WWMNA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIII. Štev. 276 TELEFON UREDNIŠTVA: *-« UPRAVE* 23—67 I« ®-»S0 POSLOVALNICA CELJE. PteSeraova 3. «'■ ‘ POSTNI ČEKOVNI RACON H-«09 Maribor, 2. in 5. decembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din ■■■BBBBMnHMni Cena din 1’— | Možnost premirja med Finsko in Rusiji V 6etrtek SO cnvietske letalske, pomorske in kopne sile brez vojne napovedi navalile na Finsko - Doslei se rdečim četam še ni posrečilo prebiti finske obrambe - Danes je w"a sestavljena J Helsinkih nova finska vlada, katero je Moskva baje ze priznala m je sestav,lena v m0g0če pričakovati sklenitev premirja sovjetski četi sta bili ob nekem naskoku spopadih pa 11 tankov. Sovjetsko letal- * ! ^_ S C ! /X «n TTAt« /4rm m , JS,t0ČaSn« so bombardirala mesto Vijta i? še nekatera druga finska sredt-*•. Obenem so izvršile sovjetske čete 1 napad na kopnem, in sicer severno mestih »z Kar^.nJnRrada ter na dveh .. ,.relije. Ob 12.15 so se pojavili sovjet- ' * * * To- $kl v uo 5,0 se ‘ . bat i znova nad Helsinki. yf So metali v prvi vrsti letake, v ka-vsd80 Pozivali finsko delavstvo k Proti vladi. Tudi tekom včeraiš-dneva so sovjetska letala ponovno bombardirala Helsinki in druga mesta. Pri tej priliki je padlo največ bomb v delavska predmestja ter jih zažgalo. Število smrtnih žrtev ni znano, je pa izredno veliko. Sovjetske ladje so bombardirale pristanišče Hanko. Utrdbe so ostale nepoškodovane, pač pa je bilo zadetih več stanovanjskih hiš. Finska protiletalska obramba je zbila več sovjetskih letal. Na fronti na Karelijskem polotoku sovjetske čete niso napredovale. Finci so tu ujeli 400 rdečih vojakov. Pač pa so rdeče čete po daljšem bombardiranju z morja, iz zraka In s kopnega zasedle finsko pristanišče Petsamo ob Severnem ledenem morju, dosegle že norveško mejo in tako odrezale Fince od tega morja. HELSINKI, 2. dec. Havas. Po finskih poročilih so pristanišče v Helsinkih včeraj trikrat bombardirala sovjetska letala. Viipuri gori. Neka bomba je padla tudi na tamkajšnjo bolnišnico. Turku so bombardirale sovjetske bojne ladje. Izstrelile so več sto strelov. Sovjeti so zasedli otoka Hogland in Seiskari ter mesto Te-rioki. Sovjetsko napredovanje na kopnem je bilo včeraj uspešno ustavljeno tako v Kareliji kakor na severu Ladoškega jezera. Tudi Hanko je še vedno v finski obiasti. Morala finskih čet je odlična. HELSINKI, 2. dec. Havas. Severno od jezera Ladoga so se bili včeraj srditi boji. 'Sovjetske čete so utrpele velike Izgube. Čete, ki so operirale v bližini Soajarena, so bile po finskih strojnicah popolnoma uničene. Finci so ujeli samo na tem odseku fronte 350 rdečih vojakov. Mnogi sovjetski tanki so bili uničeni, ker so zavozili na finske mine. Sov- jetske čete so pa prešle v ofenzivo tudi v južni Kareliji. Tam Finci nimajo utrdb in se bojujejo zato mož proti možu. Sovjetska mornarica je bombadirala z morja več finskih primorskih mest. Finsko topništvo je uspešno odgovarjalo. RIGA, 2. dec. DNB. Po vesteh iz Helsinkov izgleda, da je z ustanovitvijo Ri-tijeve vlade rešena vladna kriza, ki je nastala na Finskem po sovjetskem oboroženem napadu. O položaju poročajo, da so sovjetska letala zopet metala bombe na Helsinki, posebno na železniško postajo in vojaško akademijo. Sovjetski aviatiki so metali tudi letake. Kakor se pa sicer zdi, tekom včerajšnjega dneva ni bilo večjih bojev. OSLO, 2. dec. Reuter. Neko finsko naselje na severnem Finskem, tik ob norveški meji, so zasedli Rusi. Vas je vsa v plamenih. Nad 100 ljudi je v paničnem strahu pribežalo na norveška tla. Prvi' spopadi tudi na morju HELSINKI, 2. decembra. Reuter. Finska obalna artilerija je zadela rusko vojno ladjo, moderno 8600-tonsko križarko »Ki-rov«, ki je z drugimi vred obstreljevala skem zalivu je prišlo do spopada meu finskimi in sovjetskimi vojnimi ladjami. Neka finska ladja se je potopila, mornarji so se skušali rešiti s plavanjem. Prihi- Bombardiranje Finske iz zraka ^STERDAM, 2. dec. Reuter. Helsin-Uoa e j® izpremenil v mesto gorja in ob-i'ees dan so gasilci, strežniško osebnim a?* Rdečega križa iskali po raz-žrtve bombardiranja. Na nekem (k ’ kSer je težka sovjetska bomba za-,4iv'»po*no> so Pesnili 13 mrtvecev »z &0 a“u. V porušeni tehnični visoki šoli j| i truplo univerzitetnega profesorji. .ll£0nena, znanega finskega elektro-učenjaka. Bombe so pro-vsa nadstropja do kleti, in šele groznim razdejanjem eksplodirale, ^kl b je padlo na veliko tovarno Hud}a V Predmestju Valgarda in ubilo 20 CLSI.NKI, 2. dec. Reuter. Med bom-Siban^ln sovjetskih letal je padlo več \ bližino petrolejskih rezerv \ih .a bomba je padla na cerkev le KJln Vp.x nuh V srvnnadll rezervoar ra- finskim topništvom in ruskimi tanki pri Jutselki je padlo mnogo več Rusov kakor Fincev. V teku včerajšnjega dne je bilo nad Finsko več kot 20 ruskih letalskih napadov. HELSINKI, 2. dec. Reuter. Industrijsko mesto Kotka na južni obali Finske je bilo ves včerajšnji dan v strogi pripravljenosti. Na to važno industrijsko področje so zmetala sovjetska letala v več zaporednih napadih 18 ton razstreliva. Podrobnosti o bombardiranju še ni; sodijo, da je mnogo žrtev. Danes so nad mestom sestrelili že tretje sovjetsko letalo. Pri bombardiranju Helsinkov je bilo ubitih 43 ljudi, 70 pa ranjenih. Med žrtvami le največ žensk in otrok. HELSINKI, 2. dec. Reuter. Uradno javljajo, da je bilo včeraj nad finskim te ritorijem sestreljenih 16 sovjetskih letal. bilo več oseb. V spopadu med Finci zaustavili sovjetski napad 2- dec. Reuter. Uradno po-«-famh111S^cga ministrstva za narodno 'Mbitj 00 javlja, da s0 vsi ruski napadi Aktivnost ruskih čet jc bila na južnovzhodui meji, posebno v odseku je jera Ladoga, zelo živahna, lod so se razvijali ostri, hudi boji, a končno s0 bili vsi napadi sovjetskih čet odbiti. Dve Hanko. V vasi Jutselka, ob tesnem zali- rtela so sovjetska letala, se spustila nizko vu na meji Karelije je finska artilerija nad morjem in s strojnicami postrelila sestrelila 10 sovjetskih tankov. V Fin-1 vse finske mornarje-brodolomce. Vesti o tiemisiii finske vlade STOCKHOLM, 2. dec. Agex. Včeraj dopoldne so bile nenadoma prekinjene vse zveze s Helsinki, da ni bilo več mogoče točno kontrolirati razvoja dogodkov. Kljub temu so prispele sem vesti, da je Sovjetska unija poslala Finski ultimat, v katerem je baje zahtevala do danes ob treh zjutraj, da se takoj odstranijo »hujskači na vojno«, zlasti pa ministrski predsednik Kajander, zunanji minister Erkko in maršal Mannerheim. Nato se je zatrjevalo, da je Kajandrova vlada res že odstopila in da bo sestavil novo dosedanji finančni minister Tanner, dočiin bo postal zunanji minister bivši ministrski predsednic Kvimaeki. Na tej podlagi se je pričakovalo, da bo Sovjetska unija ustavila sovražnosti in obno- vila pogajanja. Pozneje je pa bila vest, da sestavlja novo vlado Tanner, demantirana. Prav tako so bile demantirane tudi vesti o obnovitvi pogajanj s Sovjetsko unijo. Nova vlada narodne koncentracije PARIZ, 2. dec. Havas. Tekom včerajšnjega dne in vse do večera je bil položaj na Finskem precej nejasen. Sedaj so pa dospele nove podrobnosti. Potrjuje se, da cilj Sovjetske unije ni samo zavarovati varnost sovjetskega ozemlja pred »finskim napadom«, ampak zavzeti vse strateško važne položaje na Baltu. Pogajanja, katera je Sovjetska unija vodila s Finsko in ki so tako dolgo trajaja, so bila samo uvod v veliko imperialistično akcijo sovjetov. To potrjuje tudi naglica, s katero je bila tam ustanovljena finska komunistična vlada, iz česar se vidi, da so se sovjeti na svojo akcijo že dolgo in temeljito pripravljati. Položaj v zadnjih 24 urah je pa mogoče takole orisati: Sovjeti napadajo tako Finsko samo kakor njeno prestolnico. Napad je bil izvršen z juga in s severa. Takoj nato so bili bombadirani iz zraka vsi važni finski centri. Finski parlament je bil sklican v vsej naglici. V dramatičnem poteku seje je bila soplasno odobrena no!itika Ka-jandrove vlade, je pa bilo vseeno sklenjeno, da odstopi in se sestavi nova. Ta nova vlada se je ustanovila z R i 11 j e m na čelu ter ima značaj narodne koncentracije. V odsto"iv«! vladi so bili minl-Nadaljevanje na 2. strani! Stran 2. »V e 5 e r n 16« Maribor, 2. doc. Daues je izšel v Ljubljani nov dnevnik »Večernik«. Ta ljubljanski »Večernik« bo izhajal kot skromna priloga mariborskega »Večernika« tako, da bodo prejemali Ljubljančani oba lista obenem. Lastništvo obeh dnevnikov je isto. Ljubljanski »Večemik« bo posvečen najprej lo-. kalnim dogodkom ter zadnjim popoldanskim vestem doma in po svetu. Povezanost, kakršna je med ljubljanskim in mariborskim »Večernikom«, je doslej še neznana novost v slovenski žurnalistiki. Rodila se je iz obstoječih razmer kot velika nujnost. Čeprav je bil mariborski »Večernik« prvotno namenjen le severnemu delu Slovenije, se je vendarle nekako sam od sebe tako krepko zasejal tudi v osrčju Slovenije, v Ljubljani in njenem zaledju, da smo bili primorani s tem dejstvom računati. Zato smo morali iskati pot, da damo svojim številnim naročnikom, odjemalcem in bralcem v Ljubljani tudi ljubljansko kroniko, ki je sedaj nismo mogli priobčevati v mariborskem »Večerniku«. Razen tega smo opazili v Ljubljani veliko željo po večernem listu, ki bi prinašal tudi zadnje popoldanske vesti. Z ustanovitvijo ljubljanskega »Večernika« v zvezi z mariborskim bo sedaj v veliki meri ustreženo željam in potrebam našega ljubljanskega občinstva. Da smo se odločili izdajati poleg mariborskega še ljubljanski »Večernik«, smo imeli še drug važen razlog. V poldrugem letu, odkar izhaja mariborski »Večernik« v našem lastništvu in v naši redakciji, smo imeli prepogosto priliko spoznati žalostno resnico, kako malo se zanima Ljubljana kot srce Slovenije za našo severno mejo. Videti je, kakor da bi se za marsikaterega Ljubljančana nehala ne-le Slovenija in Jugoslavija, pa hala nele Slovenija in Jugoslavija, pa Dočim je ljubljansko časopisje znalo vzbuditi v obmejnih krajih še kolikor toliko zanimanja za slovensko prestolnico, njeno kulturno, gospodarsko, socialno m drugo javno življenje, pa Ljubljane doslej še nihče ni mogel prav prebuditi ter dvigniti iz pasivnosti, da bi se zavedala svoje velike dolžnosti, kakršno ima center vsakega naroda nasproti vsem svojim delom, posebno pa nasproti onim, ki stoje na braniku domovine. Mariborski »Večernik« se bo v zvezi z ljubljanskim pridružil onim plemenitim narodnim delavcem, ki orjejo to zanemarjeno ledino slovenskega naroda. Tretja stvar, zaradi katere smo se odločili za pojačanje »Večernika« vprav v Ljubljani, je smer našega lista, ki je in hoče biti neprestan klicar k vzajemnosti vseh Slovencev. Preko vseh težav in strasti moramo, zapostavljajoč strankarske^ in druge interese, Iskati h, najti možnost, da se bodo v dobrobit in pro-cvit države in naroda zbirali pri skupnem delu Slovenci brez razlike političnega mišljenja ali stanovske pripadnosti. Če kdaj, danes ni čas za medsebojno strankarsko uničevanje, zaničevanje in podcenjevanje. Pri tem ne mislimo na gnilo slogaštvo, pač pa na vzajemno delo slovenske narodne koalicije, do katere mora priti, ako nočemo, da bo za Slovence prepozno. Na temelju prave demokracije je mogoče in celo neobhodno potrebno, da se vse pozitivne narodne sile po svoje organizirajo, ker ni večje nesreče za narod kot neorganizirana množica. V plemenitem medsebojnem tekmovanju in le na temelju prave demokracije je mogoč pravilen razvoj zrelega naroda. »Večernik«, ki ni vezan na nobeno politično grupacijo, vrši s svojim neodvisnim m nepristranskim stališčem veliko nalogo pri razčiščevanju neštetih naših javnih, političnih socialnih, gospodarskih m kulturnih vprašanj ter pri utiranju novih potov v bodočnost, kar je vse v današnjih tako resnih časih, ki jih preživljamo, in v pričakovanju onih, ki se nam neizogibno bližajo, eminentnega, obče-narodnega pomena. »Večernik« skuša gledati na vse dogodke brez strankarske strasti, pomagati hoče vsaki pozitivni narodni stvari in podpirati vse, kar je in hoče biti zdravo in dobro. Ljubljanski in mariborski »Večernik« sta v načelu svobodna tribuna za ne-konservativno misleče in navzlic vsem oviram se trudimo, da pridejo do izraza pozitivne in konstruktivne misli in želje. stri vzeti iz vrst socialistov, liberalcev in kmetijcev, dočini so v sedanji zastopane vse druge politične frakcije. Zunanji minister je postal prejšnji finančni minister Tanner, osebni Stalinov prijatelj, a prav tako velik in odločen finski patriot, V vlado je stopil tudi P a a s i- k i v i, ki je vodil pogajanja v Moskvi. Veruje se, da bo tako sestavljena nova vlada v stauju obnoviti pogajanja s Sovjetsko unijo. Toda tudi sestava nove vlade ni, kakor se vidi, še zaustavila sovjetskih vojaških operacij, ki se kljub temu nadaljujejo. V Mariboru dne 2. XII. Sovjeti le priznaii novo vlado HELSINKI, 2. decembra. Havas. Bivši minister Erkko je predstavnikom tiska po dal poročilo o svojem vnanjepolitičnein stališču. Novi zunanji minister Baino Ta-ner, finančni minister v prejšnji vladi, je novinarjem naglasil, da je prejšnja vlada odstopila, čeprav je bil ves parlament soglasno z njo«. Nismo uspeli, da bi dosegli rezultat, ki smo ga želeli. Ni se nam posrečilo na miren način rešiti spore s sovjetsko Rusijo. Nadejam pa se, da bo z napori nove vlade sodeloval složno ves finski narod.« MOSKVA, 2. decembra. DNB. Predsednik nove finske vlade je poslal vrhovnemu svetu sovjetskih komisarjev sporočilo o sestavi svoje vlade s predlogom, da se pogajanja nadaljujejo. Vrhovni svet sovjetske Rusije je novo finsko vlado priznal in vzpostavil diplomatske odnošaje s Finsko. Zedinjene države grozijo V/ASHINGTON, 2. decembra. Agex. Napad na Finsko s strani Sovjetske unije je izzval po vsej Ameriki val silnega ogorčenja, kar dokazuje najbolj pisanje tiska. Po neuspelem posredovanju v Helsinkih in Moskvi za mirno poravnavo, je Roosevelt poslal poslaništvom v obe pre stolnici nalog, naj intervenirajo proti obstreljevanju odprtih mest in ubijanju civilnega prebivalstva. Vsi listi ugotavljajo, da je finska vlada takoj sprejela ameriško posredovanje, da ga je pa sovjetska na nesramen način odklonila in pustila ameriškega poslaniškega zastopnika celo dolgo čačkati na sprejem. V političnih krogih menijo, da bo sovjetski napad rodil daljnosežne nasledke glede nadaljnjih odnošajev med USA in SSSR. Ni iz-kjlčeno, da bodo prekinjeni diplomatski stiki in da bodo ustavljene tudi vse dobave ameriškega vojnega materiala in bencina Sovjetski uniji. Gre za velika naročila, ki jih je SSSR sklenila z raznimi podjetji v USA. \VASHINGTON, 2. dec. Agex. Prezi-dent Roosevelt je poslal ameriškima poslaništvoma v Helsinkih in Moskvi poslanico, ki naj jo izročita finski, odnosno sovjetski vladi in ki se glasi: Divjaško bombardiranje iz letal civilnih prebivališč v teh zadnjih letih, ki je povzročilo smrt tisočev nezaščitenih moških, žensk in otrok, je izzvalo vtis gnusobe v srcu vsakega civiliziranega človeka in do dna pretreslo človeško vest. Ako se bo tak način boja uporabljal v času tragičnega meteža, v katerem je sedaj svet, bo pomorjenih na sto tisoče nedolžnih ljudi, Zato naslavljam apel na spoštovanje življenja nezaščitenih ljudi. MOSKVA, 2. dec. Agencija Tass javlja, da je ameriškemu poslaniku Stein-hartu na posredovalno ponudbo Molotov naglasil, da sovjetska letala niso bombardirala mest, temveč le letališča. Rus-ski interesi v finskem prebivalstvu so bližji kakor oddaljene Amerike. Moskva ve ceniti zaupanje prebivalstva, zato so Rooseveltovi predlogi odveč. \VASHINGTON, 2. dec. Reuter. Od Atilovih in Džingiskanovih zavojevalnih pohodov ne pomni zgodovina primera, kakršen je sedaj vpad sovjetskih čet na Finsko. Nadejamo se, da bo ta val nasilja za vselej udušil simpatije za tretjo internacionalo v USA, piše »Daily News«. S to gesto je Stalin ranil najpreprostejša ljudska čustva. Ves svet si je zdaj na jasnem, posebno še tisti, ki so verovali v pravičnost in svobodo!