Uredništvo: Sehilleijeva cesta Stev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr!li * Št. 242. Telefonska »tevUka 65. Celje, v pondeljek, 24. oktobra 1910. | ce*ovi rac™ mn, | Leto n. H kmečkim nemirom v Bosni. V Bosni, osobito v banjaluški okolici, so se vršile zadnje tedne velike demonstracije in obhodi kmečkega prebivalstva. Oficijelno časopisje je celo govorilo o »vstaji« — in v banjaluški okolci je kar gomzelo orožništva in vojaštva, ki je imelo nalogo potlačiti »vstajo«. Ta je kmalu minila — in oficijozi skušajo sedaj prepričati svet, da so povzročili celo gibanje srbski deželni poslanci, da bi se ložje borili za obligatorično odvezo kmeotv v bosansko-herce-govinskem deželnem zboru. Toda ta je olepševanje polq|aja. Dejstvo je, da bosanski kmet spoznava od dne do dne bolj, da je njegovo sedanje stanje ne-vzdržljivo in da mora biti takozvano agrarno vprašanje,danes gotovo najnujnejše v anektiranih zemljah, rešeno, ako se noče bosanskega kmeta uničiti. Kajti okoliščina, da vladajo v tem oziru po tridesetih letih avstro-ogrskega » kulturnega dela« še vedno turške razmere, je za našo državo velika sramota. »Turške razmere« niso tukaj noben prazna fraza; kajti bosanski kmet je glede svojega socijal-nega stališča prav tam kakor njegov tovariš v Turčiji. V Bosni in Turčiji je upeljana še danes »tretina«. Kaj je to »tretina«? Bosanski in hercegovinski kmetje niso razun prav neznatnih izjem, lastniki zemlje, na kateri prebivajo in katero obdelujejo. Največ zemlje imajo v svojih rokah veleposestniki — moslimani — kateri se nazivajo za bege ali age. Ti so pravi lastniki zemlje, dočim so »kmetje« samo dedni najemniki. Dedni najemniki pod jako težkimi pogoji. Kajti nikjer se ne da najemnikov tako lahko izsesavati kakor po sistemu »tretjine«, nikjer nima veleposestnik napram najemniku toliko zakonito zajamčenih pravic kakor baš v teh deželah. Drugod plača najemnik lastniku zemlje svojo dogovorjeno najemnino, ni pa dolžen ničesar odrajtovati od tega, kar si je več pridobil s svojim pridom, svojo strokovno znanostjo in delom svoje rodbine. V Bosni je to drugače. Tam beg nima samo pravice do gotove najemnine v denarju temveč vzame toliki in toliki del pridelka, katerega je kmet sploh na zemljišču dosegel. Četudi si kmet kupi iz svojega denarja stroje, s katerimi zviša rentabiliteto gospodarstva, četudi ima izborno strokovno znanje, ženo dobro gospodinjo in otroke, ki mu pomagajo pridno pri delu — in torej z vsemi temi sredstvi poviša rodovitnost zemlje in pomnoži svoj pridelek, se mu te okoliščine^ ki niso v nobeni zvezi z zemljo samo, pri »tretjini« prav nič ne upoštevajo: čim več ima in pridela, tem več mora dati. Običajno tretjino, a v nekaterih krajih celo polovico. To je jedro agrarnega vprašanja v Bosni in Hercegovini. Njegovo rešitev je obljubil že grof Julij Andraš na berlinskem kongresu — a do te rešitve ni prišlo še dandanes. Ni tedaj ničesar čudne- Ugonobila je berača. Iz cikla »Malostranske pripovedke«. Češki spisal Jan Neruda__Poslovenil Iv. Stukelj. (Konec.) Bil je prekrasen junijev dan. Gospod Vojtišek je stopil iz cerkve sv. Miklavža, del si čepico na glavo kot obrano proti pekočemu solncu, ter korakal počasi čez sedanje btefansko predmestje. Ob sohi sv. Trojice se je ustavil in sedel na stopnice. Vod-' njak za njim je glasno žuborel, solnce je ljubko igralo, bilo je tako prijetno! Najbrže bo danes nekje obedoval, kjer imajo >bed šele po dvanajsti uri. Komaj se je usedel, dvignila se je ena izmed beračic od duri Miklavške cerkve ter šla v tej smeri. Nazivali so jo »milijonova baba«. Druge bera-čice so obljubovale, da jim darovano miloščino Bog stotisočkrat povrne, ona pa je šla takoj v »milijone in milijone«; zato je tudi gospa oficijalka Hef-mannova, ki je hodila k vsem licitacijam po Pragi, dajala miloščino edino le njej. Milijonova je stopala ravno, kadar je hotela, in šepala, kadar je hotela. Tokrat je šla ravno in pokonci k gospodu Vojtišku ob sohi. Platneno krilo se ji je skoro brezslišno opletalo okoli suhih beder,močno v čelo potisnjen moder robec je kimal gorindol. Njen obraz mi je bil vselej neznansko zopern. Same drobne gubice, kakor tenki rezanci, so se prepletali proti koničastemu nosu in ustom. Oči so ji bile žolto-zelene kakor mačkine. ga, da imajo bosanski kmetje čakanja, kdaj se bo vladi poljubilo rešiti agrarno vprašanje v Bosni, že več ko dovolj. Ze pri začetku prvega zasedanja bosansko-hercegovinskega sabora so sklenili hrvatski in srbski poslanci koalicijo, katera se je z vso energijo polotila agrarnega vprašanja v Bosni. Toda bosanska ustava je pravi unikum. Za veljavnost kakega zakona ne zadostuje samo najvišje po-tjenje cesarjevo ampak morate zakon odobriti tudi avstrijska in ogrska vlada. In zlasti slednja pa se je energično izrekla proti obligatorični desetinski (tret-jinski) odvezi kmetov. Vladi pravita, da bi bila v tem slučaju nevarnost, da bi age lahko obubožali,ker bi preveč razmetavali denar ali pa bi lahko dežela obubožala, ker bi se age, ki so sicer Srbi ali največ mohamedanci, izselili v Turčijo. Kmetje pa bi pre potem zanemarjali svoje gospodarstvo in bi iz njih nastal sam proletari-jat. V resnici pa se vladni krogi boje zamere veleposestnikov, ki so njihovi najzvestejši privrženci. Zastopniki obligatorne odveze so si vse prizadeli, da bi sestavili v tem oziru tak program, kateri bi vse vladne pomisleke ovrgel. Najprej so izjavili, da so za dosti dolgo prehodno dobo, v kateri bi se age lahko naučili samostalnega varčnega gospodarstva. Proti nevarnosti izseljevanja v Turčijo je našel srbski politik dr. Dimovič formulo, katero so porabili z velikim uspehom pri rešitvi agrarnega vprašanja na Japonskem. Najprej bi imel aga od kapitala za svoja posestva samo pravico do obresti; še le za nekaj let bi se mu izplačal najprej jeden potem še le drugi del glavnice. A tudi na proletarizacijo kmeta so mislili hrvaški in srbski politiki v Bosni. Mislilo se je v tem oziru na določbe, da bi se posestva ne bi smela prodati niti čez določeno mero zadolževati. Skrbljeno bi torej bilo za neki eksistenčni minimum, ki bi obvaroval kmeta pred popolnim obubožanjem. Jasno je torej ko beli dan, da so vladni izgovori proti obligatorični odvezi kmetov le pretveza za globlje — politične vzroke Ce bodo pa mogli ti po-ltiični vzroki vzdržati proti jednbdušni volji dvami-ljonskega bosansko-hercegovinskega prebivalstva, je zelo dvomljivo. Prvo zanimivo, debato o tem vprašnju bodemo pa slišali v delegacijah — upajmo, da bode velik »zagovornik« Bosancev dr. Johann Schusterschitz vsaj v plenumu spregovoril svojo »mogočno« besedo za uboge Bosance. V odseku jih iii »hrabro« zapustil. Avstrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Kari Slane. (Dalje.) Kaj pa mi avstr. Jugoslovani? Prej, pred zbu-je^ijem narodne zavesti, torej jpred 60—100 leti Pristopila je blizu k gospodu Vojtišku. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je namrdnila z usti. Gospod Vojtišek je prikimal v znamenje, da soglaša. Milijonova je sedla na drugi konec stopnic ter kihnila. »Br!« je pripomnila, »jaz nimam rada soln-ca, kadar sije na-me, moram kihati.« Gospod Vojtišek — nič. Milijonova je potegnila robec navzQ->l in sedaj se je videl ves njen obraz. Z očmi je pomežikovala nalik mački na solncu, sedaj so se zaprle, sedaj zopet zasvetile kakor dve zeleni črti. Usta so se ji vedno kremžila; kadar so se odprla, prikazal se je spredi zgoraj edini zob ves črn. »Gospod Vojtišek«, je začela zopet, »gospod Vojtišek, jaz vedno pravim, ako bi hoteli!« Gospod Vojtišek je molčal. Obrnil je le obraz proti nji ter ji gledal na usta. »Vedno pravim: da, ko bi hotel gospod Vo]1i-šek. ta bi nam mogel povedati, kje so dobri ljudje « i Gospod Vojtišek — nič. »Zakaj pa tako uprto gledale name?« je vprašala milijonova čez trenutek. »Kaj pa je na meni?« »Ta zob! — čudim se, čemu imate ta edini zob!* »Ah, ta zob'', vzdihnila je in pripomnila: »To veste, da izguba zoba pomenja vedno izgubo enega dobrega prijatelja. Vsi so že v grobu, kateri s: mi tjili odkritosrčni in prijazni — vsi. Samo eden je še ostal, a ne vem zanj — ne vem, kje je ta moj dobri prijatelj, katerega mi je postavil milortivi Bog na življenja pot. Ah, mili Bog, jaz sem popdimma zapuščena!« Gospod Vojtišek je gledal predse ter molčal. smo bili predmet ponemčevanja. Potujčevalo se nas je, da se državi olajša vladanje. Na razvijanje večje kulture pri nas se ni dosti mislilo v vladnih krogih. Jožef II. se zanima za vse obrti in posebno za industrijo in hoče kat. duhovenstvu vzeti njegovo moč. On ne zmaga, ker je preveč germaniziral; njemu prevržejo nenemški narodi vse načrte, ki bi o-mogočili večjo omiko. To nemčenje se ni obneslo, najmanj pa na Češkem in med energičnimi Madžari. Madjari in Poljaki so že odstranili nemške sledi iz absolutističnih časov, Cehi že precej in še imajo z njimi opraviti, ali srečno zmagujejo, Hrvati ravno tako. V vseh teh narodih so sodelovali v dobi pre-tečenih 100 let še v avstr. vladah važni veleposestniki. Le naši veleposestniki se niso zganili, dasi so videli, kako v vsakem nenemškem narodu veleposestnik v prvih vrstah stopa proti absolutizmu, ki hoče vse ponemčiti. Kat. duhovniki so delali opozicijo cerkve proti reformam Jožefa II. v cerkvenih stvareh, zaradi narodnostnih vprašanj niso bili jezni. Na Slovenskem je bilo sicer dosti duhovnikov prijateljev Jožefovega nastopanja proti rimski kuriji. V dobi absolutizma v Avstriji se je dosti Slovenstva ponemčilo v obmejnih krajih. Meščan je po večjem nemški govoril, zavedal se ni slovenske narodnosti, veleposestnik tudi ne, tedaj je ostal kmet, ta je pa bil še tlačan in ni imel nič govoriti. Ali Hrvati, in pod tem imenom jemljem tudi Srbe, niso po absolutizmu dosti trpeli glede narodnosti. Njihovi graničari so bili že v času Marije Terezije nemčeni, ali Marojčiči, Filipoviči so ohranili vedno zvestobo slovanski domovini. Nekaj nemških vasi so dobili v teh časih Hrvati, ali oni so trdni in zdaj po aneksiji Bosne in Hercegovine še trdnejši, ravnotako tudi dalmatinski Hrvati. Ker je pri nas dinastija vse, bo ta sedaj tudi Hrvate lahko izigravala proti Madjarom, Nemcem, Lahom, ako bi ti hoteli biti preveč samosvoji. Po samostojnosti stremijo vsi narodi naše Avstrije, ker le v njej vidijo mogočnost razvoja v časovnem duhu. Ta stremljenja pa pridejo v navzkrižje z interesi dinastije, ker si ta ne bo dala jemati oblasti čez armado in druge ustanove in ne bo hotela biti zgolj osebna vez. Med dinastijo in posameznimi narodi bo tedaj vedno kaj navzkrižja in, ker sta Nemec in Madjar že precej močna in avstr. Lah ni brez pomena, (saj če zastoče, čujemo takoj odziv iz italjanske države!) smo Slovani dobri za protitežja. Takim protitežam se mora kaj dati, zastonj ni nič na svetu; Čehi so v pretečenih desetletjih že dobili marsikatero važno pravico, ki jim olajšuje njihove boje proti Nemcem. Hrvati si bodo tudi zasigurali, ako bodo pametno lavirali, v naši državi svojo bodočnost. Mi mali Slovenci smo reveži. Mi nič ne štejemo. Spadamo pod avstr. dedne dežele in teh se ne sme spreminjati; še zjediniti se nas ne sme pod eno politično deželno vlado; — Nemci bi tako zavpili, da bi Nekaj kakor usmev, kakor radost je preletelo beračici obličje, a to je bilo priskutno. Usta so se ji zožila, vse obličje se ji je potegnilo do ustnic kakor pecelj. »Gospod Vojtišek!« »Gospod Vojtišek, midva bi mogla biti še srečna. — One dni se mi je vedno o vas sanjalo, jaz mislim, da to hoče Bog. — Vi ste tako osamljeni, gospod Vojtišek, nikdo vam ne postreže. — Vi imate prijaznost povsod, imate obilico dobrih ljudi. — Glejte, jaz bi se preselila k vam. Nekaj pernic imam —« Gospod Vojtišek je medtem polagoma vstajal. Ze se je vzravnal in z desnico si je naravnaval senčilo čepice. »Rajši mišnice!« je zahrknil slednjič ter se obrnil brez pozdrava . Korakal je počasi proti Ostruhovi ulici. Dve zeleni krogli sta svetili za njim, dokler ni izginil za voglom. Potem pa si je milijonova potegnila robec do brade in sedela dolgo nepremaknjena. Slednjič pa je zaspala. * Čudne novice so se mahoma začele širiti po Malistrani. In kogar so doletele, popraskal se je za ušesi. »Gospod Vojtišek«, se je često slišalo v pogovorih, in za trenutek si zopet slišal: »Gospod Vojtišek!