87. številka.
Ljubljana, t sredo 17. aprila 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
•shaja vsak dan zvečer, izima) nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele zrn vse leto 25 R, za pol .eta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez po&üjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko ved, kolikor znaša po&tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10Bh, Ss se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa 8 Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna TIskarna1* telefon st 85.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
občni zbor
delniškega društva
„Närodne Tiskarne"
na dan 21. aprila 1901
ob 11. uri dopoludne v prostorih „Närodne Tiskarne".
Ilnevnl red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Närodne Tiskarne" za leto
1900.
3. Nasvet upravnega odbora o izpla-
čanji dividende.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalcev računov.
6. Posamezni nasveti.
Opomba. §. 16. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno bla-gajnico vložiti.
Upravni odbor „Närodne Tiskarne". »Politika načel in oseb."
(Dopis iz Ljubljane.) II.
Pred nekaj leti ustanovilo se je v Ljubljani .Vzajemno podporno društvo"; v odboru tega društva bila sta včeraj orne njena državnczborsfca kandidata iz klerikalne stranke. Vsled v odboru pripoznane marljivosti in pridnosti pridobil si je pri društvu proti sedanjemu klerikalnemu generalu propadli državnozborski kandidat velik vpliv, tak vpliv namreč, da je sedanji 8af klerikalne stranke v odboru bil le senca.
To ga je bolelo! In kaj se zgodi? Izstopil je iz odbora, ustanovil nov denarni zavod z namenom, da bi škodoval »vzajemnemu društvu". Ta denarni zavod imenuje se .Ljudska posojilnica". Pri tem zavoda dal se je takoj predsednikom voliti, in predseduje mu še danes. Vprašamo: Je li ta ge neral ustanovil .Ljudsko posojilnico" z namenom, ljudstvu koristiti ? Ne, nikakor ne!
LISTEK.
Pričakovanje.
Spisal Guy de Maupassaut. (Konec.)
In naenkrat . . . lahen šum, komaj slišen, skoraj neopazljiv, obSutek, da je cekdo navzoč ... vskočila sva in se hipoma ozrla. Jean, moj sin, je stal ves rdeč pri vratih in gledal na naju.
To je bil strašen, brezumen trenutek... Nagnila sem se in proseč povzdignila roki proti sinu ...
Stala sva kakor od strele zadeta in molče pogledovala drug na druzega. Spustila sem se v naslonjač. Temna, a ob enem strastna želja zbežati odtod, skriti se v nočni temini, izginiti za vselej, se me je polastila. Na to se mi je vzdignil v grlu jok in začela sem se konvulzivno tresti; srce mi je hotelo počiti, živci so bili v meni do skrajnosti napeti, zavedala sem se nepopravljive nesreče in onega strašnega sramu, ki ga je preživelo v onem hipu materinsko srce.
On... je stal pred menoj popolnoma
Imel je namen ugonobiti že obstoječi denarni zavod, ki je bil in je Se danes v rokah klerikalne stranke, imel je tedaj namen, podirati, kar je njega lastna stranka napravila, imel je namen Škodovati vsem drugim v Ljubljani obstoječim narodnim denarnim zavodom! In zakaj je imel S« ta namen? Zato, da bi si ustvaril zavod, koji bi njemu donaftal dokaj zaslužka! Je li častno, da si predsednik kacega denarnega zavoda sam odkaže tista dela, kojasospo jena z zaalnžki? Ne! To ni častno in tudi pri nobenem denarnem zavodu ne na-vadno! A pri .Ljudski posojilnici" je tako. Nesebični, za splošni blagor vneti predsednik dr. SusterSič odredil je v svoji moči, da mu mora dati ta posojilnica vsa odvetniška dela, in ne dopuSča tudi krajcarja zaslužka svojim kolegom, vrh tega pa si pusti plačevati Se posebne nagrade.
Kaj je klerikalna stranka z ustanovitvijo tega denarnega zavoda v gmotnem oziru za slovenski narod storila, o tem bode pozitivno govorila bodočnost. Danes pa le toliko omenjamo, da je tega denarnega zavoda obrestna mera 6%, in pri posojilnicah na deželi tudi 6*/„ če ne večja; postavno dopustna obrestna mera pa je 5%. Klerikalna stranka zahteva tedaj večje obresti, nego jih postava dopušča, in te izkorišča ubozega trgovca, obrtnika in kmeta trpina.
Klerikalna stranka je hotela uničiti tudi prvi gospodarski zavod na Kranjskem, namreč .kmetijsko družbo", in Škodovati na ta način slovenskemu narodu glede razvoja na gospodarskem polju. Vse to so le drobtinice počenjanja na le klerikalne stranke in njih generalov. Navzlic tem resnicam pa je imel .Slovenec" toliko predrzno čelo, da je v napominanem članku trdil, da je ka toliika narodna stranka, stranka pozitivnega dela, da je njen namen idealen in gmoten, idealen namreč, ker hoče povzdigniti ljudstvo versko in nravno, ter povzdigniti njegovo duševno kulturo v vsakem oziru a nauki katoliške vere in z n-sčeli slovenskega domoljubja.
VpraSamo: V koliko se strinjajo zgoraj navedena dejanja z načeii katoliške vere in v koliko z načeli slovenskega domoljubja ? Ako primerjamo zgoraj navedena dejanja klerikalne stranke njenim besedam, potem
zmeden, ni smel niti pristopiti bližje, niti izpregovoriti, niti dotakniti se me, v straha, da bi se ne povrnil moj sin, Naposled je izpregovoril:
.Jaz pojdem za njim . . . rekel mu bom .. dal mu bom razumeti. .. Naposled, videti ga moram, sniti se ž njim ... da bo vedel."
Ia odšel je.
Jaz sem čakala... čakala čisto iz gubljena, pri najmanj Sem Sumu trepetajoč, straSeč se pred prasketanjem ognja v kaminu.
Čakala sem uro, čakala dve, v srcu mi je naraSčalo čustvo neizrekljivega strahu. Takega položaja bi ne privoSčila na deset minut niti največjemu zločincu. Kje je moj sinček? Kaj dela on?
Okolo polnoči je prinesel služabnik pismo od mojega ljubimca. Znam ga do danes na pamet: .Ali se je vrnil vaS sin? Jaz ga nisem našel. Sam sem spodaj, ker tako pozno ne morem k vam."
Odpisala se mu s svinčnikom na ravno tistem papirju:
.Jean st ni povrnil. PoiBčite ga."
Celo noč s«m prebdela sedeč v naslonjaču- čakala sem in čakala. Začelo st
mora ves slovenski narod odgovoriti, da je pisava klerikalne stranke lepa, da pa so dejanja te stranke v nasprotju s katoliBko vero, in v nasprotju z načeli slovenskega domoljubja. Kdor spoštuje načela katoliške vere, ta si iz naroda ne dela molznih krav, in kdor narod ljubi, ta ga ne izsesava.
če pa je klerikalna stranka v tem oziru čista, potem napravi naj si slovenski narod, na podlagi podanih dejanj sam sodbo.
Iz vsega tega razvidna so načela klerikalne stranke, in jasna nam je njena smer, priti hočejo povsod na povrSje. Da se iz polni ta njih želje, zanemarjajo svečeniki svoje svete dolžnosti in hodijo čez mejo svoje poklica, po potih političnih bojev, ter vži-gajo strast in sovraštvo proti tistim, ki ob sojajo njih počsnjanje. Proti temu postopanju, proti takemu rogoviljenju in pa zato, ker hoče klerikalna stranka vsak napredek, vsak duSevni razvoj v slovenskem narodu zatreti, se mi bojujemo in se bomo bojevali tudi v naprej.