« dostavlja »Evc-ning Standard«. NEWYORK, 2. dec. Reuter. Finski ministrski predsednik je naslovil na USA po radiu govor, v katerem naglasa, da je Finska pripravljena na pogajanja o vseh predlogih, ki bodo stavljeni, odbija pa vsak poskus gaženja njene neodvisnosti. Finski narod zahteva, da ostane njego- Vse simpatije sveta na finski strani LONDON, 2. dec. Reuter. Angleški tisk astro napada sovjetsko taktiko. »Daily Telegraphc pravi, da je miroljubna Finska pogažena od besnega zavojevalnega napada in krvavi zaradi ran, ki jih ji zadajajo Stalinovi topovi in letala. Rusija je nagrmadila na meji male Finske vsa sredstva modernega vojskovanja. Za brezobzirno bombardiranje finskih mest je odgovoren samo Kremelj, ki je odklonil mirovno pobudo Roosevelta. Mučeništvo Finske izziva simpatije vsega sveta, ki je poln ogorčenja. Posebno glasen je odmev v Ameriki. Svet ne bo Stalinu nikoli oprostil tega nasilja. Diktatorska vojska tlači miroljubno republiko, časten kompromis Finske je odbit. S Finci postopajo slabše kakor z Mongoli. Ne ve se še, s katere strani naj pride pomoč Finski. STOCKHOLM, 2. dec. Havas. V mestu so »bile sinoči velike manifestacije za Finsko. Pred finskim poslaništvom se je zbralo več sto dijakov in drugih manife-stantov. Svetnik finskega poslaništva se je zahvalil za izraze simpatij. Množica je odpela finsko in švedsko himno. Pred sovjetskim poslaništvom so hoteli dijaki demonstrirati, a jih je policija razgnala. RIM, 2. dec. Agex. Simpatije italijanske javnosti so brez izjeme na strani Finske. To je razvidno tudi iz vsega pisanja italijanskega tiska. V mnogih italijanskih mestih se pripravljajo v množicah prostovoljci, ki so pripravljeni oditi na Finsko v boj proti sovjetom. Prostovoljci se javljajo tudi v Skandinavskih in drugih Občutnekaznizaraditujepropagande Maribor, 2. dec. 15. septembra je bilo pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojenih 6 obtožencev zaradi tuje propagande in raz-obešanja znakov tujih držav. Proti takratni sodbi se je pritožil državni tožilec, apelacijsko sodišče v Ljubljani pa je sedaj zvišalo kazni Francu Listu od 3 let težke ječe na 5 let težke ječe, Ivanu Švajghoferju od 5 mesecev na 8 mesecev težke ječe, Hermanu Trop u od 10 mesecev strogega zapora na 2 leti in 1 mesec strogega zapora, Frvinu P c r-na t u od 10 mesecev strogega zapora na 2 leti in mesec dni težke ječe, Milanu Mihiču od 6 mesecev strogega zapora na 2 leti težke ječe, Jožici Pirnatovi pa je znižalo nepogojno kazen v pogojno. kar najširšega kroga javnih delavcev. Kot svobodna tribuna pozdravljamo vsakogar, ki bi nas hotel pri tem delu kakor koli podpirati, zavedajoč se dejstva, da je le v svobodni izmenjavi misli mogoče nepristransko služiti narodu in državi. Odpravili smo v našem listu zaplotni-štvo ter uvedli podpisane in šifrirane članke, za katere prepuščamo avtorjem Popolno odgovornost. Na ta način omogočamo tudi, da širojta javnost spozna, kako ta ali oni misli in kaj hoče. Dosedanja anonimnost v slovenskem časni- karstvu je spodrezala vsako možnost podviga tudi najkrepkejših individualnosti med javnimi delavci. Na široko so pri nas odprti predali posebno še mlajši generaciji, ki doslej ni imela prilike in možnosti, da bi sc uveljavila. Slovensko mladino spremljamo z najprisrčnejšo željo, da bi se čimprej uvrstila v one dorasle vrste slovenskega naroda, ki hočejo narodu posvečati svoje sile po geslu: Z narodom za narod. Adolf Ribnikar državah, zlasti v Španiji- Donisnik LONDON, 2. dec. Rcufer. Timesov« iz Bombaya v ^ ^1)$. da so tam svoj čas drugače : . kvi. Zdaj so nanjo vs. ogo ^ ,fl. brutalnega napada nai Fta» dijskega narodnega kor.gr dobr« da je socializem sani na sebi™ stvar, socializem kakor ga vsakega dn> imperializem, je pa slaos gega imperialističnega nasilja- a Prevladoval0 Mariborska napoved. nretežn° bo spremenljivo oblačno naiViŠja to- tiho vreme. Včeraj je bi ,0pol' plota 11.9, danes najnizja ■ > dne pa 6.8. nevize- pa; Borza. Curih, - dec. orj 446, riz 9-85, London 17.39, {r. Bruselj 73.60, Milapo £ dam ‘236.70, Berlm 178.50, g&Jft 106.20, Oslo 101.25, Ropenhasen Praga 5.40. BamačB zaoiskj p,o,i Na poročilo, ki ga je v cetr ^ ^ »Večernik« o ustanovitvi S nji ter o osnovanju akcush^ *a # 5 SDS za Maribor, sta se na ^ pfo »Slovenec« in »Jutro*. snovanju SDS, oba pro ter proti£I demokratskih sil v Stoven. ^0 zadevanju za normalizira . razmer pri nas. _ drugi®1 ^ u. »Slovenec« pravi med ^tvijo J ne moti, Če trdi, da bo s P ,icjje jj ske Kmetsko-demokratske acjja ** sežen glavni namen, k da brez naprednih sil Slovenije, ^ V munistov. »Jutro« tega ^ra t> j jem uvodniku z dne 26. je p celo pozdravljalo SDS. » , nj P^ še zagrešilo prav grd mezne osebe ki so-dan p0sebfl<* cLi. akcijskega odbora SD-p. _ v menom, da bi denuncira ^grebjlti-skega odbora pri SDS v ^ uj^ti Beogradu, piše »Jutro«,- . ^ “v,jja|a telii slovenske SDS vjPj rfjj ne JNS, ki so jo zapustili- *■ u biti na vladi. Pri tem se ^ pove, da sta vprav seg“,5PJ* M JNS svoj čas zapustila KP vla°%o-da sta prišla iz opozich boru n' je. mariborskem akcijskem sp5 ^ gar, ki bi bij kdaj na v^.cj vi daj ne snuje zaradi opo zarad> L si' temveč zaradi stvari ^icr2' trebnega zbiranja vseh a - kj v Sloveniji. . nj štev> gp5 V SDS spadajo najprej^; v ifl SDS nikoli niso posta'1 . n j v jp hočejo oni, ki so bili zap V v druge pošestoianuafke so se razočarani vrnili ]0§tevi'o g j, SDS pa bodo šli razen m^ diteljev tudi še vsi splo*^ vidijo, da JNSnaH ^ Srbiji * * ni, da so ostanki JNb {ti6em Vujičem, Popovičem 'Vstopi" P°f.. jfč stili jugoslovanstvo ni ^ v0dj eh «i srbstva, in ki vidijo, . ^0. Sloveniji docela stvtf jpf avili v razsulo nap drUgega- {fJ-ne preostane ničesar y6- se ustvari nova baza ogr0^ # Znano nam je. 'pr0tstvi» vr- Članstva JNS y »“ at0, da X „„.nl osebami ze danes : v matico SDS. tlieTn ihter® & Zato naj »Jutro« v' razdirani^^; , z intrigiranjem aeati tf iče in ne more P ^ 5i0ven'-n bi se bili mogli z drugačno taktiko , močno uveljaviti v našem domačem Po,ifi&em življenju. To sta bili Samostoj-J kmetska in Narodno-socialistična stranka. Prva je hotela na napredni, der ^okratlčni in stanovsko-zavedni bazi or-gan‘zirati slovenske kmete, druga pa na ^aki podlagi delavce, nameščence in k fe se nagibajoče meščane. SKS je do-^la tudi na terenu in pri volitvah nečakova ne uspehe, katerih žal ni znala koristiti. Zadnji in smrtni udarec ji je to zadal njen vstop v vlado in nastop za Popularni centralizem. Kar je pozneje ^nje še ostalo, se je izgubilo v raznih U°*estojanuarskih kombinacijah, v prvi ^ v JNS. Narodno-socialistična stran-* ** je pa ubila še pred pravim ^ nasto-Ijj? z znanimi aferami, ki bi se jim bila j. 0 izognila, čeprav so bile od najete strani namenoma in umetno in-0 ®nirane. Enaka usoda je zadela tudi vse oh - P°'izkuse, ki so bili po večini že rojstvu obsojeni na hiranje in shiranje. lit'? V^mi temi eksperimenti z novimi po- lnimi gibanji med Slovenci so se v prvi sto-« ra,zceP*li napredni elementi. Samo- Vfsti °lna kmetska in Narodno-socialistična Janka sta si sicer pridobili obilo pristane] v dot>ej neopredeljenih množicah in de,° v konservativnih vrstah, toda velik p‘ sv°jih pristašev sta vzeli vendarle je ! hotnemu liberalnemu gibanju, ki si 'Skalo tik po vojni novih življenjskih °^'v demokraciji, čeprav si je v nekih a" le po nemarnem prisvajalo njeno ?ob; S Ker so se zgodile podobne secesije n, v Vfstah dotlej enotne socialne de Vaciie> so zašle v razkroj brez izjeme 'H n^.rec*ne strankarske grupacije. Ta O Je moral nujno voditi do usodnih *f>0r,Z?v Pri skoraj vsakih volitvah. Od huaJ1-1 navzdol storjeni poizkusi po 6. ja-\efU 'e^a ^ s0 Sl zadall za cili združitev slovenskih naprednih "Ut: t mov, so mogli roditi pač samo tre- ne Pehe Jtl poleg tega še skrajno nesolidne Posf-’ 111 to že zaradi tega, ker so se jin, . Zevali nedemokratičnih sredstev, ker re$np ^^Hjkala vsaka trdna notranja vez "9tneCne 'teologije in ker je bil tudi njihov Oblast* V ^rv' vrs*' doseči in izvajati ^etn l1a^ Slovenijo in Slovenci, čim so Soj, °' 0c* z8°rai navzdol ustvarjeni po-'Udi ?a take koncentracije odpadli, so se Ne °nc.ev.ntraciie same zopet razrušile v 4tQiiiiPre.išnje sestavne dele, le da je bila "s0(jn^cija poslej še veliko večja in SS"’! je prizadela ta atomizacija slo-ijitjij meščanstvo in v tem predvsem *ica ^enco> ki je postala brezoblična mno-^m^^.^krajnosti zindividualiziranih po-\0 .'kov, brez čuta za skupnost, disci-S^ti. jy|. Podreditev kakršnemu koli vod-! tem 0 teSa se je to meščanstvo, in *opet najbolj intelektualna inteli-aradi zagrenjenosti nad negotovi- mi razmerami, vedno bolj oddaljevalo od širokih ljudskih množic in od resničnih interesov slovenskega naroda. Z enim svojim delom je zašlo v radikalni ekstrem unitarizma in centralizma, ki je vodil kot nujen nasledek celo v odkrit boj proti slovenstvu in seveda tudi proti vsaki decentralizaciji in avtonomiji narodnih individualnosti. Ta zabloda ni bila samo žalostna, ampak za slovensko meščanstvo in intelektualno inteligenco tudi usodna. Z njo je izgubilo sleherna tla pod nogami, bilo je potisnjeno v stran in tako rekoč skoraj popolnoma izločeno iz vsega političnega snovanja slovenskega naroda. Z njo se je pa razdvojilo celo z mlajšimi progresivnimi generacijami, ki so v svoji še nepokvarjeni intuitivnosti dobro zaslutile, da se je treba v narodnem oziru vrniti na tla realnosti in v okrilje naroda. S tem je pa zmeda postala le še večja in onemoglost slovenskega meščanstva se je stopnjevala do absolutne omrtvelosti. V takem položaju so nas zatekli najnovejši notranje in zunanjepolitični dogodki, ki so in bodo še bolj v svojem na- 83ai&rik3adln@sši božični dar ie žlvSienbka polita! Ali ste mislili na Vaše moralne odgovornosti za Vašo rodbino? Življenjska polica predstavlja vedno razpoložljivo gotovino, ker »CROATfA« redno izplačuje posojila, odkupe in zavarovane glavnice. Za vse vrste zavarovanj se obrnite z zaupanjem na ..Croaifo" GLAVNO ZASTOPSTVO: zavarovalno zadrugo po trp. rak. Maribor, Trg svobode 6., telefon 23-37. daljnjem razvoju zgodovinsko usodnega pomena za naš slovenski narod. Prav ti dogodki so pa odprli marsikomu oči, da pričenja naenkrat spoznavati vso žalostno resnico in premišljevati, kje in kako bi bilo mogoče najti izhod iz tega kaosa. Prav tako pa pričenja ogromna večina uvidevati tudi drugo dejstvo, da je vsak izhod pod starimi zastavami in starimi voditelji, ki so se v teh poslednjih letih do golega kompromitirali ter v svoji miselnosti zakrneli, absolutno nemogoč, kakor tudi, da smo Slovenci končno dospeli do križpotja, ki terja od nas, da damo iz sebe nove ideje, nove voditelje in nove organizacije. Kakor se je svet okoli nas temeljito, ponekod kar za 180 stopinj za-okrenil, tako se moramo — ustrezajoč svojim lastnim interesom — zaokreniti tudi mi in uskladiti svoje domače politično življenje z življenjem novih potreb. Ako tega ne bomo storili, se bomo znašli popolnoma nepripravljeni pred dogodki, ki se jim bližamo z neizprosno nujnostjo, in zgodilo se nam bo znova tako, kakor se mam je v naši zgodovini še vselej, da bo našel velik čas pri nas male ljudi in da smo se zavedali svojih pravih načel šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Stojimo tik pred dvanajsto uro, ki nas bo poklicala, da izvršimo svojo nalogo in svoje poslanstvo! Le kratek čas nam se ostaja za strnitev vseh tvornih sil na novih podlagah. Zato pa moramo pohabiti na preteklost in spraviti v muzej oguljene politične firme in razcefrane zastave. Vsaka stvar nekoč dosluži, tako je doslužilo tudi to. Nam se pa hoče živeti in delati za večjo in svetlejšo bodočnost našega naroda in naše države! Votivna pravica slovenske žene Po vsej državi so zadnje tedne velika zborovanja žena in deklet za njihovo aktivno in pasivno volivno pravico, za priznanje vseh političnih pravic v novih zakonih, ki se pripravljajo tudi za žene. Le v Sloveniji še ni bilo takega zborovanja. Res je, da so pri nas ostale razmere tudi po sporazumu od 26. avgusta t. 1. docela nespremenjene, vendar slovenske žene to ne bi smelo ovirati, da dvigne tudi ona svoj glas za svoie politične pravice. Vse v Sloveniji, v državi in okoli nas govori danes bolj kakor kdajkoli poprej, da se priznajo tudi ženam vse politične pravice. Slovenska žena je pismena v enaki meri kakor Slovenec in pri nas analfabetov sploh več ni. Ta argument, ki ga pogosto uveljavljajo na jugu države proti ženski volivni pravici, drži pri nas torej še manj, kakor tam doli. Kajti tudi tam pozabljajo oni, ki se tega razloga poslužujejo, da bi po njihovi logiki potem morali vzeti volivno pravico tudi vsem moškim analfabetom, če bi naj bila nepismenost razlog, da se ženam odreka volivna pravica. Slovenska žena je nasprotno zelo na-čitana in razgledana. To velja splošno. Dočim n. pr. na kmetih kmetski fant v nedeljo popoldne mnogo raje zavije v gostilno, kakor sede h knjigi ali časniku, nasprotno dekle, ki ji je največkrat zaprta tudi pot v gostilno, rada seže po knjigi, četudi mogoče le po skromnih »Slovenskih večernicah« ali časopisu in se obvešča o dogodkih v svetu. Poleg tega je vedno večje število kmetskih deklet, ki so primorane z doma v svet, bodisi kot služkinje bodisi v tujino na sezonsko delo. Vračajo se domov bogate na izkušnjah, razgledane po svetu in razmerah v njem in v svoji zrelosti prav nič ne zaostajajo za moškimi. Pogostejši je v Prekmurju primer, da se je dekle naučilo francoščine v teku sezonskega dela v Franciji, kakor pa fant ali mož. Pa tudi žene, ki ostajajo doma ne zaostajajo v ničemer pri vodstvu gospodarstva za moškimi. Nasprotno statistike uče, da so kmetska posestva, na katerih gospodarijo žene, manj zadolžena, kakor druga. Kmečka žena se vrača s sejma naravnost domov in porabi ves izkupiček za gospodarstvo in družino. Vemo, da v večini primerov pri možu ni tako. Seveda ni to noben bistvenih razlogov za kmetsko prezadolženost, vendar drži, da žena-gospodinja v ničemer v kmetskem gospodarstvu ne zaostaja za možem-gospodarjem. Zato gresta obema tudi enake politične pravice! Tudi pri prosvetnem delu na vasi dekleta v ničemer ne zaostajajo za fanti. Nasprotno iz istih vzrokov, Dr. Vito Krajger igre in oder ter druge prireditve. Ni torej