Poitui«« pl&rxH« f *oloo«t. I. izdaja. Cena Din 1*— Izhaja vnaV dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna številka Din P—, lanskoletne 2'—: mesečna naročnina Din 20'—,za tujino 80'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov a« vračamo. Oglasi po tarifi ta dogovora Uprava v Ljubljani, Gradišče I, tel. 30-08. Podružnica * Mariboru, Aleksandrova cesta št. ‘24, tel 29-00. V Celju: Slomškov trg L PnM ček. rnč.i Ljubljana 15.621. St. 88 Ljubljana, petek, dne 17. aprila 1931 Leto II. Naraščajoča zmešnjava v španski republiki Kraljevska rodbina je prispela včeraj na francoska da - Katalonija si je ustanovila lastno vlado - Komunistični izgredi v več mestib - Beg kapitala Alculu Zamota, voditelj republikancev v Španiji. Odločilna preizkušnja MacDonaldove vlade London, 16. aprila. AA. Današnja seja spodnje zbornice je bila otvorjena ob velikanskem zanimanju poslancev In javnosti. Državni podtajnik za Indijo je uvodoma odgovoril na interpelacijo o dogodkih v Carvn-poru in izjavil, da znaša število mrtvih 290 in h6 *flo.prl teh neredih ranjenih 965 oseb. vlada je imenovala preiskovalno komisijo, ki naj dožene krivdo. Nato je vodja konservativne stranke Bald-win stavU predlog, da vlada ne zasluži zaupanja zbornice, češ da ni izpolnila obljub, ki jih je dala o brezposelnosti za časa volitev. Med Baldwinovlm govorom so delavski poslanci vpadali z ironičnimi medklici, dočim so konservativni poslanci svojemu voditelja pritrjevali, vlada, je nadaljeval Baldwln, je opustila vsak ukrep. Vlada ne zasluži zaupanja zbornice tudi zato ne, ker je vsa javnost prepričana o tem, da vlada ne more rešiti brezposelnostnega vprašanja. Zato je vsa država izgubila zaupanje vanjo. Politični krogi se zavedajo, da bo glasovanje o Baldtvinovem predlogu odločilnega pomena in da bo vlada podala ostavko, ako ostane v manjšini. Ostavka vlade pa bi pomenila nove volitve. Madjarska vlada za monopol na izvoz žita Budimpešta, 17. aprila, n. Listi poročajo, da se vlada resno bavl z mislijo, da proglasi monopol na izvoz žita. Poljedelski minister Mayer ni hotel javnosti izraziti svojega mnenja o tem vprašanju. Poljedelci ln trgovci se zelo protlvijo tej nameri madjarske vlade, ki bi na ta način deloma kršila načelo o svobodni trgovini. Princ Amadeo Apulski v Trstu Trst, 16. aprila, v. Včeraj popoldne ob 1430 sta pi-ispela v Trst savojski princ Amedeo Apulski in njegova soproga Ana. Sprejem je organizirala fašistovska stranka in mestna občina. Na postaji so se zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogo ljudstva. Princ Apulski se je nastanil na gradu Mlramar in namerava več časa ostati v Trstu, kjer je v garniziji 23. artiljerijskl polk, ki mu je on poveljnik. S postaje je sprevod avtomobilov krenil preko trga Goldoni in po Korzu na glavni trg. Kakor na postaji tako so tudi na glavnem trgu zastopniki oblasti pozdravljali princa in njegovo soprogo. Princ se je mudil nekaj časa na prefekturi, nato je krenil proti Barkovljam in Miramaru. Italijansko odlikovanje našemu pomorščaku Beograd, 10. aprilu. AA. Minister prometa je dovolil upravitelju pristaniškega zastopništva v Komiži Havlu Krki, da sprejme italijansko odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno, ker je na razburkanem morju in v luidem vremenu rešil posadko italijanske jadrnice »Madona di Ter-sato«. Smrt strica italijanskega kralja Turin, 16. aprila, v. Snoči ob 22'30 je Genovskega vojvodo zadela srčna kap. Princ Tomaž Albert Viktor Savojski, vojvoda genovski, se je rodil v Turinu 1. 1854. in bil brat kraljice Margerite in stric sedanjega italijanskega kralja. Po činu je bil admiral. Udeležil se je vojne kot general. Nove smrtne obsodbe v Itusiji Moskva, 16. aprila. AA. V Dnjepropetrovsku je bil končan proces proti 68 trgovcem z žitom in velekmetom. Obtoženci so sodelovali v nakupnih organizacijah sovjetske žitne trgovine. Pri tem poslu so ravnali proti sovjetski vladi in sabotirali njene načrte. Prodajalcem so izstavljali potrdila, samo da bi jim no bilo treba izročiti predpisanih količin žita. Deset obtožencev je blo obsojenih na smrt. Pariz, 16. aprila. A A. Iz Seville poročajo, da jo prišlo v minuli noči do komunističnih demonstraciji prod artiljorijsko vojašnico. Demonstranti so zahtevali orožja za borbo proti meščanski gardi. Streljali so z revolverji na vojašnico. Vojaki so odgovorili s streljanjem iz pušk. En komunist je bil težko ranjen. Demonstranti so oropali neko trgovino z živežem. Zato je bilo proglašeno obsedno stanje in s tem se je vrnil red in mir. Barcelona, 17. aprila. AA. Med komunisti in republikanci so bili hudi poulični boji. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Množica je naskočila jetnišnico in izpustila na prostost tudi obsojene zločince. Polkovnik Macia je izjavil novinarjem, da je njegov ideal federativna iberska republika. Pariz, 17. aprila. Havas poroča iz Barcelone, da je vojaški guverner Katalonije odredil, da se izpustijo na svobodo vsi vojaški jetniki. Madrid, 17. aprila, n. Poleg incidentov, ki so nastali v Vigu in Barceloni, se sedaj širijo vesti, da so se spopadli tudi •> Tetu-anu dve skupini manifestantov in nasprotnikov. Pri tem je bilo baje 5 mrtvih in 90 več ali manj težko ranjenih. Pariz, 16. aprila, AA. Iz Madrida poročajo: V zaporih v Valenci ji je prišlo do upora. Oblasti so skušale pomiriti kaznjence, toda ti so premagali stražo in ji vzeli orožje. Guverner je izpustil nato vse na svobodo. V Bilbau so manifestanti osvobodili vse jetnike iz zaporov. Na ulici je prišlo do spopadov, v teku katerih je bil en delavec ubit, več oseb pa ranjenih. V V-lenciji so uničili demonstranti uredništvo in tiskarno nekega tamoinjega monarhističnega lista. Pariz, 16. aprila. AA. V Sovilji se je uprlo 212 jetnikov, ki so pobegnili. Neki jetnik je pred odhodom šel k ravnatelju ječe ter mu dejal, da se vrne, če ga bo potreboval. Madrid, 16. aprila. AA. Danes je prišlo v več krajih Španije do krvavih spopadov med vojaštvom in delavstvom, 6 ljudi je bilo ubitih, mnogo pa jih je ranjenih. V Sevilji so komunisti rabili orožje in poskušali razglasiti sovjetsko republiko. Vojaštvo je poskus popolnoma zadušilo. Oblasti so proglasile obsedno stanje. Samostojna katalonska republika Rim, 16. apirla. A A. Agencija Stefani poroča iz Madrida, da so snoči dospeli tja vsi ministri nove vlade. Imeli so takoj sejo ministrskega sveta. London, 16. aprila. AA. Havas poroča iz Barcelone: Vlada katalonske republike je tako-le sestavljena: Predsednik Macia, minister za socijalno politiko Dasoti, minister za prosveto Rafael Sompalos, minister za narodno brambo Juan Ca- sanovaz, minister za kmetijstvo in delo Morel, minister za finance Dural in minister za promet Carvico. Ukrepi republikanske vlade. Madrid, 17. aprla. n. Provizorna vlada je izbrala za predsednika španske republike Alcalo Zamoro. Ko je ta prevzel oblast predsednika republike, je podpisal akt o splošni amnestiji za vse politične kaznjence. Madrid, 17. aprila, n. Ministrski svet je imel včeraj sejo, na kateri se je posvetoval o celi vrsti administrativnih ukrepov. Sklenil je, da se uvedejo preiskave zaradi velikih nacijonalnih katastrof pod režimom kralja Alfonza XIII. V glavnem gre za tri točke: 1. katastrofa španske vojske pri Mel-lili v Maroku leta 1921, ko je bila uničena ena cela armija, 2. diktatura Prima de Ri-vera in njene posledice, 11. vojni proces v Jaci. Ministrski svet je nadalje obravnaval niz tehničnih vprašanj, med drugim, kako naj se ustavi beg španskega kapitala v inozemstvo. Spričo izjave bivšega ministrskega predsednika Aznara so začeli španski aristokratjo v zadnjih dneh spravljati svoje imetje v inozemstvo. Vlada je poslanikom v inozemstvu naročila, naj notifici-rajo oblastem špansko zvezno republiko. Do sedaj je po poročilu zunanjega ministr- stva prvi in edini Uruguay priznal špansko zvezno republiko. Vojska je končno dobila nalog, da odstrani vse monarhistične znake v državi. Pariz, 17. aprila, n. Zunanji minister je včeraj stopil v stik z diplomatskimi zastopniki, posebno s papeškim nuncijem. Novinarjem je izjavil, da hoče Španija biti republika dela, da bo znala španska vlada preprečiti vsak nered in nemir. V Španiji vlada mir, le v Barceloni in Sevilli je prišlo do osamljenih neredov, ki pa so jih oblasti takoj udušile. Kralj Alfonz na Francoskem Marseille, 16. aprila. A A. Davi ob 6. je prispel sem na križarki »Principe Alfonso« španski kralj Alfonz, Pričakovali so ga najprej ob 10., potem pa ob eni ponoči. Kralj je bil oblečen v meščansko obleko. Na krovu je dal roko vsem častnikom, pred vsem generalu Riveri, admiralu in svojemu zadnjemu mornariškemu ministru, ki ga je spremljal. Kralj je stopil nato v zaprt čoln, kamor so mornarji spustili tudi 12 kovčegov kraljeve prtljage. Ko je čoln pristal ob bregu in kralj izstopil, so se mornarji takoj vrnili na križarko. Vojvoda Miranda je poklical taksi in karlj se je s tem avtomobilom peljal skozi puste marsejske ulice v hotel. Tja je dospel ob 6.15. K njemu je stopil nek novinar, ki ga je spremljal že od luke, toda kralj je pomigal z roko, češ da ne želi govoriti. Kralj stanuje v hotelu popolnoma izoliran. Marseille, 16. aprila. AA. Vojvoda Miranda jo izjavil dopisniku agencije Havas: Nj. Vel. kralj Alfonz XIII. ni abdiciral, temveč si je obdržal svoje kraljevske pravico. Zapustil je Španijo edino v želji, da prepreči meščansko vojno. Pustil je ljudstvu, da se svobodno izjavi v parlamentu, in pre- pričan je. da bo narod vpošteval to njegovo veliko uslužuost. Marseille, 16. aprila. AA. S kraljem Alfonzom XIII. je dospel sem vojvoda Miranda in infant Alfonz Bourbonski. Kralj se je zaprl v svoje apartemente in ni hotel nikogar sprejeti. Ob 12.13 je odpotoval v Pariz. Pariz, 16. aprila. A A. Poročajo iz Henda-ja: Ob prihodu vlaka, s katerim se je pripeljala španska kraljica z rodbino, se je zbrala na postaji velika množica Špancev, ki so' vzklikati: Živela špauska kraljica! Živela monarhija! Kraljica se je dušila od joka. Bolnega princa Asturskega so z brati in sestrami na nosilnici odnesli v pariški vlak. Princ Juan je ostal v Gibraltarju. Pariz, 16. aprila. AA. Sem je dospela davi španska kraljica z rodbino. Pariz, 16. aprila. AA. Poročajo iz Madrida, da je general Berenguer, predsednik španske vlade pred kabinetom Aznarja, dospel v Lizbono. Pariz, 16. aprila. AA. Havas poroča iz Madrida. General Dalos, bivši šef varnostne službe v Madridu, je izginil. Mislijo, da je postal žrtev svojih sovražnikov. Ostavke španskih poslanikov Berlin, 16. aprila. AA. Govori