« Brzo sem zvedel vse. Gospod Vojtišek baje ni bil siromak. Gospod Vojtišek je baje imel tam za vodo, na Frančiškovem, dve hiši. Tudi to ni res, da bi bival pod gradom nekje v Bruski. Norčeval se je iz dobrih malostranskih sosedov! In pa tako dolgo! odmevalo v nemškem rajhu. Da bi se nas zjedinilo z Dalmatinci, tudi na to ni misliti, še manj pa z vsemi Hrvati. Mi za enkrat nič ne štejemo in ker Nemci na Češkem ne morejo pridobiti več tal in tudi ne drugod, so za nas Slovence tako skrbni, da nam že skoraj zraka primanjkuje v ljubeznipolnih objemih Nemcev in Lahov, katera soseda si privoščita vsak en kos naših dežela. In vendar smo glede rešitve Trsta in Adrije pred Italjani poleg Dalmatincev in isterskih Hrvatov najvažnejši avstr. narod. Katol. duhovnik sedi v Avstriji v vladni hiši na dobrem mestu, ta bi lahko kaj pomagal na tem mestu slov .narodu. Ali ta naš duhovnik mora nastopati, kakor velevajo koristi hierarhije, kat. cerkve, ki niso identične s koristmi slov. naroda Kat. duhovnik je najstarejši mednarodni element na svetu, kat. duhovnik ima svojo državo in mora za njo skrbeti, skrbeti za to, kar vsebuje skrb za svoj stan, za sebe. Človek brez familije, lastnik velikih fondov in, dokler neumnost ne izumre, srečni posestnik petič pobožnih ljudi, ali vsaj umirajočih, katerim še podedovani katolicizem v krvi leži. Politična moč je važna za življenje vsakega na roda. Ako bi vrhovno vodstvo kat. cerkve hotelo (in hotelo bi, ako bi bilo videlo v tem zase posebne koristi!), bi mi Slovenci bili že pri vladah upošte van narod; ako bi kat. duhovnik hotel, bi Nemci ne bili politični zavezniki avstr. Italjanov, nas bi se že davno upoštevalo v zvezi z drugimi Jugoslovani kot naravnega stražnika Adrije in Trsta pred zgubo po kaki nesrečni vojni. Ako se nas avstr. Jugoslovane okrepi kulturelno, gospodarsko, da zavladamo v obmorskih mestih v Istri, Dalmaciji, na Sloven skem, kdo more potem roko položiti na ta državi toliko vreden in tako važen svet in morje ob njem? V Avstriji obstoji vladanje dostikrat v pametnem izkoriščanju raznih narodov, protistavljanju, zastavljanju, protežiranju enega proti drugemu. V Švici tega ni, tam so ljudje vseh treh narodnosti, nemške, francoske in italjanske enako omikani in dobro izhajajo. V Avstriji se bo tako, kakor gori povedano, diplomatiziralo še dolgo; dokler pa bo kat. duhovnik imel kaj veljave v drž. vladah, bode vlekel z zastopniki onih narodov, kateri imajo in bodo imeli začasno največ veljave v vladah; — »kaj mi more dati ubogi zlodij«, pa velja zanj glede revnih narodov. In tako mi Slovenci in tudi drugi avstr. Jugoslovani nimamo politične moči, ne moremo nastopati ne proti Nemcem, ne Madjarom, ne Italjanom, kakor bi bilo prav za nas in dinastijo, za vso državo, da bi bili trdni stražniki jadranskega morja. Škodilo državi tudi ne bi, ako bi bilo naše gospodarstvo dobro razvito; nekaj davkov bi lahko plačali več. Tako pa težavno gradimo naše poslopje kulture, tako se težje pripravljamo za izvrševanje kapitalističnega gospodarstva na vsej črti in težje pripravljamo njega kulturo. Zadnji bomo, ko bo prihajalo že kaj drugega na površje razvojev. — Na Slovenskem smo nekaj časa prav srdito gledali na naše farovške ljudi. Videli smo, kako pomagajo zavirati razvoj naroda v boljše. Seveda bi morali pomisliti posvetnjaki, da ta človek drugače ne more, ne sme. Njegovi boji so stanovski za veljavo, za kos kruha. Ali drugod so tudi; toda ko je treba narodnosti kaj v dobro storiti, so vsi na mestu. Čehi so bili Husiti in dosti tega duha je še v njih, ali češki duhovnik je vselej najti v vrstah narodnih boriteljev. — Ako bi slov. duhovnik s tako srditostjo nastopal za vprašanje »biti ali ne biti slov. naroda«, kakor nastopa proti slov. strankam, ki so mu protivne, bi se nam vse drugače godilo v obmejnih krajih in v središčih. Pa naši duhovniki vendar že tudi plešejo, sokolijo v povzdigo narodne zavesti, v državnem zboru so delali obstrukcijo, ko so Italjani zahtevali svojo ju-ridično akademijo v Trstu. Kat. duhovniki so sedaj člani cislitvanske vlade, to je gotovo, in tedaj ob-struirajo kat. duhovniki proti svoji vladi! — Duhovniki so edini merodajni v vodstvu slov. kleri- kalcev. Torej! — Naši slovenski duhovniki niso najti v vrstah onih, ki delajo v parlamentu za povzdigo politične moči slov. naroda, jugoslovanstva. Vladna prijaznost jim daje moči, da ložje zavladajo v domovini, da ložje priklepajo kmeta na-se in z njegovimi glasovi pridobijo nadvlado v občini, v deželnem zastopu. Tedaj ne morejo biti doma sovražniki nemških, laških pretenzij. Tako, kakor naš duhovnik, bi morali postopati naši posvetnjaki z vladami, morda bi kaj dosegli v korist varstva Slovencev pred tujčenjem zaradi važnosti Adrije. — Tako mešetarjenje bi se težko strinjalo s tem, da se v domovini odbijajo napadi Nemcev in vlad na našo narodnost. Naši duhovniki ne vidijo nevarnosti za narodnost, oni so v tem oziru mirni drž'avljani in ko so na Kranjskem bili nekaj let liberalni Slovenci z nemškimi veleposestniki zvezani proti duhovnikom, so duhovniki delali na to, da dobijo Nemce na svojo stran, da zavladajo v dež. zboru in liberal-stvo ložje tudi s tem pobijajo v drugem življenju. Vsaka stranka išče zaveznikov, to je naravno, ali ako je kaka slov. stranka vladna in je zvezana z domačimi Nemci v kakem autonomuem zboru, potem mora tudi na to gledati, da pridobiva slov narodnosti kaj dobrega, da odkrha vsaj nekaj osti nemškemu prodiranju v naše kraje. Tega ni zaslediti v zvezi naših duhovnikov z Nemci na Kranjskem, z Lahi na Primorskem, z Nemci v centralni vladi. In to je kvarno za našo narodnost. Ako se vse to pregleda, potem moramo sprevideti, da imata Lah in Nemec prav lahko delo v prodiranju v slov. zemljo. Tudi če bi ne bilo nobenega drugega stran-karstva na Slovenskem, in bi bili vsi Slovenci zadovoljni z vodstvom in delom duhovništva, tujci bi rezali vseeno kos za kosom od Slovenstva; naš duhovnik ima enkrat svojo dano pot, on je član in-ternacijonale, katoliške hijerarhije, ki se nc more brigati za to malo Slovenstvo, ker se ne bo zaradi njega kregalo z Italjani ali Nemci. Tujčenje kakega naroda je zavora napredovanju, ako se isto ne more zgoditi v kratkem času. Boji proti tujčenju stanejo čas in denar, ki bi se lahko porabila za kulturno delo, narod stagnira v napredovanju. Dosti boljših talentov tujčenje po-kvarja v značaju. Renegat še ni bil nikjer v časti. Nas Slovence potujčujejo v šoli, v uradih, v mestih, ob mejah tudi v cerkvah, v vsem življenju, od zibele do groba. Vsak drugi narod bi že bil iztrepe-tal, dasi smo na že manjšem svetu in smo maloštevil-nejši v primeri s tem, kako se mi in drugi narodi množimo. Morebiti postanemo še važni v avstr. politiki, morebiti nas bo še rabila Avstrija. — Ali pa se tedaj ne bo glasilo iz naših vedno redkejših vrst: pozdravljen cesar, umirajoči te pozdravljamo!?... (Dalje sledi.) Politična kronika. POLJAKI K ČEŠKO-NEMŠKI SPRAVI. Vsi poljski listi so ob začetku češko-nemških sporazumnih konferenc prerokovali, da ne pride do nobene sprave in da se bodo te konference prav tako razbile kakor vse njihove prednice,-Sedaj pa delo v Pragi dobro napreduje in je prav zanimivo, kaki glasovi se oglašajo v goljskem časopisju. — Sliši se namreč, da se bode v slučaju dobrega rezultata porazumnih konferenc v Pragi izvršila rekonstrukcija kabineta. »Nowa Reforma« v Krako-vem sodi še celo, da imamo v slučaju, da gre v Pragi še nadalje delo gladko izpod rok, že v štirih tednih novo ministerstvo z Bienerthom na čelu. — Torej tretji Bienerthov kabinet. Drugi Bienerthov kabinet je, kakor znano, odločno protislovanski. In »N. R.