na deželi več vzroka, ki bi opravičeval zapostavljanje žene za možem. Statistike kažejo, da je odstotek v industriji Slovenije zaposlenih žen in deklet vedno večji in da sc bliža že 50%. Polovica delovne sile v Sloveniji je torej ženske, polovico industrijske in obrtne proizvodnje ter pisarniških poslov v Sloveniji opravijo torej ženske roke. V delavski zakonodaji jim je priznana popolna enakopravnost pri volitvah v delavske ustanove, ostala pa je tudi ta na papirju iz enostavnega vzroka, ker se te volitve že leta ne vrše in se v nekaterih ustanovah sploh še nikoli vršile niso. V krizi je prišla na 6 odpuščenih moških ena odpuščena delavka, kar pomeni, da je v letih najhujšega izrabljanja delavstva, najnižjih mezd in največjega pomanjkanja večina proizvodnje v Sloveniji slonela na rokah izstradanih in izžetih delavskih žen in mater ter deklet. Ni vzroka, da ne bi vsem tem danes priznali popolne enakopravnosti tudi v političnih zakonih. To je danes ena glavnih zahtev vsega organiziranega delavstva. Ne more biti govora o popolni demokraciji, ki se obljublja, če se izključi polovica polnoletnega prebivalstva države od izvrševanja političnih pravic in prevzemanja političnih dolžnosti! Slovensko izobraženko najdemo danes že v vseh poklicih, kjer vestno in vsaj enako popolno, kakor moški tovariš vrši svoje delo. V malokaterem poklicu pa je enakopravna z njim. Pravnicam je zaprta pot na sodišča, ker ne morejo postati sodnice, zdravnic ne najdemo nikjer na vodilnih mestih v bolnicah in v Okrožnih uradih! Enako so zapostavljene profesorice, učiteljice in inženirke. V politiki so enako brez pravic, kakor nepismena žena iz Južne Srbije. Kje je pametni vzrok za tako zapostavljanje?! Taka je naša slovenska stvarnost z ozirom na pravice žena. Poglejmo pa okoli nas. Vojna vihra je zajela polovico Evrope in grozi zajeti ves svet. Možje so zapustili svoja mirnodobska mesta in so oboroženi na mejah in frontah. Na njihova mesta v industriji, poljedelstvu, obrti in v uradih so stopile žene. Delo teče naprej, državni aparat se ni ustavil, marveč nasprotno de-la s podvojeno silo, kar dokazuje, da žene v polni meri izpolnjujejo svojo dolžnost, čeprav pomeni to v premnogih primerih, da opravljajo sedaj dvojno delo: prejšnje svoje in moževo, ki je odšel na fronto. To velja posebno za kmečko ženo. Vsa pasivna obramba prebivalstva sloni v državah, ki so že v vojni, na ženah. Večino prometa v mestih opravljajo in nadzorujejo žene. V državah, ki so še doa pred kratkim, vse do vojne proglasile za svoje načelo, da je ženino mesto le v kuhinji in v družini, opravljajo žene prav tako vse delo, kakor v zapadnih državah. Vse to dokazuje, da v primeru vojne nosi žena vsa bremena, opravlja polovico prejšnjega moškega dela in še več in da kljub izredno težavnim razmeram in komplikacijam vse funkcionira. To se je pokazalo v prejšnji vojni, to vidimo tudi danes v vojskujočih se državah in v državatfi, ki so že mesece v pripravljenosti z mobilizacijo. Če pa opravljajo žene tudi sedaj svoje delo tako zadovoljivo, ni nobenega vzroka, da jim odrekajo enakopravnost v političnih pravicah, če jim brez ozira na njihovo neenakopravnost nalagajo enake in vedno težje dolžnosti. Mi še nismo v vojni in upajmo, tu ne bomo prišli v njo. Vendar izredne prilike okoli nas že danes nalagajo vsem slojem vedno nova bremena, katerih največji delež pade spet na ;;ene-gospodinje, ki morajo pri istih plačah pa pri vedno naraščajoči draginji, ki ji ni videti opravičljivega vzroka, nasititi in sedaj na zimo obleči celo družino. Žene so prevzele to na sebe mirno, upravičeno pa zahtevajo, da se jim v času, ko se delajo novi politični zakoni, da vsaj delno priznanje s^ tem, da se uzakoni vsaj sedaj v politični zakonodaji njihova popolna enakopravnost z možem. Enake dolžnosti narekujejo enake pravice. Ni popolne demokracije v državi brez aktivne in pasivne volivne pravice zena in deklet. Zato mora vsak resnični demokrat to njihovo zahtevo podpreti in stopiti^z njimi v skupno borbo za njeno uresničitev. Predvsem pa morajo to borbo tudi v Sloveniji začeti žene same. Ob zaključku sokolske Petrove petletke bo leta 1941 v Beogradu 11. jugoslovanski vse-sokolski zlet, ki bo zaradi pomembnega dogodka še posebno svečan. Zletne prireditve se bodo pričele na kraljev rojstni dan 6. septembra 1940 in se bodo končale 6. septembra , 1941. Dne 6. septembra 1940 bodo iz 25 so- kakor pri kolskih žarišč odhitele sokolske štafete na knjigi, najdemo pri njih večjo vnemo, za vse strani in ponesle v razne kraje naše dr- H. jugoslovanski vsesokolski zlet vBeogradu zave vabila na zlet. Ena štafeta bo ponesla vabilo celo v Bolgarijo ter povabila bolgarske junake v našo prestolnico. Pozimi bodo v raznih zimsko športnih krajih zimske prireditve. V zletnem letu pa bo v Beogradu velika sokolska razstava z vseh področij sokolskega udejstvovanja od 1863. leta naprej. Glavna svečanost bo 6. septembra 1941 s proglasitvijo polnoletnosti našega mladega kralja. Kmetski upori na Slovenskem Udušeni so plameni prvega upora Josip Mravljak / Nastop kmetskih puntarjev na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem Drugi namen punta poleg glavnega, da se zavarujejo proti novim davkom, je bil ta, da storijo potrebne korake za obrambo proti Turkom, ker tega gosposka ni hotela oziroma ni mogla storiti. Pravili so celo, da je cesar njihova pravila potrdil in so vabili duhovnike, meščane in gosposko k pristopu. GOSPODA SE RAZBURJA Naravno je povzročila ta zveza veliko razburjenje med gospodo in posestniki. Poročali so cesarju v Gradec, kaj se godi po Koroškem in dobili povelje, da z uporneži strogo posLo-pajo. Ioda kmetje se cesarjevemu povelju, da se razidejo, niso vdali, temveč so razširili svojo zvezo vsepovsod. SPOPAD S TURKI Medtem pa so prihruli dne 26. julija Turki iz Primorskega preko Predela v Kanalsko dolino. Puntarji so sklenili, postaviti se Turkom v bran in jih pregnati ,da bi mogli potem reči, češ oni so deželo rešili. Pri Rokovem se je zbralo 3000 puntarjev pod vodstvom kmeta Matjaža. Toda ta vojska ni bila za boj sposobna, najmanj pa proti urnim turškim jezdecem, ki jih je bilo baje 30.000. Kmetom je dan pred bitko upadel pogum in se jih je ponoči večina razbežala. Ostalo je le 600 mož, ki so se hoteli braniti na utrjenem kraju, loda lurki so jih zajeli od zgoraj z vrha in spodaj od Žilice, 400 so jih posekali, druge pa so polovili; le prav redki so ušli. „Punt’‘ je bil uničen. Po odhodu Turkov pa so še gosposke obračunale z ostalimi, mnogo kmetov polovile in jih kaznovale, UPOR V ŠKOFJI LOKI Medtem ko bi bil ziljski punt utegnil postati oblastnikom nevaren, ko bi se ne bili Tur ti pojavili tako rekoč kot rešitelji iz zagate, je bil naslednji, škofjeloški upor leta 1490. bolj nedolžen in nenasilen. Uprli so se podložniki brižinskega škofa v Loki, Železnikih in Selcih in se pritožili zaradi neznosnih davkov, škof je poslal svoje svetovalce v Loko, naj preiščejo razmere, podložnikom pa je v pismu pojasnil ,da zahtevajo nove davke deželni stanovi in cesar, ne pa škof zase. Odredil je tudi, naj kmetje iz poedinih županstev sami izvolijo zaupnike, ki bi naložene davke pravilno porazdelili. Kako je bilo dalje ne vemo. ODPOR V GORNJEM GRADU Pet let pozneje, 1495, so se uprli podložniki gornjegrajski in odrekli ljubljanskem škofu dolžne davščine. Škof Krištof Rauber (1493—1536) je prosil papeža Aleksandra VI. za pomoč, in ta je imenoval za komisarja ljubljanskega stolnega prošta in stolnega dekana ,naj gresta v Gornji grad, pokličeta uporne kmete pred sc in jim zapretita hude cerkvene kazni, ako ne bi izpolnjevali svojih dolžnosti. Več tudi o tem ne vemo. Vidi pa se, da je povsod med ljudstvom vrelo zaradi novih davkov in da je bilo treba le pravega povoda, pa bi izbruhnil požar. pa je bilo nečloveško ravnanje graščaka Jurija Turna na Kočevskem. TURNOVI PODLOŽNIKI Vsa poročila se strinjajo v tem, da je bil Turn velik oderuh in nasilnež. Pobral je n. pr. od mest, trgov in duhovščine svojega vlaslelinsLva naložene davke, ni jih pa deželi odra j tal. Posegal je v pravice drugih in se ni zmenil niti za cesarske mandate niti za razsodbe sodišč. Pleterski kartuziji je popolnoma izropal tri vasi, odgnal 150 kosov lepe živine, vse ,kar je v hišah našel, je pokradel, kmete pognal na ogrsko ozemlje, one pa, ki so se postavili v bran, je zaprl in izpustil šele proti odkupnini. Tudi cesarski mitnici v Kostelu je pobral neke zaplenjene konje in tovore, mitničar in njegovi ljudje pa so jedva ušli preko Kolpe na Hrvatsko. Takšna in še hujša nasilja so morali prenašati tudi Turnovi podložniki. Da se ga rešijo, so segli po samopomoči. Zbrali so se, ga napadli ua njegovem gradu in ga ubili; prav tako so ubili tudi njegovega upravitelja Stersena. Neposredni povod upora torej niso bili davki, ampak nasilnosti graščaka Turna. UPORNI DUH SE SIRI Zgled je bil dan, kmalu so ga posnemali po drugih graščinah. Iskra upora se je hitro širila, saj je bilo povsod netiva dovolj. Priključili so se uporu podložniki okoli Ribnice in Galenberga, ki že prej niso hoteli plačati davkov, dalje podložniki cesarske graščine Polhov Gradec, ki so odrekli Gašperju Lambergerju pokorščino in oboroželi silili druge kmete, ete ^ jim pridružijo. Sledilo je H . ^ graščin škofje Loke, Radf g Bleda. Tu se je postavil :na čelo ^ banja kmet Klander, ki J P ^ ^ govori iz njega sv. Duhi ^ privide. Blagoslovljal je . podobe, na katere so moral ‘ . . segati in katere so potem no ^ na pohode kot bojna znamenja... di briksenski podložniki i „0. pridružili, P«foživsi ^ pritožbe proti noum ■ gc\vesen ist • » oornik°v' Za so se sposki nam, „das vor nie D staro pravdo" je bilo geslo up ZAHTEVE KMETOV Najprej so se zbrali kmetje iz dovljiške gosposke in izjavili, če j o biti cesarju zvesti, ce jih P pri starih pravicah, ki so J m imeli še za prejšnjega eesarj • so se priključili podložnik1 ce Kranja, Kamnika, Bleda zbralo sc je okoli dvajset tisac nikov . (Dalje prihodnjo soboto.) K slovenski izseljenski nedelji France Gerželj / Dajmo ljudem kruha doma, da jim ne bo treba za njim Na jutrišnjo nedeljo se bodo naše misli pravnim in družabnim redom samo teo- vsaj »oficielno« pomudile pri Slovenkah in Slovencih, ki jih je pot v boju za življenjsko pozicijo zanesla v tujino. Pa še ves naslednji teden je posvečen in namenjen premišljevanju o usodi naše krvi retično jamči enakopravnost. Mimo tega pa tem Slovencem kljub okolnosti, da so si ustvarili v tujini eksistenco, manjka samozavestnega občutka, da namreč poleg svojega eksistenčnega egoizma do- in naših drobnih narodnih udov v tujini. | prinašajo s svojim delom lastni narodni Kako jim prožiti v tujino močne zavesti, i skupnosti svoj delež. V tujini odpade ta kako biti z njimi duhovno in kulturno ’ delež tujemu narodu. In kljub temu je čimbolj povezan, kako jih čimbolj pribli-; izseljenska bilanca pozitivna. Pomisliti žati domačemu ognjišču in narodnim vi- j je treba, kako je bilo v dobi akutne rom, da bodo kljub nevšečnim okolno- agrarne krize v letih 1875. do 1893., ko je stim ostali v duši in srcu sestavni del propadlo na stotine slovenskih gospodar-slovenskega naroda ter ne bodo utonili stev. Z zadnjim kreditom, ki so ga še v tujem svetu? I imeli, so se bili takrat mnogi Slovenci Nešteto sentimentalnih govorov bo, le-! izselili. Nekateri začasno, drugi pa traj-Pi'h in dobrih predavanj, brihtnih predlo- ^ A !1----------- gov, pa tudi nekaj stvarnega dela. Potlej bo teden mimo. Ostali bodo le redki in nesebični idealisti, ki se že leta in leta zalagajo za slovensko izseljeniško vprašanje. Ostale pa bodo tudi slovenske kmetske matere, ki v Beli krajini, na Notranjskem, v Prekmurju in drugod po slovenski zemlji z bolečino v srcu mislijo sleherni dan na svoje sinove, ki jih nikoli ne bodo izbrisale iz srca ter jim bodo do zadnjega diha varovale za kmetsko mizo v kotu poseben prostor, kamor bi mogli sesti, če se vrnejo. Miška Kranjca na pol ciganska in še nedozorela I iza bo leta in leta čakala na potepuškega Lacka. In slovenske družine bodo še poslej, ko že ne bo nobenega upanja več, vodile v evidenci svojega člana, ki ga je pot vrgla v tujino. Ne, daljava in tujina teli vezi ne moreta pretrgati, na dnu bo ostalo se vedno nekaj slovenske krvi. Teh elementarnih notranjih sil tudi skozi več generacij tujina ne more streti kljub neznatni skrbi, ki jo posvečamo slovenskim izseljencem. Slovenci nismo velik in ekspanziven narod, ki bi imel svoje izseljence kot napadalne predstraže za svoje imperialistične cilje. Naša emigracija je eniigraci- no. To je bila doba naših »Amerikancev«. In mnogi so potem iz tujine reševali in rešili kmetijo in svojo družino. Mnogi so si v tujini ustvarili s pridnimi rokami in svojo prirodno inteligenco trdne pozicije, nekateri so tudi izhirali in propadli v službi tujca. Vsekakor pa so zlasti v gospodarskem oziru izseljenci dali svoji domovini velike kapitale, ki pa seveda gospodarskega položaja v domovini niso mogli rešiti. V kolikor je bilo do svetovne vojne izseljenstvo navidezno zelo enostaven in priročen ventil za težko socialno in gospodarsko vprašanje, tako se nam je jela po vojni čedalje bolj zapirati pot v tuji svet. Če izseljenstvo vedno bolj poje njuje, to še ni dokaz, da so se pri nas razmere spremenile ter nudijo večjemu številu prebivalstva eksistenčne možnosti. Problem je_ še nadalje žgoč. Povečano sezonsko izseljenstvo je samo posledica usihajočega trajnega izseljenstva. Razmere so se bistveno izpremenile. Danes ni več tistih, skoraj legendarnih »Amerikancev s širokokrajnimi klobuki ter dolarji, ki so nekaj zalegli. Tudi stricev in tet iz Amerike je čedalje manj. Naše gospodarstvo je z njimi mnogo izgubilo. Pogoji življenjskega obstoja se tuji"0 H dči ^ tujini, nam nujno stopa pr® V lUJUli, liani 11 tl5uw • vprašanje vseh onih tisočev cey, if že rojenih in še ne rojenih cjj0) kašo in še bodo »zreli« za etn« $- ligracM mor pa ne bodo mogli. 