se, da je dal španski veleposlanik ostavko na svoje mesto. Parij, 16. aprila. AA. Poročajo Iz Wa-sliingtona, da je tamošuji španski poslanik dal ostavko na svoje mesto. Berlin, 17. aprila. A A. španski poslanik Espiuosa de Los Monteros je sporočil začasni republikanski vladi v Madridu, da odlaga svoje mesto. Pariz, 16. aprila. AA. Iz Bruslja poročajo, da je španski poslanik dal ostavko na svoje mesto. Izjava bivših voditelje v JDS na Hrvatskem Proti federativni ureditvi države in za jugoslovansko edinstvo v smislu ideologije novega režima Zagreb, 16. aprila. Snoči so imeli tukaj ugledni bivši voditelji bivše samostojne demokratske stranke, njen bivši podpredsednik dr. Josip Nemec, advokat v Petrinji, bivši narodni poslanci dr. Milan Meti-koš, odvetnik v Glini, dr. Grigorije Tadič, odvetnik v Kostanjici, in dr. Petar Zec, zdravnik v Gospiču in bivši predsednik oblastne skupščine za primorsko oblast, konferenco. Po končani konferenci so izdali tole izjavo: Mi podpisani, ki smo se sestali na konferenci v Zagrebu, smatramo za potrebno izjaviti tole: Zmerom smo stali na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva. Na tem stališču stojimo tudi danes, ker je to jedro zu tako politično strukturo države, ki varuje in krepi narodno in državno edinstvo. Deklaracija z dne 5. januarja 1929, s katero se zahteva federativna ureditev države, je protivna našim načelom in .je bila sprejeta brez naše vednosti in odobritve ter jo odklanjamo. Doslednji jugoslovanski ideologiji smo bili vedno nasprotniki fede- rativne ureditve države iu pristaši jugoslovanske ideologije, ki jo je proglasila današnja vlada po zakonu z dne 3. oktobra 1929, in deklaracije nove vlade kraljevine Jugoslavije. Mi smo zoper to, da bi še še kdaj vrnila politična grupacija na plemenski ali verski bazi, kakršne so prej obstajale. Ker stoji današnja vlada na istem stališču, bomo njeno delo z vsemi svojimi silami podpirali, dokler bo njeno delo v skladu z našo gori izraženo ideologijo. V Zagrebu, 15. aprila 1931. Dr. Mctikoš Milan s. r., dr. Petar Zec s. r„ dr. Grigorije Tadič s. r., dr. Josip Nemec. s. r. Kakor so vidi je bila famozna deklaracija od 5. januarja 1929 izdelana in predložena brez znanja in odobrenja vodstva bivše samostojne demokratske stranke. Postopoma se razjasnjujejo mnogi važni momenti iz tistega časa, ki razkrivajo pravo ozadje stvari in držanje bivših politikov in vodstva bivših strank. Podaljšan obstoj fašistovskega izrednega sodišča Sodišče bo poslovalo do konca leta 1936. Rim, 16. aprila, v. Včeraj doiioldne je bila seja ministrskega sveta. Med drugim so sklenili, du bo država tudi v letu 1932 podpirala vse občine zadrske pokrajine, kakor je bilo določeno že leta 15124 za vse poslovne dobe od leta 1925 do lela 1931. Nadalje so sklenili, da se podaljša rok, ki je bil prvotno določen za poslovanje posebnega sodišča za zaščito države. Kakor znano, je bilo posebno sodišče ustanovlje Nazadovanje laburistov London, 10. aprila. A A. Pri nadomestnih volitvah v Kast Woolwiclni je bil izvoljen kandidat delavske stranke (1. Hicks s 16.500 glasovi. Konservativni kandidat E. S. Shrupnell Smith je dobil 12.357 glasov. Delavska večina znaša 3.843 glasov. Pri splošnih volitvah je zmagala delavska stranka z 8.541 glasovi večine. no z dekretom — zakonom leta 1926. Takrat je bilo določano, da bo trajala ta sodna institucija do sredo leta 1931. Menili so, da bosta dotlej že stopila v veljavo kazenski zakonik in procedura, kakršno je doslej izjemoma rabilo posebno sodišče. Rok poslovanja tega sodišča je bil podaljšan do 31. decembra 193«. Končno je mini-ski svet poleg drugega odobril tudi kredit 10 milijonov lir za nujna javna dela. Zopet strupena megla v Belgiji Bruselj, 1(i. aprila. A A. V dolini Mo/o so je zopet pojavila strupena megla. Smrtnih žrtev ni. Meseca decembra je umrlo zaradi strupene mogle 60 ljudi. Sedaj je umrlo več otrok. Prebivalstvo zapušča v paničnem strahu svoja do-movja. Novo fašistovsko nasilje na Vipavskem Aretacije slovenskih intelektualcev in trgovcev v Ajdovščini - Dež preprečil fašistovsko obmejno demonstracijo Ajdovščina, 16. aprila, v. V zadnjem Času so pričeli fašisti z novimi sredstvi zatirati slovensko ljudstvo in zlasti podeželsko inteligenco. Goriški pokrajinski tajnik Ave-nanti je sestavil izjavo, v kateri je nagla-šal, da slovenske duhovščine v Julijski Krajini nihče ne preganja. To izjavo je velel razmnožiti in razposlati v vsa slovenska mesta in vasi. Krajevnim fašistovskim oblastem je naročil, naj fašisti to izjavo predložijo vsem znanim Slovencem in naj jih prisilijo, da jo podpišejo. Le malokdo je doslej podpisal takšno izjavo, kdor pa je ni, je bil ali aretiran ali vsaj posvarjen. Tako so ajdovski fašisti predložili takšno izjavo v podpis tudi dr. Fornazariču in nekaterim drugim znanim Slovencem v Ajdovščini. Le eden izmed njih je izjavo podpisal, ostali je niso hoteli. Zaradi tega so se fašisti perfidno maščevali. Niso nastopili neposredno radi tega, ker jim domačini niso hoteli podpisati izjave, temveč so si izmislili podlo zvijačo. V ponedeljek ]R>noči so narisali na razne trgovine v Ajdovščini napise: »Živela Jugoslavija!« Naslednjega dne pa so fingirali zaradi tega veliko razburjenje in takoj obtožili lastnike trgovin in druge znane ajdovske Slovence izdajstva. Posledice niso izostale. Karabinerji so aretirali: odvetnika dr. Fornazariča, notarskega kandidata Jožeta Jurco, trgovca Valiča, Franja Rušto, trgov- ca in bivšega učitelja Janeza Feiglja, trgovca in mesarja Stanka Logarja, trgovca Franja Furlana, Doreta Kaiserja in peka Širco. Pet uglednih ajdovskih intelektualcev, ki so še pravočasno izvedeli o tej najnovejši perfidni fašistovski provokaciji, je neznano kam izginilo. Karabinerji in politični agenti, finančni stražniki in miličniki so preiskali vso gornjo Vipavsko dolino, ves Čaven in Nanos, a ubežnikov niso našli. Aretirance so karabinerji uklonjene odpravili v tržaške zapore. Njihovo točno bivališče še vedno ni znano. Ajdovski fašisti so dejali, da jih bodo tirali pred posebno sodišče v Rim. Pretnje črnosrajčnikov in »rdečih hudičev« na nedeljskem shodu v Gorici so se torej pričele uresničevati. V Ajdovščini vlada pod- vtisom teh najnovejših dogodkov grobna tišina. Prebivalstvo obupuje. S Cola poročajo, da so se v Idriji preteklo nedeljo zbrali fašisti z namenom, da se odpravijo na mejo in tam uprizore demonstracije proti Jugoslaviji. Dež in sneg pa sta preprečila njih zlobne namere. Zaradi tega so se zatekli v idrijske gostilne, kjer so se opijanili in nato junaško razbijali stole, mize, steklenice in kozarce. Žalostno prj vsem tem pa je to, da je moralo stroške in škodo poravnati vodstvo idrijskih rudnikov. Jugoslavija na velesejmu v Milanu Priznanje glavnega fašistovskegra glasila našemu paviljonu Milan, IG. aprila, o. ,11 Popolo dTtalia« ob javlja pod naslovom: »Udeležba Jugoslavije na 12. sejmu v Milanu« naslednje poročilo: Med paviljoni raznih narodov na 12. sejmu v Milanu vzbuja posebno pozornost, čim prestopimo prag emporija, paviljon Jugoslavije. Bel, gol in močno ekspresiven vzbuja paviljon s svojo najmodernejšo stilizacijo pozornost tako s svojo obsežnostjo kakor s svojim značajem, ki so mu ga dali graditelji. On je tu kot priznanje jugoslovanskega gospodarskega sveta glede značaja in možnosti odnošajev z Italijo. Mnogo se je v preteklosti napravilo v tem vprašanju, mnogo pa se lahko napravi v bodoče v vzajemnem interesu obeh držav. Vsak poslovni Italijan bi moral posetiti jugoslovanski paviljon in priti v stik z njegovimi ljudmi in z upravniki. Našel bo tu vse mogoče informacije, vse mogoče olajšave in vse najnatančnejše podatke. Videl bo v dvoranah, ki so opremljene z okusom, celo serijo statističnih tabel, ki so nad vse zanimive, kakor tudi veliko razstavo raznih proizvodov, ki zaslužijo pozornost in temeljito proučevanje. Proizvodnja, tehnični napredek, zunanja trgovina, železnice, plovne proge v Jugoslaviji: vse to je grafično jasno in zanesljivo pokazuno. Vitrine in stojnice so polne različnega blaga: od čipk do lesnih izdelkov, od vina do različnih koristnih rud, od tobaka do preprog itd. Tu si oglejte polje za posnemanje, ki bo koristno za vsakega aktivnega in inteligentnega trgovca. Poleg onega, kar se tu lahko kupi, vidi po-setnik lahko tudi vse tisto, kar sosedna država potrebuje. Mnogo se lahko dela v Jugoslaviji, posebno dosti bi imela tam posla naša industrija, kar pričajo sami Jugoslovani, 'ki so po-setili milanski sejem. Oni so izražali svoje občudovanje in veliko zanimanje za italijanske stojnice, zlasti za paviljone mehanike. Novi paviljon Jugoslavije na tem sejmu se je že prve dni odlikoval kot močan faktor sporazuma in sodelovanja ined obema državama, kar so njegovi prireditelji tudi pričakovali in želeli. Odlikovanje Beograd, 16. aprila. A A. N j. Vel. kralj je ha predlog zunanjega ministra podelil red Jugoslovanske krone lil, stopnje Ivanu Garasi-moviču, načelniku konzularnega oddelka zunanjega ministrstva. Kongres jugoslovanskih agronomov Beograd, 16. aprila. AA. Da se manifestira združitev vseh agronomov kraljevine Jugoslavije v eno društvo, bo od 21. do 24. t. m. v Zagrebu kongres agronomov in glavna skupščina beograjskega Društva agronomov in zagrebškega Društva agronomov. Na dnevnem redu te skupne skupščine so tele točke: pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, abso-lutorij upravnemu in nadzornemu odboru, sklepi In likvidacija obcb društev, volitve odbora po novih pravilih, debata o predlogih članov, ki so pismeno dostavljeni predsednikoma po pravilih. Ce bo čas dopuščal, si bodo ogledali kmetijske in socijalne ustanove v Zagrebu, gozdarsko fakulteto ln vzorno posestvo v Maksimira itd. O priliki kongresa bodo naši najboljši strokovnjaki imeli predavanja. Kongres se bo vršil v posvetovalnici kr. banske uprave na trgu Stjepana Radiča. Beograd, 16. aprila. AA. Kmetijski minister je dovolil potrebni dopust članom jugoslovanskih agronomskih društev v Beogradu in Zagrebu, ki se udeleže zasedanja kongresa v Zagrebu od 21. do 24. t. m. Dopust traja od 18. do 25. t. m. Dogodki v Indiji Bonibav. 