Dokazali smo, da nameni klerikalne stranke niso idealna temuč sebični, in da nje dela niso pozitivna.
Sedaj pa preidemo na vprašanje .Slovenca", kakoSna so dela narodne napredne stranke, in o tem vprašanju spregovorimo prihodnjič. _
Občinska  volitev v Borovnici.
Iz borovniške občine, 14. aprila. Gospod Ank Kobi, ki ima naenkrat, odkar je postal .katoliški mož", vse postave in vso učenost v zakupu, hoče tudi obč. volitev v Borovnici prav po svoje izvrSiti. Občina Borovnica ima nekaj virilistov, koji vsi pripadajo napredni stranki. V prvem volilnem razredu ni razun gosp. župnika in g. kaplana nobenega klerikalca in tudi v drugem razredu kaže napredni stranki večina. To bi bilo pa za vsegamogočnega Markuna vendar preveč, da bi v Borovnici zmagali naprednjaki. Kaj si torej zmisli zvita buča? Pritegne si v pomoč klerikalno večino sedanjega občinskega odbora. Na njegovo povelje, če prav posredno, je odločno napredni župan sklical sejo občinskega odbora, da so sklepali o bodoči ob
mi je meSati v glavi. Hotela sem rujoveti, begati, valjati se po podu. A nisem se ganila z mesta: čakala sem in čakala. Kaj bo? Hotela sem zvedeti, uganiti. A ve deti nisem mogla ničesar, čeprav sem napenjala moči in se mučila na vse pretege!
Zdaj sem se ie bala, da bi ne trčila skupaj. Kaj bosta storila? Kaj bo storil moj sin ? Strah me je spreletaval, in treslo me je.
Saj razumete, gospod, moje stanje. Moja hišna, ki ni ničesar vedela, je prihajala vsak hip k meni, imela me je menda za blazno. A vselej sem jo pošiljala ven. Tekla je po zdravnika, in ko je priSel, je že strašno divjala po meni bolezen čutnic.
Položili so me v postelj. Kuhala me je vročica.
Ko sem se po dolgi bolezni zopet zavedla, je nekdo stal ob moji postelji. To je bil moj Ijnbec. Na ves glas sem zavpila: .Moj sin?... Kje je moj sin ?" On j« molčal.
.Umri?... ali Je umrl?... se ustrelil?" On je odgovoril:
»Na, pri Bogu, ne." Na to je pristavil: .Ne glade na vsa nafta prizadevanja aa nam ga ni posrečilo najti."
činski volitvi. če bi bil župan slutil, kaj .katoliški" Kobi in drugače njegov najhuji nasprotnik in konkurent, a kot strasten klerikalec v politiki z njim soglašajoči g. Fr. Šrigelj nameravata, gotovo bi se na bil dal premotiti da bi bil o volitvi sploh kako sejo sklical. Sklepali so o treh točkah in sklenili troje ne postavnosti. Pokazalo se je jasno, da g. Markun Se ni zadosti pobožen, zato ga ni razsvetlil še sv. Duh g. ŠusterSiča.
Sklenili so sledeče:
1 Voli se po listkih. § 22. občinskega volilnega reda se pa glasi: Voli se javno (očitno).
2. Volita naj se dva zastopnika za podobčini, akoravno občina Borovnica po § 13 obč. vol. reda nikake podobčine nima, ampak samo 2 katastralni občini. S tem so mislili pridobiti 2 klerikalna odbornika.
3. Volili so komisijo, koja ima urediti volilne imenike. Razume se, da so bili voljeni samo katoliški možje nove Škofove vere z Markunom vred.
Vsled Markunove iznajdbe voljena komisija je postopala prav po domače, črtali so nekaj volilcev druzega razreda in kar je Se posebno originalno, pomaknili so 2 klerikalna volilca iz tretjega v drugi volilni razred in si s tem zagotovili večino v drugem razredu.
§ 17. obč. vol. reda pa natančno določa, da imajo z .upniki le razsoditi najkasneje v treh dneh pritožbe, koje so bile v pravem času zglaSene. Ako zaupniki previdijo, da je reklamacija opravičena, precej popravijo imenik; ako pa zaupniki nočejo ugoditi pritožbi, potem sme pritožba iti do politične okrajne gosposke.
Po jasnem besedilu § 17. obč. vol. reda ima torej voljena komisija Ie razsojati podane pritožbe, nikdar pa ne samovoljno popravljati imenika. Ako v teku 4 tednov ni zglaSena nikaka pritožba, potem odpade komisija sploh.
Zapomnite si, gosp. Kobi, ako boste v javnosti delovali, ne zadostuje ŠusterSi-če v sv. Duh, ampak je vendar treba malo postave poznati. Delovanje v javnosti ne gre vendar tako po domače, kakor lesna trgovina z analfabeti iz Rakitne. Kdor hoče javno nastopati, mora biti tudi pri-
Hkrati sem zakričala v neki nedopovedljivi zlobi in nevolji nad samo seboj:
.Ako ga ne najdete, se tudi vi ne smete prikazati pred mojim obličjem. Poberite sel"
OJSel je. Odtlej je preteklo dvajset let. In niti enega niti druzega nisem videla več.
Ali si morete predstavljati vse to? Ali umete vse te dolge muke, ki so trgale moje srce — matere in ženske? In konca Se sedaj ni videti od nikoder!
Ne, konee je tu ... jaz umiram. Umiram, ne da bi bila pogledala njima v oči...
Moj stari prijatelj mi je pisaril vsak dan, dvajset let... A nikoli ga nisem pustila niti za sekundo pred se. Zdelo se mi je vedno, da se bo v tistem hipu, ko bo on pri meni, pojavil pred nama moj sin! Moj sin ... Moj sin . .. Ali je umrl? Ali živi? Kje se skriva? Morebiti daleč tam za morjem, v daljnem kraja, ki mu niti imena ne vem! Ali misli na-me?... Oh, ko bi vedel! Kako so trdi otroci! Ali je znal, v kakšne strašne muke me je obsodil, v kakSen obup ma je pahnil, ko ja pustil trepetati do smrti svojo mater, takrat
pravljen na javno kritiko, zato ae na öu dite gosp. Kobi, ako se bode tudi Vali kupčiji od slej naprej malo več pozornosti dajalo. Podali ste se očitno v boj kot strasten klerikalec in ste s tem postali odločen nasprotnik vseh razumnih občanov. Na Vasi strani so brez izjeme samo duševne reve in analfabeti. Vi mislita, da bode Oblak vedno zakrival blagodejne žarke naSej občini, a se motite. Za vsa kim dežjem pride lepo vreme in za vsakimi oblaki se nebo zjasni. Kdor hoče postati deželni poslanec, ga morajo vendar ljudje malo poznati, zato bomo skrbeli pa mi, da Vas ljudje v vsakem oziru dobro spoznajo, da se Vam zopet kaj tacega ne pripeti kakor pri sv. Vidu, ko ste Sli z gosp. drž poslancem častne besede agiti-rat, da so najprej poslali po mesogleda. Bog ve, za kaj vse so Vas imeli?! Na svidenje zopet ob kratkem.
T LJubljani, 17. aprila Iz parlamenta.
