CELOVEC PETEK 17. AVG. 1990 Letnik XLV. Štev.51 (2566) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. din.10 P. b.b. KUMST: delovni kamp SCI Prvi stebri Kulturnega mosta (KUMST) so v nastajanju. Delo pri obnovi načrtovanega interkul-turnega mladinskega in kulturnega komunikacijskega centra v Žitari vasi dobro napreduje. Koordinatorka projekta Renate Matiasek računa s tem, da bo center priče) delovati v prihodnjem letu. Zdaj bo izdano tudi uradno gradbeno dovoljenje, tako da bodo lahko začeli tudi z obnovo zunanjosti stavbe. Trenutno so v teku notranja dela - obnavljanje podov in oken. 'Delavcev' je cel kup: s pomočjo Civilnega servisa (SCI), ki usmerja mlade ljudi na aktivistične in interkulturne počitnice po svetu, je KUMST organiziral delovni kamp. Ne samo pomoč pri obnovi kulturnega doma, na sporedu mednarodno pestre skupine mladih gostov so tudi zabava ter spoznavanje naše dežele, njenih ljudi, ekonomskih, socialnih in nacionalnih problemov regije. Z mednarodno pomoč/o s/ Z/tar/ vas/ prad/)'o nov dvq/ez/čn/ kn/furn/ center KUMST. Pretekh petek je prišla iz Ljubljane vest, da bo odslej koordinacijski odbor (KOKS) - ta čas sestavljen v režiji NSKS - za slovensko vlado edini pogovorni partner v imenu manjšine. To trditev je koroški slovenski javnosti nekoliko neprecizno posredovala slovenska oddaja celovškega radia. V pogovoru za Slovenski vestnik je o odnosih do manjšine pristojni minister dr. Dular dejal, da KOKS „ni edini in izključni, pač pa po vrstnem redu prvi in glavni pogovorni partner", ki ga je nova slovenska vlada pripravljena upoštevati v zvezi z globalnimi interesi koroških Slovencev. Dr. Dular je bil na zadnjem sestanku vlade pred njenimi počitnicami poverjen, da to zadevo uskladi, dokončnega sklepa vlade pa še ni. Po njegovih besedah „KOKS v sedanjem sestavu ni kompleten", vendar je zanj najbolj reprezentativen. V zvezi z odločitvijo v Ljubljani je tajnik ZSO dr. Marjan Šturm izjavil sledeče: Če bi bila odločitev v zvezi s KOKS res takšna, kakršna je bila posredovana javnosti, bi se objektivno uresničila nem-škonacionalna politika oporekanja legitimnosti zastopstva koroških Slovencev po ZSO in NSKS. Da nova slovenska vlada zavzema taka stališča, si za enkrat ne morem drugače razlagati, kot da je nepopolno ali pa napačno informirana. Manjšini nenaklonjene sile na Koroškem in v Avstriji bodo že kaj kmalu z veseljem oporekale legitimnost tudi koordinacijskemu odboru NSKS, ker je ta tudi znotraj manjšine sporen, kaj šele da bi imel kakšno formalnopravno legitimnost, kot sta si jo ZSO in NSKS priborila v preteklosti. Slovenska vlada očitno naseda politiki Narodnega sveta, ki hoče iz polomije v šolskem vprašanju narediti 'zmago' in ustvariti narodnopolitični monopol ter izriniti vsakogar, ki se ne strinja z njegovo politiko." Ponovna ustanovitev Pretekli teden je bilo ustanovljeno društvo Slovenski znanstveni inštitut. Za predsednika je bil izvoljen dr. Valentin Sima. Podpredsednik je univ. prof. dr. Cvitko Sienčnik, tajnik dr. Avguštin Malte, blagajnik Feliks J. Bister. V odboru so še mag. M. Jurič, dr. W. Lukan, dr. F. Merkač, T. Ogris, P. Wieser, dr. P. Zdovc. V nadzornem odboru so prof. M. Kul-nik, dr. P. Zablatnik in dr. F. Zwitter st.. PREBER!TE 2 Pred 25 leti je umrl dr. Franc Petek 3 Dr. Klaus Amann: Wer und was war F. J.Perkonig 4 Heute im Slovenski vestnik 5 Kulturni komentar 6/7 Celovški sejem spet vabi 8 Nova nevarnost: ozon 9 Razprava o narodnem programu 10 Vestnikov roman 11 Te dni na televiziji in v radiu 12 šah: kdo ima najboljše ELO-točke? L_ ---------------.