« pravi, da se je »Slovanski jednoti« sto-žilo po portfeljih; Bienerth je pa dejal, da iste dobi — via Praga. Zato je došlo do sporazumnih konfe- renc, ki nimajo samo namena ugotoviti delazmožnost češkega deželnega, temveč tudi avstrijskega državnega zbora. Še le takrat, ko bodo čehFv vladni večini, bo upati na dovolitev novih davkov. Ako pa bi se pogajanja v Pragi razbila, pa bo državni zbor prihodnje leto po zasedanju delegacij razpu-ščen in došlo bo do novih volitev. »Czasdoje prepričan, da pride po porazumu v Pragi' do spopol-nitve vladne večine in rekonstrukcije kabineta, katera pa se bode na željo Nemcev obrnila proti — Poljakom, to je, da se bodo istim dali te brezpomembni portfelji. Zato bode moralo po »Czaso-vem« opominu Poljsko kolo v slučaju1 sporazuma v Pragi prav — previdno postopati. — Na to pravijo »Narodni listy«: Iz češko-nemškega spora so imeli največji dobiček Poljaki. Vlada je vedno rabila njihove glasove, kateri bi pa utegnili postati sedaj — cenejši. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Iz Portugalskega. Glede priznanja portugalske republike poročajo včerajšnji listi sledeč«: Brazilj-ska vlada se je obrnila do severnoameriških Zedi-njenih držav in drugih ameriških republik ž prošnjo, naj vse ameriške republike skupno priznajo portugalsko republiko. — Francoska vlacja je pozviarl&:an-gleško in špansko, da naj skupno pripoznajo portugalsko republiko. — V vatikanskih krogih se' zatrjuje, da odpoklicanje papeškega nuncija iz Lisabone še ne pomenja definitivnega prerušenja diplomatič-nih vezi z novo portugalsko republikansko vlado, akoravno papež sodi o bodočem razmerju med1 Vatikanom in Portugalsko jako pesimistično. • ' Volitve v novo državno zbornico se bodo vršile še le meseca januarja. Spremembe v vodstvu krščanskih socijalcev. Vzdržujejo se vesti, da bivši minister dr. Gessmann odloži predsedništvo krščansko-socijalne stranke, katero prevzame baje predsednik poslanske zbornice dr. Pattai. Ta te vesti odločno dementira. Iz gališkega deželnega zbora. V sobotni seji ga-liškega deželnega zbora je poročal profesor Glom-binski v imenu odseka za volilno reformo o volilni reformi za gališki deželni zbor. V odseku sq ;se vsi člani izrekli za splošno, direktno in tajno- volilno pravico, le glede principa enakosti niso. jbili nazori edini. Upati pa je, da se bo tudi v tem oziru našla kompromisna formula. Odsek za volilno reformo je predlagal resolucijo, ki priporoča, da naj se rešijo predlogi glede volilne reforme po možnosti še v tem deželnozborsk. zasedanju. Rusini sd zahtevali za se pravice v mestih in vzhodnih gališkfh okrajih ter se zavzemali za enakost volilne pravice. Poljski demokrati so izjavili, da so za narodriostni mir z Rusini. Štajerske novice. Otročji izgovor. Vsi napredni slovenski in češki listi so zadnji teden soglasno konstatirali. da se je odrekel g. dr .Schusterschitz gotovo v sporazumu z vlado mandata v del. ods. za zun. in bos. zadeve, ker bi za vlado težko govoril kot »obstrukeijo-nist«, proti vladi pa bi z ozirom na kranjsko kravjo kupčijo ne mogel. In bilo bi baš letos, po bosansko-hercegovinski aferi, tako važno, da bi načelnik največje slovenske stranke v tem odseku spregovoril in podal svoje nazore o naši zunanji politiki še bolj pa o aneksiji, ki nam je povzročila toliko stroškov in o — bosanskih kmetih, zaradi katerih je ta vitez Schusterschitz lani celo — obstruiral. Pa kaj še — ribničanski diplomat in mešetar je- ostal doma — vladi na ljubo, in ker ga »Slovenec«, ne more drugače zagovarjati, trdi, da so liberalni listi poročali, da je Schusterschitz odložil tudi — delega-cijski mandat. Tega Sch. seveda ni storil in liberal- Nastala je ogorčenost. Moški so se jezili, bili so razžaljeni, sramovali so se, da so bili lahkoverni. »Malovrednež!« je rekel nekdo. »Res je!« se je hudoval drugi, ga je-li kdo videl beračiti ob nedeljah? Tedaj je bil najbrže doma, v svojih palačah ter je jedel pečenko.« Ženske so še dvomile. Dobri obraz gospoda Vojtiška se jim je zdel vendar le preodkritosrčen. Prišel pa je dodatek k tej novici. On ima baje tudi dve hčeri in ti sta — gospodični. Ena ima lajt-nanta, a druga hoče iti k gledališču. Nosi le rokavice in jezdari v drevoredu. To je odločilo tudi pri ženskah. V dvakrat štiriindvajsetih urah se je predruga-čila usoda gospoda Vojtiška. Povsod so ga odganjali od vrat, da so »hudi časi«. Kjer je imel obed, je slišal, da» ni danes nič ostalo«, ali »Ubogi smo, imeli smo le grah, a to ni za vas.« Pouličnjaki so poskakovali okoli njega ter klicali: »Hišni gospodar! Hišni gospodar!« Bil sem v soboto pred hišo ter videl bližajočega se gospoda Vojtiška. Gospod Hcrzl je stal kakor po navadi v svojem belem predpasniku med vrati, naslonjen ob kamnite podboje. Nehote in kakor v nejasnem strahu sem prihitel v hišo ter se skril za ogromna vrata. Odtam sem natančno videl gospoda Vojtiška, ki se je približal. Čepica se mu je tresla v roki. Ni prišel kakor ponavadi z jasnimi lici. Glava je bila sklonjena, žol-tasti lasje zmršeni. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je pozdravil z običajnim glasom. Pri tem se mu je glava dvignila. Obraz mu je bil bled, oko pa, kakor bi bilo prevlečeno z dremoto. »To je dobro, da pridete«, je dejal gospod Herzl. 1 »»Gospod Vojtišek, posodite mi dvajset tisoč. Ne bojte se, da pridete ob nje, bodo na dobri hipoteki. Mogel bi kupiti hišo tam poleg »laboda«. — Ni dokončal. Gospodu Vojtišku so se hipoma udrle solze. »Saj sem — saj sem —«, je zaihtel, »bil celo življenje tako pošten!« Potočil se je prek ulice ter kresnil ob zidu, kjer se zavije proti gradu. Glavo je položil na kolena in glasno jokal. Planil sem v sobo k roditeljem, tresoč se na vsem životu. Mati je stala ob oknu ter gledala na ulico. Vprašala je: »Kaj pa mu je rekel gospod Herzl?« Strme sem gledal skozi okno tam na plakajoče-ga gospoda Vojtiška. Mati je ravno kuhala kavo za popoldan, a vsak trenutek je pristopala tudi k oknu, pogledovala ven ter zmajevala z glavo. Zdajci zapazi, da se gospod Vojtišek počasi dviguje. Urno je vrezala krajec kruha, položila ga na piskrček s kavo ter pohitela ven. Klicala je, migala s praga, gospod Vojtišek ni videl, ne slišal. — Šla je čisto k njemu ter mu podala piskrček. Gospod Vojtišek je nemo gledal na njo. »Bog povrni«, r je slednjič zašepetal ter dodal: »ali sedaj ne morem ničesar povžiti.