Češki viri poročajo, da bode trajalo driavnozborsko zasedanje do srede junija. Delegacije pa se snidejo menda v maju na Dunaju. Na skupnih ministrskih konferencah se je skupni proračun včeraj večer dognal. .Čas" priporoča, naj bi se osnovala nemško-češko poljska večina v državnem zboru. Dunajski dopisnik .Časa" trdi, da ima vlada že svojo nemSko-češko večino za svoje predloge, in piSe dalje: Poljskemu klubu ni možno insinui-rati, da gleda na zbližanje Čehov in Nemcev s sovražnimi očmi ter da ga smatra za poraz Poljakov. Nemško čeSka veČina kot taka bi ne mogla obstajati, ker bi imeli v nji Nemci absolutno premcč. Nedvomno računijo s tem previdni češki politiki in se trudijo, da pridobe za zvezo tudi poljski klub. 140 Čehov in Poljakov na eni strani in nekoliko večje Število Nemcev na drugi strani — to bi bila zveza, ki bi nudila na vsako stran pomirljiva poroštva. Krakovski listi s tako zvezo niso nezadovoljni. Manje pa so s konstela-cijo v zbornici zadovoljni nemški klerikalci. „Tiroler Stimmen8 se pritožujejo bridko, da se je dosegla delavnost zbornica .na stroške katolikov" in da so postali stenografični zapisniki .najboljša skladišča za najradi-kalnejše sovražnike cerkve, zbornik napadov na katoliško cerkev." V resnici pa so nemški klerikalci z zborniškimi razmerami nezadovoljni zategadelj, ker nima nemška klerikalna stranka več prve besede v parlamentu.
Umetniška galerija v Pragi in nova češka člana gospodaka zbornica.
Glasilo moravskih StaroČehov, »Moravska Orlice" pozdravlja najveselejSe ustanovitev umetniške galerije v Pragi in imenovanje skladatelja Dvofaka in pesnika Vrchlickega za člana gospodske zbornice. ,Ta dva čina", piše .Moravska Orlice", sta nedvomno prvi posledici izpremenjene taktike v državnem zboru in konsekvenca pogajanj vlade s češkimi poslanci. Ako govori vladar o spravljivi moči umetnosti) in jih postavlja v službo notranjega miru, potem mora ta izrek izzvati odmev po vseh čeSkih
Se mlado žensko! Povejte, ali ni to brezsrčno ! ...
Povejte vse to mojemu sinu. In ponovite mu moje poslednje besede: Moje dete, moje milo dete, ne bodi tako neusmiljeno do bednih žensk. Življenje je že samo na sebi težko in neizprosljivo. Moje milo dete, pomisli, kako je živela tvoja mati od onega dne, ko si jo zapustil Moj dragi sin, odpusti ji. ljubi jo sedaj, ko je ni več na tem s vetu.  Trpela je najhujšo kazen ..."
DuSilo jo je, treslo in razrivalo. Mislila je že, da govori s sinom, stoječim pred njo. Na to je pristavila:
.Povejte mu tudi to, da nisem nikoli več videla ... onega"...
Pomolčala je. Za hip mi je zopet dejala:
.Sedaj lebko greste. Ker njiju ni pri meni, naj umrjem sama."
In jaz sem Sel, gospoda. Jokal sem kakor brez uma, in tako glasno sem po-ihteval, da se je moj voznik nekoliko potov začudeno ozrl nazaj. StraSna je misel, da se gode" take drame na vsakem koraku.
.Mladeniča nisem našel," je pristavil Brument, .tega sina. . . mislite o njem, kakor vam drago, jaz pravim, toga — zločinskega sina..."
poljanah. Mir je motno doseči pri dobri volji, in na naši strani ae ne bo opustil noben korak, ki bi mogel na stališču pravičnosti povzročiti zbližanje. MladočeSke .Lidove Noviny" pišejo: Spravim zadoščenjem sprejema ČeSka javnoet velikodušni vladarjev čin. Tudi čeSki narod na Mora v -skem ae ga veseli; saj gleda na kraljevsko Prago z visoko navdušenostjo in največjim spoštovanjem kot na središče tudi kulturnih stremljenj n&Sega ljudstva. Naj bi se obnesla spravljiva moč umetnosti, od katere pričakuje vladar tako močan opliv na spravo obeh narodov in njuno miroljubno skupno življenje! Ako priznava vladar sam veliki pomen češke umetnosti in jo stavi v jedno vrsto z nemSko, zakaj naj bi se odrekala naSemu narodu popolna jednakopravnost tudi na drugih poljih? .Politik" pa piSe: „Če tudi se zavedamo, da velja čin cesar ske darežljivosti vsej ČeSki deželi, se nam vendarle ne more zameriti, ako se ga ve selimo tudi z narodnega stališča. Saj je našla s tem naSa kulturna jednakopravnost nekako cficialno priznanje. Sedaj izvestno naroda, ki se je razvil kot kulturen tip, ne bo možno nadalje vzdrževati na politično subalternem stališču Brez zavisti prizna varno velike pridobitve nemškega naroda v vseh sferah dnSevnega življenja in nikakor ne merimo svojih močij ž njim, toda od nem-Stva znotraj mej Avstrijo moremo brez domišljavosti zahtevati, da nam prizna na umetniškem polju jednako vrednost". Čehi se dvigajo tudi materijalno. .Zato nam v bodoče ne bo možno kratiti izpolnitve naših opravičenih zahtev na narodnem in političnem polju".
Vojna v Južni Afriki. Londonska .Presse Association" je dobila iz Exeterja brzojavko, da so Buri v megli ujeli generala Frencha s 500 možmi. Korespondenčni biro poroča, da se ta vest, uradno prereka. Ker se je že parkrat javljalo, da je bil F r ene h ujet ali ubit, ne da bi se bila vest uresničila, je treba tudi sedaj dvomiti, da bi bil French res ujet. Lord Kitchener je sporočil iz Pre-torije: Med operacijami generala Babing-tona je kolona polkovnika Bawlintona presenetila severozahodno Klerksdorpa oddelek Smitsa 6 Borov je bilo ubitih, 10 ranjenih, 23 ujetih in nekaj topov in streljiva zaplenjeno. Angleži so imeli troje ranjencev. V Oranju je bilo med operacijami Pilcherja ubitih sedem Büro v ter zaplenjeno mnogo živil. Dewetove čete ao na potu v Pietersburg zadele na Angleže. Botha je bil vržen proti severju, Delarey pa je baje obkoljen. Tudi v okolici Jakobsdala so zadeli Buri z Angleži. Teren proti severu je vedno težavnejši. Do Leydsdorpa, sedanjega sedeža burske vlade ni možno dospeti z železnico, nego le po slabih potih. Proviantiranje angleške vojska je torej onemogočeno Okolica Leydsdorpa je bogata in plodovi ta za Angleže pa je ondotno podnebje smrtnonosno. Angleži iz Pieters-burga pač ne bodo mogli operirati proti Leydedorpu z vspehom. Vrhu tega pa so na potu tjakaj Se tri trdnjave, Schutte, Hendrina in Botha, ki bodo tudi zadrževale Angleže. Iz Bruslja poročajo: Četudi bi bili Buri prisiljeni, odložiti orožje, vendar niti Krüger niti kak barski vodja na bode podpisal pogodbe, da se Buri udajajo. S tem hočejo Buri mladini omogočiti, da začne boj za svobodo svoje domovine iznova, ne da bi prelomila kakSno pismeno pogodbo. .Standard" pa je dobil iz Pretorije jako ugodna in vele-optimistična poročila. AngleSki oddelki ne najdejo baje nikjer več barskih čet s topovi, tolpe pa bode možno ugnati že v kratkem. Buri se bodo borili sicer Se nadalje do zadnjega, dokler jim ne zmanjka streljiva, toda vojne bo vendarle kmalu konec.
Dopisi.
