnizgojval z rameni. 'Ne vem.' 'Jaz se zanj nisem brigal,' je odgovarjal na vse. In morali so ga odpeljati v Vranov, ne da bi bili kaj prida izvedeli od njega. Kako se je Adam Hlavaj osvobodil, je ostala tajnost. Vedelo se je, da jima je nekdo pomagal od zgoraj s podstrešja s sekiro — na brunih so bili znaki — toda kdo bi to mogel biti, o temni nihče niti slutil. Celo Hla-vajevi najbližji so se čudili. Ugibali so sem in tja, toda zastonj: niti v sanjah jim ni prišlo na misel, da bi to bil Kurnjava. Zjutraj, ko se še niti dobro videlo ni, je bil Kurnjava že pri notarju. Ravno se je umival, zato je moral Kurnjava netaj časa čakati v veži. šele potem ga je Okolicky poklical. "Kaj mi prinašaš?" ga je ta vprašal z glasom človeka, ki je imel mirno noč. "Hlavaj je zbežal!" je butilo iz Kurnjave z narejenim zgražanjem. Notar Okolicky ga je nekaj časa nerazumljivo gledal, potem so se mu zalile oči, rdečica mu je pokrila obraz, skočil je pokonci, zgrabil Kurnjavo za prsi in ga tresel. "Kaj praviš?" je zarjul nanj. "Ubežal je," se je delal Kurnjava še bolj ogorčenega. "Kdo?" "Hlavaj." Okolicky ga je spustil, se zavrtel okrog svoje osi in z mehkejšim, čudno spremenjenim, kar pojočim glasom vprašal še enkrat: "Zbežal je, praviš?" "Danes ponoči." "Hm ..." Notar Okolicky je stopil po sobi, potem pa naenkrat obstal da so njegovi mirni, pač pa naj g. sreski načelnik naroči: svojim da se mirno razidejo. S tem je Brodar nedvoumno priznal, da vodi zbrano množico in jaz sem se samo čudil, da g. sreski načelnik ni takoj uporabil svoje pravice in dolžnosti, da vodjo skupine, ki se je zbrala, ne da bi, prijavila to političnemu obla-stvu, stori odgovornega za vse, kar se je zgodilo. (Dalje sledi.) pred Kurnjavo in zopet zarjul: "Kako ste pa vendar pazili?" "Jaz, gospod notar?" je bil Kurnjava užaljen. "Jaz ga nisem stražil." Okolicky se je zavedel. Znižal je glas. "Ti seveda že ne," ga je milil, ". . . toda žandarji." Ta beseda je bila Kurnjavi, ki je bil hud na žandarje, po godu. "Bil je tam eden, toda tudi ta je bržkone spal," je ščuval notarja proti žandarjem. "Strop so sekali, pa ni slišal." "Saj sem rekel," je besnel notar, "da bi samo poležavali in za dekleti postopali. Troti, goveda," je bruhal iz sebe, kar mu je slina na jezik prinesla. Kurnjava se je v duhu veselil. Bilo ni rtič nenavadnega, toda on je čutil, kako nekaj iz-podrezuje, izpodkopuje. Podiralo se je že, in Kurnjava bi bil najrajši poskočil od veselja. A pred Okolickim je stal kakor utelešena neumnost: krajšo nogo je imel stegnjeno, daljšo upognjeno v kolenu, obraz poši-njen na levo, usta napihnjena, prava slika glupca, tako da si je Okolicky nehote mislil: 'Oj, kako bi ga brcnil, osla—" Toda sedaj je bil .zopet navezan nanj. Potreboval ga je še bolj in je moral ž njim ravnati previdno, da bi ga ne užalil. Iz žepa je potegnil, papirnat denar in ga ponudil Kurnjavi z besedami : "Janko, pa morate tudi poslej paziti, kajti to bo padlo samo na naju. Radi onih (mislil je na žandarje) bi bilo lahko tudi deset ubežnikov." Toda Kurnjava denarja ni sprejel. Pogledal ga je, postal mrk in odšel. Raztočanje pa so bili polni radosti. Zvečer, ko so se razšli po hišah, niso govorili o drugem kot o Hlavaj u in o tem, kako vodi žandarje za nos. V teh pripovedovanjih se je Hlavajev beg spremenil v velik dogodek, poln napetih pustolovščin, ki so jih pripovedovali do podrobnosti in prav kakor dogodek, ki so ga videli. Vedeli so povedati, kako se je Kramar uprl z rameni v strop, kako ga je predrl in kako je Hlavaj skozi podstrešje zbežal. 