9Si^lksiste,,i;c' ma ter se krčevito kopali do ZaSilBa Pritisk bo iz leta v leto silnejs • p^g. sredstva ne bodo mnogo zaje \0 prišl' ti bo treba vse možnosti, da Re- tudi ti tisoči do zaslužka, d pred1' organizirati in po načrtu bo _rOjzV0“' ti celotno slovensko agra:ijub^ , njo. Sentimentalne tožbe o y sld' zemlje in domače grude P® *]je, O*j' venskem kmetijstvu ne b° ^edno . tii. kor koli, naposled sengske platu ^ ho nu«1 jzSe- po. Jifl1 svoje socialno-gospod ^ sč eksistenčne možno.s eba P°. venija, tem manjša bo ^ jj0d ljevanju. Moralne pridi« e|jjte i COTTIO 1 'Ja legle, tu je treba sam°^j^cije. f svečarno vso s jreba Miroslav Tvrš prvi vaditelj soko " žei že takoj ob ustanovitvi češkega Sokola so pričeli razmišljati, kako pritegniti tudi mladenke in žene k telovadbi. Po zdravniku J. Musilu je prevzel žensko telovadbo sam dr. Miroslav Tyrš, ki je v kratki dobi vzgojil kader dobrih vaditeljic ženske sokolske telovadbe. Zene Sokolicc so skrbele za to, da se je v dekliške šole uvedla telovadba in da so sc v novih šolah gradile tudi telovadnice. Že in Slovencem, ki jihjjke z taliteti, po srcu 111 jega materinskega ^ fen tr^So pred 70. leh.sodeS«-®V; almca Zahvala Podpisana Marica Murks se najiskreneje zahvaljujem upravi »V E-čERNIKA« v Mariboru in zavarovalnici »DUNAV«, podružnici v Ljubljani, za točno izplačano zavarovalnino 10.000 din (deset tisoč dinarjev), ki sem jih prejela po svojem tragično preminilem soprogu Hermanu Murksu. V M arib-or u, 28. novembra 1939. Marica Murks Svečane proslave svobode in zedinjenja Praznik Zedinjenja se je v Celju slojno proslavil. Že na predvečer se je ^sto odelo v državne zastave. Sokoljo (jru§tvo Celje-matica je na predve-v Mestnem gledališču priredilo slav-^stno akademijo z bogatim sporedom, ^dališče je bilo nabito polno občinstva. točke akademije so bile lepo izve-jktie. Prireditev je zaključila pesem soških legij, ki jo je pelo vse občinstvo, praznik zjutraj so bile v cerkvah Veroizpovedi svečane službe božje, s> jim prisostvovali zastopniki obla-«fuštev in korporacij ter mnogo ob->a. Šolska mladina je proslavila '“2nik s šolskimi mašami in internimi glavami na šolah. Obe sokolski dru-. Vl sta itneli dopoldanski proslavi v svo-„ telovadnicah z zaobljubo novo pri-^Pivsega članstva. Zvečer je bil v ‘ estnem gledališču slavnostni koncert, J1 Katerem so sodelovala združena celj-pevska društva, godalni kvartet m iaisl ski zbor Glasbene Matice ter vo-h;>, Sodba. Koncert je nudil lep umet-S,C1 užitek. ^AZNIK ZEDINJENJA V SOBOTI Rinjenje je tudi Sobota svečano pra- stopniki vojaških in civilnih oblasti, sokolstva, fantovskega odseka, veteranov, gasilcev in še drugih korporacij in društev. Pred cerkvijo je bila postrojefla čvrsta četa vojaštva. Ob 11. uri je bila sokolska slavnostna seja v »Mladiki«, ki ji je predsedoval dr. Šalamun. Poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je prečital prosvetar Šentjurc, na kar se je izvršila svečana zaobljuba na novo vstopivših članov, ki jih je bilo 34. Pevsko društvo »Železničar« je zapelo nekaj pesmi. Manifestacijo je zaključila himna »Hej Slovani«. Popoldne je bila v Mestnem gledališču sokolska akademija. Dvorana je bila nabito polna. Telovadni spored je bil zelo pester. Občinstvo je tokrat zlasti občudovalo prirodne geste, ki so bile izredno dobro izpeljane. o Telovadna akademija Sokola Pragersko. Kakor vsako leto, tako je ludi letos proslavil 1. december Sokol Pragersko z zelo pestrim sporedom. Po nagovoru staroste Božič Romana so sledile telovadne točke, ld so bile izvajane zelo lepo. Nad vse zanimiva je bila točka višjega moškega naraščaja pod vodstvom Franceta Podgorška. Obisk je bil zelo dober. Sodelovala je tudi železničarska godba pod vodstvom kapelnika Rafaela Svagana. v Četrti požar na Murskem polju im ,VaJa: Na predvečer je bila ob veliki akafzbi. v Sokolskem domu svečana lov.^ia s telovadnimi nastopi. Sode-!W JC tuc*' I10v* Meddruštveni pevski tej ’ katerega, pevovodja g. Grm je^ ob Ponovno dokazal svoje odlične wrn0sti- Na sam praznik je bila vsa V(>r .a v zastavah. V cerkvah vseh treh ie. J^vedi so bile svečane službe bož-Sokolskem domu se je vršila sve-Stf.,,!,2.api'isega novih članov in članic ob Elni -- travnikov udeležbi občinstva In raznih S*otn oblasti ter organizacij. ^ih f a Je tu<^ delegacija Sloven ,. pt°v in dekliških krožkov. Staro- Co <-ladzornik Velnar je prebral poslani-ik 0vaveza SKJ, daljši nagovor na člane • \Wstvo pa je imel ravnatelj trgov- 'I nvo^eza SKJ, daljši nagovor na člane % 11 So’e dr. Maks Kovačič. ^°SLAVA ZEDINJENJA V PTUJU Ser mesto Je svečano proslavilo Ze-ni Prosvetno društvo je v ta na-"iit,0r.riredi!o na predvečer akademijo v & j 'tski dvorani. Priložnostna govora ;!a Pater Mirko Godina in prof. vsk^ so deklamacije in $'°Va „društvo »Cecilija« je zapelo Mjij nsko pesem« in pa »Jugoslavija«. 11'e$l1]/'T1faristi sn mia-mli koračnice. V recitacije. slUŽba KCCrkvi sc vr5ila slavnostna ^ia, ki so se je udeležili za- V četrtek zvečer je razburil ljudi gasilski rog. Zopet je gorelo v Noršincih. V torek zvečer je zgorel skedenj posestnika Zemljiča, v četrtek pa gospodarsko poslopje posestnice Vaupotič Frančiške. Vaupotičeva je sosedinja Zemljičevih. Ogenj je lepo gospodarsko poslopje popolnoma uničil. Rešili so le živino in nekaj vozov. Zgorelo je tudi mnogo sena in slame ter orodja, med drugim tudi dve slamoreznici, mlatilnica in vejni stroj. Vaupotičeva trpi ogromno škodo, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Ljudje so v silnih skrbeh. Še bolj pa je sedaj ljudi razburilo drugo pismo, ki ga je oči-vidno pisal požigalec in ki so ga našli v Iljaševcih. V pismu sporoča požigalec, da bo tudi v Iljaševcih gorelo. V skrbeh so tudi naše gasilske čete, ki nimajo bencina in so torej večinoma pri požarih brez moči. Če bo šlo tako naprej, bodo ljudje prisiljeni zopet postavljati nočne straže, kakor so jih nekoč radi tatov. Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo ©ISfOM 5-cevni popularni super na mesečne obroke od dl! FS 180-— Samoprodaja L LUSICKV Maribor, Koroška cesta it. 11 Anton ifamee, Cela e SPOMENI- ODKRITJE KRALJEVEGA KA V SEVNICI Sevnica je najlepše proslavila praznik Zedinjenja z odkritjem veličastnega kraljevega spomenika. Iz bližnjih in oddaljenejših krajev so prihajali ljudje na ta svečani narodni akt. Kip je delo umetnika akademskega kiparja Pirnata iz Ljubljane. Na svečanosti je bil med odličnimi oblastnimi in društvenimi zastopniki iz cele Slovenije tudi kraljev zastopnik polkovnik Defar iz Celja, ki je po lepih nagovorih odkril monumentalni spomenik. o Občina Spodnja Polskava-Prngersko razglaša, da si morajo delavci, ki še nimajo delavskih knjižic, iste čimprej nabavili v občinski pisarni. Važna seja ptujskega mestnega sveta Ptuj, 2. dec. Pod predsedstvom župana dr. Remca je imel ptujski mestni svet v četrtek svojo redno sejo. Župan je razpravljal o nujnih večjih delih v ptujskem območju, o tozadevnih spomenicah o cestah, bolnišnici in novem mostu, ki so bile predložene banu ob priliki njegovega službenega obiska v Ptuju, dalje o posojilu pri Pokojninskem zavodu za gradnjo otroškega vrtca, o odboru za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije in o podelitvi podpor mestne občine. Računski zaključek za 1938-39 izkazuje 3,140.771 din dohodkov in 3,110.880 din izdatkov. Mestni svet ga je soglasno sprejel. Odobrena so bila nova pravila Mestne hranilnice, po katerih se bo smelo odslej voliti v upravni odbor le omejeno število članov iz mestnega sveta in vlagateljev. Izpremenjena so tudi pravila o odločanju Mestne hranilnice. — Upravni odbor društva »Putnik« je sklenil, da bo zaradi mednarodnih zapletlja-jev prenehal s poslovanjem vseh manjših potovalnih pisarn. Ista usoda bi doletela tudi »Putnik« v Ptuju. Zato je pre- vzela občina jamstvo za ptujsko poslovalnico »Putnika«, ker se ta tudi v zadnjih mesecih ugodno razvija in se je lansko poslovanje zaključilo s čistim dobičkom 1619 din. Mestni svet je priznal krajevne potrebe gostilniškega obrata v Trstenjakovi ulici, ki ga je zaprosila Hutter Ivana. Folknerju Karlu iz Brstja se je dovolilo prevažanje oseb z avtomobilom s čaka-liščern na Florijanskem trgu. Minoritski sambstan v Ptuju je zaprosil mestno občino, da se mu odpiše najemnina za Dijaški dom v znesku po 5 tisoč din letno za 1938-39 in 1939-40, ker ima malo število dijakov in to še večinoma revne. Mestni svet je sklenil, da se najemnina briše do preklica tudi za bodoča leta. Dalje so odobreni stroški 2339 din za revizijo vseh zavarovalnih polic mestne občine po posebnem izvedencu društva »Osiguranička zaštita u Zagrebu«. Zadruga »Prosvetni dom« je zaprosila mestno občino, da ji odstopi brezplačno zemljišče v parku pri minoritskem samostanu, kjer ima izdelan načrt za gradnjo prosvetnega doma. Mestni svet je odobril brezplačen odstop zemljišča pod pogojem, da omenjena zadruga zgradi prosvetni dom v teku 3 let po sklenjenem svetovnem miru. Mestni svet je nadalje odobril, da se za popravilo cerkvenih poslopij sv. Jurija v Ptuju najame kratkoročno posojilo 90.000 din, ki se bo krilo z dokladami 10 odst. v dobi 2 let na neposredne državne davke in jih bodo plačali vsi farani cerkve sv. Jurija. Smrtna nesreča železničarja v Poljčanah Sinoči se je zgodila na poljčanski železniški postaji strašna nesreča, ki je zahtevala smrt 51 let starega železničarja Valentina Prešerna.' Hotel je do trafike in je moral prekoračiti tir. Že je bil sko-ro preko uvoznega tira, ko je nenadoma privozila lokomotiva osebnega vlaka in ga zgrabila. Bil je na mestu mrtev. Parnih za at ni sklad PT1F Maribor Maribor v proslavo našega zedinjenja Obmejni Maribor se je včeraj prebudil v lepo zimsko jutro. Skoraj vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami, vsepovsod je bilo praznično razpoloženje. Maribor je včeraj 21-ič proslavil dan državnega Zedinjenja. V mariborskih cerkvah so bile šolske in druge službe božje v spomin na oni veliki 1. december 1918, ko smo se zedinili v svobodni Jugoslaviji. Že na predvečer so priredile razne narodne organizacije svečane proslave. Mariborski Sokol je imel zelo lepo uspelo akademijo, ki je ob takih prilikah že tradicionalna. 1. decembra je bila v tukajšnji stolnici svečana služba božja, katere so se udeležili vsi zastopniki vojaških, državnih in samoupravnih oblasti in številni Mariborčani. Istočasno so bile cerkvene slovesnosti tudi v pravoslavni kapelici in v evangeljski cerkvi. Po cerkvenem obredu je okrajni načelnik sprejemal čestitke mariborskih odličnikov, ki so se vpisali v posebno knjigo. V vseh šolah so bile tudi prav lepe šolske proslave Zedinjenja. Lepo proslavo so imeli tudi mariborski obrtniki, ki na ta dan proslavijo tudi obrtniški dan. Vse delo je počivalo. Na ulicah je bilo ves dan praznično razpoloženje, ki je trajalo še pozno zvečer. Mariborčanke zahtevajo volivno pravico Včeraj je bil prvi sestanek večine mariborskih ženskih organizacij, na katerem se je ustanovil pripravljalni odbor-, v katerem so posamezne zastopnice vseh ženskih organizacij, ki so se po svojih predstavnicah izjavile, da bodo prožile vso podporo tej pravični zahtevi za dosego ženske volivne pravice. V kratkem času bo sklicano veliko ma-nifestacijsko zborovanje, kjer bodo žene iznesle svoje potrebe in zahteve, da dobijo čimprej splošno, aktivno in pasivno volivno pravico, kar se pravi, da bodo smele voliti in biti voljene. Da bo ta akcija čim širša in složnejša, bo sklican ponovni sestanek v prostorih Jadranske straže v Gregorčičevi ulici 20 dne 2. decembra ob 8. uri zvečer, kamor se vabijo tudi vse ostale ženske organizacije, ki pomotoma ne bi dobile vabila, da pošljejo svoje predstavnice, da stopijo tako v skupno akcijo za žensko volivno pravico. Grajski kino — Nedelo ob pol 11. uri predpoldan matineja Miklavževanje / Sneguljčica In 7 palčkov ____ Največje veselje za naše otroke. — Natančneje na naših plakatih Srednješolski table-teniški turnir Podružnica Ferialnega Saveza na I. drž. real. gimnaziji v Mariboru je priredila v dneh 19.—26. nov. table-teniški turnir, ki so se ga udeležile vse mariborske srednje šole. Turnir je pokazal, da je zanimanje za ping-pong med mariborskim di-jaštvom zelo veliko. Tudi je med dijaštvom mnogo prvovrstnih igralcev. Tekmovanje je dalo naslednje rezultate: Single: 1. Vodeb (trg. akademija), 2 Vrečič (trg. akad.), 3. Veble (I. drž. real.). I. Kocbek (I. drž. real. gimn.). Double: 1. Fatur—Vrečič (trg. akad ), 2. Vodeb—Le- ber (trg. akad.), 3. Pogorelc—Brglez (1. drž. real. gimn.), 4. Podlesnik—Klep (I. drž. real. gimn.)’. /Moštvo sta postavili samo I. drž. real. gimn. (Obrsnelj, Brglez, Podlesnik, Klep, Moran) in trg. akademija (Vrečič, Lebar, Fatur, Kravina, Vodeb). Zmagalo je moštvo I. drž. real. gimn. Cisti dobiček je namenjen za prireditev delovnega tabora v prihodnjih počitnicah. Vsem tvrdkam, ki so pripomogle s praktičnimi darili k uspehu prireditve sc Ferialni Savez najlepše zahvaljuje. MARIBORSKI ŠAHISTI! Danes zvečer je zadnji termin za prijave za božični turnir, ki ga priredi šahovski odsek UJN2B. Prijave sprejema predsednik A. Mišura v kavarni »Central« od 20. do 22. ure. m Pri plezanju se je ponesrečil. Ludvik Lešnik, dijak iz Maribora, je plezal na vrtno ograjo ter se nabodel na kol. Hudo ponesrečenega dečka so prepeljali v bolnišnico. m Sladkosneden vlomilec. V izložbeno okno Helene Valentijeve v Frankopanov! ulici 29 je vlomil neznani moški in odnesel za 160 din čokolade. Vlomilec je razbil tudi veliko šipo in napravil precej škode. m Nesreča v tovarni. V neki tukajšnji tekstilni tovarni je padel tkalski stroj na roko 20 letnega 'tkalca Antona Požarnika ter mu jo zlomil. * Javna licitacija! Pnena|(jfnih pred®e‘ ob 9. uri javna hatacija na] Matov v običajnih prostorih '^Visoki gosti* v %bor^risg« svoj prihod glavar P*J , drugi-.k! fss. se Putnik. Darila se sprejemajo pisarni. _________________________ " Rejska efektna loterija v Mar'b°''" žrebanje jutri 3. decembra P P v Sokolskem domu * Okrožni urad za zavarovanje dela^ v v Ljubljani opozarja na- prej šn jem mesecu dostavlj R. mor# logi zapadli v plačno, P P prejem biti poravnani v osmih cine« f . plačilnega naloga! . ./2varovaiicev ‘ Za varovanje Pr,avicc .f !?, zavaroval"1 pokojnine je potrebno, da so prispevki dejansko plačani- Opo®^' P X£ opozorilo je Proti delodajalcem, ki ne isilDo rtj T>r*icrvpvkov mora urad uvc&iur Lrsn terjavo brez jiredbodnega «iJn0sti, kl nf izvršuje vazne socialne dopuste odlašanja. immkim ..bbuto^SJ »»Mi FENIKSOVIM ZAVAROVANCEM Od merodajne strani srno izvedeli, da je bil 24. nov. t. 1. podpisan v Pragi sporazum s češkimi bankami, po katerem so iste vrnile jugoslovanskemu Feniksu vse dolarske menice, ki so bile založene v PragL Ker je sedaj jugoslov. Feniks v posesti vseh tako zvanih Losingerjevih menic, je v najkrajšem času pričakovati sanacije te družbe. _hm.jj°ko1 *\ Danes zvečer točno * proslava Zedinjenja in zaprisega novega članstva. Bratje in’ sestre v kroju USivo S&l ““kom 1,0 proslavi “ m Najemniki pozor! V nedeljo, 3. de-cempra bo oh 9. uri ustanovni občni zbor »Mavbenc zadruge* pri Povodniku v Jur-čičevi ulici. Kdor hoče imeti v doglednem casu svoj lastni dom, naj pride! Sv. Miki a vi prlnaia: Otroško perilo, nogavic, rokavice, šale, jopce, puloverje itd. A. Hedžet, Maribor m Predslojništvo inestne policije ono-T86- la*tllikc avtomobilov in motoci-danes sl<>pila v veljavo uredba kateri ieVdnavLo!rp>l'skega Pr°mela, po nadaljnje odredbe prepovC- hiut fasebmh potniških avLomo- 8 ure Kršite?! 