Iz Kranja, 15. aprila. Dne 28. febru-varja t. 1. so ae na poziv vodstva dražbe sv. Cirila in Metoda zbrale v Ljubljani od-bornice ženskih podružnic to dražbe iz vseh slovenskih pokrajin. Povod temu poziva ja bilo skrajno neugodno gmotno stanja, v katerem ae nahaja ta nafta najkoristnejša dražba. Navzoče odbornice ao se, uvažujoč važnost to družbe, posvetovala, kako odvrniti nevarnost, da bi dražba na bila primo-rana prenehati svoje delovanja. Kaj bi to pomenilo, ve* oni, kateremu to mani boji
obmejnih naftih bratov proti nasilst vu tujcev-Nemoev, Italijanov. To bi se reklo, tisoče in tisoča slovenskih otrok iztrgati is rok njih slovenskih roditeljev in jih pahniti v nenasitno žrelo potujčevanja!
Nemili boji v ožji domovini so nas storili pozabljive na trpljenje teh, ob mejah živečih in tujemu pritisku izpostavljenih aobratov — in radi tega so se dohodki naši prekoristni družbi jeli krčiti od leta do leta, od meseca do meseca .... Tako ne sme dalje iti. Družba ne sme opešati, nobenega svojih zavodov — nobenega razreda svojih prepotrebni h Sol ne sme zapreti — nijed-nega slovenskega otroka ne zavrniti radi pomanjkanja prostorov! V to svrho, mili rojaki, odprimo srce, odprimo roko, pomagajmo z združenimi močmi!
V ta namen, pripomoči naSi nenado mestni družbi v boljše gmotno stanje — stopata združeni tukajšnji podružnici pred Tebe, slavno občinstvo, nudeč Ti par uric čistega veselja v koncertu, ki ga priredita v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. v prostorih .Slovenskega bralnega društva" in .Gorenjskega Sokola". — Začetek točno ob osmi uri. — Vstopnina 1 krono za osebo, za dijake 50 vinarjev. Glede na dobrodelni namen ae preplačila hvaležno sprejmo.
Spored je naslednji: 1. Deklamacija. 2. I. Müller: .Čar ljubezni", ouvertura, igra godbeni klub. 3. Jos. Carin: .Domu", moški zbor. 4. P. de Sarasate: a) .Nocturne de Chopin", op. 9, za gosli a spremljevanjem klavirja. (G. F. Wogrolly in glö. E Jurma-nova); b) .Romanza Andaluza". (španski ples.) Za goali s spremljevanjem klavirja. (G. F. Wogrolly in gdč. E. Jurmanova). 5 I. Rosenkranz: .Moja Avstrija", fantazija, igra godbeni klub. 6. Iv. pl. Zaje: .Crnogorac Crnogorki", moški zbor. 7. B Smetana: Sek stet iz opere .Prodana nevesta", igra godbeni klub. 8 F. A. Vogl: .Cigani", moški zbor. 9.1. Valverdi: .La gran via Potpourri", igra godbeni klub. 10. Šaljiva loterija.
Prostovoljne dobitke za Šaljivo loterijo sprejema g. Janko Sajovic. Prosi se pa p. n. blagohotne darovalce doposlati tiste najpozneje do četrtka, dne 18. t. m.
Iz Sarajeva, 14. aprila. V soboto sestali smo se pri .Vidmarju", da se poslovimo od naSega rojaka, g- financ, svetnika in viteza Fran Josipovega reda Frana Oblaka, kateri zapuSča v nekaterih dneh Sarajevo, da vživa po 40Ietnem službovanju zasluženi mir v idilični Slavoniji — Sibinju poleg Broda- Radi odzvali smo se povabilu, da preživimo Se en lep večer v njegovi druSčini, da Se enkrat pokažemo, kako drag nam je bil odhajajoči naS rojak. Pri tej priliki uveril se je, da ni užival samo naših, svojih rojakov simpatij, da so mu bili naklonjeni i sinovi tu doli bivajočih drugih slovanskih narodnostij. PriSla je deputacija hrvatskega pevskega druStva .Trebeviča", deputacija .Češkega kluba" ter veliko drugih Slovanov. Počastilo nas je tudi po svoji vljudnosti priljubljeno slovansko častniStvo. Dvorana je bila okičena s PreSernovo ter s Fra Grga Matic« — bosanskega Homerja — aliko. Najprej opisal nam je starosta tukajSnih Slovencev, gosp. prof. ŽnidarSič slavijenca kot dvajsetletnega mladeniča, spremljajoč ga do danaSnjega dne. Bil je namenjen za .gospoda", a življenja polni Francel je vedel, da to ni zanj, okrenil je ledja hiši a napisom .Virtuti & Musia". Želja ga je» vlekla v svet — v tujino, kjer je ostal do danes. Predolgo bi bilo ponavljati zanimive besede g. profesorja, katere so kipele iz prijateljskega, gorko čutečega srca. Opisal ga je kot kremenitega značaj-nika, vestno navduSenega Slovana, ki ni pozabil nikoli, bivajoč daleč od nje, one mile zemlje, katero imenujemo našo domovino. Pripovedoval nam je, da sta nekoč pred leti, sledeč onemu sladkemu hrepenenju, se peljala v domovino — na Bled. Rano v jutro zasliSita pod Petranovim oknom, kjer sta prenočila, prepevati slovenska dekleta, naSe pesmice. Pri teh nežnih glasovih svojih rojakinj stopi krepkemu možu solza-radostnica v oko, in ginjenosti kipeče aroe gnalo ga je k njim — k pevkam, kjer sta ostala do večera, prepevajoč in se veseleč, spremljajoč jih domov v Radovljico. Zatem napil je g. prof. Odič* v krasnih besedah v imenu .Trebevida", naglasujoč, da je alavljeneo mož, kateri je pri vsaki priliki deloval na slovansko vzajemnost, zagotavljajoč ga srčnih simpatij, katera je vžival med Hrvati. Gosp. viftji železniški nadzornik Lennarie, nazdravil je v imena .Češkega
kluba", spominjajoč se bratske vezi me 1 Čehi in Slovenoi želeč, naj bi te vezi nas objemale bolj in bolj. Dični hrvatski pesnik prof. Milakovid napil je v lepem pesniškem govoru slavljencu kot i zbornemu tenoristu ter slovenski pesmi, temu neprecenljivemu narodnemu biseru, kateri nosi slavo malega naroda daleč čez njegove meje Napilo .89 je seveda tudi krasnemu spolu kot najlepši cvetki zemeljskega vrta, kateri je bil prav mnogobrojno zastopan, in pa g. profesorju Znidaršiču kot aranžerju slavnostnega večera. Gospod profesor pa tudi zasluži, da se mu izreče najsrčnejša hvala za t:ud in požrtvovalnost, ne samo o tej priliki, temveč slovenska kolonija mu dolguje veliko več, nego mu naša hvaležna srca izraziti morejo. On je duša naše kolonije, z nenavadno enoržijo in požrtvovalnostjo vodih je in vodi njegova spretna roka, ki ja vedno pravo pot ukreniti znala, večkratna narodno idejo nekoliko oledenela srca svojih rojnkov. Tebe, prava slovenska grča, živi naj Višnji še dolgo let, nam v korist, širni domovini v čast! Vsem tem napitnicam sledilo je gromovito ploskanje in razlegala so se slovenske, hrvatske in češke pesmi. Odlikoval se je osobito g. svetnika Prem-rova krasni bariton.