16. aprila. AA. Redarstvo je ukrenilo obsežne varnostne odredbe na glavni postaji. kamor je prispel indijski podkralj Invin iz New Delhija. Indijski podkralj bo imel popoldne sestanek z Gandhijem, nato pa bo v soboto odpotoval v Anglijo. Gandhi je prispel v Bombay že zarana in imel sestanek z lastniki predilnic o izvozu tkanin. Rangoou, IG. aprila. A A. V spopadu med izgredniki in redarstvom je bilo 7 oseb ubitih, mnogo oseb pa je bilo ranjenih. Prepoved obhodov v Avstriji Dunaj, 18. aprila, d. Danes dopoldne se Je v uradu zveznega kancelarja vršila že davno napovedana konferenca avstrijskih deželnih glavarjev, kolikor ti pripadajo večinskim strankam. Ob navzočnosti zveznega kancelarja drja. Enderja, podkaneelarja drja. Schobra ln drugih ministrov so po daljši razpravi sklenili, da se izda splošna prepoved obhodov, ki bo veljala od 1. maja do konca decembra. Z vseh strani so opozarjali na to, da so razni obhodi izredno moteč element za tujski promet In da imajo tudi prav slabe finančne učinke. Ta prepoved bo objavljena prihodnje dni. Anketa o ureditvi sušaškega pristanišča Sušak, 16. aprila, k. Danes dopoldne se je na Sušaku pričela anketa o vprašanju ureditve ln razširjenja sušaške luke. Pri anketi je bilo navzočih 30 zastopnikov zainteresiranih ministrstev ln gospodarskih institucij Savske in Dravske banovine. Predsedoval je inž. Senja-novič. Vsi govorniki so naglašali najnujnejšo potrebo, da se sušaška luka razbremeni s tem, da se zgradi nova luka v Martinščici. Določen je bil poseben odbor, v katerega je bil izvoljen tudi g. Mohorič. Odbor bo izdelal resolucijo. Popoldne so udeleženci odšli v Martin-ščico, da si na samem kraju ogledajo .teren in ga prouče. Za tem so s parnikom »Topola« odšli v Bakar in tam proučili razmere. Anketa se bo jutri ob 10. na Sušaku nadaljevala. Težka smrtna nesreča v Kranju Kranj, 17. aprila. S pristave, ki jo je kupil gradbeni podjetnik Jožef Slavec od mestne občine, so spravljali z vozovi ves materija!, ki je bil last mestne občine. Ob en četrt na 1. popoldne je Čakal pred pristavo zopet težko naložen voz. Delavec Štefan Martinkec je hotel skozi vrata mimo voza, ki je stal tik ob zidani ograji pristave. Tedaj pa so konji potegnili in ga stisnili ob zid. Voz mu je stisnil prani koš in delavec se je zgrudil nezavesten na tla. Poklicali so takoj zdravnika OUZD dr. Edvarda Globočnika, ki je odredil, da ponesrečenca takoj prepeljejo v ljubljansko javno bolnico. Odpeljali so ga z rešilnim avtomobilom reševalne postaje kranjskega Gasilnega društva. Dasi je avtomobil vozil kar mogoče naglo, so vendar prispeli v Ljubljano prepozno. Ravno pred vrati I. oddelka bolnice je nesrečnež izdihnil, potem ko je bil prestal strašne bolečine, lci jih je moral trpeti med vso vožnjo. Ravno takrat je stopil iz bolnice zdravnik dr. Peter Kruh iz Kranja, ki je kon-statiral smrt. Pokojni Stefan Martinkec je bil star 24 let in je bil še samec. Doma je bil iz Višnjevca pri Pregradi, usluiben pa je bil pri g. Slavcu. Kranj Kino Talija Kranj predvaja danes in jutri v soboto, vsakokrat ob 9. uri in v nedeljo 19 t. m. ob 3. uri popoldne nemi film »Borba u polo-noči« z Eddy Polom. Godbo spremlja zvočna aparatura. — V nedeljo 19. t. m. ob 5., 7. in 9. zvočni film »Nedelja življenja«. V glavni vlogi Camila Horn, Willl Clever, Oscar Mairon, Leopold von Lederbour, Otto Kronbnrger, Eugen Rex, Margarete Roma. — V ponedeljek ob 9. se film ponovi. Novi finančni minister češkoslovaške Praga, IG. aprila, d. (Uradno.) Predsednik republike je z danes izdanim lastnoročnim pismom finančnega ministra dr. Engliša na njegovo lastno prošnjo razrešil njegove funkcije ter imenoval guvernerja poštne hranilnice doktorja Karla Trapla za ministra, ki mu je poveril vodstvo finančnega ministrstva. I Pr. Alojzij Kokalj | Včeraj ob treh popoldne je nenadoma umrl v Ljubljani odvetnik dr. Alojzij Kokalj. Pokojnik se je živahno udejstvoval v slovenskem javnem življenju in bil deloven kot politik, feljtonist, pravnik in narodni gospodar. Bil je če eden od tistih mož stare garde, ki so se z vso dušo posvetili narodnemu delu in v ta namen zastavili vso svojo osebnost. Svoje dni je bil rajnki Kokalj čisto v prvih vrstah političnega življenja in vedno odločno in neustrašeno zagovarjal svoje stališče. Pozneje se je nekoliko umaknil iz političnega življenja, a ostal svojim mladostnim idealom vedno zvest. Tem bolj pa se je posvetil narodno gospodarskemu delu ter bil upravni svetnik Ljubljanske kreditne banke in zavarovalnice »Slavija«. — Kot feljtonist je pisal pod imenom Luigi Calco in izdal knjigo »Cerkveno miš«, ki je svoje dni vzbudila mnogo pozornosti. Čeprav je bil rajnki v prvih vrstah boja, si je znal pridobiti povsodi mnogo prijateljev. Na zunaj malo trd, je bil v resnici zelo dobrega značaja in velik ljubitelj prirode. Bil je mož, ki je krepko pomagal orati ledino našega javnega življenja. Slovenska javnost ga bo zato ohranila v hvaležnem spominu. Naše globoko sožalje njegovi težko prizadeti rodbini I Odliocl rudarske delegacije v Beograd Trbovlje, 16. aprila. Ako do danes popoldne vodstvo Narodne strokovne zveze v Ljubljani ne prejme zadovoljivih poročil iz Beograda glede naročil premoga s strani državnih železnic trboveljskim rudnikom, bo odpotovala z večernim brzovlakom v Beograd delegacija tukajšnje Narodne strokovne zveze in sicer predsednik g. Koren Miha in načelnik II. skupine g. Štruc Jakob, da intervenirajo na merodajnih mestih radi izdaje naročil premoga. Rezultati ljudskega stelja v Mariboru Maribor ima 33.117 prebivalcev. —■ Nemcev, jugoslovanskih državljanov je samo 2002 ali 6"/«. — Velik porast okoliških prebivalcev. Maribor, 17. aprila. Dasi je rok zn dovršitev ljudskega štetja določen za 10. maja, je mariborski popisovalni odbor že danes v glavnem opravil svoje delo. V svrho popisovanja je bilo mesto razdeljeno na 9 okrajev in 147 popisovalnih krogov. Delo je vodil mestni popisovalni odbor pod vodstvom občinskega svetnika g. Vladimirja Pušenjaka-Skupno z vojaškimi in železniškimi popisovalci je vršilo delo 165 oseb. Poleg tega so sodelovali tudi posebni revizorji — uslužbenci mestnega magistrala. Interno vodstvo pa je imel magistratih uradnik g. Kramberger. Rezultati ljudskega štetja v Mariboru so nekoliko razočarali. Splošno se je pričakovalo, da bo Maribor štel najmanj 35.000 prebivalcev, v resnici pa so jih našteli samo 33.117, in sicer 16.498 možkih in 16.612 žensk. Družin je 7653, stanovanjskih hiš 1832, drugih zgradb, v katerih prav tako stanujejo ljudje, pa 248. Domačo živino, večinoma le kokoši, ima 625 družin, 228 meščanov pa ima poljedelska posestva v mestu in okolici, ki jih obdelujejo sami. Kako umetno se vzdržuje v Mariboru navidezno zelo močna nemška večina, dokazuje najbolje to, da je nemški materni jezik navedlo le 2641 oseb ali 7.9°/o. Po narodnosti pa je Nemcev le 1544. Razlika je nastala zaradi tega, ker so nekateri Nemci navedli jugoslovansko narodnost in nemško materinščino. Od teh Nemcev je 639 tujih državljanov. Nemcev jugoslovanskih državljanov je tedaj le 2002 ali 6% celo kupnega mariborskega prebivalstva. Zanimivo je primerjati rezultate sedatii' ga popisovanja s prejšnjimi. Leta 1921 je imel Maribor 30.739 prebivalcev, od teh 16.070 i -> ških in le 14.699 žensk. Nemcev je bilo tedaj 6512. Leta 1910 pa je bilo po zloglasnem avstrijskem občevalnem jeziku v Mariboru 22.650 Nemcev in le 3820 Slovencev. Da je Maribor tako" malo napredoval je vzrok: odstranitev raznih uradov, zmanjšanje Števila vojaštva, spremeuitev mnogih stanovanj v poslovne prostore, pa tudi to, da so parcele v Maribora predrage in zidajo hiše večinoma le v okoliških občinah. Dasi nimamo še natančnih podatkov, vendar je gotovo, da so predmestne občine napredovale za 50—GOn/o, tako štejejo Studenci sedaj že skoro 9000 prebivalcev. S temi občinami ima Maribor preko 50.000 prebivalcev. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 16. aprila, d. Preko vzhodne Avstrije prehod proge dežja, potem pa pride od za-pada kratkotrajno izboljšanje. V splošnem bo hladni in nestanovitni značaj vremena trajal še naprej. Tudi na Jugu se bo vreme najbrže poslabšalo. Odkod podivlfanost in zločinstvo Ob zadnjih velikonočnih praznikih se je župnik neke obširne župnije na Dolenjskem po prečitanju evangelija upravičeno zgražal nad podivjanostjo in nesramno bogokletvijo vinjene mladine, ki se je v pozni večerni uri vračala po veličastni velikonočni procesiji na svoje domove. Resen opomin in resno svarilo dušnega pastirja je potrebno resno vzeti v pretres in se poglobiti v vprašanje: odkod izvira podivjanost sedanje kmečke mladine, kje je iskati krivdo in kako bi se mladino pripeljalo zopet nazaj na pot treznosti in miselnosti. Slovenska mladina je po svojem jedru zdrava in moralna, dobra in plemenita. Vzgoja doma in šole vpliva na njo blagodejno, a če mladina v svoji doraščajoči dobi zaide v slabo tovarišijo, se upliv predšolske in zlasti šolske dobe izgubi, mladina podivja in zaide na slaba pota ter postane težka rana na zdravem narodnem telesu. Prilik, da zaide mladina v slabo tovarišijo, je več kot preveč. Ena glavnih je pač ta, da mladina noče ali nerada opravlja poljska dela, ker ji poljska dela ne prinašajo toliko dohodkov kot delo v gozdu, tovarni itd. Za tako delo dobi redno dnevno plačo, ki se plačuje navadno ob sobotah. Mladenič prejme večjo vsoto denarja, ki ga zapelje v gostilno, kjer se znajdejo enako misleči. Tu se prične popivanje za popivanjem, s tem nastopijo vse one kvarne posledice ter podivjanost mladine. Druga velika krivda je žalostna pretekla doba strupenih političnih bojev. Politični boji, ki so jih vodile vse stranke, so umorile vsak čut dostojnosti. S preganjanjem pol. nasprotnikov je mladina gledala vse zlo tedanje dobe, zato ni čuda, da mladina, ki je doraščala v času medsebojne osebne gonje in sovraštva, ni mogla vsrkavati v dovzetna srčna in dušna čutila tiste plemenitosti, ki povzdigne človeka res v človeka, in ki je za vzgojo narodne mladine nujno potrebna. Tako vidimo, kje je iskati vir sedanje podivjanosti. Z virom najdemo tudi lek. Na mesto političnega sovraštva naj stopi medsebojna strpnost, človeške slabosti ne iščimo v svojem bližnjem, temveč najprej v sebi samem! Mladino napotimo v dobro tovarišijo, v dobro družbo, narodno društvo, kjer se bo odvračala od pijančevanja, vadila v dobrem, si plemenila srce, dušo in krepila telo. V prvi vrsti so tu sokolska društva in sokolske čete. V krajih, kjer je Sokolstvo lepo in dobro razvito, izginja podivjanost, mladina se začne zavedati resnosti časa, se vzgaja v dobrem in plemenitem ter domovinski ljubezni. V takih krajih ni več prostora za podivjanost. Kjer pa se gospoda še ni stresla preteki« dobe, kjer pogrešajo voditelji in vzgojitelji kmetskega ljudstva nesrečnih političnih bojev in željno pričakujejo njih vrnitve, kjer gospoda tajno od hiše do hiše agitira in deluje proti Sokolstvu, tam ni pričakovati boljših časov in ozdravljenju ter iztreznjenju