— SAK podlege! Beljaku Slovenski atletski klub jc letos že v drugem kolu izpadel iz tekmovanja za avstrijski nogometni pokal. Po zmagi proti Šentvidu jc moral namreč nastopiti v Beljaku, kjer je tamkajšnji VSV bolje izkoristil svoje možnosti in po dveh napakah obrambe SAK zmagal z2 : 0(1 : 0). Najboljši igralec SAK v tej tekmi pa je bil kljub temu branilec, namreč Francej Sadjak (na sliki v sredini), sledil pa mu je legionar Stanisavljevič. Več o tekmi lahko preberete na 12. strani. Ne alternativa, le tih kompromis k desetemu oktobru? Pred nedavnim je občinsko predstojništvo selske občine sklenilo, da se občina ne bo udeležila uradnih deželnih desetooktobrskih proslav. Pretekli torek pa je bil z glasovi SP (predsednika VP ni bilo na seji!) na občinski seji bojkotiran predlog EL, da bi v občini 10.oktobra postavili dvojezične napise, za katere se je občinski odbor pred nedavnim že izrekel. To bi bila lahko „pametna alternativa proti maršom v Celovcu, ki bodo tudi letos spet organizirani po dokaj znanem vzorcu", je predlog utemeljil vodja EL-frakcije Nanti Olip, „kajti deželna vlada sploh ni resno povabila k sodelovanju." Zupan Engelbert Was-sner je zatrl razpravo o nuj-nostnem predlogu EL z utemeljitvijo, da o tej zadevi 'ni na razpolago dovolj informacij'. Razprava je bila preložena na prihodnjo redno sejo, ki bo predvidoma šele oktobra. Olip zdaj razmišlja o sklicu izredne seje občinskega odbora. Glede desetooktobrskega vprašanja in predlaganega nameščanja dvojezičnih napisov nastaja vtis, kot da bi se predstavniki socialistov na vsak način radi izognili (&//;c na 2. Afran:) KOMI /GOfAM SC^BLLAA/DfM SPUŠČANJE VODE... V vročem po/el/M vročekrvno polltlAo/ To /e očitno geslo edinstvenega ^oroAega .s/oven.s/cega političnega Aoborefa, Al srno mn letos priče. Po razdarAanll: In vročil: letllt sol.sAe razprave, razdiranja enotnosti In političnega AoeAan/a očitno nlAogar ne mlAa, da Al se malo oAladll v AaAem Izmed prelepil; Aoro.šAlb jezer - AaAo tudi, Ao pa je poleti 'alle.s In dent.seAer /land' - In malo razml.s/11 o preteAlostl In bodočnosti. Poj teče dalje. Če ni AonAretnlb problemov In nasprotnlAov, ostaja več časa za odprte račtme v lastnem A roga. Narodni svet obračunava z Z.SO, Al jo Arlvl za neenotnost, čeprav je v šolsAem vprašanja z dvomljivim Aom-promlsom sam Izdal dotlej sAapna In enotna Izhodišča. Njegov petoAo-lonašAl ADN.S naj postane novo vodstvo, In AaAor je Aarte za ta poAer zmešal, sl jlb je tadl agodno razdelil. Nova oblast v Ljubljani, Al je neAoč nastopala v Imena pluralizma In demoAratlzaclje, mu seAandlra v tej Igri utrjevanja monopolnih odnosov v (narodnostni) polltlAl In proti političnemu pluralizmu, Al smo ga Slovenc! na KorošAem sAoz! dolga leta Ime/! h; tudi - bolj ah manj -Izvajali. V bistvu gre samo za to. Kdor b! hote! Imet! močno In usAlajeno politično vodstvo manjšine, bi mora! strnit! potenco obeh političnih struj, ne glede na to, da Imata v neAaterlh vprašanjih različne poglede. Zdaj pa Aaže, da gre prav za nasprotno.' en! od obeh naj se spust! voda. Ndor je na suhem, nima več vpliva, Ador Ima vodo, Ima oblast. Podobna namera