Za zabavo skrbeli so naši vedno am-bicijonirani pevci. Iz 16terih čistih grl razlegala se je slovanska pesem, umetne in narodne pod spretnim vodstvom našega zborovodja g. B, kateri vkljub stanovskim ednošajera, ni zamudil nobene prilike svoje udane pevce izvežbati do skoro umetniške popolnosti. Pri tej priliki se je oavedočil, da trud ni bil zastonj. Občinstvo je burno odobravalo iskreni napitnici pevcev. Njegova oseba jamči nam, da nas bodo naši pevci še večkrat razveselili s krasnimi svojimi glasovi. Marsikateri globok vzdih so privabili mili glasovi pojoč: Daleč, daleč Save je iztok!
Gosp. vodja Modec je slavljenca v zagorski kajkavščini .cifrasti" pozdravljal, kar je obudilo obilo smehu. Zopet smo imeli priliko občudovati njegov nenavaden igralski talent in neusahljiv pristno zagrebški humor.
Če tudi smo daleč cd domovine oi daljeni, vendar za narod izgubljeni nismo ! Tako smo si zatrjevali, radujoč se sloge in bratske ljubezni, katera nas ogreva in veže mejsebojno.
Ti pa naš slavljenec, nosi v svoje mirno prihodnje bivališče zavest, da te spremljajo gorka srca, želeč, da bi ti Večni ohranil Se mnogo, mnogo let ono svežost na duhu in telesu, katero smo tvoji če-stilci do danes na tebi opazovali- Kličemo ti presrčni: Z Bogom!
Solnce, prikukavši izza Trebevica, iz-nenadilo nas je, ko smo ravno prav ko-rajžno peli: Sem v Šiško v vas hodil ——! Milka pa nam je javila, da je .kofe" kuhan
+
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. aprila.
— Osebne vesti. V deželni sanitetni svet so za dobo treh let imenovani ravnatelj deželnih dobrodelnih zavodov, vladni svetnik dr. pl. Val en t a, primarija dr. Bock in dr. Šla j mer ter sodni zdravnik dr. Schuster. — Absolvirani slušatelji dunajske tehnike, gg. Jaroslav Förster, Makso Klodic pl. Sabladeški in Rudolf Zaje, dovršili so 14. in 15. t. m- drugi državni izpit (teoretični in praktični) ter postali inženirji.
— Občinska volitve. Vodstvo kleri kalne stranke je sklenilo, da se stranka letošnjih občinskih volitev ljubljanskih ne udeleži. .Slovenec" je temu naznanila dostavil, da si stranka s tem ne veže rok, da ne bi v zadnjem trenutku storila kakega drugega sklepa. Motiviranje tega ko raka si je izposodila katoliška stranka pri .Grazer Tagblattu". Kakor Nemci, tako trda tudi klerikalci, da so volitve — protizakonite. To je na vsak način prav primeren izgovor. Na srečo je bil dr. Šuster-ftič ministrskega predsednika s posebno interpelacijo opozoril na to.protizakonitost*, ker pa vzlic tej interpelaciji ministrstvo ni ničesar tega storilo, kar je zahteval dr. ŠusterSič, smemo pač sklepati, da smatra ministrstvo sedanja volitve za popolnoma pravilna in zakonite. To nam zadošča popolnoma, in nas vsled toga kar nič ne vznemirja .Slovenčeva"
trditev, s katero opravičuje sklep, da se njegova stranka občinskih volitev ne ode leti. — Pričakovati pa smemo, da pojdejo klerikalni volilci za socijalnodemokratične kandidate v boj. To se da sklepati iz ži vahne reklame, ki jo delajo ljubljanski ko-rarji v .Slovenca" za socijalne demokrate.
— Sumnieenje. Glasilo ljubljanskega knezoSkofijskega ordinariata in dunajskih židovskih borznih špekulantov, združenih v dun.druätvu .Mercur", od duhovnikov pisani .Slovenec" je včeraj točno po morali slo-večega svetnika Alfonza L'gaorija napadel .Slov. Narod" in .Rodoljuba", ker sta popolnoma stvarno dokazala, da je ä k o -fova zavarovalnica zidana na pesek, da je ta ustanovitev ponesrečena in da nimavsebipogojevobstanka ter vsled tega občinstvo opozarjali, naj skrbi za svojo lastno korist, dokler je čas. Na vse tiste naie stvarne dokaze niso mogli klerikalci niti besedice odgovoriti. Molčali so kakor grob, in to je povse naravno. Kar smo mi navedli, je namreč neizpodbitno in ne-ovržno ter je bilo tako dobro podprto, da se klerikalci niti z njim priljubljenimi zavijanji niso upali oglasiti. Resničnost naäih prorokovanj, da iz škofove zavarovainicenikdar nič poštenega ne bo, se je že začela izkazovati: v blagajni škofove zavarovalnice postaja suäa vedno večja in če bo imela za varovalni ca v letos nj i .dobi požarov" količkaj nesreče, znamo kaj lepega učakati. To Čuti tudi škofova zavarovalnica, in se poslužuje že naj obupnejših sredstev, da bi ujela kaj več zavarovancev. Videč, da to ne gre labko, je ta zavarovalnica začela sumničiti naša lista. In s čim? Ker je neka druga zavarovalnica svojim zastopnikom priporočila, naj ljudstvo opozarjajo na .Rodoljuba" !! To po našem prepričanju ni nič slabega, saj je ljudstvu samo vkorist, še izve o škofovi zavarovalnici resnico, ker bo potem laglje varovalo svoje žepe, do katerih goje klerikalci tako čudovito ljubezen, da kar stre-petajo, če jih kdo moti pri izpraznje-vanju ljudskih žepov. Kdor ljudstvo poučuje o dejanjskih razmerah Škofove zavarovalnice, stori občekoristno delo. .Slovenec" bi rad upiiv naših dokazov izpodbil s sumničenjs pa to se mu ne posreči. Mi nimamo nikakih zvez niti v Pesti, niti kje drugje, mi zastopamo vedno in jedino občno korist, in to je toliko potrebnejše, da se stori brezobzirno, kadar skuša naše ljudstvo kak manipulant z žlindro ali predsednik kakega tihotapskega društva .gospodarsko rešiti". .Slovenčevo" sumničenje je čisto navadna infamija, katera pa niti našega zaničevanja ne doseže, zlasti ker izhaja od lista, ki je pri emisiji bolgarskih srečk celo svoje politično prepričanje za gotov denar prodal židovskim špekulantom
— Veselica združenih ženskih podružnic sv. Cirila in Metoda. Dodatno k imenom velepcžrtvovalnih narodnih gospic, ki so delovale za sija.ni uspah veselice v nedeljo, se nam poročajo še imena gospic: Vedernjakova, Laharnerjeva, Ster-gerjeva, Levčeva, Trtnikova, Verse cova, dve Vrančičevi, dve Kle-menčevi in Treotova. Kakor včeraj omenjene dame, zaslužijo tudi te gospice največje priznanje. Končno pa ni pozabiti g jur. Svetka, ki je z znano svojo ljubeznivostjo spremljeval na klavirju panto-mimo in sestre Barrison.
— Prešernove pesni v volapüku V 244. št. volapükovskega lista .Volapuka-bled leze no d i k*, ki izhaja v Gradcu, sta dve Prešernovi pesni: .Strunam" in aDekletom" pod naslovom: .Stines" in „Ji-pules* v volapükovakem jeziku. Dotična Številka je na razpolago v .Narodni kavarni".
— Poročil se je v Melniku na Češkem dne 15. t. m. prvi režiser slovenskega gledališča, gosp. Adolf Dobrovolny z gospo Aleksandrino Kokoškovo. Če
stitamo!