mladine. Boj proti Sokolstvu, dasi tajen in skriven, je boj proti zboljšanju nezdravih razmer v našem narodu. Zato bo vsak, ki mu je v resnici na 'srcu zboljšanje narodnih razmer, in ki želi, da izgine podivjanost, bo prigovarjal mladini in nje staršem vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije in bo shin stopil v sokolske vrste ter pomagal vzgajati mladino v duhu sokolskih idealov, ki edini vodijo v boljšo in srečnejšo bodočnost našega naroda. Potem bodo tudi sigurno prenehale upravičene pritožbe, kot smo jih omenili v začetku tega članka. Sicer pa: Mea culpa! Zagorje Divje race. V Savi pri gradiču Prusnik sp je pojavila jata divjih rac, ki se pri nas navadno v taki množini ne zbirajo. Tudi prve lastovice je bilo že opaziti, ki se vračajo polagoma k nam na letovanje. Slovenjgradeč Zopet vlom. Ni še dolgo od tega, ko je bil v Šmartnem pri Slovenjgradcu v cerkvi zasačen lat ravno v trenotku, ko je vlomil v zakristijo. Te dni je pa vlomilec vlomil v cerkev v Podgorju. Vlomilec je odnesel razne cerkvene predmete, kakor albe in razna cerkvena pogrinjala v vrednosti 2000 Din. O tatu ni duha ne sluha. Tatvina smrekovih sadik. Iz tukajšnje Breške drevesnica je bilo ukradeno preko 100 smrekovih sadik. Vse pa^ pride prav uzmovičem. Osebna vest. Sreski načelnik g. Viher Miroslav se je vrnil z dopusta in zopet prevzel svoje posle. Simultanka. Tukajšnji šahovski klub je povabil znauega ftahista g. Pušenjaka VI. iz Maribora, zmagovalca nad dr. Aljehinom, da odigra simultanko. Radi zadržanosti nekaterih naših članov se je odigral turnir samo s 8 igralci. G. Pušenjak je izgubil 5 partij, 2 je dobil, ena je bila remls. Izbornemu šahistu se je oči-vidno poznala utrujenost radi simultanke prejšnjega dneva v Mežici. Pogozdevalni dan ima tukajšnja osnovna šola v petek 17. t. m. Učenci bodo znsadili več sto smrekovih sadik. Kdtc je ustanovil brezposelni pedf^ pcrui fond. za vudavfe? Ko je bil nedavno ustanovljen brezposelni fond za rudarje, si marsikaterega delavca slišal godrnjati, češ, nihče ni mislil v prejšnjih letih, ko je bila konjunktura v rudarski industriji še boljša in bi rudarji lažje plačevali nove prispevke, na ustanovitev brezposelnega podpornega fonda; danes, ko je rudarska kriza dosegla kulminacijsko točko in bi naš rudar potreboval že izdatnejše podpore, pa se tak fond šele ustanavlja. Rudarji, ki tako godrnjajo, imajo čisto prav, kajti spominjajo se, da je že leta 1927 načelnik II. skupine g. Jakob Štruc sprožil vprašanje ustanovitve brezposelnega podpornega fonda za rudarsko delavstvo. Kakor bi ta trezni in preudarni voditelj rudarskega delavstva slutil, da pride nad naše rudarje to ne-znosno gorje današnje rudarske krize. Tri polna leta najpovoljnejše konjunkture v rudarski industriji bi zadostovala, da bi se zbrala v novoustanovljenem podpornem fondu večmilijonska svota, ki bi popolnoma zadostovala za učinkovito podpiranje rudarjev v današnjem pomanjkanju. Toda zmagala je politična zaslepljenost voditeljev neke strokovne skupine, ki je bila takrat odločno proti ustanovitvi brezposelnega podpornega fonda za rudarje. To se danes bridko maščuje. Do tukaj bi bilo vse v redu, ko bi sedaj, ko se je ustanovil brezposelni podporni fond ravno v sedanji težki rudarski krizi ter naložili delavstvu novi prispevki, ravno oni, ki so takrat v najboljših časih nasprotovali ustanovitvi podpornega fonda, tudi danes ne valili kravde na ustanovitvi fonda onim voditeljem II. skupine, ki so svojčas ustanovitev tega fonda predla- gali. V kritiki posameznih socijalnih zakonov in naredb imajo posebno prakso. Pazno prisluhnejo odjeku novih zakonov in naredb, kako jih je delavstvo sprejelo in če jih je ugodno sprejelo, lastijo potem zaslugo svojim organizacijam, če pa jih je sprejelo delavstvo kritično, pa zvračajo krivdo na druge voditelje. Da pa bodo naši rudarji točno poučeni, kdo je sodeloval pri ustanovitvi brezposelnega fonda, navajamo sledeče: Tozadevne ankete, ki se je vršila dne 27. marca t. 1. v Beogradu, so se udeležili: V imenu ministra za šume in rude načelnik oddelka za rudarstvo g. dr. ing. I. Turina, načelnik ministrstva za šume in rude ing. Belančič, vsi rudarski glavarji, predsednik udruženja rudarskih podjetnikov A. Minh, dr. Živko Topalovič, načelnik II. skupine g. Jakob Štruc iz Trbovelj, predsednik Zveze rudarskih delavcev I. Djuka, tajnik Zveze rudarjev g. Jurij Arh iz Zagorja, tajnik ljubljanske delavske zbornice g. Filip Uratnik, zastopnik beograjske in zagrebške delavske zbornice in dr. Iz prednjega je jasno razvidno, da rudarje Dravske banovine na tej anketi ni zastopal le načelnik II. skupine g. Štruc iz Trbovelj, marveč tudi zastopnik ljubljanske delavske zbornice in tudi zastopnik neke takozvane »svobodne« strokovne organizacije, ki je bila pred štirimi leti protivna ustanovitvi brezposelnega podpornega fonda za rudarje in ki še danes skuša slepomišiti med delavstvom, ki je vsled obstoječe težke krize in pomanjkanja sprejelo nove socijalne prispevke z razumljivo nevoljo. — Toliko v pojasnilo našim rudarjem, da bodo imeli jasnejšo sliko o pravem stanju stvari. Z a Jugs&ti promet v Siovenigradcu Slovcujgradec, 15. aprila. Naše mesto ima zelo zdravo podnebje in lepe izletne točke. Čeprav nismo delali reklame, je bilo pri nas ve(jno nekaj tujcev, kakor iz Zagreba, Beograda, da celo iz Grčije. In vsi ti tujci so se vedno radi vračali v naše mesto, kjer so prebili svoje počitnice v miru, zdravem zraku in prijetni družbi. Ker jih je pa bilo zadnje čase vedno več, niso vsi dobili udobnega mesta. Letos je pa hotelir Scliuller znatno povečal svoj hotel in ga uredil najbolj udobno. Tudi hotel Goli lahko sprejme mnogo tujcev pod streho. Olepševalno društvo si je poleg uspešnega dela za olepševanje našega mesta nadel tudi hvalevredno nalogo, propagirati tujski promet in jo sklicalo tozadevno anketo, na kateri so bili sprejeti razni sklepi za propagando tujskega prometa. Stopilo bo v stik s središnim uradom Putnika v Beogradu. Ob priliki razstave za tujski promet, ki bo v jeseni v Ljubljani, bo tudi naše mesto zastopano, da pokaže vse kraste, ki so zelo malo ali nič znane širši javnosti. ^se informacije daje interesentom tukajšnje Olepševalno društvo. ^užabni *ečer Sm- K. v Ljubljani Ljubljana, 16. aprila. Snmačrski klub Ljubljana je oh zaključku smuške sezone priredil svojim članom sinoči družabni večer v kleti hotela Miklič, Poleg prireditelja in številnega članstva so bili zastopani po svojih delegatih tudi JZSS, SK Ilirija in TK Skala. Predsednik kluba g. Gnidovec je uvodoma pozdravil goste in je nato v vznesenih besedah govoril o pomenu smučarstva. Zahvalil se je odboru, kakor tudi tekmovalcem, ki so doprinesli, da je bila sezona prav uspešno zaključena. V imenu JZSS je čestital klubu predsednik dr. Pirc. Vzpodbujal je klub, da še nadalje vztraja pri uspešnemu delu. Čestitke sta izrekla še zastopnika SK Ilirije dr. Kuhelj in TK Skale g. Zemljič. Pred predsedniško mizo so bila razstavljena številna krasna darila, ki so jih priborili člani sebi oziroma klubu. G. Gnidovec je nagovoril tekmovalce in je štirim najmarljivejšim in najuspešnejšim izročil v znak klubove hvaležnosti lepa darila. Stane Brvar je nastopil letos 13 krat, Šramel 11 krat, Frank in Palme pa 9 krat. V imenu tekmovalcev Se je zahvalil Frank in obljubil, da bodo tekmovalci še nadalje z vsemi močmi delali za procvit kluba in smučarstva sploh. S tem je bil oficijelni del zaključen. Razvila se je neprisiljena zabava, kakor je mogoča le med športniki. Na sporedu so bile zabavne točke in govori, ki so izzvali obilo smeha. Najimenitnejši je bil vsekakor razpis smuške tekme za »težko kategorijo«. Čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo Srn. K. Ljubljana, da bi tudi v bodoče dosegal še lepše uspehe ter gladil pot in razmah lepemu belemu športu! Smrt starega veterana Škocjan, 14. aprila. Nenadoma se je razširila danes popoldne žalostna vest, da je umrl Jože Kovačič, po domače Meteš iz 'Hrastulj pri Škocjanu. Včeraj popoldne se je odpravil pokojni Jože še ]>opol-nonia zdrav k svojim sorodnikom v pasete na Reso. Vendar ga pa do danes dopoldne ni bilo naaaj. Po dolgem iskanju so ga našli mrtvega v gozdu med Reso in Staro Bučko. Rodil se je naš Meteš meseca februarja leta 1831. v Hrastuljah pri Škocjanu. Po svojem očetu je podedoval dom In čevljarski poklic. Bil je prvovrsten delavec za kmeč>ke kakor tudi za boljše sloje. Poleg vestnosti v svojem poklicu je pridno in vzorno obdeloval svoje posestvo, sovaščanom pa je vedno rad priskočil na pomoč. Štiri leta je nosil vojaško suknjo pri pionirjih v Pulju. Bil je eden izmed onih redkih veteranov, ki so se leta 1878. udeležili okupacije Bosne. Tedaj je bil dvakrat odlikovan za svoje junaštvo. Bil je najstarejši ustanovni član tukajšnje požarne brahibe, ki je bila leta 1900 ustanovljena. Vedno je bil nad vse agilen, za kar mu je društvo iskren« hvaležno; v znak priznanja ga je lani, ko so mu pričele pešati moči, priporo- čilo centralni gasilski zvezi in jp dobil izplačano denarno podporo iz'gasilkoga fonda. Dobil bi tudi lotos, če bi ga ne dohitela smrt. Za delavnost pri gasilstvu je bil odlikovan s svetinjo. Društvo bo njegove dragocene nasvete in skušnje pogrešalo. Tudi v prejšnjih časih, ko je bilo težko in nevarno pokazati svoje pravo lice, je bil mož na svojem mestu in ni nikdar podlegel svojim nasprotnikom. Tudii svojim sinovom je vcepil pravo naipredmo narodno zavesti Ko se je pred leti ustanavljali v: Škocjanu Sokol, je prišel vkljub svoji visoki starosti na ustanovni občni zbor, kjer je bil vidno ginjen, da so se izpolnile njegove davne sanje, da z muko orana ledina poganja sadove. Pri vseh prireditvah in doli h, kjer se je šlo za narodno in koristno stvar, je bil s svojimi dragocenimi nasveti in pomočjo zraven. Bil je ena izmed redkih še živečih, starih dolenjskih korenin; m are i kdaj smo se zabavali nad njegovim pristnim humorjem. Daleč naokoli je bil znan, marsikdo se ga bo spomnil, ko bo doznal žalostno vest. Naš kraj in Okolica za žaluje za njim — naj mu bo domača zemlja, ki jo je taki) ljubil, lahka in spanje sladko pod črno rušo. Ned prenosom v bolnico umrl Ljubljana, 16. aprila. V ljubljansko bolnico sj prepel,ali danes več ponesrečencev: V Kranju se je pripetila pri gradbenem podjetju »Slavec« težja nesreča, katere žrtev je poslal delavec Štefan Martinkec. Prišel je med dva vozička, kt sta ga tako stisnila, da sta mu zlomila prsni koš. Hitro so ga naložili na rešilni avto in ga odpeljali proti Ljubljani, da ga predajo ljubljanski