« * Gospod Vojtišek ni več prosil po Malistrani. Za reko pa sploh ni mogel hoditi od hiše do hiše, niso ga poznali ne ljudje ne policaji. Postajal je na Kri-ževniškem trgu ob Klementinski loffici, ravno vojaški stražnici nasproti, ki je stala pri mostu. Videl sem ga tam vsakikrat ,ko sem ob prostih četrtkih popoldne hodil ogledovat v Staro mesto izložb knjigotržcev. Čepica je ležala pred njim na tleh, glava mu je vedno visela k prsim, v rokah je držal molek, zmeni! se ni za nikogar. Pleša, obraz. roke. niso več tako blestele in rdele kakor pred nedavnim, zažoltela polt se je zgrbančila v luskinaste gube. Naj-li to povem ,ali ne? — a zakaj ne bi povedal, da se nisem upal naravnost k njemu, da sem se vedno plazil okoli stebra, da bi mogel svoje, četrtletno imetje, šajnovi groš, odvzadi v čepico /vreči in potem urno zbežati. Potem sem ga srečal enkrat na mostu; peljal ga je policaj na Malostran. A zatem ga nisem videl več. — * Bilo je mrzlo svečatiovo jutro. Zunaj še mrak, okno je bilo sam debel, rožnat led, v njem se je oranžasto odsvital ogenj od nasprotne peči:1 Pred hišo je zaropotal voziček in psi so zalajali. »Skoči mi po dva masleca mleka«v je velela mamica. »Toda zavij si vrat!« Zunaj je stala mlekarica na vozičku, za njim pa policaj gospod Kedlicki. Kos lojeve sveče je medlo svetil v štirivoglati stekleni laterni. »Kaj pa je z gospodom Vojtiškom?« je prašala mlekarica ter prenehala vrteti z vrtalcem. Bilo je mlekaricam sicer uradno prepovedano z vrtalcem delati lepotno smetano, toda gospod Kedlicki je bil dobrosrčen mož, kakor sem to že povedal. »Da«, je odgovoril, »našli smo ga po polnoči na vhodu poleg topničarske vojašnice. Bil je popolnoma zmrzel in položili smo ga v mrtvašnico h Karme-litanom. Imel je le raztrgano suknjo in hlače, niti srajce ni imel.« ; ci ga po nedolžnem napadajo. To je vendar zagovor 4p dokaz, katerega sicer resno jemljejo samo — mežnarji in politično prav nedolžni — kaplani. Pikoj so napravili klerikalci za svojimi napadi na narodno, učiteljstvo na Sp. Štajerju zaradi delitve dež. šolskega sveta ozir. spremenitve deželnega šolskega nadzorovalnega zakona. Sedaj ko je učiteljstvo ostro in precizno izreklo po »Zvezi« o teh vprašanjih svoje mnenje — so pa klerikalci utihnili. Nie jim ni za to, da bi razpravljali o terito-rijalni deltivi dež. šol. sveta, nič jim tudi ni za to, da bi priznali učiteljstvu pravico do zastopnika v deželnem šolskem svetu. Iz prve okoliščine lahko uvidi naša javnost, koliko je bilo klerikalcem in jim je na tem, da bi imel slovenski narod kak dobiček od delitve dež. šol. sveta, — iz druge pa vidi učiteljstvo kot stan, kako ga klerikalci upoštevajo in koliko je verjeti njihovim obljubam. Včerajšnja pevska slavnost v Ctlju pomenja ?.a celjsko jjemštvo prežalostno blamažo. Die scho-nen Tage von — Cilli sind voriiber — si je otožno mislil marsikateri zagrizen renegat, ko je videl včeraj. to ~r- pogrebščino. Zmagonosno je naznanjala »vahfarica«, da pride v Celje najmanj — 400 pevcev na .koncert zveze spodnještaj. nemških pevskih drjj^tev. A prišlo jih je dopoldne z mariborskim vlakom komaj 70—80. Na kolodvoru jih je sprejel nekoliko jecljajoče sicer, a — lakonično debeli Teppei. Čudili smo se, da ni bilo niti župana dr. Jabornegga ni,ti podžupana niti drugih nemških korifej blizu. — Dr. Zangger in — Ballogh menda še nista polnovreden urogat za Jabornegga in Ambrožiča? Iz kolodvora so se gostje podali prav tiho v »Nemški dopu. Nič klicanja, nič hajlanja, nič navdušenja — vse je bilo tiho. Zjutraj ste bingljali na Glavnem trgu Ie dve zastavi, po Graški cesti menda štiri ali pet, v Rotovški ulici istotoliko. Seveda ko so kmet-jČhodšli in so nemški kramarji zaprli svoje štacune, je ponižno in sramežljivo pokukalo na ulico še nekaj frankfurtaric. Čudimo se, čudimo, da ni bilo več zastav! Ali Jaborneggovi pozivi na verne nemške brate v Celju nič več ne izdajo? Ali pa ga je sobotni »Hechtentisch« v »Volksstimme« tako zelo pbparil? Tako klaverne slavnosti pač še ni doživelo nemško Celje. Ja, die schonen Tage von — Cilli sfind vtoriiber ... to je nepobitna resnica in mnog celjski meščan kaže klikovcem mesto estonem-škega prepričanja in frankfurtarice le še — figo. Pri*koncertu je bilo tudi malo »navadnega^; meščanstva. Počasi bo v Celju — res boljše! Neverjetna skrb oblasti za šulferainsko šolo v Ciršaku. Ker je nova nemška šola v Ciršaku, ki jo zida šulferajn, popolnoma brez potrebe, se je ljudstvo z malo izjemo dvignilo kot en mož proti drzni nakani šulferajnovi. Vendar se je vse vršilo v mejah dostojnosti in niti nobeno oko postave ni moglo najti dlake v jajcu. Nemški listi ,pred vsem »Mar-burger Zeitung«, »Grazer Tagblatt« in »Tagespost« in seveda tudi ptujski »Štajerc« ,so zagnali grozen vik in krik, da so Nemci, posebno zidarji in delavci pri stavbi v smrtni nevarnosti, da jih Slovenci ne pobijejo. Širile so se govorice, ki so zašle seveda tudi v nemške liste, da bodo Slovenci požgali šul-ferajnovcem hiše itd. Mariborsko okrajno glavarstvo je nasedlo na ta poročila in je poslalo takoj orožniško asistenco za šulferajnovce v Ceršak. In tako morajo ubogi orožniki čuvati naše »patrijotič-ne« -Nemce in v dolgočasnih nočnih urah se zabavati s poslušanjem sovinega skovikanja in šumlja-njem valov Mure. Čudno skrb imajo vladni organi za prusofilske protestantske šulferajnovce in sud-markovce. v Kmetijsko zborovanje na Teharjn. V nedeljo dne 30. okt. t. 1. po večernicah priredi Šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje pri Cajhnu. Na vsporedu je predavanje in pogovor o jesenskem gnojenju. Člani, kakor tudi vsi isti, ki se zanimajo za predmet, se uljudno vabijo. Sprejemajo se tudi naročila na umetna gnojila. v Kmetijsko zborovanje v Dramljah. V nedeljo dne 30. oktobra t. 1. po rani maši priredi šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje v prostorih nove šole. Na sporedu je predavanje in pogovor o jesenskem gnojenju. Člani, kakor tudi vsi isti, ki se zanimajo za predmet, se vljudno vabijo. Sprejemajo se tudi naročila na umetna gnojila. v Iz Št. Pavla pri Preboldu nam pišejo: Porpčil se je pos. gosp. Vinko Šlander z gospdč. Angelo Markušekovo iz Št. Jurja ob Taboru. — Mlademu naprednemu paru naše iskrene častitke! G. Šlander je ustanovni član požarne brambe v Grajski vasi in še danes njen odbornik, nadalje poverjenik CM podružnice jv Št. Pavlu in sploh pridno sodeluje pri vsaki narodni stvari. v Iz Podsrede. Umrla je 22. tm. Jera Veres, mati našega narodnega župana Avg. Preskarja. Bila