— Lokalni odbor in pa hranilno in posojilno uradniško društvo v Ljubljani naznanjata, da se bode vršil letošnji redni občni zbor kranjskega odseka I. splošnega uradniškega društva avstro ogrske, in pa tukajšnjega hranilnega in posojilnega uradniškega društva v petek dne 19. t m. zvečer ob pol 8. uri pri .Malica" v dvorani
— Splošno žantko društvo bode imelo začasno svoje stanovanja v ljubljanski gospodinjski šoli. V kratkem se bode vršil občni zbor, h kateremu so vabljene ženske vseh stanov in slojev brez vsakega razločka!
— Občni zbor kolaaarakaga kluba „Slavec" vršil se je preteklo soboto v gostilniški sobi pri .Zlati ribi" ob precejšni udeležbi članov. Zborovalce je pozdravil predsednik kluba g. J. Dražil, ki je v svojem govoru posebno naglašal, da se je kolesarski klub .Slavec" pred leti ustanovil zlasti radi tega, da se člani pevakega društva .Slavec", kateri so tudi kolesarji, kot taki vedno družijo, prirejajo izlete, goje lepo petje in se mej seboj zabavajo. Na to je poročal tajnik g. Ja k še o klu-bovem delovanju in izletih, ki so se vsikdar vrlo obnesli, posebno pa izlet v zeleno Štajersko in v Celje, kakor tudi v Ribnico. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imel klub do sedaj 225 K 20 h dohodkov tec 105 K 92 h stroškov. Na to vršile so se volitve ter je ves stari odbor vnovič izvoljen in sicer: predsednikom gospod Ivan Dražil, podpredsednikom g. Lavoslav Werzak, tajnikom g Artur Jakše, blagajnikom g. Aleksij Götzl, odbornikom g. Fran Ks. Stare, revizorjema pagg. Janko Kocjan in Edvard Stuchly. Na predlog večine Članov je mej raznoterostmi aklenil občni zbJr z ozirom na to, da se raznim članom podpornikom in pevcem kolesarjem pevskega društva .Slavec", ki do sedaj še niso pri klubu, omogoči in olajša pristop k istemu, skrčiti upi8nino na 2 kroni ter udnino za podporne člane pevskega društva .Slavec* na mesec po 40 vin., za izvršujoče pa po 20 vin. na mesec. Tudi se priredi letos več manjših in večjih izletov, za katere se bosta določala vedno dva nova reditelja. Ialeti se bodo članom vedno pravočasno naznanili po okrožnicah in v ljubljanskih dnevnikih.
— Umrla je v Hraščah pri vipavskem
Št. Vidu dne 13. t m. 80 letna gospa Ka-rolina Vilhar roj. Margon, svakinja notranjskemu ponosu Miroslavu Vilharju in mati gosp Ščitomiru Vilharju iz Prezida. Blag spomin ženi, ki je zavzemala odlično mesto v krogih, ki so Notranjsko budili iz mrtvila!
— Kako smo občutljivi. Neki goriški list klerikalne barve je poročal, da je goriški župan dr. Venutti brzojavno pozdravil ustanovitev društva „Auatria" v Medeji na Furlanskem. Župan Venutti je to sedaj slovesno dementiral. Kar vidi se, kako ga boli, da bi zamogel na njem ostati sum, da se je tako daleč spozabil in pozdravil društvo z imenom — .Austria".
— Iz Opatije se nam poroča: Prihodnji teden se bodo tu vršile velike slav nosti. Veliki vojvoda luksenburški bo 23. t. m. praznoval zlato poroko. Za to slavnost je bil izvoljen poseben odbor Pričakuje ae vsakovrstnih princev in princezinj. Prestolonaslednik badenski je s s vej o soprogo že prišel sem-
— Glss iz občinstva. Piše se nam: Naše mesto dobiva docela velikomestno lice. Vodovod, kanalizacija, regulacija, elektrarna, tramvaj in še več drugih naprav. Vse to je plodonosno delo mestnih očetov, oziroma v to poklicanih faktorjev, deloma že pred, večinoma pa po potresu Če je pri navedenih uspešnih pridobitvah ostala Se kakSna hiba, naj jo izvoli slavni magistrat odstraniti. Taka velika hiba v regulacijskem pogledu je Pogačarjev trg Na tem prostoru, med meščansko palačo in med Iemenatom, so stisnjeni prodajalci sadja, moke, krompirja, raznih drugih deželnih pridelkov, branjevke a semeni itd. itd., tako da nastane tu v tržnih dneh pravi chaos, katerega Se dr-dranje voz izvekšuje. Pri vhodu v to vrvenje nisi življenja siguren. Pravo čudo je, da so dozdaj Se ni pripetila kakšna nesreča, dasi-ravno ČeSče kak vos prileti v kandelaber na vegalu palače. Vsej tej neudobnosti se pa labko prav po ceni in jednostavno s tem izogne, da se .Skarpa" nazaj pomakne za 5 metrov v smer že do frančiškanskega mosta obstoječe .Skarpe". Do polovice ae je že prestavila ob izgotovitvi meščanske palače, potem pa ne vemo ali ao zidarji ušli, kali?, da as pričeto delo ni končala Slavni mestni zastop bi si pa s odstranitvijo tega iz minulih stoletij ostalega pri voza h Ljubljanici, čegar odvoz je dal ie kakor rečeno ob izgotovitvi palača zazidati, pridobil na venljivih zaslug. V. &
— Prijet konjaki tat. Na asmanji dan 9. t m. je bila posestnika Jakoba Presetnika iz Savelj iz hleva pri figovcu ukradena 420 K vredna kobila. Tat je bil ie prej poskusil ukrasti necaga konja, kar pa se mu ni posrečilo. Posledica tega pa je bila, da je zdaj nanj padel sum, da je ukradel Presetnikovo kobilo. Presetnik se je v spremstvu nekaterih mož odpravil v Krtino pri Brdu in tam zasačil tatu in ukradeno kobilo.
— Detomor. Mežnar Jakob Poglajen je na pokopališču v Poljanah nad Škofjo-loko našel dne 10. t. m. otročje truplo. Iskazalo se je, da je dekla Marijana Kiso-vec iz Dolenje Žetine tega otroka povila in ga zadavila. Orožniki so aretirali Marijano Kisovec in neko Jero Dolenc, ki jej je Sla na roke.
— Dvoje Groharjevih slik je občinstvu brezplačno na ogled v dvorani .Mestnega doma". Ena slika kaže papeža Štefana za oltar v Ribnici, druga pa je portret g. V H Dvorano odpira hišnik.
— Sneg. Včeraj zvečer je začelo na-krat prav izdatno snežiti in je zavladal pošten mraz. Sneg Se danes ni izginil popolnoma in tudi hlad je prav občuten. Sploh nas je včeraj nebo obdarilo z vsemi darili, kar jih ima na repertoirju- Deževalo je, snežilo je, solnce je sijalo, toča je pa dala, grmelo je in se bliskalo, divjal je vihar — ki je .na gmaj ni" podrl en kozolec, na barju pa več kozolce v — in tudi treskalo je
V Ljubljani je treSčilo v hišo g. Trčka na Sv. Petra cesti. Strela je razbila nekaj opek na strehi in v neki sobi poškodila omet. V Podamrtki pri Dokrovi je užgala kozolec s 14 Stanti, v Grosupljah pa je užgala staro, na griču stoječo hiSo Koša kovo, ki je tudi zgorela. Trije delavci, ki so tam južinalf, so bili omamljeni, jednega je zdravnik Sele čez več ur spravil k zavesti.
— Dva natakarska vajenoa. Danijel Huber in Alojzij Abeska sta včeraj zjutraj ušla iz hotela .Meran" v Beljaku in se pri peljala v Ljubljano. Od tukaj sta Sla v Trst
V Beljaku sta izvršila več goljufij in sta vsled tega pobegnila. Tukaj sta bila na južnem kolodvoru videna, pa takrat se Se ni vedelo, kakšna tička sta.