1 i 11 do Prelika do kaznovali f if ^d° Pl teJ in-edbi strogo po«mtmMtr Z 8l0b° 5000 din iu za' 3 deSSbra^h ”,,-rave“ Prircdi v nedeljo, “lS pom v nedeljo, 3. decembra vr« ^.cem dr. VVankmidler Alfonz Maribor1S'r ,v' škanska ulica 8-III ’ Manbor> Fran&- m Gasilska čela v Studencih javlja da tudi letos obišče sv. Miklavž s svoiim spremstvom njeno dvorano v sobot«J » decembra, ob 8. uri zvečer. Uarik s^ sore' jemajo v gasilskem domu. ' ' 1 to Iz sodne službe. K okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici je bil premeščen sod nik dr. Ivan Dovgan iz Krškega m Diplomiral je na pravni fakulteti u Mamslav Osterc iz Maribora. m Premeščen je jetniški paznik desetar Josip Puhar iz Maribora v jetnišnioo okrožnega sodišča v Murski Soboti, m V Mariboru je preminul g. dr. Fer-2 *t.rižan> notar v pok. Pogreb bo danes ob la. na Pobrežju. N. p. v m.! UUlTtU Ml> aAUUl.lIlCMVlj ******•' m____ ... w M w , J4 ( Priredi v ponedeljek v in otroška zborna deklamacija znane Pe c™™1 tavanje ge. Vere Adle- tofijeve pesmi sideve, soproge ljubljanskega župana, temi „Obraz Amerike mi govori1*. Predavanje bodo spremljale skioptičue slike. ZAHVALA Gospodu Marku Hosnerju, svojemu dobremu šefu sc lem polom name- ščenstvo iskreno ZAHVALJUJE za izdaten dravinjski pribifpk na mesečne plače, s čimer je opelovano dokazal svojo dobrohotno*! in veliko skrb za svoje nameščence. m .Na nocojšnji premieri narodne opere „Lepa Vida" bo navzoč tudi njen skladatelj Risto Savin — general v p. Friderik Sirca. Klobuke, športne iepiee v najnovejših oblikah, srajce, samoveznee, lokavice, vse vrste nogavic A. Hediet. Maribor m Umrl je železniški zvaničnik v pok. g. Gerlič Josip. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. na Pobrežju. N. p. v m.! m Grobnlea-katakomba. Na starem mestnem pokopališču so ugotovili, da je Scher-baumova grobnica zidana v obliki katakombe z 12. etažami za krste. m Lep družabni veder so priredili mariborski planinci v počastitev 70 letnice g. terda Soršaka in v priznanje za njegovo neumorno delo za razvoj planinstva Družabni večer je bil vGajškovi gostilni v Melju. Grič, Osrt, Anto^v * Uslužbenci NabaUjaimn,^^ na Miklavževanje. katero * y s0boto^ prostorih Narodnega Zadružn® ibor 2. dec. Začetek ob 20. uYi.jb]jaiia-M?S • Tiskov zadruga, Ljuj pisaI< je znižala cone svoji pop f raBc ?° ,-dinski knjižni zbirk. zfadin, za ^ za broširan izvod od11- na izvod pa od 16 na 1- dui- novu nf i • Se pred Miklavžem lzade ^ f , ska knjiga Tiskovne..zadruge. vej", šaljive belokrajmsk SleViltjn>L|f ! satelja Lojzeta .Zupanca .*CeDa m : stracijami Maksima Gaspa vs | lx> 28 dinarjev. Prijetno ^ i0 bo v veselje mladim m ^ od •" \ocna lekarniška slusPr Cv * Hotel Mariborski dvor v nedeljo, 3. dec., zvečer Miklavžev večer z domačo zabavo. Miklavževa darila sa sprejemajo pri blagajni. * Kino kavarna — Kino bar. Ljubljenec, mariborske publike, znameniti španski pevec MANUEL DE BIANCHI nastopa zopet, razen njega odličen čarovnik VERDINI. Program, ki ga morate videti! — V torek, 5. dec. Miklavževanje. * Drogerija Kanc Vam nudi tudi za malo denarja lepe darilne kasete raznih parfumerij ! ’ * Odlični jazz — Kuno igra v Grajski kavarni. * Restavracija „frije ribniki1, Kliček* vsako nedeljo jetrnice, krvavice itd. Damsko svileno in maco perilo, pletenine, nogavice, šale itd Vodimo kvalitetno blago, nizke cene. Damska in moška modna trgovina A. Hediet, Maribor, Aleksandrova 9 Glavno zastopstvo zavarovalne zadruge „CROATIA“ se je preselilo na Trg svobode 6. * Miklavževa igra in obdaritev 3. in 5. decembra ob 16. Sokolski dom. Predprodaja vstopnic Putnik. ’ Miklavžev večer z varietejskim sporedom v Veliki kavarni v torek, 5. decembra. * Miklavž daruje letos praktično, zato cenjsKc iu slaščične Trža- rnis*ii o—. Sy. .t- )e. : Lekarna pr1 IenSK» >1 ‘>0-05; “ tj lavni irg ~i nalni film. in mojstrski k ~ nalni „Cmi šerif-1. „Lrm seru . *. sva ♦ Zvočni kino Pobrežje- ^ d volucijo‘:. 1. dec. ob 19- > in 3. dec. ob lo., 17- u1 Mariborsko g/od»,'S * epa vid‘-' Sobota, 2. decembra, ob - Premiera. _ _ . Navih^ceiJe- 1 c»fo^203VOHtovČl.ffl«“' njič. Ponedeljek bo nakupil svoje špecerijske in slašč potrebščine v trgovini Milka Zupan, T ška cesta 16. Halo! Obiščite kavarno ,.Promenada". Vsako sredo, soboto in nedeljo izvrstna guljaževa, juha, prave kranjske klobase, specialni sendviči in odličen rizling. Poizkusite! T«*, 1 Ul CHj 'J ') ' | Vsebina opere ki JlD ^’vs na gledaliških , lepak n, perah mnogim nerazumljiva, jg^pr, nnic Hntjniani na odru go^ ^ opis dogajanj na d °Harfa pri »Lep* ^jfVudi marl harfi g. Lukež. Jugoslavijo so ustvarile pridne roke delavce* Lepa prvodecembrska proslava studenške Ljudske univerie ter ^ Kakor vsako leto, je tudi letos studenška Ljudska univerza na dostojen in prisrčen način proslavila obletnico našega zedinjenja. K prireditvi v četrtek zvečer se je zbralo v dvorano Ljudske univerze toliko ljudi, kolikor jih še menda ta dvorana ne pomni. Pred običajnim predavanjem je bila prvodecembrska proslava. Šolski upravitelj g. K on 11 e r je komentiral serijo podob iz svetovne vojne, ki so prikazale navzočim borbo Srbije z Avstrijo ter njeno tragedijo preko albanskih gora. lako je bilo uvodno predavanje tiha počastitev vseh onih, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino ter za njeno pa tudi našo svobodo. Sledil je tamburaški nastop ljudskošolske dece pod vodstvom g. V i h e r j a, nastop otroškega pevskega zbora z malimi har- i uurezju. 1\ . p. v m.! v -mv.Sa »uuia o uiailllll Iiar- m Ljudska univerza. Zveza akademsko nK>nikarjj pod vodstvom g. Mohorka. iOI)r3^cnill žaii 1^*1^i v nnnprfp.1 ipIv v iti —_- i*\ »Za svobodo«. Po tej prisrčni prvodccembrski pro- slavi je nastopil na odru mestni turistični referent g. Ludvik Zorzut, ki je na kratko in jedrnato razložil zgodovino POHORSKI PESNIK L. ZORZUT Slovencev, Hrvatov vseh trek »arotov vatelj P ^ zedinjenje. Nato je P g0Siavije* lfrf v Koroško in Studenci. Vse preda M dj ne podobe so os , navz^^paH smotrno izbiro tned ni Jugoslavija se 2orzut<0 zszjsitA&jieS predavanje z. r0ke videli, so «stvarl,^ nan' H vansklh delavcev*^,,, ^ ko posti Jugoslovan* in slava vsem J Zapisati je ^ -Qg]a ska univerza n ,jiljenja- način proslaviti zeU1 da ;ti^e11fiS*1 & tia J Hunootu ane 2. Ali. Iy3y. »V e č e r n i k« Sran 7. Prrodopisna kramljanja Tudi peč je nevarna reč Dr. Stanko Bevk / Razne vrste strupenih pitnov — Strupi v zdravilstvu Zima je pritisnila z mrazom. Kotli cenilnih kurjav goltajo premog, peči Meščanskih stanovanjih požirajo polena, V ^.eJeznili gašperčkih revežev pa ližejo J^žni plamenčki dračje in drugo gor-.vo drobnjavo. Povsod gori. Ogljik ku-^lva se spaja z zrakovim kisikom, kar Piosča blagodejno toploto. Pri gorenju ostajajo razni plini, med njimi tudi ne-arni ogljikov oksid, zlasti takrat, če do goriva ne dostopa dovolj zraka, oziroma Dl- a °sljikov oksid je jako strupen v peči ne zgori, odnosno ne od-y., skozi dimnik na prosto, se more raziti v stanovanju in povzročiti zla za- strupljenja. ZASTRUPLJENJA IZ PEČI To se posebno dogaja, če zapremo odhodno cev peči, preden je vse kurivo ^Polnoma pogorelo. Vdihani ogljikov sid se spoji z barvilom rdečih krvnih lesc> ki poslej ne morejo privzemati ,a obnovo krvi potrebnega kisika iz zra-a> Zato nastopi glavobol, utrujenost, Zavest in končno smrt, če ni pravo-pomoči. Sveži zrak, čisti kisik, dihanje in vbrizg posebnih zdra-JDormosal) rešijo zastrupljenca, ako svMii^Pozno. Ogljikov oksid je tudi v ln«m plinu, in sicer navadno okoli ' 04s*. Ker povzroči smrt, če vdihavali0 Zrak s primesjo le 0.4 odst. oglilko-oksida, zadostuje torej že 5 odst. svetilnega plina z zrakom, da se kupimo. Nevarnost zastrupljenja s ^etilnim plinom je manjša zaradi tega, ^r ima ta plin močan svojstven duh, ki % izda uhajanje plina iz pokvarjene ^ ali premalo tesno zapirajoče pipe. NEVARNI STRUPENI PLINI j.^znanao še več plinov, ki so še ve-$9 bolj strupeni kakor ogljikov oksid, ^katere so porabili v pretekli svetovni druge potrebujejo v kemičnih to-in predelavo in izdelavo poseb-J>ikalij, nekatere pa tudi za des-Ss ffh stanovanj in uničevanje mrče-temi je najbolj znana clano-vo-kislina ali cianin, kakor se na j g imenuje v trgovini. Prav za prav čt Cla^m tekočina, ki pa takoj izhlapi, 2Je v odprti posodi. Lovcem je ta strup (L1? 2a zastrupljanje zveri, zlasti lisic. Iffli v se v majhnih steklenih kapsulah- Se vtikajo v vabo. čim zver, po-ijj °lvŠi vabo, stre kapsulo, že omahne dob-sme v nekaj sekundah. Cianin pri-,JVa*> umetno, nahaja se pa tudi v pri-$t; ’ * sicer v koščicah češenj, sliv, zla-ki]jPa fenkih mandeljnov. 65 jederc ta-Vju. andeljnov usmrti človeka. Za zdraha kamene izluščijo cianin iz ^aiiv! e češnje, ki jo gojijo v toplejših Hiqx na veliko v ta namen. Cianin je 1? j.J^ strupen; en gram more usmrtiti \ ?rt:,.nastopi zaradi zadušenja stanič-ifj t,a ta s^up učinkuje na kri tako, more oddati kisika. Kri zastrup-^VrvJ -s c*anmom je zato tudi v žilah ^cah jasnordeča. Ker cianin brž v4tn 2 njim zastrupljene živali ni ne-°dirati, kakor je to pri strihninu. strupa kurare niso povsem znane, sicer pa so pri različnih plemenih različne. Najbolj učinkovit je kurarin, ki omrtvi živce, da preneha vsako delovanje mišic. Zlasti hitro usmrti kurare toplokrvne živali; živali, ki imajo nestalno toplo kri, dihajo mnogo tudi s kožo, zato se počasneje zaduše. Kurare se uniči v želodčni kislini, zato Indijanci brez zlih posledic jedo z zastrupljenimi puščicami uplenjene živali. STRUPENE RASTLINE V vročiti pokrajinah raste mnogo strupenih rastlin, ki rabijo v najmanjših količinah v zdravilstvu. Omenjamo samo strofantin, ki se daje za tek v množinah ene četrtinke miligrama. Pa tudi pri nas je precej jako strupenih rastlin, ki so v rokah zdravnika obenem zdravilne. Jako znani sta norica ali volčja češnja in njena bližnja sorodnica kranjska bunika ati volčič. Njun strup iz plodov, atropin, širi v najmanjših množinah očesno zenico. Že dve desettisočinki grama atropina, raztopljenega v vodi, izprožita reakcijo v šareničnih mišicah, da raztegnejo zenico. Na te mišice deluje strup, najsi ga vbrizgamo v oko ali použijemo. Tudi na izrezano oko ima isti učinek. Norica spada v rastlinsko družino razhudnikov, ki so skoraj vsi strupeni. Najbolj znani razhudniki so: kristavec ali svinjska dušica, zobnik ali blen, pasje zelišče, gren-koslad i. dr. TUDI TOBAK, KROMPIR IN PARADIŽNIKI SO RAZHUDNIKI Strupene raztopine imajo tudi še nekatere druge rastlinske družine, n. pr. gobe, ljubika, strupena ločika itd., vsem pa prednjači jesenski podlesek, rdeči na-prstec, prava preobjeda, velika trobelika in pikasti mišjak. Podleskovo seme vsebuje strup kolhicin, ki se po svojem učinku loči od drugih strupov v tem, da prične delovati šele nekaj ur po zaužitju. Kolhicin povzroči hudo drisko, bruhanje, dušenje in krvav seč in tudi smrt z ohromitvijo dihalnega centra. Iz listov na-prstca pridelujejo digitalin, ki je zelo važno zdravilno sredstvo za srčne bolezni. Po digitalinu deluje srce krepkeje, zlasti pri krčenju; preveč tega sredstva pa ustavi srce. SOKRAT JE PIL MIŠJAK Posebno močan strup je akonitin, ki se nahaja v listih in zlasti v gomoljih preobjede. Komaj viden prašek nekaj tisočink grama umori dorasiega človeka v najkrajšem času. Zastrupljenca zgrabijo krči, ki mu na mah ustavijo dihanje. Raz-telesenje ne pokaže nikakih znakov zastrupljenja. Velika trobentica ima v otrovni korenini strup cikutoksin. Soroden strup je koniin iz pikastega miš-jaka, ki so ga stari Orki uporabljali za usmrtitev zločincev. Tudi Sokrat je moral piti strup iz mišjaka. Koniin povzroči pred smrtjo najprej otrplost nog; brezčutnost se širi potem ob polni zavesti zastrupljenca proti srcu, odnosno dihalnim mišicam, dokler ne nastopi nezavest in smrt. Tako delovanje tega strupa pri Sokratu je opisal Platon in s poskusi do 250 mg so pogumni znanstveniki na sebi dognali, da ustreza popis resnici. DRESIRANE TATICE KOKOŠI V Celovcu so pogosto izginjale kokoši iz kurnikov. Toda, kune so proti svojemu običaju kokoši tudi odnesle. Navadno žrtvi le izpijejo kri. Uganko je rešilo naključje. Ko so orožniki preiskavali brlog ciganske tolpe, so našli pri njih razen dresiranih kun tudi mrtve kokoši, ki so jih cigani prodajali v mestu. SUROVINE V DONBASU Donski bazen obsega 300.000 km5 (Jugoslavija 348.000 km2) in sega od Kijeva do Volge ter od Kurska do Kavkaza. Rezerve Donbasa so ocenili 1928 na 69,72 milijarde ton, 1937 jih je bilo že 88.87 milijarde ton. Rostovski revir je bil ocenjen 1928 na 13,72, 1937 že na 21 milijard ton. Rezerve antracitnega rudnika Raz-dovski in Sajlski znašajo 2 milijardi ton. Zemeljski plin med Slubokajo in Tara-sovko vsebuje helij, ki ga ne manjka tudi drugod. 40 kitov vrže morje na angleško obalo vsako leto. Po nekem posebnem zakonu so ti kiti last Britskega muzeja v Londonu. 10 m padavin imajo ponekod v Indiji. Nasprotno so pa kraji, kjer leta in leta ne pade kaplja dežja. NE UBIJAJ S STRIHNINOM! ■r°DskV**n Pridobivajo iz semen nekih io v 111 grmov in dreves. Semena ima-■e v rgpvini naziv vranje oči. Prodaja k j plinih kristalčkih, ki so bele barvit j Jako grenkega okusa. Njegov uči-NiČe 1)0 m«ožini, ki jo zaužijemo, jako '%e n> Ena tisočinka grama ustavi bo-po°stri vse čute; že 5 mg pa W na mali strašne bolečine v mi- v;8r< Hi ^ora gr°zen strah ter silne krče, kar žav ra.2astruP1jenec Prenašati pri poletu d,eysti’ dokler ga — često po dalj-Ve ga . ,v . ne odreši smrt. Kdor to Xt>uVima le mal° srca’ ne bo več živali s strihninom . Slr., sTRUP INDIJANCEV i e imU keir|ično slične strupe vse-Si J*11' strup kurare, ki z njim Indi->1- s]J?trui)'j0 svoje strelice. Zadeta ^ eibairaj Oporna otrpne, ker zajame / Je tvoja žena še vedno tako ljubka kakor je bila pred desetimi leti? — Naravno! Samo več časa ji je zdaj treba za to... Sto let rojstva Emila Škode Emil škoda se je rodil v Plznju 18. novembra 1839. Bil je potomec stare rodbine, ki je prišla v mesto iz okoliške vasi Letkova. Mla-dost je preživel Emil v Plznju in Hebu. Strojništva se je izučil na visoki šoli v Pragi in v Karlsruhe. Nekaj let je delal kot inženir pri tvrdki Richard Hartmann v Kamenici in Brem-merhavnu. Leta 1866 je stopil v Plznju v službo pri grofu Waldsteinu v njegovi strojarni, kjer je delalo 30 delavcev. Leta 1869 je postal Emil lastnik te delavnice in zaposlil petkrat' več delavcev. Izum parnega stroia je znal Škoda dobro izkoristiti. Izdeloval je stroje za domače potrebe, pa tudi za tujino. Naj- raznovrstnejše tovarne je zalagala Ško-dova tovarna s parnimi stroji, posebne uspehe je žela v Rusiji, kjer je v Kijevu odprla svojo podružnico. Leta 1890 je začela Škodova tovarna izdelovati topove. Podjetje je raslo in 1. 1899 postalo delniška družba, v katerem je bil Škoda predsednik, glavni ravnatelj ■in delničar. Umrl je 1900. Emil Škoda se je brigal tudi za nameščence in njihovi socialne dobrine. Dal jim je bolniško blagajno in pokojninsko zavarovanje. Danes je njegovo delo ogromno velepodjetje z več deset tisoč delavci. Znanstvena odprava v Tihi ocean Pod vodstvom Gilberta Grosvenorsa, predsednika ameriške nacionalne geografske družbe je odplula v Tihi ocean znanstvena oceanografska odprava, ki bo imela dve leti opravka na ogromni površini, da razkrije še nedognane izsledke s tega morja. Tihi ocean je na dnu poln jarkov, ima celo vrsto potresnih ognjišč, ki jih bodo s pomočjo najmodernejših priprav in merilnih uteži izmerili. Ladja ima svoje lastno letalo. Tihi ocean ima močne morske struje, ne pozna pa. ledenih gor kakor Atlantik, ki bi priplule tako nizko. Morje je namreč neobičajno toplo, še v globini 1000 m so izmerili nad 5° C. Celo 4000 m globoko je bilo 1—2° C nad ničlo! Tihi ocean je manj slan kakor so druga morja, njegova največja globina meri 10.793 m pri Filipinih. Prvič je ocean obiadral Magalhcn 1. 