bolnici, že med vožnjo je pa Martinkec izdihnil. Truplo so prepeljali pred Mestni dom, kjer je mestni fizik ugotovil dejanski stan in dal truplo prepeljati v mrtvašnico k Sv Krištofu Na Aleksandrovi cesti se je danes ponesrečila 20-letna trgovska vajenka pri elektrotvrdki Verbajs na Gosposvetski cesti Danica Vadnal iz Rožne doline. Povozil jo je avto in je za-dobila hudo notranje poškodbe. Na glavnem Iriodvoru je 24-letni delavec brez stalnega bivališča Ludvik Ban tako nesrečno skočil z voza, da si je zlomil levo nogo. Drzen vlom v župnišče Odnesel samo štiri kovače Slov. Bistrica, 16. aprila. V noči od ponedeljek na torek tekočega tedna je dosedaj nepoznan zlikovec vlomil okoli prve ure v župnišče v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Župnikova gospodinja je v župniški pisarni zaslišala ropot in z vikom zbudila vso hišo. Odšla je in poklicala župnika, ki pa se zaradi globokega spanja ni odzval in je gospodinja mislila, da je ubit. Ko so že hoteli vlomiti v sobo, se Je pojavil na pragu župnik čil in zdrav. Takoj so šli v pisarno !n ugotovili, da je drzni tat, sluteč v župniški blagajni večji znesek denarja, razrezal šipo, odprl okno, zlomil železno mrežo in prišel v pisarno. Spravil se je takoj nad blagajno, jo odprl, a na svoje razočaranje ni našel več kot 40 Din in nekaj starih avstrijskih bankovcev, katere je razmetal po pisarni. Dalje ni mogel iskati, ker ga je prepodil vik gospodinje, in je pisarno zapustil zopet skozi okno. Vsa zadeva je bila javljena orožništvu, ki vodi nadaljnjo preiskavo. lesreča pri prevozu mrliča Smrt uglednega steklarja Hrastnik, 10 aprila. Na velikonočno nedeljo popoldne se je vrnil od pogreba svojega očeta steklarski obralo-vodja F. Veršnjak. Na domu mu je postalo nenadoma slabo, tako, da je padel v nezavest. Ko je prišel k njemu pozno ponoči zdravnik, ga je odposlal takoj zjutraj v celjsko bolnico — z vnetim slepičem. Operacija pa je bila že prepozna, in Veršnjak je bolezni podlegel. V sredo popoldne so peljali njegovo truplo z avtom preko Zidanega mosta v Hrastnik. Ko je dospel avlo v Suhadol, je zdirčal na znanem vovinku poleg zadnjega kozolca navzdol, pil čemur sta bila ranjena spremljevalca StraŠmik in Šuber-ger, prvi baje precej močno. Tudi krsta se je pri padcu .^rušila, avto pa je bil seveda tudi znatno poškodovan, da na nadaljevanje vožnje ni bilo misliti. Ponesrečenca ter krsto z umrlim so prepeljali z drugim avtom v Hrastnik. Umrli Veršnjak je bil, kakor se nam sporoča, tako med delavstvom kakor tudi pri lastnikih tovarne izredno priljubljen. Tovarna mu bo dobila težko' enakovrednega naslednika. Steklarsko gasilno društvo si ga je bilo izvolilo za svojega načelnika ter ga bo prav tako tevško pogrešalo. Pokojnik je bil šele nekaj let poročen s hčerko železniškega skladiščnika Krajška. Pogreb pokojnika je bil v četrtek popoldne na pokopališču na Dolu. Ostalim naše sožalje. Novo mesto Smrtna kosa. Pred dnevi smo pokopali uglednega, priljubljenega in spoštovanega dolgoletnega tukajšnjega postajenčelnika g. Frana K o z m a n a ; v sredo pa je preminula ga. Ana Gorupičeva, vdova in mati znanih naših kovaških, kleparskih in tapetniških mojstrov. Prizadetim rodbinam naše sožalje. Ljudsko štetje^ je po popisovalcih skoro dovršeno in prične delo občinskega popisnega od-bra. Gg. popisovalci, ki še niso prinesli svojih pol na občinski urad, naj to do torka gotovo Na kmetijski šoli na Grmu se je v torek 31. marca zaključila zimska šola, ki je trajala dve zimi. Gojenci so pokazali ua zavodu zelo lepe uspehe v vsakem pogledu. Krona vsemu so bili pa zaključni izpiti, ki se jih je udeležil za bansko upravo načelnik kmetijskega oddelka g. ing. A. Podgornik. V časih, ko se vsestransko čujejo pritožbe, da so na šolah splošno uspehi dokaj nezadovoljni, more zabeležiti grmska šola naravnost izvrstne uspehe. Šolo je dovršilo 19 učencev, in sicer 5 z odličnim uspehom, 6 s prav dobrim in 8 z dobrim, z zadostnim nihče. Tudi v vedenju in pridnosti pri delu so dosegli gojenci najboljše ocene. Pred odhodom na svoje domove so priredili odhajajoči učenci svojim učiteljem in tovarišem iz letne šole, ki še ostanejo v zavodu, poslovilni večer. Iz src preprostih kmečkih fantov, ki so na kmetijski šoli dobili vsestranskih naukov za svoje bodoče življenje, so vreli v govorih takšni lepi načrti za delo, toliko ljubezni do kmečke grude, toliko kmečkega ponosa in zdravih misli, da se je človeku nehote vzbudila lepa zavest: še je v kmetu zdravje in moč naroda! Grmski šoli je pa k uspehom, ki jih do-seza, samo čestitati. Strupena žuželka je pičila že v početku aprila tukajšnjega učitelja g. Viktorja Pirnata pod gleženj leve noge. Rešil se je zastrupljanja, noga pa še vedno ni dobra in je bil primoran tudi dve soboti odpovedati radio-preda-vanja, kar pa bo v maju nadomestil. gledališče Sne^u ročka Pri drugi reprizi Snegurke dne 15. t. m. je nastopila v naslovni vlogi naša najboljša sopranistka gospa Gavellova. Kakor v vseh dosedanjih nastopih, je bila tudi tokrat ne-prekosljiva v igri in v petju. Gavellova je res velika umetnica, ne pa le »rutinirana in zanesljiva pevka«, kakor smo čitali nedavno v nekem košatem interwievu. Zbori, se mi zdi, da. popuščajo; s takimi gozdnimi duhovi, kakor ga ima naša opera, so pa najbrž pogani svoj čas mučili kristjane. Slavko Osterc. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 17. aprila: »Življenje je lepot. Red C. Sobota, 18, aprila: »Dom osamelih žena«. Red A. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 17. aprila: Zaprlo. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Začetek ob 20. uri Petek, 17. aprila: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 17. aprila ob 20. uri: »Leseni konjič Gostovanje mariborskega gledališča Cuid.a: FezFnmcF Homan 49 »Jaz nimam bodočnosti,« je nadaljevala, »toda vas Se čaka. Želi boste, kar ste sejali. To je neizprosna postava! Preteklost sle s svojo roko izoblikovali, bodočnosti pa ne boste mogli. Skušali boste znova zidati, toda, gorje vam. pvoklehtvo mrtvega greha ostane na vaši zgradbi, ki se tam poruši, ko boste mislili, da ste jo postavili' Veliki in mogočni boste, slava in uspeh vas čakata, toda znamenje krvi vam ostane večno zapisano na čel« in to znamenje bo grozilo tudi nedolžnosti! Roka ji je omahnila, izpustila je njegovo. »V bodočnosti se boste spominjali Redempleuili besed, zdaj pa — zbogom! Nič več se ne vidiva!« Mlado dekle se je oklenilo in v naslednjem hipu izginilo v nočni temi. On pa je obstal nekaj časa nepremično na svojem mestu, trepetajoč od groze. Počasi in temno se je valila tistega večera Seine pod mogočnimi mostnimi oboki velikanskega mesta in z otožnim pljuskotom močila sivo zidovje Morgne, toda preden je vstopila v vrveče mesto, tam zunaj sredi travnikov in lok, je bila čista, hladna in sveža in sveta tišina je vladala ob njenih bregovih. Tam je sedela Redempta. Dočakala je svoje maščevanje, z njim pa je bil izpolnjen njen življenskis moter. Vedno niže ji je klonila gla va. Strmela je v srebrno lesketajoče se valove, v katerih je odsevala mesečina. Šumenje vode jo je vabilo v globočino. Z rahlim, pretrganim, hrepenečim glasom ja vzkliknila: »Prihajam k tebi, ljubček moj!« Še enkrat je vzkliknila: »K tebi grem!« nato je voda visoko pljusknila in vodne Ulije na gladini veletoka so rahlo zatrepetale. Počasi in pokojno je reka šumela dalje. Leta so prešla. Soparen večer je ležal nad Londonom in njegovim neskončnimi, prašnimi, od ljudi mrgolečimi ulicami. V moreči soparici so vstajali na zapadu nevihtni oblaki, iz katerih se je zdaj pa zdaj valilo votlo grmenje, da so se ljudje boječe spogledovali. Množica je stala pred vhodom ogromne zbornične palače in se živahno razgovarjala. Tudi na političnem obzorju je grozila nevihta kakor zdaj na poletnem nebu. Sedanja vlada ni bila priljubljena in od nocojšnjega zasedanja je bilo odvisno blagostanje in napredek dežele in bržkone tudi vojna ali mir. Množica je radovedno čakala, da izve usodo sedanje vlade. Notri, za zidovi Westminstra je bilo ozračje še težje kakor zunaj. Z glavo ob glavi so sedeli poslanci in lordi drug poleg drugega, na galerijah pa je skoraj bila nevarna gneča. Vsi so se zavedali važnosti nocojšnjega večera. Napad na nepriljubljeno vlado je vodil izurjen voditelj opozicije. Bil je to mož priznanih sposobnosti in velikega duha. Ko se je okrog polnoči dvignil s svojega sedeža, so se oči vseh uprle vanj in gromovito ploskanje ga je pozdravilo. Nato je nastala tišina, da bi človek iglo slišal, če bi padla na tla. Vsi so brezdišno posluhnili, da ne bi preslišali ne besedice. . Govornik je zataknil eno roko za oprsje svoje suknje, drugo je nekoliko iztegnil. Neka otožna mirnost mu je ležala na obličju, ki je izražalo ponos in samozavest, njegova postava pa je bila veličastna. Mirno in dostojan števno je začel govoriti svojo obtožnico. Govoril je dolgo in mojstrski. Z ostro logiko je neusmiljeno razkosal leslalno, omahljivo vladno politiko. Ko je končal, se je razleglo silovito odobravanje, ki ni htelo prenehali. Zmaga njegove stranke je bila zagotovljena. Bil je to najsijajnejši uspeh, kar jih je imel v svoji dolgoletni politični karijeri. V predsobah in hodnikih zborničnega poslopja so se glasno razgovarjali o predstoječem padcu vlade. In ta vest je našla pot na ulico med čakajočo množico. Po končani seji je govornik vstal in zapustil poslopje. Njegovo ime je bilo na ustnah vseh. Množica ga je pozdravila z nepopisnim navdušenjem, da mu je srce zabilo od zadoščenja. Kar si je Farnmor želel v mladosti, je dosegel kot mož v obilni meri. Bil je najsilnejši mož v domovini! »Oj, krivice življenja! On, ki ni imel greha v življenju, katerega edina napaka je bila ta, da je preveč verjel v zvestobo in prijateljstvo, je že davno trohnel pozabljen v tuji zemlji v globokem grobu. Njegov morilec pa je živel, uživajoč časti. Jz Dravske I»c*ii©viiie d ZAKON O URADNIKIH z 18 strani obsegajočim stvarnim kazalom je izšel v posebni knjižici kot VII. zvezek zbirke »zakonov in uredb«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur«. Cena 18 Din, za pošiljatev po pošti 1 Din za izvod več. Dobiva se v tiskarni »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23 ali v upravi »Službenega lista«, Gradišče 4, odnosno v vseh knjigarnah (v Ljubljani tudi v vseh večjih trafi-kr.v>). d »Službeni list kraljevske banske uprave« objavlja v št. 26 z dne 17. aprila 1931 zakon o izpremembali in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet, nadalje uredilo o skupnem davku na poslovni promet (s