— Zaprli so nekega L. P, ki je pred meseci ukradel lekarnarju g. Mil. Levstekn dva srebrna kotla.
— Izgubil ja neki dijak, neznano kje v mesta, srebrno uro.
* Slikar Vaclav Brožik, slavni češki slikar, pri katerem ae je učil tudi Slovenec g. Josip Germ, je umrl, petdeset let star. Brožik se je učil slikarstva v Pragi, Draž-danah, Monakovem in v Parizu Slikal je večinoma velike zgodovinske slike in podobe iz češkega kmetiSkega življenja. Brožik je bil profesor in tudi rektor na slikarski akademiji v Pragi.
* Ssmomor češkega alikarja. Pokra j inar Otokar Lobeda, Sele 24 let star slikar, ki je bil med mlajšimi slikarji posebno ugleden, se je v hipni blaznosti ustrelil.
* Morilec očeta. 10. t. m. so našli v potoku, ki teče ob Mal. Mislovu na Mo-ravekem v vreči zavezano truplo 74 let starega moža, ki je zginil 7. decembra m. I. Preiskava je dognala, da ga je umoril lastni sin a pomočjo svoje žene ter vrgel v vodo. Oba so zaprli.
* Kulturna slika iz XX. stoletja. .Reiohspo8t" poroča, da so bivšega častnika markija Tacolija, ki je bil degradiran, ker se ni hotel dvobojevati, sklicuje* se na načela, uvrstili k .trenu" kakor proataka!
* Pri pogrebu. V Kološu se je neki obrtnik sam usmrtil. Pri njegovem pogrebu se je trdilo, da ja njegove smrti kriva njegova žena vdova. Občinstvo je hotelo vdovo napasti, in prišlo je med napadalci in branitelji do pretepa. Nekateri so baje rabili nože, več oseb je bilo ranjenih, in šele orožništvo je napravilo med pogrebci red in mir.
* Kako dolgo ostanejo ženska lepe ? Neki list za ženske, ki as bavi mnogo a .praktično estetiko", piše o ženski lepoti takole: Lepota ženska traja precej vsa življenje. Vsak dan postaja bolj zrela. Neslano ja trditi, da je zrela lepota 401etne ženska manje mikavna, kakor v popka mladosti zavita lepota. 16letne deklice. Ako živo ženske v harmoniji z zakoni narava, ima ženska v vsaki starosti avoj čar. Višek lepote svoja doseže ženska navadno s 85. do 40.
letom. Helena, velika grška lepotica, je bila stara 48 let, ko je prišla v Trojo. Aspazija se je omoiila s Periklom v 37. letu ter bila Se 38 let slavna krasotica. Kleopatra je imela nad 30 let, ko se je aeSla z Antoni-jem. Diana pl. Poitiers je bila stara 36 let, ko si je osvojila srce Henrika IL Kralj pa je bil za polovico let mlajSi. Ana Avstrijska je imela 38 let, ko je zaslovela kot najlepSa žena Evrope. Madame de Maintenon je bila že v 43. letu, ko jo je spoznal kralj Ludo-vik XIV. Mile Mars, si. igralka, je bila najlepša s 45 leti, mile Recamier pa med 35 in 55. letom. NajresničnejSe in najmočnejše ljubezni nikakor na izzovejo 20letne deklice, in čas je že, da se umakne staro blebetanje o čaru 17 let. Nezrela lepota ne more biti silnejša od zrele krasote, kajti lepota ni samo obraz in svežost lic, kar imajo tudi punčike iz voska. Rosna in rožnata barva lic mlade dame je prekrasen dar narave, toda najboljša in najbogatejša doba žene je vendarle med 36. in nad 40. letom Ženska se mora samo znati svoji starosti primerno vesti in oblačiti, potem o stane lepa in mikavna tudi preko 40. iu 50. leta
* Volilci na Ogrskem. Ogrska ima 960 000 volilcev. Po narodnosti se približno razvrščajo takole: 587000 Madjarov, 115 000 Nemcev, 105 000 Rumunov, 87 000 Slovakov, 47 000 Srbov in Hrvatov, 16 000 Malorusov, 1600 (?) Slovencev in 1400 Italijanov. Torej poleg 587 000 madjarskih 373 000 volilcev drugih narodnosti! In vendar se vpričo tolikemu Številu druge narodnosti na Ogrskem niti ne morejo spuščati v volilno borbo
* Ljubosumen Turek. Nedavno je bil v Carigradu turški posestnik Ali Osenau iz Ghebzeja obsojen na lOletno ječo. Njegova mlada žena je lani kramljala skozi okeo z nekim tujcem ter s tem prekršila najsvetejši običaj. Tujec je videl ženin obraz ter gledal celo v — harem. Pri tem kramljanju je Ali Osman zasačil ženo in jo ranil z bodalom tako, da je umrla.
* Davek za one, ki se hočejo ženiti, ao vpeljali v Pensilvaniji. Vsak moški meščan, čez 40 let star, ki želi dobiti pravico do ženitve, mora plačati 100 dolarjev pristojbine, ki so določene za vzdrževanje doma za nad 40 let stare samice. Samec, čez 40 let star, ki si išče žene zunaj Pen-silvanije, mora plačati v državno zakladnico 100 dolarjev kazni.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17. aprila. Voditelji nem-školiberalnih poslancev iz Češke imeli bodo tu shod, da se dogovore o reorganizaciji njihove stranke.
— Praga 17. aprila. .Narodni Listy" demontirajo z vso odiločnostjo vest „Czasa", da je v državnem zboru že zagotovljena češkonemška alijanca. „Nar. Listy" pravijo, da ni predpogojev za tako alijanco in da je zlasti nemogoča dotlej, dokler Nemci ne priznajo narodne ravnopravnosti. Takisto sodi tudi .Moravska Orlice". Ta list je mnenja, da se je ta vest spravila v svet samo, da se postavi nekaka španska stena, za katero bi Poljaki mogli preiti v tabor nemške levice.
Praga 17. aprila. Cuje se, da bo v okraju Smihov, čigar mandat iz pete kurije je Klofač odložil, kandidiral bivši načelnik mladočeškega kluba dr. Engel.
Praga 17. aprila Vlada je dovolila ustanovitev češke trgovske šole v Budejovicah, in ji zagotovila državne podpore 6000 K
Lvov 17. aprila. V neki takajšnji banki se je zasledila defravdacija v znesku 250000 K.
Beligrad 17. aprila. Kralj je hotel novo ustavo proklamirati v petek in sicer s trdnjave, z ozirom na občutljivost Turčije pa se je to premenilo, in bo kralj z veliko slovesnostjo prokla-miral novo ustavo v Topčideru.
Rim 17. aprila. „Patriaa poroča, da obišče angleško sredozemsko bro-dovje meseca maja več italijanskih pristanov in da bo prisostvovalo krstu nove vojne ladje v Spezziji.
Pariz 17. aprila. Klerikalci so v vseh generalnih svetih predlagali proteste zoper zakon proti redovom, a sprejeti so bili ti protesti samo v treh generalnih svetih, v vseh drugih pa zavrnjeni
Darila.
Blagajništvu družba sv. Cirila In Matoda
je poslal g. dr. Fr. JankoviC, okr. zdravnik v Kozjem, inesto venca na krsto t g Fr. Jagodica, c. kr. sod. pristava v Slov. Bistrici, 24 kron, in sicer so darovali: Dr. M. Šribar 3 K, dr. K. Ge-lingsheim, dr. Peitler, kan. Bosina, Iv. Elsbacher, dr. Piki, dr. Rausch in dr. Jankoviö ä 2 K, J. DruskoviC in K. Guček ä 1 K; v PilStajnu M To-mažič in M. ZupanCiC a 2 K; župnik FiSer v Zagorju 1 K.