1520. Prepir zaradi »apostola dežja" V Argentini so imeli senzacijo z možem Vciarjem, ki je hotel s posebnim izumom regulirati dež v krajih, kjer je malo padavin. Kmetom je obljubljal, da bo v 50 ui ah začel padati dež. Letošnje poletje je severno Argentino zajela huda suša. Nekega dne se je pojavil Velar s svojo čudežno pripravo, nič večjo od radijskega aparata v Pinto, v suhem okraju province Santiago del Estero. Napovedal je ljudem, da bo čez 50 ur žu deževalo. Dejal je, da bo s svojim aparatom izpremenil severni veter v vzhodnega, ta pa bo prinesel vlago in dež. Ljudje so zijali, še preden je minilo 50 ur je res jelo deževati. Enajst ur je curljalo izpod neba in to na površini okrog 100 km5. Velar je postal za kmete »apostol dežja«, v revnih krajih so videli v njem nebeškega poslanca. Posebna komisija je pregledala njegovo napravo in ugotovila, da je mož le prebrisan, poznavajoč prirodne okoliščine, kdaj bo deževalo, zavaja ljudi v zmoto, češ da on prikliče padavine. Kmetje pa nočejo o tem nič vedeti, jasno jim je, da je Velar čudodelnik ... — Poglej, ženkica, pomlad jc tako liokai Krasnega. Človek se počuti svežega in krepkega, da z lahkoto ustvarja. — Da, možieek moj, prav zdai padlo v glavo, kolikokrat sem te sila, da že vendar enkrat stopiš k zobozdravniku ... mi je že pro- Negospodarsko kleščenie drevja je škodljivo Kdor se je vozil po krški Liki v Dalmacijo, je ob progi opazil drevje, katerega gola debla in le redke veje so štrlele kvišku. Pokrajina je imela videz, kakor da je komaj prestala hudo kanonado topov. Tam primanjkuje hrane za živino in revni kmetje oklestijo zelenje z drevja za krmo. Tudi v našem alpskem svetu klestijo kmetje ponekod drevje. Eni za hrano, drugi za steljo. Posestniki blizu mest oklestijo smrekovo mladovje, zato da se obvarujejo tatvin božičnih drevesc. Mnogi so pa še vedno napačnega mnenja, da bo drevo prej zraslo, če ga malo oklestijo. Takšno poškodovanje mladega drevja je pa negospodarsko in po zakonu kaznivo. Kruto okleščeno drevo je fiziološko ogroženo in tehnološko izkvarjeno, ugotavlja v »Gozdarskem vestniku« Lojze Mušič. Načenja se gniloba, drevo postane votličavo in leglo za lubadarja, če je mladovje pregosto zaraščeno, ga moramo redčiti tako, da odbiramo zaostala drevesca. Kdor pa klesti mladi gozd namesto da bi ga redčil, jemlje drevju prepotrebno stvarjanje krošenj, sonce, veter in plevel imajo dostop, gozd je izgubljen. V planinah nabiraj grmovje za steljo, ne klesti smrek! Iglavci so slaba stelja, leskovje in praprot pa gnijeta okrog. Tre- ba je vedeti, da je 1 kg slame za steljo toliko vreden kakor 2 kg bukovega iistja ali 3.3 kg borovih, pa 2.85 kg smrekovih iglic, 1.25 kg mahu, ali 4 kg resja. Največ gnojilne snovi ima praprot, 0.62 kg pnaproti da gnojilno vrednost 1 kg slame! Komur primanjkuje stelje, naj jo skuša dobiti pri sosedih. Klesti pa naj le staro drevje, ki je itak namenjeno za poseko. Nikoli pa ne klesti preko dve tretjini krošnje! Mlade veje in vejice puščaj tudi na starem drevju. Klestiti se sme samo od avgusta do kraja marca, izvzemši hude zime. Semenska drevesca (semenjaki) se pa sploh ne smejo oklestiti. Ženski kotiček Previdnosti ni nikoli preveč Vedno je bilo in vedno bo tako, da si prostor na zemlji dele dobri in slabi. Slabi nanašajo človeštvu vedno zlo. Zato ni nikoli odveč, če je človek ob vsakem svojem koraku previden, dvojno previden. Posebno za ženske ni previdnosti nikoli dovolj. Razni temni elementi, ki se skušaio okoristiti na račun drugih, si posebno radi izbirajo za svoje žrtve ženske, računajoč na njihovo večjo zbeganost v neprijetnem položaju in manjšo odpornost v slučaju potrebe. V meščanskih domovih so preko dneva doma večinoma ženske. Možje so v službi, otroci v šoli. Sredi mestnega vrveža je takšna ženska vedno izpostavljena kakšni nevarnosti, kajti kakor nesreča, tudi zloba nikoli ne počiva. Ko gre na trg ali po drugem opravku v mesto, naj vrata skrbno zaklene, da ne bo razočarana, ko se vrne. Še skrbneje pa se naj zaklepa, ko je doma, ker takrat ni v nevarnosti samo njeno imetje, temveč tudi ona sama. Ob neprestanem trkanju in zvonjenju naj bo silno previdna. Ako je sama, naj ne odpira komurkoli. Ako nima na vratih okenca, skozi katero bi lahko videla trkajočega, naj se skuša z njim poprej pogovoriti. Znanca bo takoj spoznala, sumljivemu človeku pa naj ne odpira. Če pa že odpre, naj bo zelo previdna. Spuščati ne sme v stanovanje oseb, iz katerih govora ni jasno razvidno, kdo in kaj so ter kaj hočejo. Ne sprejema naj delavcev, ki se ponujajo za to ali ono delo v stanovanju. Naroči jih naj za oni čas, ko bo doma ("fužina. Če se ne vrne, bo že to delni dokaz, da ni imel dobrih namenov. Nad vse previdne pa morajo biti one gospodinje, ki sprejemajo podnajemnike. Razne oglase lahko izkoristijo različni lopovi, ki se informirajo, kdaj je gospodinja sama doma. Pod pretvezo da išče sobo se tak pridanič vrine v stanovanje, zaprosi gospodinjo za kozarec vode ter v svoji priučeni spretnosti medtem pretipa par predalov. Ne sprejemaj torej tozadevnih strank nikoli, kadar si sama. Previdnost je mati vseh čednosti, a pogosto tudi mati modrosti. fSe zanemarjajte svojega obraza To velja predvsem za one ženske, ki se šminkajo in pudrajo. Odvajati koga od šminkanja in pudranja bi bilo menda brezplodno delo, pač pa bo menda vsa-:>a uvidela, da koža lica vsled teg zelo trpi, in je radi tega potrebno skrbno negovanje, sicer lice predčasno uvene in ostari. Pozimi se mnogo več šminkamo nego poleti. Poleti se bavimo mnogo s kopanjem in raznimi športi, kjer bi šminkanje ne imelo nikakega smisla, pač pa izpostavljamo lice dobrodejnim vplivom sonca in zraka. Pozimi pa nastopa doba Plesov, raznih drugih prireditev in kavarniškega sedenja, odpade pa gibanje na svežem zraku, pogosto pa biča lice ostra burja^. Jasno je torej, da lice pozimi mnogo več trpi, da mora torej negova- nje biti mnogo večje, če nočemo na pomlad spoznati, da smo preko zime vidno ostarele. Najprej bodi povedano, da se lahko tudi pri zimskem šminkanju držimo neke meje. Dovolj je, če je lice pod to masko po večerih in na ulici, toda doma naj bo lice čisto in vse do odhoda z doma izdatno obloženo s kakšno vitaminsko kremo. Seveda, mnogim se zdi preveč dela s tem, da bi se vsakikrat, ko zapu-ste dom znova šminkale, toda potem naj posledice prepuste same sebi. Katera pa hoče ostati dalje časa mlada in lepa, bo takoj po prihodu domov lice temeljito umila ter ga namazala s kremo. Razen tega bo licu na ljubo žrtvovala vsaj vsak tretji večer ter ostala doma in se temeljito naspala. S telovadbo do smuka Smučanje je lep šport, toda kakor je tako je naporen. Le utrjeno in od-porno telo se lahko bavi z njim. Neutrjeno telo lahko podleže vsled premale odpornosti prehladom in raznim drugim obolenjem, ki se pojavijo kot posledica izčrpanosti. Razen tega pa smučanje tudi ni v zabavo, če nas že vsak malenkosten napor preveč utrudi. Skratka, telo je treba čimprej in čim bolj utrditi. Sedaj, ko živimo v najlepši MARIJ SKALAN: nadi, da nas bo letošnja zima obdarila z bogato snežno odejo, in ko, kakor iz-gleda, nismo več daleč od tega, je čas, da se lotimo smotrne telovadbe, ki nam bo dala potrebno moč in odpornost. Največ trpe pri smučanju noge. Slednja mišica je prizadeta. Ako ste se že smučali, se gotovo spominjate, v kakšni napetosti so noge, ko drvite po bregu navzdol, posebno ako morate paziti, da peljejo smuči v nekem točno začrtanem R A MAS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI »Jora!« je vzkliknil Mahabali in jo prijel za obe roki. »Ti mi nekaj prikrivaš.« »Pusti me na miru in me ne muči!« je odgovorila mrzlo ter mu odtegnila roki. Mahabali se je vznemiril. S silo prikrivana velika ljubosumnost ga je tedaj tako obvladala, da je nenadoma bruhnilo iz njega z vso nezadrževano silo: »Ne prikrivaj mi ničesar! Vse 'vetn. Tare te obup po izgubljeni prepovedani ljubezni.« »Izgubljeni ljubezni?« je vzkliknila Jora in se na pol presenečeno in na pol prestrašeno ozrla v njegove divje, plameneče oči. »Mar misliš, da ne vem, da si se naskrivaj sešla v parku z Ramasom? Mar misliš, da ne vem, kaj se je med vama pletlo? Vse, o, vse vem, še predobro vem. Ali mi to lahko utajiš?« »čemu bi ti tajila, ako že veš?« je odgovorila Jora. »Torej vse je res? Ti ljubiš tega ničvredneža, tega zločinca, tega...« »Prepovedujem ti govoriti tako o njem!« Jora se je vzravnala, mu drzno pogledala v oči in vsa zardela od jeze 25 pravcu. Po tri do štiristometrski takšni progi vam bodo noge odpovedale in se tresle kot šiba na vodi. Vsem tem neprijetnostim se izognemo, če pričnemo takoj z vajami. Prve dni boste čutili boleče posledice napenjanja mišic, toda kmalu bo bolje in postali boste odporni. Istotako utrdite roke in sploh vse telo. Vaje pa ne smejo biti zgolj zapravljanje časa, temveč takšne, da imamo od njih res neko korist. Dobre bodo tedaj, če boste čutili po izvajanju lahne bolečine in neko prijetno utrujenost. Torej na delo! Smuk. Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev,niti požiranja krogijic In ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte 2 nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom 30 LETI •tiJHiUD [Cii h y vtsfi lekirnah in užaljenosti. »Prepoveduješ? Meni? Svojemu zaročencu?« »Od te minute dalje ni med nama nobenih vezi več!« je kriknila. »Nisem te ljubila niti en sam trenutek. Bil si mi neljub od vsega začetka, in če sem govorila s teboj, sem storila to samo očetu na ljubo, ki te mi je vsiljeval kakor ničvredno blago. Sedaj te sovražim, da, sovražim, sovražim!« Pusti me na miru!« »Torej te še vedno ni minila norost! Se vedno noriš za zločincem...« »Prepovedala sem ti tako govoriti o Ramasu!« ga je še odločneje prekinila Jora. »1 ega mi ne moreš prepovedati nikoli. Ramas Indor je sin zločinskih prednikov, sin morilcev, ki so stregli celo tvojemu lastnemu očetu po življenju.« »Lažeš!« je kriknila dekle. »Potem vprašaj očeta!« je odvrnil cinično Mahabali. »Saj ti ne prepovedujem, da ga ljubiš. O, če želiš, ga še lahko ljubiš, toda njegova ne boš nikoli, to tl prisegam!« »Če ne bom njegova, tudi tvoja ne Kuhinja Jcčinenekova juha z gobami. Zakuhaj v 3 1 vrele vode 1/4 1 ječmenčka. Ko je vrelo pol ure, odlij vodo ter zalij z vrelo zelenjavno juho ali slano vodo. Prideni še drobno sesekljanega zelenega peteršilja, timeza in česna ter pusti vreti 2 uri. Medtem deni v kozico 2 žlici presnega masla ali masti ,potem sesekljane čebule, peščico poparjenih, ožetih, drobno sesekljanih gob in žlico- moke. Ko zarumeni, zalij z ječmenčkovo vodo ter vse skupaj zlij k ječmenčku; ko nekaj časa vre, je gotovo. Zvita ledvična pečenka. Vzemi 2 kg ledvične pečenke, odstrani ledvico, potegni kosti, položi jih v ponev ali kozico, v kateri boš pekla pečenko. Meso nadrgni s soljo in ga deni vstran za nekaj časa. Medtem pa sesekljaj drobno košček čebule, zelenega peteršilja, košček prekajene slanine, 2 osnaženi sardeli in 3—4 osna-žene gobe. Vse to deni v kozico, ko se je v njej spenila žlica presnega masla, da se malo prepraži. Zdaj vzemi meso, ga še prereži in potolci kolikor moreš tanko, ne da bi ga strgala, namaži ga po notranji strani s pripravljeno zmesjo, zavij ga trdo skupaj, poveži ga z motvozom, položi na kosti, polij z vročo mastjo in peci kakor vsako drugo pečenko. Ko je že skoraj pečeno, odlij mast, prideni košček presnega masla in, če treba, malo juhe. Zrezano pečenko polij s sokom in daj na mizo. Rezančni kuh. Iz 2 rumenjakov ali iz drobnega celega jajca in moke naredi testo za rezance, tanko ga razvaljaj ter zreži na tanke rezance. Kuhaj jih gosto na dobro 3/i 1 mleka. Nato vmešaj 7 dkg presnega masla ,5 rumenjakov ,vaniljevega in še 7 drugega sladkorja, mrzle rezance in od 4 beljakov trd sneg; namaži primeren model z maslom in ga potresi z moko, deni vanj kuh in ga speci. Predno daš peči, vmešaj še nekoliko rozin. Mandeljnovi koščki. Mešaj, da dobro naraste, 4 rumenjake, 14 dkg sladkorja in malo limonove lupine. Potem naredi trd sneg ter ga rahlo primešaj s 7 dkg drobno zrezanih mandeljnov in 7 dkg moke. Zdaj namaži testo na s presnim maslom namazano ter z moko potreseno pločevino pol prsta na debelo in počasi peči. Medtem naredi iz 3 beljakov sneg, zamešaj vanj 10 dkg sladkorja in malo limonovega soka. Namaži ta sneg na pečeno testo ter potresi pto vrhu z mandeljni, zrezanimi na listke ,in sladkorjem. Deni še malo bom, to ti jaz prisegam. Sicer pa ti ničesar ne verujem.« »Potem se prepričaj! Svetoval sem ti to že prej.« »Izvedeti hočem od njega samega.« Obrnila se je vstran in že hotela oditi, ko se je spomnila, da ne ve, kje bi našla Ramasa. Zato je vprašala ostro: »Kje je Ramas?« »Poišči ga!« Mahabali se je pri tem sovražno in zlohotno zakrohotal. »Iskala sem ga, a ga ni nikjer.« »Potem se je pač vdrl v zemljo.« »Kaj se mu je zgodilo?« je vzkliknila Jora v temni slutnji, da ga je morda Mahabali ali celo njen oče spravil s pota, da se z njim ne bi več sešla. »Tega ne vem.« »Lažeš. Veš, pa nočeš povedati. Kje je?« »Prisegam ti, da ne vem. Toda izključeno ni, da se je sam prostovoljno poslovil od življenja, ko je Izvedel, kdo in kaj so bili njegovi predniki in da ne bo smel nikoli več govoriti s teboj.« »Kdo mu je to prepovedal®« »Tvoj oče.« »Kdaj?« »Takoj po vajinem snidenju v parku.« »Ali ga od tedaj nisi več videl?« »Ne.« »Moj Bog!« Jora se je z obema rokama zagrabila SHH mlada JUTTA FREYBE in nadobudna igralka v pečico, da bledo zarumeni; pote® * reži na poševne koscKe. Mešana linška torta. snega masla 1 jajce m lupijenib goma dodeni 14 dkg »pr« zrezanih mandeljnov te ; ro<# 28 dkg moke. Vse to demvtn ^ peci počasi v srednji vroammelad0 ter namaži vmes in po *| jo prelij z belim ledom. skuhaj n jii. ' Kašnata juha. Dobro speri m A slane vode 34 1 prosene kaše. Na žlica®* cah masti s čebulo, peters. em » me J moke rumeno prežganje, zafcvaj^ je g% šanjem s kašno vodo ter stres . ajeronfc . v lonec h kaši. Pnden. malo ^ Ko * še dobro prevre, je juha go seseM boljšek lahko pridenes malo dr s) |oiii svinjine ali priliješ juhe, v p SVSladko zelje. Osnaži zeljnate ^’ 0peflj na široke rezance (storčke ods kr?pu, P vodi, popari ter kuhaj v. Xnne- ko Je-ia aB kuhi pa deni vmes malo kU ’ a mas j|t no, odcedi. Potem razgrej Pjestm masti, deni noter drobno z n3fcd zelenega peteršilja. malo tnok^P o(er dortimeno prežganje; dem P 1 ,g t in če hočeš, tudi en kuhan in za|jj pir; premešaj, osoli in P°Pr.„0toV°-juho ali kropom. Ko prevre, ] Praktični nasveti . Kako čistiš klavirjevc Wfe je P ve tipke, ki so porumen ^le odrgniti z vato, namočeno vato, jih nato odrgneš še s suno -jU®! kakor sneg. ... do Me ^ Zeljne glave se ohraniP d® 'drt# če jih zložiš na rušo tak ^ga ^ zgoraj in da se ne doUkaj ^jStiS Kako čisllS škafe,. ban* orem° banje itd. iz pločevine®® sej £ s solno kislino. Pri ]prcdPflfrd^ zgodi, da kane kapljica posta® jjjsli? obleko. Rjavo blago s0^#0'’1 kamor je kanila kaP^f s s* # Ako pomočiš tak minusi. L cvetom, izgine v nekoh^ pe. * ie za tr Y„ «3» ■,<« govoril. V Mani maščeva dila želja, da * * nj0 tak^fc % onemoglim m P sro® ijut^ ^ biljem, ki ii i« ”^a“So **•>*. tereea je 0T!a ® vso s 1 leje hrepenela po ni <„gaia vse 0, M bi ji lahko t # Iti tes,"imi' SŽen iri!» je Ramas, je vzn Spomni*® v Maribor« 'dne 2. XI!. 193° »V e č e r n! Im Stran 9. 