'Navihan je ta Hlavaj; vojska ga je naučila pretkanosti,' so govorili in si veselo meli roke. Veselili so se, da imajo takega navihanca, takega drznega moža, ki ga niti žandarji ne morejo ukrotiti. Hlavajeva odporna drznost je prevzela zajčja srca Raz-točanov. če bi. bil prišel mednje, bi mu bili stiskali roke in ga objemali, če bi bilo mogoče, bi ga bili vodili okrog in ga razkazovali kot nevideno posebnost, ki jo imajo samo oni. Postal je zanje pojem odpornosti, zgled drznosti. Vedeli so, da ga je izdal Kurnjava, ker so videli, kako je vodil žandarje. Jeza nasproti nje-uiu je zopet vzkipela. Zopet so mu začeli delati neprijetnosti: v vodnjak so mu nametali gov-na, iz plotov so mu polomili late in na vrata so mu pribili tablico z napisom: 'Tukaj stanuje Judež.' Če bi ne bilo notarja in žandarjev, bi ga bili izgnali iz Raztok. Toda tokrat Kurnjava ni šel več niti k žandarjem niti k notarju. Tisto noč je Adam Hlavaj prenočil v hamranskem mlinu, v hlevu pri pastirju, katerega je poznal še iz Raztok. Toda komaj se je začelo daniti, je odšel in se vrnil šele ponoči ves pre-mražen. Zjutraj je zopet odšel in bil opoldne že na žiarih, rov-tu, ki je spadal k Raztokam. Tu ;e imel svaka; pri njem je prebil tri dni podnevi v kuhinji, ponoči v skedn ju in bil razmeroma varen, kajti žiare so ležale na golem, visokem hribu, odkoder re je videlo na kilometre daleč, živa duša se ni mogla približati, da je ne bi opazil vsaj četrt ure poprej čuječi ovčarski pes Lapaj. Tudi v primeru nevarnosti je bil Hlavaj zavarovan z ozko skalnato razpoklino, ki se je končevala v mladem lesu, se- gajočem prav do gozdov Piljske-ga. Tja bi bil odšel že zdavnaj, toda radi Eve in hotel. "Tu si kakor v gradu," je rekel, ko je prišel. Trnčik, njegov svak, Evin brat, ga je prisrčno pozdravil. Bil je že v starejših letih in je močno trpel na naduhi, zato se mu ni bilo treba bati vojske. Ozmerjal je Adama, da ni takoj prišel k njemu, potem ga je pogostil in obrnil razgovor na Evo. "Meni ta Eva noče v glavo," je začel, "ne morem verjeti, da bi ona mogla napraviti kaj takega. Saj jo vendar od malega poznam in . . . toda to . . ." Adam Hlavaj bi bil o tem najrajši molčal, toda ko je prišla Eva v razgovor, se ni mogel izogniti. In dejal je: "Mislil sem, no . . . naravnost povem . . . nelepo o njej. Morda sem rekel celo kaj grdega o njej in zato niti k tebi nisem hotel. Saj veš, kako to človeka zadene . . ." "Vem. Kako bi . . . Nekaj takega! . . ." "Sedaj pa začenjam to obžalovati," je bruhnilo naenkrat iz Hlavaja. "Si mar kaj izvedel? Saj mi tu nič ne vemo?" "Da, izvedel." "Tudi to veš, kdo jo je pokvaril?" "Vem." "Hm . . ." Trnčik je potegnil s prstom po mizi in se zagledal v špranjo, kjer so se stikale deske, kakor bi se obotavljal vprašati. Ko pa je Hlavaj molčal, ga je radovednost