je zdaj očitno zajela NEL, A! je v vseh letih, Ao je odločilno sodelovala In vplivala na Z/l L, Imela od tega Aoristi. Zdaj, Ao ne postavlja več 'svojega' Slovenca za parlament, je treba neA-danjemu zaveznlAu vsaj na južnem NorošAem sp!!stltl vodo. VsaA Amet ve, da je treba Aopatl jarAe, če hoče odvest! vodo. Na našem političnem polju pa jih Aar mrgoli In - n! čudno da na njem nič pametnega ne zraste. Provansalci se pritožujejo: „Naše pravice so zgolj na papirju..." Letošnji Aongres /L L D. L. C. SL, uglednega združenja evropsAth narodnih In jezlAovnlh manjšin, je poteAa! v Nici. V tem predelu Franclje živi tudi provansalsAa narodna sAupnost. Njen glavnlprohlempa nt samo razdeljenost na trt države, saj Provansalci namreč živijo v Franclji, Italiji In Španiji. Da hi zvedeli Aaj več o težavah In razvojnih možnostih te narodne sAupnostl, je dr. Franci Zvvltter ml. z njeno predstavnico gospo Ferengler opravil za naš list ArateA pogovor. Gospa Uerengler, že leta se udejstvujete za Provansalce v Franclji. BI nam labAo na AratAo predstavilizgodovino, Aulturo In jezlA te narodne sAupnost? Področje Provanse sodi že 500 let k Franciji. Provansalci so se takrat prostovoljno združili s Francijo, kot enakopraven partner. Toda Francija se tega dogovora nikoli ni držala. Provansalska kneževina se je končno znašla v vlogi vazala. Zgodovine Provanse tudi ni mogoče ločiti od zgodovine Langue d' Oc. pokrajine, ki je bila že 200 let poprej priključena Franciji. Naš jezik je romanskega izvora in je bil zlasti v srednjem veku tradicionalen in najbolj razširjen jezik na visokih dvorih Evrope; pravzaprav je bil takrat diplomatski jezik. Tudi vam verjetno znani nemški cesar Richard Lowenherz je občeval v provansalskem jeziku. Danes se uporaba proven-salskega jezika omejuje na področja južne Francije, nekaj območij Italije in Španije. Strokovnjaki cenijo, da ga v teh območjih uporablja med sedem in dvanajst milijonov ljudi. Znano je, da je Francl/a centralistična država. V AobAo priznava obstoj provansalske narodne sAupnost? To ste prav ugotovili. Naše pravice so zgolj na papirju. Sicer imamo pravico do šolskega pouka, toda izvajanje je zelo oteženo. Samo v Bretanji imamo katedro za pro-vansalščino. Ker finančno nismo posebno močni, tudi nimamo posebnih možnosti za javne nastope. V radijskih in televizijskih oddajah smo odvisni od zasebnikov. V radiu imamo na ta način tedensko eno uro pograma, televizija pa nam je dodelila le tedensko 12 minut. (Ne smejte se, mi smo tega zelo veseli!) KaAšue de/a vnosll označu-je/o vaše delo? Na A o nameravate obraniti vašo narodno sAupnost In vaš jezlA? Imamo narodnostne organizacije, ki se ukvarjajo zlasti s folklornimi dejavnostmi, gospa Bereng/er hkrati pa gojimo svoje literaturo in zdržujemo svoje založbe; (neredno) izdajamo tudi časopise, deloma tudi francoski časopisi objavljajo provansalske prispevke. V zadnjih letih pa se prizadevamo, da bi ponudili tudi jezikovne tečaje provansalščine, saj smo spoznali, da se vse več naših rojakov izseljuje z dežele v mesta, kjer nimajo več prave možnosti ohranjanja provansalskega jezika. Ti tečaji so v tem času zelo obetavni. Kar se na podeželju pozablja, se nadomesti v mestih. Ali se smatrate zgol/ za narodnostno glban/e ali pa temu doda/ate tudi politični AonteAst? Mi smo izključno narodnostno gibanje in bi radi ohranili