je dobra, poštena narodna žena. v Sadna letina v ptujski okolici je letos srednja. Cene za lepo blago se gibljejo med 12 in 16 vin kg. Na ptujskem kolodvoru je s sadjem zelo živahen promet. v Obesil se je pri Sv. Urbanu nad Ptujem brivec Kari Pichler iz doslej neznanih vzrokov. Pokopali so ga na tamkajšnjem pokopališču. v Čeden parček. Iz Maribora naui pišejo: Zginila sta 33 letni posestnik Josip KOck iz Pobreža in 15 letna hčerka železniškega sprevodnika Adela Striedinger. Najbrž je zapustil precej zadolženi KOck svojo ženo s štirimi otroci in je zginil s 15 letnim dekletom. v Drobne ptujske novice. Ptujski občinski svet upelje v kratkem stalni taksni red za izvošč-ke. To je bila že davnej nujno potrebna stvar. — Imenovanje nadučitelja Herica v Cirkovcih za šolskega nadzornika v Ptuju se je sedaj tudi uradno objavilo. Druge slov. dežele. v Občinske volitve v Ljubljani je baron Schwarz razpisal in sicer po novem volilnem redu. In kedaj bodo ? boste vprašali. To pa vedo bogovi, ker baron Schwarz je bil tako pameten, da v zadevnem razglasu ni povedal niti kdaj bodo volitve niti do kdaj se imajo razpoložiti volilni imeniki. Očividno je, da hoče baron Schvvarz vladnega komisarja Laschana še prav dolgo držati na krmilu, da bo mogel s primernimi manipulacijami pripraviti tla nemško-klerikalni alijansi. v O kranjski deželni banki in občinski hranilnici. Kranjski klerikalci ustanove, kakor je znano, deželno banko in občinsko hranilnico. — Za ravnatelja deželne banke bo imenovan dr. Kobal, za ravnatelja občinske hranilnice pa Fran Jošt, bivši ravnatelj celjske »Zadružne Zv9ze". v Stavka strojnikov trgovskih ladij. Zveza strojnikov na trgovskih ladjah v Trstu, katera je dobila na svoje zahteve po zboljšanju plače in drugih gospodarskih vprašanjih, negativen odgovor, je v soboto soglasno sprejela stavko. Na stavki so udeleženi strojniki 19 različnih paroplovnih družb. v Argentinsko meso za Gorico. V seji mestnega sveta 20 tm. je poročal dr. Cristofoletti, da pride prihodnji mesec ali ob novem letu v Trst toliko mesa iz Argentinije, da ga tvrdka Cosulich odstopi lahko tudi drugim mestom ter da nepojde vse na Dunaj. V Gorico bi ga lahko poslali 10 tisoč kg. Mestni svet stopi radi tega v dotiko z društvom mesarjev. Celovec. Siidmarka je razpisala šest štipendij po 150 K za tiste nem. učiteljiščnike, ki se zavežejo naučiti se slovenščine in napraviti maturo iz nje ter »delovati« najmanj tri leta na »slovenskih« šolah na Koroškem. Šolske vesti iz Koroške. Imenovan je za nadučitelja v Kotmarivasi Filip Harrich v Lipi nad Vrbo, v Zg. Libučah Janez Greger v Št. Danijelu nad Pliberkom, v Št. Lipšu pri Rajneku Alojz Mel-cher v Auerlingu, v Šmihelu na Gospasveškem polju učitelj Jože Bauer v Šmarjeti v Rožu. Prestavljeni so nadučitelj Jožef Horvat iz Blač v Ponta-belj, začasni šolski vodja Kari Hribernig iz Kotma-revasi v Lipo pri Vrbi, učitelj Franc Rabi od Fare v Blače, učiteljica Marta Eichberger od St. Salvator-ja v Sp. Dravberg, učiteljica Terezija Kravina iz Zabnic v Podklošter, podučitelj Tomaž Mošic iz Malošč v Borovlje in podučiteljica Marija Križek iz Zg. Milštata v Podklošter. V Prevaljah je glasom poročila ->Mira« ustanovil župan Pristov novo posojilnico in hranilnico. Načelnik je g. Leop. Pristov, v načefstvu je poleg drugih tudi veleindustrijec Fr. Lahovnig. Uvoz kave skozi Trst. Leta 1907 se je uvozilo skozi Trst 539.068 kvintalov kave, leta 1908 — 491.941 in leta 1909 — 533.535 kvintalov, torej povprečno 500.000 kvintalov na leto v vrednosti letnih 100 mil. kron. Znižana voznina za delavce. Poročali smo nedavno, da je žel. ministerstvo dovolilo znižanje voz-nine za delavce, iščoče službo, če se izkažejo z izkaznico kake od železnice pripoznane posredovalnice za delo. Sedaj poročajo iz Trsta: Strokovno tajništvo Nar. Del. Org. se je svoj čas obrnilo na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu, da bi le to priznalo NDO kot posredovalnico za delo. — Ravnateljstvo je rešilo zadevo ugodno in priznalo NDO pravico, da sme izdajati delavcem, katerim poskrbi delo, legitimacije, na podlagi katerih dobi delavec pravico do polovične voznine po državni železnici dc tistega mesta, kjer mu je NDO preskrbela delo. Legitimacije, ki veljajo le za vožnjo nad 50 km daljine, bo izdajalo strokovno tajništvo NDO. Dnevna kronika. Spor v avsrijski socijalni demokraciji. Pri sobotni seji shoda socijalno-demokratične strokovne organizacije je prišlo do novega spora. To pot so bili češki centralisti, ki so morali z vso strastjo občutiti objektivnost centralne strokovne komisije. Pri sestavi kandidatne liste se namreč ni prav nič oziralo na češke socijalno-demokratične centralistične organizacije. V imenu čeških socijalnih demokratov so izjavili delegati Tauber, Prašek in Kremel, da je kandidatna lista tudi za češke centralistične organizacije nesprejemljiva, da dela vtisk, kakor da vodstvo centralistične organizacije noče vpoštevati Čehov, da češke centralistične Organizacije, ki vendar reprezentirajo 120.000 organiziranih delavcev, za centralni komite sploh ne ^ksistirajo, in delegat Tekan je zahteval spremembo kandidatne liste. Pri tozadevnem glasovanju se je večina vzdržala glasovanja, dva delegata sta glasovala celo proti. Konečno se je češkim delegatom posrečilo dobiti vsaj enega zastopnika v 14 članskem komiteju in še ta je bil izvoljen proti volji čeških delegatov, ker mu manjka vsaka sposobnost za ta posel. Iz cele te zadeve zamore nastati še dalekosežen spor. Slovenski socijalni demokrati seveda niso dobili v mednarodni komisiji nobenega zastopstva. Novi nuncij na Dunaju. »Reichspost« poroča iz Rima, da bo naslednikom sedanjega papeževega nuncija Granito di Belmonte, ki postane v kratkem kardinal, imenovan apostolskim nuncijem na Dunaju opat benediktinskega samostana v Švici, Kolomban Brugger. Društvene vesti. v Iz Gradca. Letni redni občni zbor graškega »Sokola" se vrši dne 31. tm. ob '8. uri zvečer v prostorih »Zum grtinen Anger" Leonhardstrasse št. 3. z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli. v Akad. društvo »Slovenija" na Dunaju si je izvolilo za zimski tečaj 1910/11 sledeči odbor: predsednik stud. iur. Stanko Virant, podpredsednik stud. iur. Radovan Brenčič, tajnik stad. med. V. Košir, blagajnik stud. iur. Juri Štempihar, knjižničar stud. med. Lojze Zbašnik, gospodar stud. iur. Anton Koder, nrhivar stud. iur. Rude Trošt, namestnika stud. iur. France Zdolšek in Jože Rus, pregledniki stud. med. Mirko Černič, Ivan Rajšp, in stud. iur. Ivan Sajovic. v »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju" si