le premagala. "Kdo je bil?" je vprašal. "Notar," je izbruhnil Hlavaj* "Okolicky?" "On." Hlavaj si je oddahnil; dolgo, težko, skozi zobe, kakor se oddiha človek, ki je osvobodil pri-ščipnjeno roko. Trnčik je dolgo gledal nanj, majal z glavo, kakor bi niti razumeti ne mogel, še manj pa verjeti, kar je slišal. Zopet je potegnil s prstom po mizi in se zagledal v špranjo, potem pa je vprašal z negotovim, tihim glasom: "In kaj nameravaš narediti?" "če je bil to on, potem . . ." "Potem?" "Ga ubijem," je bruhnilo iz 4 I Kadar se selite že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo našlova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate! Hlavaja nekam zamolklo, kruto. "To vendar . . ." se je nasmejal Trnčik v zadregi. Toda Hlavaj je skomizgnil z rameni in strastno rekel: "Kaj morem drugega narediti? Povej!" (Dalje prihodnjič) erniGusi Delo na farmi bi rad dobil srednje starosti samec, ki je sposoben za vsako delo. Kdor bi potreboval takega delavca, naj vpraša na 14017 Darwin Ave. (66) Naznanilo članom društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ se naznanja, da imamo važno sejo dne 19. marca ob desetih dopoldne. Plačajte asesment na seji, kajti vedeti morate, da asesment mora biti plačan. Zdravo! — John Widervol, tajnik. ženska išče delo. Sposobna prevzeti gospodinjstvo ali hišna opravila. Vprašajte na 6422 Varian Ave. Kdor želi dobit čedno, moderno stanovanje za dve družini, po štiri sobe vsako, z vsemi ugodnostmi, dobi stanovanje na 698 E. 1^6th St. Pri hiši je tudi dvojna garaža. Jako nizek rent. V bližini slovenske cerkve. Le poštene družine naj se oglasijo, in sicer med 5. in 7. uro zvečer. (64) Obleke na hranilne knjižice International Savings & Loan Co. Oglasite se pri JOSEPH PERME 15607 Waterloo Rd. DR. J. V. ŽUPNIK I zanesljiv zobozdravnik | 1 i I j 1 1 Mnogo let na istem mestu, St. Clair vos. OZ. ceste. Vhod sanio iz 62. ceste. Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure od 9. zj. do 8. z V. DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. IIEnderson 5798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER 1168 Norwood Rd. JOHN CENTA 1175 Addison Rd. Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK 64! 1 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 7 Jugoslavije Z NAJHITREJŠIMI PARNI KI NA SVETU ^^A POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD v ^-s.__1119 Euclid Ave., Cleveland, Ohio -v^-n_ ni so bili tudi ljudje. Nočem vladati in tudi nočem sovraštva. Na Veliko nedeljo pojdetn zopet v svojo izbico in potem daleč stran in morebiti za vedno. Zato ti pravim! Lovrenc je dober, ampak — kam naj to privede? če ti ostaneš ... da . . . vedno taka igračka?!" Sedaj je Agata zopet zaplaka-la in obupno strmela predse. "Jaz ne bom varovala tega mlina ... in domotožje se me je prijelo. Saj je napol grob . . • Daleč naokoli niti človeka!" resnično je najdenček!" "Mlinarjev je, saj mi je ona dejala." "Da, očetov!" "In to mi mora šole tujka povedati !" "Tebi je povedala Rihardova mati! Pa mar ne moreš zapo-pjiSti, da imajo otroci pravico, da, da je njih dolžnost, prikrivati očetovo sramoto?" "Z mano delate kakor z otrokom!" Sedaj jo je