svoj jezik, svojo kulturo, svoje navade; naši člani oz. pripadniki Provansalcev se politično opredeljujejo kakor vsi drugi Francozi, za tradicionalne stranke pač,kakršne so socialisti, konservativci ali komunisti. Včasih pri volitvah nastopa tudi nacionalistično krilo, vendar nima skoraj nobenega odmeva. Imate razen preAo A.LD.L.C.M. tudi še druge zveze z Inozemstvom? A I D.L.C.M. pomeni za nas pomembno vez z drugimi narodnostnimi skupnostmi Evropi. Sicer pa se naši mednarodni stiki omejujejo predvsem na znanstveno področje, posebno z univerzami in drugimi kulturnimi ustanovami. Za provansalščino imamo več kateder v tujini kot v Franciji. In prav zaradi tega smo optimistični, da bomo preživeli tudi prihodnjih petsto let, kolikor smo jih do zdaj. Zdravnik, po siti razmer pomik... Pred 25 leti je koroška slovenska politika izgubila dr. Franca Petka. Rodil se je 3. marca 1885 v Stari vasi pri Šentlipšu v Podjuni. Doma se je reklo 'Pri Ženeku'. Očetova zibel pa je tekla 'Pri Patku', na kmetiji v bližini Podgore pod Sveto Hemo. Od tod tudi ime. Oče je na podedovanem majhnem posestvu imel kravo in konja. Skromnost, poštenost ter razumevanje položaja malih ljudi so dr. Franca Petka odlikovali tako pri poklicu zdravnika - daleč preko velikovš-kega okraja je slovel kot priljubljen 'ljudski dohtar' -kakor tudi pri njegovi vlogi večdesetletnega vodilnega narodnega politika. Dr. Petek je leta 1923 postal predsednik Političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence. V istem letu je bil pri deželno-zborskih volitvah 21. oktobra z 9868 glasovi skupaj z župnikom Vinkom Poljancem izvoljen za predstavnika Slovencev v koroški deželni zbor. Deželni poslanec je bil v letih od 1923 do 1934. Hkrati je bil tudi predsednik Slovenskega šolskega društva ter odbornik Zveze koroških slovenskih zadrug. Od leta 1943 je bil član Osvobodilne fronte. Po vojni je bil dr. Franc Petek predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Koroško ter njegove naslednice, Demokratične frotne delovnega ljudstva. 25. marca 1955 je bila ustanovljena Zveza slovenskih organizacij - njen predsednik je posta! dr. Franci Zwitter, dr. Petek pa predsednik nadzornega odbora. Med drugim je bil tudi izdajatelj in založnik 'Koroškega Slovenca' in 'Slovenskega vestnika'. Pred 25 leti, 9. avgusta 1965, je v Celovcu umrl v 81. letu starosti; pokopan je v Šentrupertu pri Velikovcu. Dr. Franc Petek je skoraj pol stoletja svojega življenja žrtvoval borbi koroških Slovencev za narodnostni obstoj. Njegov sodelavec in poznejši naslednik dr. Franci Zwittcr je nekoč strnjeno podal njegove sledeče značilnosti: po poklicu zdravnik, po nujnosti politik, po osebnem nagnjenju pa je bil Petek zgodovinar, geolog in botanik. Leta 1922-nemški nacionalisti so po plebiscitu obračunavali z izpostavljenimi in narodno zavednimi Slovenci - je ostal eden izmed redkih, ki se kljub grožnjam ni da! pregnati. V političnem življenju Slovencev na Koroškem je bil zaradi svojega liberalnega svetovnega nazora vedno v opoziciji nasproti tedanjemu prevladujočemu klerikalnemu vodstvu manjšine, čeprav je bil tudi sam član taistega vodstva. Napetosti in trenja v političnem vodstvu Slovencev so izzvale kritike z raznih strani. Franc Petek je v poznejših letih zelo samokritično opisal obdobje tridesetih let: „Težko je odgovoriti na te 10. oktober... (n n