tarifo) in uredbo, izdano na podstavi zakona o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1930. in zakona o izpremembali in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1931. d CehoslovaSki železničarji, člani največje če-hoslovaške nacijonlne železničarske organizacije »Jednote« prepotujejo v velikT skupini med 10. in ‘23. majem t. 1. Jugoslavijo. Udružouje jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev jim pripravi v svojih centrih v Subotici, v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani svečane sprejeme. V Ljubljano dospejo iz Splita preko Zagreba v četrtek 21. maja ob 8. uri. Naslednjega dne posetijo Bled in se vrnejo v Cehoslovaško 23. maja. Pri sprejemu in med bivanjem v Sloveniji 'sodeluje na,vseh prireditvah Narodno železničarsko glasbeno društvo .»Sloga■' in v Mariboru »Drava*. Z ' -lednoto ■ so slovenski železničarji v najtesnejših zvezah še iz predvojne dobe. »Jednola" je imela L 1906-07 v Trstu celo svojo podružnico, dokler se niso ustanovila slovenska narodna železničarska društva. d Razstavo propagandnega gradiva protitu-berkuloznih lig v raznih državah priredi Osrednja protituberkulozna liga ob priliki občnega zbora v nedeljo 19. aprila 1931 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Razstavljeni bodo letaki, koleki, brošure in poročila, ki jih vporabljajo protituberkulozne lige raznih držav za propagando svojih ciljev in obenem za zbiranje sredstev za vzdrževanje dispanzerjev, bolnic in zdravilišč. Vse gradivo je dal na razpolago ligi znani prvoboritelj za protituber-kulozno delovanje docent dr. Matko iz Maribora. Razstavljeno gradivo bo vsekakor zanimivo in obenem poučno, ker je iz raznih poročil in izvesti) razvidno, kolike vsoto se po vseh kulturnih državah vsako leto zbirajo in uporabljajo za omejevanje tuberkuloze. d Poroka. V Ribnici sta bila poročena v sredo 15. t. m. g. Alojzij Kos in gdč. Pavla 1! a r-t o lov a. Čestitamo! »P AN« OVRATNIK PRODAJAJO VSE BOLJŠE TRGOVINE. 943-3 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. MO Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398 1 d Zaključek kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol v lendavskem srezu. V nedeljo 19. aprila se sestanejo v Dolnji Lendavi v hotelu »Krona : kmetsko nadaljevalne šole Dolnja Lendava, Čentiba, Petišovci-Benica, Velika Polana, Crenšovci in gospodinjska nadaljevalna šola Centiba, da zaključijo letošnje šolsko leto in skupno manifestirajo za izobrazbo tukajšnjega kmeta. d Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za XI. Ijub-' lanski velesejem, ki se bo vršil od 30. do 8. junija t. L. naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani. d Redni lelni občni zbor ljubljanske sekcije .lug. novinarskega udruženja bo v petek, dne 1. maja v Rogaški Slatini ob 10. dop. v Zdravstvenem domu. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk. tudi sprememba pravil. — Odbor. d I. ped ni občni zbor zadruge Novinarski dom, r. z. z o. z. bo v petek, dne 1. maja v Rogaški Slatini ob pol 10. dopoldne. Dnevni red v smislu pravil. d šahovska simultanka v Šmarju pri Jelšah. Na inicijativo sjeskega poglavarja g. dr. Karlina je odigral g. Ciril Vidmar v hotelu »Habjan« dne 12. t. m. simultanko pfoti 24 šahistom iz Šmarja, Rogaške Slatine, Rogatca, Pristave; Sv. Eme, Grobelnega in št. Jurja ob Južni želez. Za prireditev je vladalo živahno zanimanje. — Posebna zahvala se je izrekla g. Vidmarju, ki se je nesebično odzval v svrlio propagande šahovske igre. Rezultat za g. Vidmarja je sledeči: 15 dobljeuih, 3 remis in 0 zgubljenih, kar kaže, da ima šmarskorogaški srez v svoji sredini dobre Saliiste. Želeti bi bilo, da se osnuje čimprej skupen šahovski klub, ki bi mnogo pripomogel k razmahu te plemenite igre. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 764'7, termometer 4,8>,rela-tivna vlaga 78%, smer vetra NW. oblačnost 8. V Mariboru je kazal barometer 763‘5, termometer 3-2, relativna vlaga 90%, smer vetra NW, oblačnost 10. Deževalo je v Beogradu (0*5 mm) in v Sarajevu (0:0 mm). Opazovanja ob 7. uri. Najvisja temperatura je bila v Ljubljani 13*8, v Mariboru 13*4, v Mostam 1.9-2, v Zagrebu I f-l, v Beogradu 10‘1, v Sarajevu 12, v Skopi ju 10, v Splitu 10’5. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 3'4, v Mariboru 2’2, v Mostam 9'2, v Zagrebu 4, v Beogradu 1'2, v Sarajevu 0’2, v Kumboru 8'9, v Splitu 3, na Rabu 7 in na Visu V 8. Petek, 17. aprila 1931 Rudolf. Pravoslavni: 4. aprila Vasilije. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * I Novi zakon o davku na poslovni promet in njega izvajanje je predmet javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani jutri v soboto 18. aprila t. 1. ob pol 21. uri zvečer v mali kazinski dvorani. O tem važnem davčnem problemu izpregovori g. Franc Žagar, konzulent Zbornice za TOl v Ljubljani, ki vsestransko pozna to važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. I Mestno načelstvo razglaša: Šelenburgova ulica se bode pričela v ponedeljek, dne 20. aprila 1931 preurejati, vsled česar bode do nadaljnega za vozovni promet zaprla. Vozišče bode tlakovano z lesenimi impregniranimi kockami, ki bodo položene na povsem novi betonski podlagi; tudi tramvajska proga dobi betonsko podlago, vendar pride med tračnice in beton posebna izolačna plast, ki bode prometne tresljaje manjšala. Lesene kocke bodo zalite z bitumenom. — Vsa dela se bodo vršila forsirand, da bodo lahko v kratkem dokončana. —- Vsled navedenih del bode tranzitni vozovni promet po Šelenburgovi ulici za nekaj časa prekinjen, kar naj vozniki upoštevajo. — Avtobusi bodo ta čas vozili po Prešernov: in Wolfovi ulici. Za pešce pa bode ves čas rezerviran vsaj en hodnik. 1 Vsi udeleženci, kateri ste sodelovali na kmečki svatbi v narodnih nošah v Boogradu, se vabite na prijateljski sestanek v gostilni Inkret v Trnovem. Sekt. Slavo M. * Ljudska univerza za obratniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 20. aprila t. 1. ob pol 19. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti štev. 20, XVIII. vajeniško predavanje. Predava g. prof. Janko Mlakar o »Naših planinah« s skioptičnimi slikami. Vstopnine ni. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri Občni zbor Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani bo v nedeljo 19. aprila ob 9"30 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je poleg rednih društvenih poročil tudi predavanje g. dr. Franca Debevca o »skritih tuberkuloznih obolenjih«. Zato so na občni zbor poleg članov Osrednje protituberkulozne lige in poleg delegatov krajevnih protituberkuloznih lig povabljeni zlasli zdravniki, časopisje, uradi in oblasti (zlasti zdravstvene ustanove) ter tudi širše občinstvo. Udeležba na predavanju bo pokazala, da se zavedamo velike važnosti organizirane borbe proti tuberkulozi. Veseloigra »ExtemporaIc« zadnjič na Šentjakobskem odru f V soboto 18. I. m. se zadnjikrat ponovi izvrstna veseloigra »Extem,porale«, ki je žela v letošnji sezoni toliko uspeha in ki je pri zadnjem gostovanju v Novem mestu vse di-jašlvo naravnost navdušila. Mladega latlnca igra g. Cuk, njegova partnerica pa je gdč. Pirčeva. Sodeluje še gospa Metka Bučarjeva in gospa Gorjupova ter gg. Lavrič, Moser in Kunc. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karnični-ka ter pol ure pred pričetkom predstave pri večerni blagajni. Rezervirane vstopnice dvigni' te pol ure pred pričetkom! V nedeljo gostuje šentjakobski oder v Sokolskem domu na Viču z veseloigro »Extempo-rale«. Pridite vsi Vičani! Promenadni koncert priredi,, če bo lepo vreme,' v sobolo 18. t. m. v Zvezdi godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga«. Pod vodstvom kapelnika g. II. Svelela izvaja godba sledeči program: 1. Uvodna koračnica. 2. Mozart: Figarova svatba: ouvertura. 3. Fučik: Zimski viharji— valček. 4. Smetana: Prodana nevesta: fantazija. 5. Jessel: The Gibson Girl:- amerikanski intermezzo. G. Eisen mann: Ti si moja zvezda: tango. 7. Stolz: Gar-deoficir: fox. 8. Boilden: Bagdadski kalif: ouvertura. 9. Zaključna koračnica. Koncert Brandl-tria. Drevi ob 20. _ bo v Filharmonični dvorani brez dvoma eden najlepših komornih koncertov letošnje sezone. Kdor se hoče naslajati ob pravi čisti muziki in v vsakem oziru vzornem in čustvenem pred-našanju skladb, temu priporočamo s polnim prepričanjem, da poseti nocojšnji koncert. ■ Hamlet v Shakespearejevem jeziku na našem odru. V ponedeljek 20. t. m. gostujejo v opernem gledališču dani angleškega gledališča iz Londona, ki vprizore Shakespeareje-vega Hamleta v originalu. Skupina angleških igralcev (ansambel šteje 18 oseb) slalno polu je po vsej Evropi ler prireja dramske predstave iz klasičnega pa tudi najmodernejšega angleškega repertoarja. V Ljubljani gostujejo topot prvič. Začetek gostovanja v ponedeljek točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic, pri dnevni blagajni v operi. U Starešinski sestanek »Kluba jugosloven sitih primorskih akademikov«, ki bi se imel vršiti to nedeljo, , bo 26. t. m. ob 10. v hotelu Tivoli. ■ Novo železniško čuvajnico so zaželi graditi pri prelazu na Gosposvetski .ros.): Čuvajnica bo razdeljena na čuvajnico samo s signal nimi napravami in na shrambo za orodje za čiščenje proge. Delavski koncert s predavanjem, ki bo drevi 17. aprila ob pol 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, bo zelo pesler in zanimiv. B Nova tramvajska remi za v Zg. šiški mora li do 15. maja pod streho, zato pa zelo hite z njeno gradbo. Pri stavbi je zaposlenih nad 50 delavcev. Zgradba frančiškanskega tromostovja naglo napreduje. Zdaj so že začeli s pripravami za gradnjo tretjega mostu čez Ljubljanico na Marijinem trgu. Ko bo ta most dograjen, se bo šele prav videlo, kako nesrečno je bil izbran prostor za Prešernov spomenik. ~~ Služkinje! Danes vsakdo čila časopis. — Tudi me smo dobile lastno strokovno glasilo: »Gospodinjska pomočnica«. Listič je v začetku še majhen in skromen, vendar bo v vsem zastopal vaše koristi in vam dajal razne nasvete o vaših stanovskih zadevah; zato ga širite, naročajte in nabirajte novih naročnic. Pisma in naslove naročnic pa pošiljajte na začasni naslov: gdč. Darinka Vdovic, Ljubljana, Erjavčeva cesta 2. V Ljubljani se dobiva list v trafikah, v nedeljo popoldne pa v shajališču Prečna ulica 2. Posamezen izvod stane 1-50 Din, celoletna naročnina 12 Din. Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Marija Bajde, rojena Pene, 77 let stara, vdova glasbenika, Mavserjeva ulica 4; Marija Kar-lič, rojena Gašnig, 83 let stara, zasebnica, Breg 14; Franc Reberšak, 72 let star, bivši pekovski mojster, Vidovdanska cesta 9; Marija Škrinjar, rojena Kariž, 69 let stara, vdova žel. kurjača, Mestni trg 9. — Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! I Ljubljanski živilski trg. Mestni tržni urad je izdal poročilo o svojem delovanju pretekli mesec. Iz njega; je razvidno, da je imel eno sejo, na kateri je razpravljal o vseh perečih tržnih zadevah, zlasti pa o dodelitvi prostorov in pa o cenah najvažnejših življenskih potrebščin. Po statistiki mestnega tržnega nadzorstva v Zagrebu prednjači Ljubljana glede nizkih cen drugim mestom. Edino mleko je dražje ko drugod in bi bilo zato umestno, da se tudi cene mleku znižajo. Mestni tržni urad je marljivo vršil tržno kontrolo in opozarjal na nedostatke. Kruhu so peki zvišali ceno, na podlagi uradnih pregledov pa je že 5 pekov prodajalo kruh po uradno določeni ceni. Uradno se priznava le 4 Din za kg belega in 3'75 Din za kg črnega kruha. Cena masti se je znižala na 16 do 17 Din in šunki na 22 do 25 Din. Mleka, mlečnih izdelkov in sira je bilo v izobilju, prav tako tudi jajc, ki stanejo od 75 para do 1 Din. Sadja domačega je bilo malo, zato pa je bilo toliko več pomaranč, ki so jih prodajali po 9 Din kg. Dovolj je bilo tudi sočivja in primeroma zelo poceni, prav tako tudi kislega zelja, dalje kokoši in petelinov. Pretekli mesec Je prejel mestni tržni urad tržnino, prostornino in na kaznih skupaj 21.546 dinarjev. fUttpi bljedelska šola in potrebna praksa. Za upravnika žrebčarne se zahteva kvalifikacija srednje poljedelske šole in potrebna praksa iz živinoreje. V slučaju, da se ne bo prijavilo zadostno število kandidatov s potrebno kvalifikacijo, se bodo sprejemali v službo tudi upokojeni kmetijski uradniki kot honorarni (člen 10. uredbe o izvršitvi budžeta za leto 1931/1932). Prejemki nanovo sprejetih uradnikov se bodo regulirali po uradniškem zakonu od 1. aprila 1931. Potrebna dokazila po zakonu o uradnikih, kollcovana s kolkom za 5-— Din, naj se pošiljajo kmetijskemu oddelku kraljevske banske uprave Vardarske banovine (Pol jo pri vredno odeljenje kraljevske banske uprave Vardarske banovine), Skoplje, najkesneje do 25. aprila t. 1. Iz pisarne kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave Vardarske banovine III. 9199. Kraljevska banska uprava Vardarske banovine, Skoplje, dne 8. aprila 1931. $ VI. No. 7998/1. 1013 Spremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Kruh Peter, sekundarij bolnice v Ljubljani, in dr. Karli n, Mirko, zdravnik državnega higienskega zavoda v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. aprila 1931. 1006 Razglasi sodišč in sodnih oblastev A 158/30-31. Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Pretentaler Simon, posestnik na MeJajn-skem vrhu štev. 96, občina Slatina Radinci, srez Ljutomer, je umrl dne 28. julija 1930 in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje. Jo li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gosp. Zamuda Franc, posestnik v Zrnoci štev. 15, ol)čina Slatina Radenci, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino za s6, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo ded insko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to Di zgodilo, se bo državi v prid zasegla. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, 0« dne 17. marca 1931. No V 89/31 — 1 * Oklic 1024 Na predlog Ilutar Marije, posestnice v Ljubljani, Sv. Petra cesta 47. se dovoli uvedba amortizacije pri zemljišču Rutar Marije iz Ljubljane, vi. 276 k. o. št. Peter-sko predmestje, I. del, v knjiženih bremen, in sicer: preži vitka Anžin Mihaela in Marije in terjatve Plevnik Uršule roj. Anžur pu 200 fl iz. ženitne pogodbe z. dne 29. aprila 1836. Kdor uveljavlja zahtevek do navedenih pravic, jih ima priglasiti podpisanemu so-dištHi najkesneje do 15. aprila 193*2, in sicer bo po preteku tega roka na predlog predlagateljice dovoljena amortizacija in izbris navedenih pravic. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 23. marca 1931. E 201/31—8 1022 Dražbeni oklic. Dne 10. maja 1931 ob poldevetih 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva na Koncu št. 3 pri Laškem, zemljiška knjiga Lažiše, vi. št. 60. Cenilna vrednost: Din 53.17625; vrednost pritikline: Din 3.945’—; najmanjši ponudek: 35.450’84. Pravice; katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, dne 30. marca 1931. E 38/31-18 1015 Dražbeni oklic. Dne 11. maja 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga BušeČa vas, vi. št. 777. Cenilna vrednost: 23.082-50 Din; vrednost pritikline: 717 Din; najmanjši ponudek: 15.388-50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 14. aprila 1931. E 138/31—6 1021 Dražbeni oklic Dne 3 0. maja 19 31. ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva v Zg. Rečici št. 69, zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 61. cenilna vrednost: Din 66.015-50; vrednost pritikline: Din 800'—; najmanjši ponudek: Din 44.01020. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti ee opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, dne 31. marca 1931. E IX 4883/30—16. 1003 Dražbeni oklic. Dne 1. junija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 18. Cenilna vrednost: 87.115 Din; vrednost pritikline: 160 Din (ki je v cenilni vrednosti všteta); najmanjši ponudek: 43.803-33 dinarjev. Pravice, katere bi ue pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nsJbit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 31. marca 1931. Konkurzni razglasi Popravek. V št. 84. »Jugoslovana« se je pri ediktu S 11/29/32, Odprava konkurza pripetila tiskovna pomota: ime se mora glasiti Novak Janko (ne Nova Janko). Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 441/9. lOOSa-2—1 Razglas o licitaciji. Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 363/19 z dne 27. marca 1931, na podstavi členov 86 do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, 1. javno pismeno ofertno licitacijo za dobavo iu polaganje linoleja in oeloteksa v novi porodišnici v Celju v skrajšanem roku na dan 5. maja 1981. pri sreskem načelstvu v Celju. Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« in Službenih objavah »Jugoslovana«. Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Sresko načelstvo v Celju, dne 9. aprila 1931. Štev. 3565/11. * Razpis. 1(X)7—2—2 Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 23. aprila 1931 ob enajstih nabavo: 90.000 kg Portland-cementa, 500 m’ rečnega peska, 0—7 mm velikosti zrn, 500 m* rečnega gramoza, 7—35 mm velikosti zrn. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. aprila 1931. Razne objave Vabilo 1019 na redni letni občni zbor Javnega skladišča iu prevozne družbe, delniške družbe v Celju, ki bo dne 29. aprila 1931 ob 15. uri v pisarni gosp. Dušana Zanggerja v Celju, Gosposka ulica 1/1. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovanju družbe in predložitev računskega zaključka z računskim poročilom. 3. Poročilo revizijskega odbora. 4. Odobritev letnega računa in sklep o odvezi upravnega sveta po naročilu revizijskega odbora. 5. Volitev članov upravnega sveta iu revizijskega odbora. 6. Določevanje nagrad za upravni svet in revizijski odbor. Po § 22. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora samo oni delničarji, ki so položili najkesneje do dne 23. aprila 1931, ali pri družbeni blagajni ali pri Celjski posojilnici, d. d. v Celju, ali pn celjski podružnici Ljubljanske kreditne banke ali pri celjski podružnici Prve hrvatske šte-dionice vse svoje delnice z nedospelimi kuponi vred. Imenik onih, ki so položili v to svrho delnice za občni zbor, se sklene dne 23^ aprila 1931. ob 12. uri; vsakemu glasujočemu delničarju je do občneea zbora dovoljen vpogled v ta imenih v da-nžbenih poslovnih prostorih. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu. Za delničarja se smatra tisti, na Čigar ime »o delnice založene. Glasovalno pravico na občnem zboru izvršuje vsak delničar osebno ali po pooblaščencu, ki ee mora izkazati z z;ikouito izdanim posebnim pooblastilom; varovance in juristične osebe zastopajo njih zakoniti ali statutarni zastopniki. Vsi delničarji se pozivajo, da položijo svoje delnice pri enem zgoraj navedenih bančnih zavodov, ker se bodo iste prežšgo-sale na nominalno vrednost Din 600-— za delnico v smislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 5. marca 1929, ki je bil odo-bre z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. januarja 1930, No. 1638 VIII/1. V Celju, dne 15. aprila 1931. Za upravni svet: Drago Kralj, s. r. Dr. K. W olf, s. r. Poziv upnikom. Tvrdka /1 iskarna sv. Cirila v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo,« se je po soglasnem sklepu občnega zbora z dne 2. marca 1931. razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje tirjatve do 10. maja 1931. podpisanima likvidatorjema. Likvidatorja: Dr. Jerovšek Anton, ravnateSj, s. r. Hrastelj Franc, podravnatelj, s. r., oba v Mariboru. * 101§ Objava. Izgubila sem izpričevalo IV. razreda dekliške meščanske šole v Ljubljani VII. na ime: Jurčič Božena, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Jurčič Božena, s. r. * 1023 Objava. Izgubi 1 sem izpričevalo III. b razreda drž. realne gimnazije v Kranju, za šolsko leto 1925/26. Proglašam ga neveljavno. Koki Julijan, s. r., Ljubljana. €, M. ftemarque: jPef nazaj Homan j (Cofiyrighl 0y M, Feulure Synilictite. Ponalh. iudi v izvlečku, prepovedmi.) Napravil sem globok požirek iz Willyjeve steklenice. V tisteru trenutku je priplesala mimo tista mala šivilja. Bolj vitka in bolj nežna je bila ko Adela. Pri zadnjem sestanku v megli in na ulici nisem tega opazil, zdaj sem pa videl, da je poslala Adela že prava žena s polnimi prsi in močnimi nogami. Ne spominjam se, ali je bila prej tudi talka, ker nisem na to pazil. Nejevoljen sem odrinil svojj kozarec proč, toda zopst sem začel primerjati Adelo sišiviljo in opazovati obe telesi; ah, Če bi le mogel to iv sebi vdušiti! »čvrst pometač je postala,« je dejajl Willy, ko da je, uganil moje misli. »O, drži jezik,« sem odvrnil jezen. ! Valček je bil končan. Adela je slonjela na vratih, šel sem tja. Pozdravila me je, toda njič ni prestala se smejati in razgovarjati s tistim črnim tičem. Obstal sem in jo motril. Srce mi je tolklo ko pred usode-polno odločitvijo. ! »Zakaj me tako čudno gledaš?« je vprašala. »O, nič,« sem dejal, »hočeš, da pleševa?« »Tega ne, prihodnjega,« je odgovorila in odšla s svojim spremljevalcem na parket. Počakal sem na njo, potem sva zaplesala boston. Zelo sem se potrudil, ona se mi je s priznanjem nasmehnila: »Plesati si se pa naučil v vojni.