objela A polonija s svojimi očmi, a ko je hotela pogledati stran, tudi z rokama. "Agata, nikdar več ti nisem dejala grenke besede, sama pa sem morala toliko grenkih sprejeti, da, celo lastne požirati. Mar nisi res prišla kakor nezrel otrok v tale mlin? Ne očitam ti. Ti nisi kriva. Sedaj pa sem pre-aietala in prečistila to hišo, ki sem jo zapustila snažno, kakor bi jo bil veter izpihal. Propadla je, kakor bi bila prišla na dražbo. Vse je smrdelo. Usmraje- Domotožje jo je o vilo kakor siv plašč in jo-tlačilo kakor mora, da ji je postajalo tesno in se ni mogla več braniti. I£akor da je prišel vanjo hudobni duh, ki ne pozna ničesar dobrega in le vse počrnjuje, kar je okolo nje in v njej, tako je videla le strah in grozo. Škorci so frfotali s perutnicami in peli do hripavosti veselja nad jajčki, na katerih so čepele samičke, in nad konečno zmago pomladi, ki se je pripravljala, da spreobrne celo sneg v hribih. Liščki so kazali svojo že-nitvanjsko oblekco in peli noro. Mlinarica pa ni vedela ničesar več o ženitvanju, soprogu in otroku, strmela je gori v grmičevje okolo bajerja. Tu in tam je blestela kakor novorojenček, ki ga neso h krstu, kaka črešnja v cvetju. Nenaden solnčen žarek je posvetil na bajer. Mlinarica je vedela, kakortudi je Lovrenc vsej služinčadi zabičal, naj ne bi o tem govorila, da je ta bajer njenemu soprogu požrl najboljšo moč. In popred vse dečke, o katerih so ji bili stari pravili. In kdo ve, Martin ... o njem tudi ni sledu. že se ni upala več tja pogledati, kajti zdelo se ji je, da je ugledala med grmičevjem suho postavo. Šla je doli proti mlinu, da ne vidi več vode. ' Tedaj pa je res nekdo prihajal doli po strmini? Kdo je? Srce ji je zaplalo kakor riba. še enkrat je lahko pogledala tjakaj: ženska — in naglo gre proti mlinu ! Bajerska baba, čarovnica, čarovnica! Tekla je in zaloputnila hišna vrata, kakor tla ji je hudoba že za petami. Prsti so se ji tresli, a hvala Bogu, našla je zapah, hvala Bogu! V izbi je bilo vse tiho. Mlinarica je vzela zibelko svojega otroka in jo porinila za peč. Sedla je nato k zibelki in se sklonila nad njo. Sedaj so se psi zagnali. Besneli so in se zaganjali ob verige. Nato se je za trenutek potemne-lo okno in nekdo je potrkal nanj. "Mlinarica, nikar se ne skrivajte, videla sem vas. Bodite tako dobri in mi odprite. Poglejte me samo, pa vas ne bo strah. Jaz' sem Felicija. Ali vam niso še nikoli pravili o meni ?" Mlinarica se ni zganila. Le ruto je potegnila čez otroka. "Ali morete biti tako hudobna in braniti materi do svojega otroka? Saj ste sama mati. Deček je moj, Rihard je moj in nazaj ga hočem!" Mlinarica je začudena prisluhnila. Tako, mati, najden-čova mati naj bi se bila zganila? Saj to bi bila izredna sreča! Če pa je samo prevara, ako pa bi imela ona tam zunaj — bajerska čarovnica — zopet po-željenje po kakem dečku! Ta trenutek je bila vesela, da je rodila deklico. "Nikar se ne obnašajte kakor neumna gos! Saj vas vidim!" Mlinarica se je umaknila še bolj v ozadje, kljub temu pa je pokukala proti oknu in videla po mestno oblečeno žensko. "Nazaj zahtevam, kar je mojega in nikakor ne nameravam čakati, dokler se vrnejo ljudje iz cerkve. Pravim vam, tudi vaša