1. šahovnica ¥ iyen©s Air©gy Posamezna moštva, ki so nastopila na sve-,°'n> olimpiadi v Buenos Airesu, so imela na • šahovnici svojo najboljšo, zvezdo, od čije *-‘h -la ‘'e Prccei zaviselo razpoloženje ostalih 1 cli igralcev moštva. Nekatere države so imele ,'a 1. šahovnici velemojstre, Francija n. pr. * svetovnega prvaka dr. Aljehina. Rezultat ,';c'vtev je našim čitateljem znan, zanimiv pa tudi rezultat 1. šahovnice. Tu so namreč iih ateri ,velcmojstri precej »popustili« ter so -11 prehiteli drugi, manj znani oz. šibkejši. Postevajoč točke iz predskupinskega tekmo-’“n)a in finala dobimo sledeč rezultat s 1. ša- i,.Vnice za posamezne mojstre: 1. dr. Aljehin Mm to^e (ocl 16 možnih), 2. Keres 14Va io./’ 3- Capablanca UV2 (16), 4. Petrov '2 (19), 5. Stahlberg 11 (16), 6. Eliskases (19), 7. dr. Tartakower 10 (17), 8. Mi-‘^nas ni/, (jr)); g Opočensky 10 (17), 10' : >heltinga 8 (17), 11. Enevoldsen 6V2 \\\ 12. Czerniak 5 (16), 13. Grau 3 (10), rrompovsky 5 (17) in 15. Castillo 4 (15) ‘'ke- Dr. Aljehin je torej med vsemi igralci prvi deski dosegel relativno najboljši j n?1’ k°i za njim pa se je plasiral Keres. ,'.®y odličen uspeh pa je dosegel letonski ■ l,- Pefr°v, ki je tudi tokrat kot na__turmrju ■smeri in Rigi dokazal, da igra odličen san ' spada med prvovrstne igralce na svetu. Po uspehu je nekoliko zaostal nemški prvak E. Eliskases, četudi je nemško moštvo zmagalo na olimpiadi. V naslednjem »za vzorec« lepo partijo Le-tonca Petrova, ki je zlasti zanimiva v zaključni fazi. 201. Zukertortova igra Beli: Petrov črni: Grau (Letonska) (Argentina) 1. d4, d5 2. Sf3, Lf5 3. c4, e6 4. Db3, Sc6 5 Ld2 (ne 5. Dxb7 zaradi Sb4 in črni izsili remis), Tb8 6. e3, a6 7. Ld3, Lxd3 8. Dxd3, Sb4 9. Lxb4, Lxb4+ 10. Sbd2, Sf6 11. 0—0, 0—o (črni nima primerne parade, da bi preprečil beli pritisk na damskem krilu; po dxc4 bi bila bela konja zelo neprijetna) 12. c5!, Lxd2 13. Sxd2, c6 14. f4!, Sd7 15. b4, f5 16. a4, Dc7 17. Tfcl, Ta8 18. b5, Tfb8 19. Sf3, axb5 20. axb5, Dd8 21. b6!, Txal, 22. Txal, h6 (na Ta8 bi beli dobil: 23. Dc3, Db8! 24. Ta5!, Kf7 25. Da3, Txa5 26. Dxa5, Ke8 27. Da7, Kd8 28. Sd2, Kc8 29. Sb3 in nato Sa5) 23. Ta7, Kf7 24 De2, g6 25. Sd2, Sf6 26. Sb3, Ke8 27. Sa5, Dc8 28. Da2, Sd7 29. Df2!, Sf6 30. Dh4, Sg8 31. g4, Kf7 32. g5!, h5 33. Df2, Ke8 34. Da2!, Se7 35. Sxb7!, Txb7 36. Txb7 in črni preda, ker nima proti Da7 nobene obrambe. Dv6 partiiji bz SSSU . našem šahovskem pregledu smo objav 1,1 s J** partij s turnirja za letošnje prvenstv it i Rusije. Danes objavljamo se igro, i Pomembna glede teoretične novosti v 10. tem • ter se sploh odlikuje po ostrosti, s ka )e zaigral Ragozin, ■"— “ * n nn/nmev črni: Kan R 203. španska otvoritev 5. ^ * 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4. d6 f DS««‘ ildSVa «£ka napaka bi bila z.rtdi 9 ■ ■ ■ c5 in « na«n,im H) f„.ter izgubo lovca na b3), dxc;J iu. unj.. gnetljiva poteza, čije namen je P° 10••■ i6 nadaljevati 11. Db5, Le6 12. Dc6+, Ld7 l DXc3]7 grožnjo proti Th8, kar b. po f7-f6 i.,?natneje oslabilo kraljevo krilo), Df6 (ne-b t0 bolje bi bilo 10... De7) 11. Sxc3, Se7 r Tel gfi’ (izgubi takoj, sicer je crm tako že precej stisnjeno ter je grozilo 13. bci5 1» 14. exd5+, Le7 itd.) 13. Sd5!, gxh5 Oljeno, » « in m kajti na 13... Dg7 bi prišlo 14. , "m nato na Tc8 ali Kd8 ali 0—0—0 15. ,W!) 14. Sxf6 + , Kd8 15. e5!, d5 16. Sxd5, $17. Lg5, c6 18. Sb6, Ta7 19. Tadl+, Ke8 'TdS, Ld7 21. Sxd7 in črni preda. Z letošnjega turnirja za prvenstvo sovjetske Rusije, ki ga je osvojil inž. Botvinnik, je naslednja zanimiva partija. 194. Damin gambit Beli: Bjelavjenec črni: Ragozin 1. d4, d5 2. c4, e6 3. Sc3, c6 4. Sf3, Sf6 5. Lg5 (5. e3 vodi k meranski varianti), dxc4 6. e4, b5 7. e5, h6 8. Lh4, g5 9. Sxg5, Sd5 (napaka, ki jo beli temeljito izrabi) 10. Sxt7! (mnogo bolje ko 10. Sf3, Da5 11. Dd2, Lb4! 12. Tel, Sd7 in črni grozi Sd7—b6—a4), Dxh4 11. Sxli8, Lb4 12. Dd2, c5 13. dxc5, Lb7 (učinkovitejše je 13.... Sd7) 14. Le2, Sd7 15. Sg6, Dg5 16. Dxg5, hxg5 17. Tel, Kf7 18. Lh5, Kg7 19. 0—0 (na poskus belega osvoboditi konja z 19. h4 ima črni zanimiv odgovor 19.... g4), Lxc3 20. bxc3, Kh6 21. g4, Tg8 (obetajoča poteza 21 Sxe5 spra- vi črnega kralja po 22. f4!, Sd3 23. fxg5+, Kxg5 24. h4 + , KI16 25. Tc2!, Se3 26. Tf6!, Sxc2 27. Se7+ v matno mrežo) 22. f4, Txg6 23. Lxg6, Kxg6 24. fxg5, Sxc5 25. h4, Sd3 26. Tc2, Sd5f4 27. Kh2, Le4 28. Kg3, Sd5 29. Tf6+! (edina pot k zmagi; če črni žrtev sprejme, takoj odločijo kmetje n. pr. 29— Sxf6 30 exf6 e5 31. h5+!, Kf7 32. Te2, Ld5 33. h6, Kg6 34. Th2, Lg8 35. h7!, Lxh7 36. Th6+ itd.), Kg7 30. h5, Sxe5 31. Te2, Sxc3 32. Te3, b4 (izgubi figuro, toda po 32_________________ Sd3 bi prišlo 33. Txe6, Ld5 34. h6+, Kh7 35. Te7+, Kg8 36. Te8 + , Kh7 37. Te3e7 + z matom v dveh potezah. Prav tak konec sledi tudi na 32.... Ld5 33. Txe4, Sxf6 34. gxfS+, Kxf6 35. g5 + , Kf5 36. Txe5 -I-, Kxe5 37. I16 in beli si postavi novo damo s šahom) 33. Txe6, Sd3 34. Te3xe4, Sxe4 35. Txe4, e3 36. Te7+, Kg8 37. Tc7, a5 38. g6, Se5 39. Kf4, Sd3+ 40. Kf5 in črni preda. Turnir Kautskega v Pragi V Pragi je v teku spominski turnir V. Kautskega, ki se igra vsako leto. Letošnjega turnirja se udeležuje 14 praških mojstrov, med njimi tudi znani češki problemski komponist F. J. Prokop, ki pa v 1. kolu ni imel posebne sreče. Po 3. kolu, ki je bilo doslej odigrano, vodi mladi Nemeček. Š turnirja naslednja partija: 202. Igra damskega kmeta Beli: prof. Svačina • črni: F. J. Prokop 1. d4, d5 2. Se3, Sf6 3. Lg5, Sbd7 4. f3, e6 (nekoliko prenevtralna poteza proti »Richterjevemu napadu«, potrebna je bila odločna poteza c5!) 5. e4, dxe4 6. fxe4, Da5 7. Dd2, h6 8. Lh4, g5? (težka oslabitev kraljevega krila, potrebno je bilo e5) 9. Lf2, h5 10. Le3, b5 11. Ld3, g4 12. Sge2, Lb7 13. 0—0, h4 14. e5, b4 (črni je razbit na obeh krilih, sledi še izguba važnega kmeta, pa tudi napad na kralia visi v zraku) 15. exf6, bxc3 16. Sxc3, Sxf6 17. Se4!, Dxd2 18. Sxf6 + , exf6 19. Lxd2, Ld6 20. Tael+, Kf8 21. Txf6. Td8 22. Tefl, Le7 23. Txf7+, Ke8 24. Lg6, Txd4 25. Tf4+ in črni preda. strija okupirala Bosno. Na okupacijskem teritoriju so prišle v promet avstrijske znamke po 5 in 10 krajcarjev emisije 1867 ter madžarske znamke izdaje 1874. Te znamke so imele žig ozir. natisk »Feldpost No ...« ali »Feld-postexposicur No ...« oz. »Etappenpost No...« Te prve okupacijske znamke so danes velika redkost, ker so bile te malo v rabi. Vojaštvo jih ni uporabljalo, civilno prebivalstvo pa se je sprva izogibalo slehernega stika z okupatorji. S 1. julijem so prišle iz prometa, etapne pošte pa so bile zamenjane s stalnimi k. k. Militarpostamter, ki so imeli že prve bosan-sko-hercegovske znamke, ki so ostale v prometu do 1900. leta. Prva izdaja je bila tiskana na Dunaju v kamenotisku, naslednje izdaje pa že v knjigotisku. Poštni uradi v Bosni, ki jili je bilo do leta 1895 okoli 66, so imeli žige z arabskimi številkami pošte, dočim so imeli hercegovski uradi žig z rimskimi številkami. ♦ z. Luksemburg. Za razstavo znamk v M011-dorfu je nameravala izdati poštna uprava posebno znamko za 2 Fr., ki bi v rdeči in modri barvi predstavljala dekle ob zdravilnem vrei-cu. Z ozirom na vojno stanje v Evropi pa je izšla samo znamka v rdeči barvi. Križanka št. 55 1 2 s 4 5 6 : 8 I ■ 1 II III s Si IV v n VI VII — 1 _ ■ n m m VII! m IX m ! m X ■i XI * i ' 1 AAAAAAAAAAA ammmammmmmMmm Zgodovina bosanske pošte Zgodovina bosanske pošte je precej romantična. Do leta 1846 so bili v Bosni in Hercegovini edini poštni sli potujoči trgovci, ki so na svojem potovanju »pobirali« pošto ter jo oddajali naslovnikom in nato spet prinašali nazaj odgovore. Leta 1846 pa je podjetni trgovec Š. Rajkovič organiziral poštno linijo iz Sarajeva do Broda. Pismonoše so prešli vso linijo peš. Na nogi je imel vsak privezan zvonček, da je že zdaleč vedela cela soseska, da prihaja poštar. Dve leti zatem je priče! organizirati podobne poštne proge Omar Paša, ki pa je naletel na hudo konkurenco avstrijskih prog, ki jih je ustanovil avstrijski konzulat. Podobne konzulatne poštne proge so imeli tudi italijanski, francoski, ruski in angleški konzulati, čez dve leti so pismonoše-pešce zamenjali pismonoše-jezdeci. Zgodovino pošte v Bosni in Hercegovini je posebno izčrpno opisal pred leti v Pragi umrli tovarnar Adolf Prasser v svojem delu »Die Postvvert-zeichen von Bosnien und Herzegovina«. Po berlinskem kongresu 1878 je stara A v- AAAAA/\AAAAAA/w^VW*AAAAAAAAA/v'AAAAAAAA.V '^'AAAA^A.^.VAA^AAAAAAAAAAA»^AAA^AAAAAA/^MAAA/V^AAAAAAAAAAAAAA.^AAAAAAAAA^.V^.^AA.^.VAW Besede pomenijo: Vodoravno: I. Goethejevo delo; II. pesnitev; žaba; III. kost; IV. prvina; V. del ure; VI. števnik; bog sonca; VII. kraj v Besni; VIII. oseba iz a»v. pisma; šport; IX. zaimek; turško ime; X. španska vzgojiteljica; del šivanja; XI. azijski polotok. Navpično: 1. otočje v Tihem morju; 2. otočje v Tihem morju; 3. vrsta perja; predlog; ploskovna mera; 4. slovnica; 5. ogljikova spojina; skorja; 6. znan japonski zdravnik, ki je delal na istem' področju kakor Nemec Knaus; dokaz odsotnosti; 7. domače moško ime; medmet; S. poljska rastlina; tekočina. 0tr>enki 2 mladino ,^a Munih. Tvoja pesmica je ob-bji lena’ kakor vidiš. Vendar pa je ko§ nekoliko požrešen, pa je 5kS-° kitico kar odnesel. Pa nič ne kiti?’. Saj si tako že v 'prvih dveh i,‘,ah Povedala, kar si potem po- De * a v tretji. Ponavljanja pa kos , trpi. pač pa te v bodoče prosim, QrU(^.aP°ieš pesem še tudi o kakšni > 2i stvari, ne samo o domovini. Je w5av’ da si se s prvo pesmijo fatn nani°. ali to ti pa le mo-^n' Pove^ati, da je bilo o domovini že toliko pesmi, da bi se tJ^ašila, če bi jih morala vse rat,‘- Ti še piši tudi v bodoče o „0?vini, vendar ne opevaj kar (j. tne domovine, ampak se razgle-V.n!a*0 sebe. Vse to, kar se Hi0a.Ja °koli tebe, to je tvoja do-'na. Ko greš zjutraj v šolo, a ket)] ne iz šole, se srečuješ na vsa-iti0v- 0raku z življenjem tvoje do-%K'ne’ pa tudi domovine tvojih so-Hje, lri sošolcev. Mlekarice nosijo ^i0° v mesto, delavci gredo na V t0varne, avtomobili prevažajo dogQj, v*aki vozijo ljudi. Vse polno tebj se dogaja okoli tebe in včasih hudo, če srečaš re-katj. na cesti, ali pa vidiš koga jo-«tne{ gasili se pa tudi sama na-lt "eš. če vidiš okoli sebe vese-^h^raze- Vidiš, to je življenje v Cvmi, »i*- 2; o kateri si napisala pe- faDo^ še pesem o tem življe- arn;a ' Pa naP>ši kaj! Te pozdrav- r5i Vladko Kos. Oglasi se. ali O oslji naslov! Lep pozdrav! ^ Rešite\ enačbe .Morgan; b - Man; c = ana- ,' ^ ; atom: e = pilot; t = plot; 5. -cnit; h = nit; i - ornn. 0rSani/.etn. Spomenik L. JERIC 1 T 2 A A A 3 A A A A B 4 B C C D D 5 E E E E E 6 H I I I 1 I I 7 1 1 J J K K K 8 K K K K K K L 9 L L N N N 10 N N M O O O O n|o O O O P R R R R| 12 R R S S S S S 13 T T T U V 14 V Z Z 1. soglasnik; 2. zver; 3. del zraka; 4. star denar; 5. mesto ob Jadranu; 6. zaimek; 7. srbski knez; 5. sibirsko mesto; 9. francosko mesto; 10. popoln; U. srbski vladar; 12. del gradu; 13. zaimek; 14. predlog. I—II: Tavčarjeva knjiga. Rešitev križanke Vodoravno: 1. obad; 4. ose, 5. pesem; 6. obe; 7. reden; 8. Ana. Navpično: 1. oseben; 2. beseda; 3. domino: 4. opora. Odgovor na vprašanje. V družini je šest otrok: pet sinov rt ena hčerka. Rešitev posetnice. Možakar ie ZVONAR. » Večernilc« sza mladino Leto 1 Maribor, 3. decembra 1959 Stov. 48 llllllllliliilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllliiiiiiiiiiiiiiiiilllllliiiiiiiiiiiiiiii Mrtva straža VLADKO KOS Sredi tihih gosposvetskih polj pozabljen prestol sniva, iz kamna sije nema bol, bol mrtva straža skriva. A kje je snopje, kje je kias? Kje prestol je bleščeči? V nebo se dviga ljudstva glas, le krik, le jok proseči... Je kamen priča starih dni, ko mož na kamnu je počival ter z mečem vojvodske časti, pod žezlom svojim zbiral za rodom je krog sebe rod. Zrel klas se je priklanjal, veselje je bilo povsod, prestol je moč oznanjal. A minil je svobode dan. čas naše zgodovine obdal je dan teman, prinesel bolečine. In spet je mir, teman, strašan, okovi le rožljajo. Na tleh pravice meč preklan pa tujci nam teptajo. Sred tihih gosposvetskih polj nikdar pozabljen sniva prestol in neizmerno bol ter solz nešteto skriva. Je mrtva straža nem Sloven, ki s kamna istrskega Krasa nam kliče: Mi in drug noben, ta zemlja Je le naša! Stoji že tu, še stala bo, stražar, ki ne omaga, klicala večno bo v nebo: Pravica vedno zmaga! Domoviri!! Spesnila Vida Munihova Ljuba, krasna domovina moja, dvajset prvo leto tvojega obstoja iz dna srca se veselim in ti tole vse želim: Naj Bog ti da življenje srečno, nam pa vsem svobodo večno. Kar še zunaj mej imaš sinov, pripelji vse pod svoj domači krov. Film Vpliv hudožestvenikov na češki film Češki dramski realizem je vtisnil svoj pečat tudi češkemu filmu — V Mariboru so uspeli vsi češki filmi. Od slovanskih dramskih avtorjev zavzemajo češki dramatiki posebno mesto, prav lahko bi govorili o neke vrste češki šoli dramskega realizma, ki je postajal tem bolj sodobnejši, tim bolj so postajali časi resnejši. Verjetno je tudi, da je na češko dramsko produkcijo močno vplivalo tudi Hudožestveno gledališče, ki je po svetovni vojni združevalo ruske gledališke umetnike. V enaki meri, kakor se opaža vpliv hudo-zestvenikov pri dramatikih, se opaža tudi pri čeških igralcih, in to tako močno, da je češka drama slovela zadnja leta pred okupacijo za eno izmed najboljših v Evropi. Docela razumljivo je, da ni mogel ta vpliv neopaženo preko filmske proizvodnje. Sorazmerno majhna veja filmskega ustvarjanja se je okoristila z rutino in umetniškim dojemanjem čeških gledaliških umetnikov ter je kmalu po svetovni vojni presenetila svet z dovršenimi umetniškimi kreacijami, in to ne samo z vsebino, ampak tudi z igro in režijo Češki film je postal tako soodločujoč faktor na filmskih repertoarjih ne samo slovanskih, ampak tudi ostalih neslovanskih držav. Čapkov uHordubai" v filmu Zadnje čase smo videli v Mariboru več čeških filmov, in o vseh smo lahko zapisali, da so bili dobri, največ zaradi tega, ker so bili vsi na gotovi umetniški višini. Večina čeških filmov obravnava kakšen pereč socialni problem, ali pa črpajo filmi svojo vsebino iz bogate in burne češke zgodovine. - J® 5?m so začeli v naši državi vrteti novi ceski film, ki je posnet po znamenitem romanu češkega pisatelja Karla čapka, po »Hor-dubalu«. Film je močna socialna in psihološka drama, ki je povzeta po romanu, kateri prikazuje pretresljivo vaško tragedijo, kakršnih le ? svetovni literaturi. Verjetno je, da bo tudi to čapkovo filmano delo doživelo pri nas tak uspeh, kakršnega je doživela na naših odrih njegova »Bela bolezen«. »Hordubal« sicer m politično delo, ampak je vzeto neposredno iz vaškega dogajanja ter je tudi kot taksno umetniško močneje dognano. Lahko bi tudi zapisali, da je »Hordubak eden izmed nov naibolj d°živetih čapkovih