« »Tamkaj ravne ne, ampak prej smo dobili nagrade.« Naglo me je pogledala, »škoda, plesala bi lahko midva. Kakšna nagrada je pa bila?« »šest galebjih jajc in medalja,« sem odvrnil in začutil, da me je oblila rdečica. Gosli so svirale tako tiho, da se je lahko čulo drsanje mnogih nog. »Zdaj pleševa,« sem dejal, »ali se še spominjaš, kako sem te včasih podil, ko si prišla iz telovadnice?« Pokimala je. »Da, takrat smo bili še zelo otročji. Poglej tja, tisto dekle v rdeči obleki — take bluze; ki padajo nekoliko čez krilo, so zdaj najmoderneje. Kako šik, kaj?« Gosli so oddale melodijo čelu. Trepetajoče, ko zadržan jok, so se tresle nad zlato-rjavimi zvoki. Ko sem te prvič nagovoril, sva zbežala drug od drugega proč,« sem dejal, »v juniju je bilo, na mestnih okopih, tako dobro se spominjam, kot da je ,bilo včeraj —« Adela je nekomu pomiga vala, potem se je obrnila zopet k meni. »Da, kaj tako neumnega. Ali znaš plesati tango? Tisti črni tam je neprekosljiv tango-plesalec«. Nisem odgovoril. Godba je utihnila. »Ali gTeš k naši mizi?« sem jo vprašal. Pogledala! je tja. »Kdo je tisti vitki z lakastim čeviji?« »Karol Broger,« sem ji pojasnil. Vsedla se je k nam. Willy ji je ponudil kozarec in napravil dovtip. Smejala se j'e in zrla na Karola. Semintja je vrgla pogled tudi na Karlovo prijateljico, tistega konjička za pi-ed sani; — to je bilo tisto dekle v moderni obleki. Ves osupel sem jo opazoval; kako se je spremenila. Ali me je varal spomin tudi tu? Ali se je moj ispomin: toliko časa bohotno razvijal, da ga je resničnost prerasla? To dekle pred menoj pri mizi je tuje, nekoliko preglasno dekle, ki mnogo preveč govori. Ali rji pod vsem tem skrita še neka druga, ki jo bolje pioznam? Ali se more človek z leti spremeniti? Morda so leta vzrok, šem si mislil, saj so minila od tedaj že tri, takrat je bila stara šestnajst let in je bila še otrok, zdaj jjih ima devetnajst in je že dorasla. 'Naenkrat me j0 objela brezmejna otožnost. Mislil Sem na Čas, ki teče in teče ter vse spreminja; ko se človek vrne, ne najde ničesar več, O, slovo je težko >— toda vrnitev je včasih še težja. »Kako smešen obraz imaš naenkrat, Ernest,« mi je dejal Willy,« ali te ščiplje po trebuhu?« »Dolgočasen .je,« je pristavila Adela smeje se,« tak je bil tudi prej vedno. Postani no enkrat že malo bolj živahen! To imajo dekleta rajši. Ne bodi kot kako' tnalo!« NeLai podatkov iz življenja kralja Alfonza XIII- BivSi španski kralj Alfonz XIII. je bil rojen 17. maja let« 1880. v Madridu, torej je sedaj v 45. leta. Rojen je bil že po smrti svojega očeta Alfonza XII., ki je umrl 3 dni prej, predno je dosegel svoje 28. lelo. Takoj ob njegovem rojstvu so ga progilaisiM za španskega kralja, dokler pa ni bil polnoleten, je vladala zanj njegova mati. Ko je bil Mar 16 let, je prevzel vlado (17. maja lota 1902), štiri teta kasneje pa se je oženil s prkiceziujo Eno Battenberško, vnukinjo angleške kraljice Viktorije. Na dan poroke pa so mladi par napadli in le srečno naključje je naneslo, da sla mladoporočenca ostala živa. Kralj Alfonz XIII. je imel 6 otrok, ki so pa večinoma vsi bolni. Najstarejši sin Carlos je gluhonem, drugi sin pa krvavi:. To bolezen je podedoval po svoji materi. Pravijo pa, da »krvavita« tudi oba najmlajša sinova. Hčerki pa sta sl ari po 22, oziroma 20 let. Največja nesreča za bivšega španskega kralja Alfonza XIII. je bila nesrečna vojna z Maro-kanoi, posledica te vojne. pa je bila diktatura. »Diisseldorfski vampir« pred sodiščem lJo zasliSanju KUrtena so je pričelo zasliševanje prič. še predno pa je bila zaslišana prva priča, je vprašal predsednik obtoženca: »Ali se niste nikdar kesali svojih dejanj?' Na to je odgovoril Kurten: »Ne igrani nobene komedije, če tako mirno govorim — vse globoko obžalujem !< Na to je bil zaslišan kot priča zdravnik dr. Ivi eni |>eil glede umora hčerke gostilničarja Kleina. Ta je rekel: »Dekle je bilo zadavljeno, poleg tega pa je 'imelo še vrat 4-krat prerezan. Trebuh pa je bil ves razmrcvarjen. Vse je plavalo v krvi. Umorjeno pa je bilo dekle, baš ko je igrala godiba. v gostiJmU". Nato je bili zaslišan kriminalni svetnik Mom-berg w DiVsseldorfa. Ta pove, da Marija Butlik pravzaprav nima glavne zasluge, da se je Kttr-tenu dokazalo, da je morilec. Ona je pač prišla v mesto in je tam pni iskanju stanovanja naletela na Kurlena, ki jo je najprej peljal na svoje stanovanje, poleni pa v oddaljen gozd, kjer jo je začel daviti rekoč: »Tu lahko kričiš, kolikor liočeš!« Ko pa je mislil, da je mrtva, jo je pustil. Dekle pa se je zopet zavedlo in se vrnilo v mesto. 1« mesta pa jo pisala neki prijateljici, kaj se ji je pripetilo, to pismo pa je prišlo v tuje roke in potem na policijo. Tako je prišla policija v zvezo z Butlikovo in potem pri preiskavi hiše tud-i s Kurtenom. Ko je Kttr-tenu povedala njegova žena, da je policija v hiši, je vzkliknil: »Vse Bera storil, prav vselc Ko pa je bil Kiirten zaprt, je vse svoje zločine gladko narekoval strojepiski. Na to je bila zaslišana kot priča gospa Kiihne, ki jo je bil hotel Kurten zabosti s škarjami, pa so »e mu odlomile (odlomljeni del Škarij so operativnim potom odstranili). Ta pove, da jo je Kurten slučajno srečal na samoti in jo začel zabadati, da je bila naenkrat vsa v krvi. »Ali poznate tega moža?« vpraša soduik pričo in ji pokaže lviirtena. *Ne — vsaj je bilo takrat čisto tema! c >Pa zakaj vas je Kurten pustil?« — vpraša odvetnik. »Mogoče je mislil, da imam že dovolj!* Trgovec Sclmus pove, da z gotovostjo pozna Škarje, ki mu jili je bil Kurten prinesel nabrusit. Ravno tako spozna tudi bodalo, ki ga je bil Ktlrten kupil pni njem. Gospe Olilige-r niso zaslišali, katere hčerko je Kiirten umoril, ker je bila zelo potrta. Kurten sam je rekel: »Prosim, da te ženske ne zaslišujete, bodite vendar usmiljeni!« Nato je bil zaslišan profesor-Beg, ki je izjavil, da so bile vse rane, ki so jili dobile gospe Kiihne, Ohliger in Scheer, smrtne. Gospo Kiihne je rešil le klobuk. Nirto so' zaslišali še Berto Schulimacher. Ta »Zeppelin« nad Egiptom Zrakoplov »Zeppelin je nedavno krožil nad raznimi deželami bližnjega vzhoda, med drugim tud-i nad Egiptom, kjer je pristal na letovišču Almaza pri Katri. pove, da jo je Kiirten nekoč ogovoril. Ko pogleda obtoženca, pravi; »Da, on je ta! Torej, ko sva govorila, sva govorila tudi o umorih in takrat je rekel: »Ves svet bo še strmel! To bo še strašno!« Nato je bilo zaslišanje prič prekinjeno. Iz »življenja« zavarovalnic Neko sodišče v Ameriki se je pred nekaj tedni bavilo z zanimivo obtožbo proti velikemu tihotapcu morfija in kokaina Fredu Harrasu, ki je dajal raznim že bolj slabotnim ljudem brezplačno toliko sirupa, kolikor so ga hoteli, če so se le dali zavarovati za življenje do zneska 10.000 dolarjev (za toliko zavarujejo zavarovalnice v Ameriki brez zdravniške preiskave), zavarovalne listine pa so morali dati njemu. Fred Harras je na ta način pomagal v 8 letih 31 ljudem, na oni svet, sam pa je pobasal nji hove zavarovalnine. Zavarovanje sega daleč nazaj v 17. stoletje. L. 1(168. je napisal namreč angleški duhovnik ttowntree brošuro o povprečni starosti ljudi in s tem je dal podlago za našo sedanjo zavarovalniško znanost. Nekaj let je bila nato že ustanovljena na povelje angleškega kralja prva zavarovalnica za dvorsko osobje. Edvard Lloyd v Londonu pa je ustanovitelj zavarovanja ladij. Danes odpade na Ameriko 71 odstotkov vsega zavarovalništva, na Anglijo pa 10 odstotkov. Naravnost čudovito je to, kaj vse Amerikan-ci zavarujejo. Tako je dal zavarovati bogataš Nirdlinger, ki ga je pred par tedni njegova žena in bivša igralka v Nizzi, jamice na licu svoje žene za 100.000 dolarjev. Neka svetovnoznana plesalka je dala zavarovati svoje noge za četrt milijona dolarjev, neka igralka pa za isto svoto svoje zobe. Zanimivo je tudi, kako visoko so razni vladarji cenili svoje življenje. Napoleon Veliki se je dal zavarovati 1. mnjn 1. 1813, za 5 milijonov angleških funtov, ki jih pa niso dobili dediči izplačanih v celoti, ampak samo en del, ker po svojem padcu Napoleon ni mogel več plačevati visoke premije. Bivši car Nikolaj je bil zavarovan za 3 milijone zlatih frankov, toda za slučaj nasilne smrti zavarovalnici te svote ni bilo treba izplačati. Angleški kralj je zavarovan za 2 milijona funtov šterlingov (1 funt je 275 dinarjev) in za ravno toliko je zavarovan tudi angleški prestolonaslednik. Vojska za pse v Franciji Med francoskim društvom za varstvo živali in med francoskim ministrstvom za finance se je vnel hud boj za zaščito psov. Do tega boja je prisilo tako Je: Francoski cariniki so že dostikrat ugotovili, da rabijo tihotapci pse prav rodi za svoje tihotapske namene. To so javili cariniki tudi vladi in da nadaljnjo zlorabo psov v tihotapske namene prepreči, je izdalo francosko finančno ministrstvo naredijo, da dobi vsak carinik 15 frankov nagrade, če vjame za tihotapstvo dresira- S čolnom preko rokavskega zaliv« Angležinja Gladys Clements se hoče prepeljati preko rokavskega zaliva s čolnom, ki ima motor zgoraj. Taki »porini čolni so v Angliji zelo priljubljeni. Peljala se bo sama, spremljala jo bo le mehaničarka, nega psa in če ob enem poskrbi, da konjač psa ubije. Proti tej naredbi finančnega ministrstva pa so se uprli vsi prijatelja in ljubitelji psov, ker jim ne gre v glavo, zakaj naj trpe psi za-•ad.i lopovskih ljudi? Oblast,, naj kaznuje tihotapce, ne pa psov! In kot odgovor na odlok finančnega ministrstva je sklenilo društvo za varstvo živali izplačati vsakemu cariniku po 15 frankov nagrade, ki izpusti tihotapskega psa na svobodo. Amerikanska reklama Ob neki cesti, ki vodi v Los Angeles (v Kaliforniji) stoji ltavrna. Lastnik kavarne opozarja s posebno reklamo, kakor jo kaže slika, avtomobiliste na svojo bencinsko postajo. Za kraiek čas »Kaj pravite, koliko sem star?« »56 let!« »Točno! Kako pa ste na to prišla?« >Poznam človeka, ki je star 28 let, ta pa je le na pol tepec!«* Kralj Ludvik Filip Orleanski je obiskal bolnega državnika Talleyranda in ga vprašal, kako mu kaj gre. Talleyrand; »Trpim naravnost peklenske bolečine!« Kralj: »Že sedaj?« Vojaški zdravnik vpraša — razsajala je ravno nevarna nalezljiva bolezen — zjutraj v bolnici: »Koliko jih je umrlo?« »Devet!« «Kaiko? Saj eem vendar dal zdravila ja deset!« > Zakaj pa pojeta tl dve dami vedno skupaj?« »Meni se zdi, da nobena noče sama prevzeti odgovornosti. tzdaja liskama »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek.- Urednik Milan Stadnek. - Za inseratni del odeovarja atjih« Ko*mHn. - Val * Ljubljani