korist je, ako mi daste otroka . . . ali hočete ali ne?" Mlinarica je strahu trepetala, a čimdalje je trajalo, tim manj se je mogla odločiti. "Še enkrat vam pravim: ničesar nožem nego le svojega otroka. Našla sem končno gnezdeče in tudi očeta, ki ga hoče rediti. Našla.sem ljubezenski doprinese tudi žrtev, a ne gleda le Z žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta s mrl pretrgala nit življenja našega nadvse ljubljenega in nepozabnega ta starejšega sina in brata ki je moral zapustiti dolino solz in se ločiti od nas potrte družine in se preselil k večnemu Bogu, kjer ni trpljenja in ne žalosti. Izdihnil je svojo mlado dušo in za vedno zatisnil svoje mile oči dne 16. februarja, 1933 v cvetoči mladosti, star 23 let, rojen v Clevelandu. Položili smo ga v prerani grob dne 20. februarja, 1933 na Calvary pokopališče. Ob priliki njegove nepričakovane smrti tako čvrstega mladeniča, ki je neizmerna zguba 2$ Kaš vse, si štejemo v dolžnost zahvaliti se vsem darovalcem krasnih vencev, ki so ga tako lepo okrasili v zadnji spomin in sicer: Mr. in Mrs. Jakob Čerrii-logar, Frank Zupančič in družina iz Edna Ave., Mr. in Mrs. Matt J. Velikanje, His pal Charles Zelle, družina Znidaršič, Mrs. Millavec in družina, Mr. in Mrs. Joe Ma-čerol, družina Joe Drobnič, Boys of Frank's store, društvo Slovenec, št. 1 SDZ, odbornikom in članom se lepo zahvalimo za njih lep nastop in obred, posebno pa še, ker so dali same mlade člane, da so ga nesli k večnemu počitku. Lepa hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, in sicer: Mr. in Mrs. John Zupančič, 860 E. 236th St.; Mrs. Kolar iz E. 61st St.; Mrs. Mary Zelle, Mrs. Anna Poreber, Mr. in Mrs. Koprivec, Mr. Joe Adamič, Mr. Frank Marver, Mr. in Mrs. Marolt, Miss Ponikvar in družina, Mr. in Mrs. Louis Skoda, Mrs. Rose Herbst iz E. 61st St.; Mr. in Mrs. Bartol, Mr. in Mrs. Joe Heglar, Mr. in Mrs. Frank Drobnič iz E. 73d St.; Mr. in Mrs. J. J. Skufca, Mr. in Mrs. Tavčar, Mrs. Rose Posega, Mr. Anton Kotnik; vsem lepa hvala in naj Bog vam povrne. Hvala onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba: Mrs. Mary Maeerol iz 73d St., Mr. Joe Zupančič iz E. 73d St.; Mr. Josip Novak i? E. 62d St.; Mr. John Močnik iz St. Clair Ave., Mr. Stefan Peterlin iz E. 66th St.f Mr. John Kremžar iz 72d St.; Mr. Scheiman, Richman Bros Co., tri avtomobile. Lepa hvala vam vsem, ki ste bili nam v tolažbo ob njegovi smrti, posebno Mr. in Mrs. Jennie Velikanje in družina Drobnič. Lepa hvala vsem, ki ste ga prišli po kropit in zraven njega culi, vsem, ki so se udeležili pogreba in tistim, ki so se udeležili sv. maše. Iskreno se zahvalimo za tolažbe in njih trud Rev. Matiju Jagru za vse cerkvene obrede in ko so prišli na dom in na pokopališče in za njih krasen in tolaž ljiv govor v cerkvi. Hvala pogrebniku Josip Žele in Sinovi za njih lepo postrežbo. Če smo kaj izpustili ali pozabili, odpustite nam, ker naša roka se trese, oči so solzne, ker je žalostna usoda, d^ moramo za takim mla deničem, sinom, mrtvaško zahvalo pisati. Ti pa, dragi sin in brat, ki si nas moral tako mlad zapustiti in ločiti se od nas, počivaj v miru in lahka naj Ti bo rodna zemlja. Ljubili smo Tebe, dragi Joseph, to