je na svojem 1. red. obč. zboru, 21. tm. izvolilo za tekoči zimski tečaj 1910/11. naslednji odbor: tov. cand. vet. Fr. Zavernik, predsednik, tov. cand. med. vet. J. Kodre, podpredsednik, tov. stud. med. vet. I. Pestotnik, tajnik, tov. stud. med. vet. Jan Vizjak, blagajnik, tov. stud. med. vet. P. Rihtarič, gospodar, tov. stud. med. vet. A. Močilnik in tov. stud. med. vet. J. Šerbec, namestnika, tov. cand. med. vet. Al. Škof in tov. stud. med. vet. Fr. Veble, preglednika. Najnovejša brzojavna ln telefonična poročila. Bolezen srbskega prestolonaslednika. Belgrad, 24. okt. Srbskemu prestolonasledniku se obrača stalno na boljše. Zdravniki upajo, da bo princ gotovo ozdravel. Ugoden preobrat na bolje je pridobil profesorju dr. Chwosteku simpatatije vsega belgrajskega prebivalstva. Ko je šel včeraj z dvornim zdravnikom dr. Mikolajevičem po ulici iz dvora v hotel »Moskva" — so mu klicali meščani: Živel Chwostek! Živela dunajska univerza! Belgrad, 24. okt. Včeraj se je vršila po vseh cerkvah zahvalna služba božja za zboljšanje v prestolonaslednikovem stanju. Belgrad, 24. okt. Današnji jutranji buletin se glasi: Dosedanji znaki bolezni so se zmanjšali. Toplota po dobro prebiti noči 371° C, žila 100 in dihanje 32. Profesor Žiga Allemand umrl. Dunaj, 24. okt. Danes zjutraj je iimrl profesor na akademiji za umetnosti prof. Žiga Allemand v 71. letu starosti. Svobodna šola pred državnim sodiščem. Dunaj, 24. obtobra. Državno sodišče je imelo danes pod predsedstvom dr. Ungerja razsoditi o pritožbi društva »Svobodna šola" na Dunaju proti odloku naučnega ministerstva, po katerem bi se zasebna ljudska šola tega društva ne smela spremeniti v zaseben učni zavod brez verskega poduka. Sodišče je pritožbo zavrnilo. Podban Chavrak v Zemunu. Zemun, 24. oktobra. Podban Chavrak je včeraj podal volilcem v enournem govoru svoj program za sabor. Dejal je, da ban nikakor ne namerava ustanoviti namestniške vladne stranke na Hrvaškem, temveč da hoče le doseči normalne politične razmere. Chavrak se bode bojda potegoval za odstranitev službene pragmatike in za to, da se odstranijo vsi slučaji, ko se krši ogersko-hrvaška nagodba. Spopad med Črnogorci in Turki. Solun, 24. okt. Črnogorci so napadli turške vasi in turške vojne straže. Po triurnem boju je padlo 6 turških vojakov in je bilo več turških vaščanov ranjenih. Število žrtev na Kubi. Havana, 24. okt. Število oseb, katere so našle pri groznem viharju na Kubi smrt, znaša okrog 100. GROZEČA STAVKA OSOBJA CESTNE ŽELEZNICE V TRSTU. Trst, 23. oktobra. Na shodu osobja cestnih železnic v Trstu se je sklenilo, da stopijo zaupniki takoj z ravnateljem v dogovor glede zvišanja plač. Sklenilo se je tudi, prositi namestnika in župana za posredovanje. Stavke se z ozirom na publiko ni sklenilo. IZ PORTUGALSKEGA. Lisabon, 23. oktobra. (Poročilo »Agence Ha-vas«.) lutrašnji uradni list bo priobčil odlok, s katerim se bode odredil v vseh ljudskih šolah poduk posvetnih učiteljev. — Druga ministerijalna odredba bo določala, da se potopa proti vsem onim duhovnikom, ki bi se upirali vladi in oblastim, strogo po kazenskem zakonu. SPORAZUMNA POGAJANJA V PRAGI. Praga, 23. oktobra. V pogajanjih med Cehi in Nemci ni došlo doslej glede še spornih točk do sporazuma. Vendar pa se pričakuje od jutrišnje konfe^ renče posebno vsled truda veleposestnikov popo-len sporazum. OBSODBA ZARADI DVOBOJA. Bonn, 23. oktobra. Tukajšnje kazensko sodišče je obsodilo diajka Wastiana in Scholza zaradi dvoboja s smrtnonevarnim orožjem na 3 tedne ječe in dijaka Lietzmanna zaradi soudeležbe na 3 dni trd-njavskega zapora. VELIK POŽAR. Cernovice, 23, oktobra. Ob 3. uri ponoči je nastal ogenj v velikem paromlinu bukovinske delniške družbe za paromlinstvo. Šest nadstropij visoko glavno poslopje je popolnoma pogorelo, skladišča in druga postranska poslopja so rešili. Škoda znaša jeden miliojn kron in je krita z zavarovalnino. SIJAMSKI KRALJ UMRL. Bangkok, 23. oktobra. Kralj Chulalongkoru je po kratki bolezni umrl. Prestolonaslednik je proglašen za novega kralja. ZMEŠNJAVE NA GRŠKEM. Atene, 24. oktobra. V soboto je zapustila večina grške narodne skupščine pri nekem glasovanju zbornico in tako izrekla Venizelosovi vladi nezaupnico. Ker je Venizelos zagrozil z demisijo, da ga je kralj nagovoril, da ne stori tega koraka. V čast Ve-nizelosu se je priredil včeraj velikanski obhod po mestu. Iz sodne dvorane. F. E. Fridrich in Koren contra Spindler. Danes se je pričel pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska obravnava v zadevi F. E. Kridricha iz Kazas pri Petrovčah in župana Korena v Petrovčah proti odgov. uredniku »Nar. Dnevn.« in »Nar. Lista« g. Vek. Spindlerju, ker so izšli v obema časnikoma ob priliki občinskih volitev v Petrovčah nekateri članki, ki so kritizirali občinsko gospodarstvo v omenjeni občini. Župana Korena zastopa dr. Ben-kovič, Friedricha pa dr. Zangger. V bratski slogi sedita torej pri jedni in isti mizi kot zastopnika dveh klerikaltev katol. narodni državni posl. dr. Beikovič in protestantsko-nacijonalni celjski odvetnik dr. Zangger. Sodnemu dvoru predseduje dr. Roschanz, prisednika sta dr. Wenedikter in dr. Krančič. Obtoženi urednik g. V. Spindler je nastopil za trditeve v obeh častnikih obširen dokaz resnice. Prečitala se je najprej cela vrsta notic in člankov »Nar. Dn.« naperjenih proti F. E. Fridrichu in pa cela množica dopisov in odlokov okrajnega glavarstva v Celju in štajerskega dež. odbora, ki v splošnem potrjujejo vsebino inkriminiranih član kov. Razprava se je ob 1 .uri pop. prekinila in se nadaljuje ob 4 .uri pop. Trajala bo morda več dni. Natančno poročilo priobčimo jutri. — Za porotnike so izžrebani sledeči gg.: Janez. Gajšek, trgovec, Celje, dr. Kolšek, odvetnik, Laški trg, Andrej Fre-ce, trgovec, Zg. Sušica, Janez Konečnik, posestnik, Verhe, Luka Pogač, pos,. Pameče, Anton Stergar, trgovec, Škale, Boštjan Selišek, posesntik, Celje, Kari Košenina, mesar, Vransko, Adolf List, posest nik, Breg pri Celju, Vinko Zurman, pos., Sv. Križ pri Slatini, Luka Putan, trgovec, Celje, Kari -Vanic, trgovec, Celje. Po svetu. Po končanem železničarskem štrajku na Francoskem. Ker je stavka železničarjev končana, je vlada sklenila, v kratkem odpoklicati vse k orožnim vajam pozvane železničarje. Morilec avstrijske cesariee. Truplo morilca avstrijske cesarice Lucchecija so včeraj obducirali v ta namen, da doženejo pri njem znake blaznosti. Tozadevna dosedanja raziskovanja so imela negativen uspeh, — vendar raziskovanja še niso končana. v Dražje elgare. Tobačna režija pripravlja