Upravnfitvu naBega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Matoda. Gospod Zvonko Rauber nabral v veseli slovanski družbi v gostilni „Miramar" v Ljubljani 4 K z geslom: „Mabralo se je malo, A srCno-rado se je dalo." — Živeli darovalci!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna skatljica 2 K. Po poStnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (2—6)
Meteorologično poročilo.
[Štanjel Ž? Cas op a- j baro- §. > zovanja J metra  Q g
v mm. 5|
Vetrovi
Nebo
16. 17
9. zvečer
1. Bjjutraj
2. popoi.
7301 j    08 al. Bvzhod    sneg   | jj
730 9 1 1*1 Rr. vzhodi oblačno q» 7318 j    6*9 si. jjzah. Ipol. oblaC. gj
Srednja včerajšnja temperatura 7 2", normale: 9 8'. — VCeraj popoldan moCna nevihta, potem sneg.
Dunajska borza
Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta i".  . . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4J, .... Avstro-ogrske bančno delnice  .  . .
Kreditne delnice  . ,......
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
SO mark......
20 frankov..........
Italijanski ban k ovc i.......
C. kr. cekini...........
9840 9805 117-85 9750 11770 9295 1682-70175 240 22' 11772', 2351 1909 9050 1132
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša iskrenoljubljena mati, tašča, oziroma stara mati, gospa
Karolina Vilhar roj. Marpn
po daljšem trpljenji previdena s sveto-tajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Hrašče pri St. Vidu na Vipavskem, dne 13 aprila 1901.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem onim, ki so ob bolezni in smrti nepozabne nam matere, tašče, oziroma stare matere, gospe
Karoline Vilhar roj. Mar gori
svoje sočutje kakorkoli izkazali ter jo vzlasti na njenem zadnjem potu tako odlično spremili, zahvaljujejo se najis-kreneje
(8O0)
žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom nenadomestne izgube našega iskrenoljubljenega sina, ozrcma brata, gospoda
Frana Jagodic-a
c. kr. sodnega pristava
izrekamo najtoplejšo zahvalo za nam prijateljsko izkazano sočutje ob času njegove bolezni in smrti.
Posebno pa se zahvaljujemo preča-stitim gospodom duhovnikom, velespo-stovanim gospodom uradnikom, prijateljem in slavnemu občinstvu iz Slov. Bistrice in okolice za njih obilno udeležbo pri zadnjem spremstvu; vsem gospodom pevcem iz Ptuja, Celja, Maribora, Slov. Bistrice in drugod za ginljivo petje, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev.
Istotako naša najprisrčnejša zahvala za obilno udeležbo sprevoda v Novem mestu prečastioim gospodom duhovnikom, velespoštovanim gospodom uradnikom, slavnemu dolenjskemu pevskemu društvu, kakor tudi vsem drugim vde-ležnikom.
Novo mesto, dne 17. aprila 1901. (801) Žalujoči ostali.
Rabljena, a dobro ohranjena
okna In vrata
se prodajo. (768~3)
Izve se: Stari trg št. 13, II. nadstr.
Ces. kr. avstrijska &k državni železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta.
Odhod Iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 24 in po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Beifling v Steyr, v Line; čez Ara-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selztbal v Sjlnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cui-ib. Genevo, Pariz; čel Klein-Beifling v Steyr, Line, B n dej f vice. Plzen Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Topbce, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Fraricovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzaa, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, PoDtabla. — Ob 4, uri S8 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz   ' raze-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSmi vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri ö m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Ki- aika. Mešani vlaki: Ob tf. uh 49 m zvečer, ob 11. uri ö m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Postaja: «
! morsko kopališče Sistiana. "-tr- §
V H^HHM^^^HBaHBaHanaaaB       južne železnice. ma
fi Lastnik: Knez Aleksander pl. Thurn-Taxls. 9"
■J Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta */4 ure vožnje po železnici. Odlično biva- ri
lišče pri zmernih cenah. Ponzija. (487—14)
Dunajska kuhinja. Tople liionke kopeli. Hotelski %4
voz na postaji. a^
Ravnatelj Frane Gansmüller WA
poprej hötel Munsch in nadvojvoda Karl na Dunaji. V"
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojov veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vrezi, štorje, trn verze, železniške sine, okove za vrata in okna, t rombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428—9)
Potem poljedelske stroje: slnmoreznlee. e;epeljne. mlatllnlee, fino izdelane močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za ajnojnleo, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. v nagrobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tennlce in uteze, kakor veliko Izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgovina z zeleznizio In. dpecerljslciaaa "blag-om.
Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec.
Prodajalka
zmotna slovenskega in nemškega jezika, vsprejme se v neki prodajalnici v Ljubljani. — Naslov pove opravništvo , Slov Naroda". (785—2)
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
*ÜULII1F
lekarnarja Piccolil
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetoeti papeža
telesnem zaprtju«
^liiiAiiA.l
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-29)
Šivilja iz Trsta
izdeluje obleke za dame po primernih cenah. (786
Gospodske ulice št. 17, I. nadstr.
(300-29)
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
pri boleznih v žrelu, na j jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in bro- g šure razpošilja zastonj in poštnine prosto
Pitno zdravljenje
(794-1)
oskrbništvo kopališča.
i
jako dobro ohranjen (pol dolg)  se ceno proda. (772-2) Natančneje se izve: Marije Terezije cesta, Kolizej, vrata št. 15, pritličje.
Postranski zaslužek.
Penzijonirani železniški čuvaj ali kon-dukter, obrtniki čevljar ali krojač itd lahko nastopi takoj (796—1)
službo mitničarja
na c kr. mitnici v ljubljanski okolici. To službo opravlja tudi lahko ženska ter imajo šivilje prednost. PlaPa po dogovoru. — Vec se izve pri upravniStvu „S!ov. NaroJa".
Danes
v kavarni „Valvasoru
KONCERT
ciganske godbe.
Začetek ob 8. uri. Vstop prost
K obilni udeležbi vabi z vsem spoštovanji m
Andrej Stuppan
(797)
kavarnar.
^ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—86,
Edmund Kavčič
7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
O-o t OTT uspeh.
imajo splošno priznane :',
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete
proti nedoslajMiiJu apeUta, /.rloilt--ni>mu bolu. mlnbeimi In pokvar-(2117—11) Jen eni u želodcu. b
Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju, v orlovl lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u,, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnköczy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič.
Št. 227.
(781-2)
Službo okrajnega ubožnega zdravnika
odda podpisani okrajni cdbor. Letna plač* 1600 kron. Znanje obeh deželnih jezikov, je neobhodno potrebno.
Prošnje, opremljene kakor za službo okrožnega zdravnika, vpošljejo naj se* dc f. majnlka lOOfl.
(Opomba: Okrajni ubožni zdravnik mora dobiti ša tudi službo okrožnega zdrsv nika, kakor hitro se zdravstveno okrožje sestavi.)
Olsaraön.! od."bor Brežice
dnö 11. aprila 1901.
i
Velika zaloga m~28)
pristnih Jos. Reit-r-STTRÖ!^     kotier sinov
Pneumatik
katere nudim po lati lSOlOSi 1-===^"*" eenl. kakor tovarna.
Pristne Švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto
4.;
O
S* i—
"s*
CO t
Q 0
1
i
8
^3
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Lastnin« in tisk »Narodne tiskarne«.
0TG
82