je globok udarec za naša srca, ter rana v srcu vedno bolj skeli, ker Tebe več med nami ni. Dragi Joseph, ostaneš nam v večnem spominu, dokler se ne snidemo skupaj s Teboj; v nebesih pri Bogu prosi za nas! — Žalujoči ostali: v JOSEPH in ROZALIJA ZUPANClC, starši. RUDOLPH in EDWARD, brata; ROSE, omožena KRAMER, sestra JAKOB ČERNILOGAR, bratranec; CECILIJA ZUPANČIČ, sestrična. Cleveland, O., 18. marca, 1933. Primerjajte naše CENE Prihranite si DENAR Katera so dejstva o cenah /a pogrebe? DVA NAČINA se lahko računa na pogrebne stroške. Bolj moderni način je, da se navede cena llllKyI kompletne pogrebne posluge, ki vsebuje krsto in običajno potrebno poslugo in vse, kar je potrebno zraven. Drug način je pa, da se računa krsta posebej in vse drugo pa zopet posebej. Seveda, ni pa pravično, ako se primirja ceno krste posebej, s ceno kompletne posluge, ki vključuje tudi krsto. Toda take primirjave so se že godile, zato mi želimo podati jasno in pošteno izjavo glede naših cen. Mi bomo navedli ceno krste posebej in bomo navedli vsak drug predmet posebej, ali pa bomo dali ceno za vso poslugo fkupaj, kakor družina pač želi in zahteva. V vsakem slučaju bodo naše cene tako nizke, ali nižje, kot kakega drugega pogrebnega zavoda v mestu; to garantiramo. Svetkova postrežba je za vsako družino, naj bo v tem ali onem slučaju. 478 EAST 152nd STREET PHONE: KENMORE 2016 Mlinarjevi Za "AmeriSko Domovino" prestavil M. U. za mesnatim zadoščenjem. Ljubim tega otroka kljub njegovemu očetu in si ga želim kakor divja zver . . . šipe razbijem, ako mi ne odprete!" še enkrat je pričela milo prositi: "Mlinarica, žeria, mati . . . semkaj bi vendar lahko pogledala! Ničesar drugega ni, kakor le mati hoče svojega otroka, hclče miru! Ali ne veste, da prihaja Velika noč!" Ko pa ji ni nihče odgovoril in je Mlinarica le čepela kakor spla-šena psica v svojem kotu, je za-vpila jezno: -'Soj <.-?em vendar imela pravico, 'da sem Riharda spravila semkaj — in tudi imam pravico, da ga zopet odnesem. Ali mora vsa hiša zvedet, da je bil Mlinar njegov oče?" Sedaj je zavpila Mlinarca, kakor bi jo bil kdo z nožem zabodel, popadla je z zibelke svojega j otroka, stekla po stopnicah z njim in se zapahnila v lepo kamro. Doli čez most in ob mlinski strugi, proti vrtu je hitela Apo-lonija, kakor konj, ki teče s težkim vozom. Veter ji je pihal nasproti in kaj hudo obdelaval tudi razobešeno perilo. Bela ruta je vihrala kakor ptič na jablani, a perilo, ki je bilo pripeto na vrvi, je plapolalo v vetru, kakor razdražen plamen. Apoloniji^ je namignila deklam, ki so sople za njo, kajti bile so majhne in zavaljane, ta-koda bi človek mislil, da jih bo veter vsak čas strkljal doli po bregu. Apolonija se je morala smejati: "Najboljše na stvari ]e se, da sem plesnjive deklet prezračila!" Pri perilu je stala košara, kakor bi jo bil kdo izgubil. Videlo se je, da jo je bila semkaj postavila šibka roka. "Sedaj, poprimimo vse!" je ukazala Apolonija. In najprej so položile v koš mašne bukve in rožne vence. "Tam zadaj se zbira oblak!" — in pokazala je ogromen črn oblak, ki se je približeval semkaj preko velike jelke. V praznični obleki in z av-bo na glavi je delala, kolikor je