zvišanje cen za cigare. Kratke cigare bodo stale v bodoče 6 vin., britanike 16 vin,, trabuke 18 v. Najbrž se bo to zgodilo proti novema letn. v Mnogostranska žena je vsakakor bivša soproga bivšega hrvatskega bana Raucha. Od svojega moža je bila sodnijsko ločena „od mize in postelje", vsled česar bi se ne bila smela v drugič omožiti. Vendar se je poročila z avstrijskim nadporočnikom Grigoričem. L. 1906. pa se je sposojala z nekim Zoltan Topičem in mn je izročila Upravo svojih posestev. Tudi se je z njim zaročila. Zadnji čas pa se je menda razmerje ohladilo, ker je baronica Topiča tožila in je bil obsojen najprej na 8 mesecev ječe, a ga je pozneje kraljeva sodnija oprostila. Sedaj je 44 letna žena zopet zaročena z nekim nadporočnikom. v Podrobnosti o Wellmannovem poskusnem poletu v Evropo. Wellmannov zrakoplov je prevozil 1016 milj in je bil 72 ur v zraku. Medpo- toma so se pokvarili motorji in popokali propelerji. Zrakoplov je bil tako prepuščen svoji usodi. Moštvo je mnogo trpelo pod spremembo temperature, ker je bil zrakoplov časih 3000 čevljev visoko, časih pa tik nad morjem. S strahovito hitrostjo je gnal vihar zrakoplov proti jugn, dokler niso v torek zjutraj zrakoplovi naleteli na parnik „Trent". Wellmanna so brzojavno povabila različna varijete-gledališča proti visoki odškodnini, da bi predaval o svojem poletu. v Kolera na Hrvaškem. Upanje, da se bo dala kolera v kali udnšiti, se ni izpolnilo. Vsak dan zahteva strašna bolezen nove žrtve. Posebno je v nevarnosti mesto Osjek, odkoder se poroča že o dvanajstem slučaju kolere. Osiješka zdravstvena oblast je prepovedala pitje vode iz Drave. Milijonar — goljuf. Policija v Sisku je aretirala tamošnjega večkratnega milijonarja Miillerja radi goljufije. Proti njemu je bilo vloženih 43 ovadb. Nova bolezen. V okolici Ipswieha na Angleškem se je pojavila dosedaj popolnoma neznana epidemična bolezen. Bakterijologična preiskava je dognala bakcile, katere so našli že tudi pri tam poginolih podganah in kuncih. Bolezen sama pa je še popolnoma neznana. Veliko poneverjenje. Preiskava na postaji Nikolajevsk na sibirski železnici je dokazala, da je tamošnji načelnik postaje tekom par let poneveril za pol milijona rubljev blaga. Dr. Crlppen ln njegova ljubimka. Pri obravnavi, ki se je vršila minule dni v Londonu, se je dognalo, d^ je bil dr. Crippen obveščen o nameravani aretaciji v Quebeckn. O tem ga je obvestil neki mornar, ki je slučajno izvedel za Crippenovo tajnost. Dotični mornar in dr. Crippen sta se dogovorila, da se dan pred izkrcanjem skrije v spodnjih prostorih ladje in da napiše pismo, iz katerega bi se sklepalo, da je izvršil samomor. — Dr. Crippen je potem tudi res spisal pismo za gdč. Le Newe, v katerem je izražal svoje samomorilne namene. Po dogovoru je Crippen naslednjo noč med izlaganjem blaga pobegnil. Z vlakom bi se potem odpeljal na določeni kraj, kjer bi čakala Le Newe. Načrt pa se ni posrečil. — Med obravnavo je dr. Crippen med splošno pozornostjo zapustil mesto za obtožcnce, ter šel na kraj, določen za priče, Po angleškem zakonu je namreč dopuščeno, da obdolženec v svoji lastni zadevi izpove kot priča pod prisego. Njegova izpoved se je tikala prejšnjega njegovega življenja in ni nudila nič posebno zanimivega. Povedal je, da je poslušal en tečaj za anatomijo, poskusov z raztele-sovanjem pa ni nikdar delal. Nadalje je povedal, da je bila njegova žena metresa nekega Lincolna, predno se je z njo poročil. Od leta 1900 nista več živela skupaj. Čigavo je truplo v kleti pod njegovim stanovanjem, tega ne ve. V soboto je bila izrečena pioti dr. Crippenu obsodba. Obsojen je kut morilec svoje žene na smrt. Predsednik sodišča mu je naznanil, da naj ne pričaknje po-miloščenja. Dr. Crippea še vedno zatrjuje, da je nedolžen. Književnost. v ..Slovenski Trgovski Vestnik" ima v svoji 10. št. sledečo vsebino: 1. Dr. R. Marn: Navodila glede penzijskega zavarovanja privatnih uslužbencev. 2. Fr. Štupar: Mednarodni občevalni jezik esperanto. 3. F. K. Vožicky: Referat „Narodno-gospodarskega društva v Pragi". 4. Rudolf Šega: Karteli in trgovina. 5. Iz trgovske prakse. 6. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. 7. Raznoterosti. 8. Društvene vesti. 9. Književnost. 10. Oglasi. v Trgovski koledar za leto 1911 je izšel ter ima naslednjo vsebino: Slovensko'trgovsko društvo „Merkur" in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila, za kolkovanje lestin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, uteži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki še niso uvedle metričnega sistema, preračunjevalne tabele, tabela za preračunanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega, računanje obresti, kontokorent, užitninska tabela za mesto Ljubljana, užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev, tabela za osebno dohodnino, avstrijski konzulati, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci, potni list, dopustnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firma, kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim, špecerijskim, materijalnim in kolonijal-nim blagom, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo izdelano moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev čevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, službeno razmerje trgovskih iu drugih zasebnih uslužbencev, (sotrudniški zakon), delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin, delovni čas v trafikah in zapiranje trafik, podporni zaklad slov. trg. društva „Merkur". Letošnji koledar se odlikuje po obširni izborni vsebini, tako da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva „Merkur". Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil g. dr. Rudolf Marn. Cena mu je s poštnino vred K 1'20. Loterijske številke. Trst, dne 22. oktobra 1910: 44, 8, 37, 89, 21. Line, „ „ „ „ 46, 82, 75, 15, 25. Dobro izurjena mešane stroke išče službe takoj. — Ponudbe blagovolijo se poslati upravništvu lista. 582 3 3 Od sobote dne 22. oktobra vsak dan od zjutraj do 9. ure zvečer na fjl&ziji i Dietze-jeva pasijonska razstava v kateri se kažejo oberamergavske pasijonske igre od rojstva Kristusovega do Vstajenja v naravni velikosti (voščene slike), Vstopnina za odrasle 30 vinarjev, za otroke 10 vinarjev, nadaljna plačila za katologe ali napitnine se ne dajejo. n in II i: TT 297 —31 Šubičeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev t okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in moder* , nih slik. Portreti slavnih pisateljev, inuzikov itd. Ceniki na zahtevo franko. n 3 i ■ 11: ii