mogla. Ko so košaro že skoro napolnile je stekla proti hiši po drugega, pa tudi, da prosi kakega moškega za pomoč, čeravno sta bas dva voza priropotala na dvorišče. Prispela je obenem z Lovrencem in hlapci' do vrat. Kakor od strele zadeti so vsi obstali. Kaj se je bilo zgodlo tu? Okno je bilo udrto. Apolonija .je hitela v izbo, kjer je bila Ivanka sama in stegovala roke proti njej. "Kje je Agata, kje — Rihard?" Usta so ji ostala odprta. Za njo je vpil razburjeni Lovrenc: "Kje je Agatka?" Ozrl se je, videl prazno zibelko, ruto, kakor bi jo kdo v naglici izgubil med zibelko in vratmi, stopil ven ter pričel vpiti na vso moč: ["Agata! Agata!" Apolonija je videla, da so tudi v Rihardovi košari manjkale blazine — in razbito okno —. Premerila ga je in nje pogled je zagledal črni oblak. V, sili je zakričala pobu: "Nesi deklam ven koš!" Potem hlapcem: "Ves trud je sicer zaman — perilo v hišo!" Lovrenc je vpil gori: "Agata! Agata!" Sedaj je poskušal odpreti vrata v lepo kamro. Zapahnjena so bila. Trkal je. Apolonija je pritekla k njemu. Sklonila se je k vratom in začula jok. "Zaklenila se je!" "Odpri vendar, Agata! Jaz sem, Lovrenc! Kdo te je tako prestrašil ?" "Z otrokoma se je skrila semkaj !" je šepetala Apolonija in nekaj ljubosumnja se je zganilo v njej, ker je pustila Agata v izbi Ivanko. Sedaj so se vrata odprla. Mlinarica je bila bleda kakor zid. Iz omare je bila pobrala nekaj dragocenosti in tudi skrinjo je bila napolnila s svojim platnom in oblekami. Ledenomrzlega pogleda je dejala: "Daj zapreči, stran hočem!" "Kaj pa se je zgodilo? Kam hočeš?" "Domov, kam drugam — domov, ti pravim!" je vpila divje. "Prijelo te je domotožje, uboga Agata!" Sedaj je Mlinarica trepetala jeze in stiskala pesti. "Ti, hinavec, ti, vi, hinavci, vi! Domotožje! Nikar se ne delaj tako sočutnega! Nikdar več te nočem videti! Ti . . . ti . . . pojdi k svojim babnicam, ki jih imaš v mestu in k svojim otrokom, ki jih imenuješ najden-čke!" Lovrenc je zastokal: "Agata, sedaj mi vendar povej, kak hudič . . . Kakor je Bog v nebesih, nobene druge se nisem dotaknil, kakor le tebe, ti si mi bila ljuba, odkar se morem spominjati !" Agata je špotala: "Ali naj ves svet izve, da je ta fant mlinarjev? Da, ves svet naj izve!" "Agata, odpusti, da smo to zamolčali. Tedaj ti moram povedati: mlinar je moj oče!" Tedaj je dejala Apolonija: "Le pusti, da jaz uredim. Ti pa pojdi ven in poskrbi za kmete, ali ne čuješ, da že pokajo nestrpno z biči!" Porinila ga je ven. "Agata, sedaj je dovolj! Saj vidiš, vse je le nesporazum-Ijenje." Agata je vpila: "Laž, laž . . . ti si tudi lagala. Kaj naj potem verjamem?" "Na vsak način prisegi," je odvrnila Apolonija mirno. "In če ti jaz povem, kako je prišel k nam, tedaj veš prav zagotovo: AUGUST F. S V E T E K ZOPET SE LAHKO POŠLJE DENAR V STARI KRAJ Vsem onim, ki nameravajo poslati denar v staro domovino svojim dragim za PIRHE ali Velikonočne praznike, naznanjamo, da zopet pošiljamo denar in sicer kot vedno: TOČNO in po DNEVNIH CENAH. Obrnite se na zanesljivo tvrdko: AUGUST HOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVENUE V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU JOSEPH ZUPANČIČ MILA ZAHVALA