roma- rf£elk°-;filn^ko P°dietie L1°yd film Praga je dalo režijo filma Macu Friču. ki je svojo na- njd vse vestno- 2e vsebina sama d°Enana in izgrajena do zadnjih potankosti, obenem pa nemalo napeta. V filmu so tipi m karakterji posameznih vlog tako dobro izdelani, da zaprepaščajo, kar je zasluga Karla Čapka, pa tudi režiserja in igralcev. Hordubal, ki ga igra Jaroslav Vojta, je kmet, ki se je po osemletnem težkem garanju v tujini vrnil s pristradanim prihrankom domov, na svoje posestvo, kjer je gospodarila medtem njegova žena, ki ga pa niti malo več ne ljubi Pač pa se po vasi šušlja, da ima razmerje z domačim hlapcem Mihaelom. Dejanje se začne nato napeto razvijati ter ne izpusti vse do pravega dramatičnega konca. Hordubalovo ženo igra Suzanna Marvville, Hordubalovega brata Palo Bielik. Vsi prizori so izdelani neverjetno vestno, posebno oni, ki se dogajajo med preiskavo in procesom. Zato bi bilo prav, da bi videli film kmalu tudi v Mariboru, že zaradi tega, ker obravnava film življenje, ki je na moč podobno slovenskemu vaškemu življenju/ VIKTORIA VON BALLASKO Viktoria von Ballasko bo igrala poleg Uršule Grabley eno izmed glavnih ženskih vlog v novem Ufinem filmu »Somračje«. Ne pozabi naročnine! Lionel Banrymore in posneta na filmskem platnu 1909. Vendar pa njegova filmska slava " skozi noč. Lionel Barrvmore je e ,£( onih umetnikov, k. igrajo karakter ^ ^ vloge različnih degeneriranih P -jvjjenjU so- dur, čeprav je L‘onel v P^vatnem jše fiinj-liden in trezen človek. Za svoj ^ je p0. sko delo smatra »Grand Hotel«, WallaC« snel z bratom Johnom, Greto Garbo, Beeryem in Joan Cravvfordov LIONEL BARRYMORE Lionel Barrymore se je rodil v umetniški, igralski družini, od katere je dobil najosnovnejše pojme o igranju ter gledališki umetnosti. Njegov oče Maurice Barrymore ter mati sta bila odlična gledališka igralca, ki sta bila znana v vsej ameriški gledališki javnosti. Pa tudi Lionelova sestra in brat John sta začela že v zgodnji mladosti nastopati na deskah, Lionel sam pa je igral v gledališču še kot otrok. Najpreje je Lionel prepotoval vso Ameriko, končno pa se je zasidral v Newyorku. Za nekaj let je odšel v Pariz, kjer se je poprijel slikarstva. Ko se je vrnil v Ameriko, je sprejel delo dekoraterja v neki delavnici, kar je pa na pritisk svojega brata Johna končno opustil ter se posvetil gledališču. Do filma je bila JOHN BARRYMORE Vojna je prizadela tudi film V Franciji so prenehali s snemanjem cele vrste zanimivih filmov, ker so bili poklicani na fronto igralci, pa tudi tehnično osebje, režiserji in drugi. Italijanska filmska industrija dela normalno, vendar pa še zdaleka ne more nadoknaditi francoske filmske proizvodnje. Tudi v Nemčiji se še precej snema, v ostalih evropskih državah pa doživlja filmska industrija krizo in zastoj. Angleži prav tako izdelujejo filme, Amerikanci pa se trudijo, da bi vrgli na svetovni trg čim več filmov, vendar pa jim dela precejšnje težave prevoz, ki je močno oviran zaradi vojnega stanja v Evropi. Vse kaže, da letos ne bodo začeli v Ameriki z izdelovanjem monumentalnih filmov, ki po nih državah Severne Amerik^ ko jf izvoza v Evropo problematično, zirali. f. Mickey Rooney, gottu mati. Mickey Rooney ima ,ffle5Wi očeta, ki nastopa v nekem pre^ oie ^ •vvoodskem gledališču. Mtckejr rjeg° je svoje nastopč po nekaj dola j [O0e letni sin pa služi istočasno ^ # n ,, denarja, ter ga smatrajo v a slcra** * pulamejšega filmskega >graL Wi Ps Amerikanca štev. 1. Mickeyev poročila z nekim filmskim men f. Cesar Romero, popularni tury Foxa nastopa v seriji žrejo precej kapitala, ker se v samih Združe-1 »Cisco Kidc »Mr Solze Slovencev MAREC — SAMORČD — CAR — -č Da M izreci mogla vam beseda, Rak mi srce gorko za narod bije, kako v nesreči vsaki domačije neznana tuga prsi mi obseda* Pa če oko po svetu mi pogleda, in upa zvezd nobena nam ne sije le čašo žalosti na srce Kje krivičnih moč in časov ljuta beda! Kako bi strune pele mi veselo? Saj žalost le v osrčju gospoduje, Po sili v tužne glase se razliva, zatorej pesmi bridkih cvetje velo k aLSnliUbia’ bfatie’ vam d^uje, grenkih čutov rane vam odkriva. Spomin na sošolko Kakor koli odprem spominsko knjigo in prilistam do strani, na kateri je pritrjena bela planika in pod katero je z drobnimi črkami napisano »V spomin od sošolke Pepce!«, se vedno spomni nanjo, ki je bila naša najlepša sošolka. Kruta smrt jo je iztrgala iz naše srede, ji pretrgala nit življenja in preselila njeno mladost v večno mladost. Kako radi smo imeli vsi to dekle! Vsakemu se je nasmejala, vsakega je pogledala s svojimi prelepimi, modrimi očmi. Kako je ljubila planine! Ob koncu šolskega leta je vsakemu v razredu podarila v spomin po eno planiko, morda je slutila bližnjo smrt. Ravnina... [QOR SAMOROD Marko je očetu verjel, čeprav ni vsega razumel. Mladost je kipela v njem Pnšel je tisti treuJtek "ko se * 0<‘l0£' • ie svoje reli in se poslovil. u »Zbogom, oče, nazaj grem, nazaj.« Oče se je dvignil; pogledal ga je s tujim pogledom, ne da bi ga ra zumel. Marko je stopil po prašni cesti. V daljavi so vstajale gore, nad njimi pa so plule svetle in raztegnjene megle. Pele so svojo pesem, pesem svobode in ga vabile. Zdrznil se je in se ozrl. Za seboj je zaslišal kričanje; stari Kdlar je tekel za njim in brezumno krilil z rokami. Marko se je prestraši! in se pognal v tek. Ni razumel, zakaj se je oče tako razhudil. Bežal je In be- žal, ne vedoč kje in kam. Groza mu je stiskala grlo; hladna smrt mu je stopala naproti in že je čutil na licu njen hladen dih. »Hej, otrok, hej!« Voznik je ustavil konja in se pognal z voza. »Nisem kriv, nisem! Ko pa se tako v slepo zapodi pod kopita, nič ne gleda. Nisem kriv, nisem, jaz ne!« Bajtarji so se prikazali med vrati in pristopili. Pazljivo so dvignili Marka in ga naložili na voz; kri mu je curljala po čelu in močila obleko. Voznik je pognal konje in izza ovinka se je prikazala Kolarjeva bajta. Dva dni je ležal v nezavesti, a tretji dan je odprl oči. .ce.s*e se je slišal robat smeh in Preklinjanje; nato pa je pljusknilo v sobo hreščanje harmonike in hripavo zavijanje pijancev. Mati. stoječa ''•raj bolnikove postelje, se je zdrz- Sedaj gledam knjigo pred seboj, gledam belo planiko, gledam drobne črke in zdi se mi, kot da bi zrla iz planike in iz črk Pepca s svojimi modrimi očmi in me bodrila in navduševala za vse dobro. Napisal Janko Tanič. Večer MILANOVSKY Nad mirnimi vodami vrbe žaiujke poljubljajo skrito se z mescem višin, razpet kot srebrnkaste niti med veje večer se opaja v pesni temin... Zaslutil sem tajne glasove v večeru in zvezde objel sem, poletel v vsemir in srkal to pesem ponočnih temin sem — znenada me zmotil je črni skovir... nila in pogledala Marka. Počasi je dvignila prt in z njim zastrla njegovo bledo lice. Jok ni prišel iz njenega grla, le trpko je zrla v tla in drhtela. Sklenila je roke. upihnila svečo, ki je že itak ugašala, in po prstih zapustila sobo. * Minil je mesec, dva, trije, in slaboten otrok je že sedel na klopi pred hišo. Nemo je zrl v daljavo, na griče in gore med meglami. Na ravnino je legla ena sama misel, in ta je bila strašna; povsod prostrana, brezizrazna, trpka in mrtva ravan, nad katero se je bočilo umazano jesensko nebo. Gore nekje na obzorju so bile nedosegljive kakor v pravljici. Marku je duša umrla; zanj ni bilo več življenja in vse je bilo brez pomena zanj. Le široko odprte oči na uvelem licu so zrle po tej neskončni ravnini,.. Slovo • * * VLADKO Vsa narava v so0«** Jasno modro ie tt Jya Uho polje... J*”. , slo*0' lastovk jemlje zdaj ^ v viša* Dviga s krikom » pesem moja z ap>. tiave Bel zvonik le še z ^ v žarkem s0*® fljhre, »Zbogom, hribi, P<* vas. zbogom ifrba\*tosivfo Proč hitimo, v dalj ^ pesem naša ni za Drobne pike so koder seže mi °dr$vl, vrnite se, kmalu- lep0! da bo spet pri t»aS • tiha tiha*" Zdaj jesen je tiha, ^ Pesem ptic za® Burja žvižga, ve* mračno je sr proizvod. _ _ _JXhA* khw** j: pj*v » ^ na‘. * „ IV .K3H .... P' »V e? e r n \ C<* ŠJran II, lanimiva&ti Pustolovska romantika ljubljanskega Žida Kako je nastal ljubljanski ghetto — Prepovedana ljubezen in krvno sovraštvo v stari Ljubljani Prva memalnica v Špitalski ulici — Ljubljanski Mojzes z Napoleonovo voisko v Moskvo Kakor Maribor ima tudi Ljubljana še spomin na Žide, ki so bili nekdaj j^1 denarni mogotci v mestu. Židovska J* ie ostala v obeh mestih, to je bil ®e«o bradatih mož, ki so iskali za zi-Vjetn zaščite in mastnih zaslužkov. PRVI ŽIDJE V LJUBLJANI vV Ljubljano je zvabil Žide dober slo-Jk°t bogato trgovsko mesto pod Gra-„ ’ ® ie cvetelo zaradi svoje izredno so f tege ob plovni Ljubljanici. Prišli najbrž iz Nemčije in Italije, naselili so so km- •Vem bregu Ljubljanice. Prvotno oili izven mestnega obzidja, kasneje, , & bil dograjen nov obrambni zid, je y Vdovski ghetto prišel pod mesto. ** 121 ca nAoloTrlli Virlip 113 %e 1213 so postavili Židje na kraju vi v s^nagoge novo svetišče, kakor pra-i_, “VViSDr »mnogo veličastnejše, kakor j, ,.110 Prejšnje, ker so -bili Židje zelo bo-**«• Vodili so z Benečani, Madžari in Vati živahno trgovino.« POKOLJ V ŽIDOVSKI ULICI ie^Vu0 Vdovsko preganjanje v Ljubljani tev v l290- Povod za to je bila ugrabi-že . ganskega otroka, kar se je prej žca l rat Primerilo. Razdražena mno-cu 7?toličanov je udrla v tesno Zidov-. ulico, ropala in morila po hišah, kjer lizalo več Židov. Leta 1937 so oci-i 11 2'dom, da so zastrupili vodnjak, spet PriŠlo do prelivanja krvi. Maščevanje zaradi krvoskrunstva Kljub vsemu so se Židje v Ljubljani Nno množili. Poročila javljajo, da je i^eje med Židi in kristjani prišlo tudi JHiibezOnskih odnosov. Židje so se mahali nad takšnimi krvoskrunskimi v%ki s tem, da so jim porezali posoja \ristjani so mnoge pobili. Valvasor 0 »kristjanu, ki se je z neko Ži-r0t(? s5olno spozabil in so ga 1. 1408 z 91 Prebodli.« Splošnemu odporu me- bil je 12.000 goldinarjev. Leta 1812 so se pojavili na Dunaju ponarejeni bankovci. Sled je vodila na Kranjsko. Brata Hei-manna sta odkrila ponarejevalnico v Kranju, odklonila sta pa visoko premijo. LJUBLJANSKI ŽID IN NAPOLEONOV POLOM V RUSIJI Vprav romantična je bila nadaljnja usoda dveh ljubljanskih Židov. Ko je 1. 1812 prodirala velika Napoleonova vojska na Rusko, sta jo spremljala Žida kot dobavitelja. Mojzes je doživel strašen poraz in umik čez Berezino, kjer je dvakrat padel v ledenomrzlo vodo. Vendar se je srečno skobacal iz nje in dosegel na vozu z zmrzlimi nogami Vilno. Od vsega premoženja mu je ostalo le še 900 luisdorov. Toda še te mu je ukradel njegov gostilničar, židovski mesar. Ko je Mojzes okreval, so mu rojaki pomagali, da je prispel na Dunaj, kjer je pri družini dvignil denar in se spet prikazal v Ljubljani. Ko so Francozi izpraznili Kranjsko, sta brata sicer ostala, toda magistrat in meščani so jima povzročili mnogo gorja. ŽID — LUTERANSKI MECEN Med kasnejšimi Židi je bil najmarkant-nejša osebnost Gustav Heimann iz Schvvarze na Turinškem. Imel je dobro vpeljano trgovino »Pod trančo«. Poizkusil je v raznih društvih, da bi se uveljavil, pa ni imel sreče. Ko je društvo Kazino, središče ljubljanskega družabne- ga življenja 1. 1834 sklenilo zgraditi lastno stavbo in je v ta namen razpisalo 400 delnic po 100 goldinarjev, je Heimann hotel prispevati znaten znesek. Toda društvo ni hotelo židovskega denarja. Da bd se kljub temu uveljavil, je prestopil v evangeljsko vero. V majhni evangeljski občini je bil kmalu vodilna osebnost. Izdal je mnogo denarja in truda, postal je predsednik ljubljanske luteranske občine in kot tak zaslužen za gradnjo protestantske cerkve. Po 1. 1880 je bilo v Ljubljani 74 Židov, 1890 dva več. 1900 so našteli 95 Židov, leta 1910 navaja statistika 116 ljubljanskih izraelitov. To je tudi bilo najvišje število, 1. 1921 jih je bilo še 97, 1. 1930 pa 96. (Po K. Svobodi -ine.) Iz angleško-nemške podmorniške vojne v Severnem morju *V zadnjih tednih se je Nemcem posrečilo mnogo podmorniških vpadov v angleške vode Severnega morja. Potopili so več ladij, mnoge poškodovali. Pri tem so pa izgubili skoro tretjino svojih podmornic. Angleži se v pomorski vojni poslužujejo najboljših letalcev. Tem se je posrečilo, da so bombardirali več nemških podmornic in jih potopili. S ponesrečene nemške podmornice je tudi skupina mornarjev ujetnikov, ki jih vidimo na sliki in ki so jih rešili Angleži na eno svojih vojnih ladij. ou so se Židje postavili v bran, trije bežali mrtvi. PROTEST NA CESARJA *aL-v‘ st°letju se je sožitje med Židi in Hak ani v Ljubljani pomirilo. Židje so j/ttpili več hiš, imeli so lastno sodišče epko držali> kljub ternu’ da S0 Ea ali trgovci 1497 pritožili na same-* lesarja Maksimilijana I., naj Žide C2ene. tVef^a7^ kasneje je ljubljanski mestni CeSa z županom poslal novo spomenico več ;u> češ da Ljubljančani ne morejo StM. rpet> židovske konkurence v svoji !5i3 lesarski odlok z dne 4. avgusta trSov16 ^idom v Ljubljani prepovedal ie p anie. odlok z dne 1. januarja 1515 Zaukazal, da morajo Židje zapustili, 2'JSe ve'čne čase Ljubljano. Niti ene-bti ne sme biti več dovoljeno, bi-*.v mestu.« te^QJe so morali opustiti svojo dolgo in N]ali,co, trgovina je prišla v roke % Vrln°v‘ ^ k se Pobaha ljubljan-da ni »doslej noben Žid več ljubljansko tržišče.« ŽIDOVSKA MENJALNICA aapoleonski dobi je postala trgovina Ji>i Y°b°dna. V Ljubljani se je naselil %dP, d’ neki Abraham Heimann iz W cIsdorfa na Bavarskem. Kot doba- jSai rancoske vojske je prišel 1809 Subj' novembra istega leta pa v iNčam’0' Tu je hotel odpreti menjalnico. •finCoa‘ mu niso hoteli dati lokala, toda Intendanca je ukazala županu, na - (da3 Prazen lokal v Špitalski ulici št. S TanCS Stritarjeva ulica) odstopiti Ži-^ItiicoSta brata Heimanna odprla me- ^TA PONAREJEVALNICA Ko i V KRANJU t Abraham šel po opravkih v Ce 1*. » SO 'v~ • - Kdo je Sfevens? Stevens, ki je bil na holandski meji nasilno aretiran od Nemcev, je zelo znana osebnost. Pripada najsposobnejšim šefom angleške tajne službe. Je izvrsten poznavalec prilik v vzhodni Evropi in Prednji Aziji. To je »človek brez obraza«, ker mu je doslej vselej uspelo pobegniti pred fotografom. Posebno važno vlogo je imel, ko se je Anglija borila za perzijske petrolejske vrelce, ki jih je pridobil za Vel. Britanijo. Oba Angleža sta bila zajeta na nekem odseku holandske meje, ki je tako nepregleden, da ga pozna le izkušen človek. Plinska vojna že pred 2000 leti ČE TE BOLI GLAVA Glavobol je vselej znak, da nekaj ni v redu. Vzroki so lahko mrzle noge, lakota, prenasičen želodec, izpraznjenje krvnih posodic v možganski opni in naval krvi v mozeg. Poslednje se javlja s temno barvo obraza. Zdrži se kave, čaja, tobaka in alkohola. Giblji se mnogo na svežem zraku, daj prednost rastlinski hrani. Revmatičen glavobol je posledica naglega ohlajenja glave po nenadni vremenski izpremembi ali prepihu. Letalo proti opiju. Policija v Egiptu zasleduje s pomočjo letal, kje se sade rastline opija in drugih opojnih mamil. Ljudje so bili prebrisani in so te rastline sadili med koruzna stebla ali sladkorni trs. Iz letal pa lahko točno doženejo, kje rastejo te sadike, ker se ločijo od drugih. Mii odkrila goljufa Pri konjskih dirkah se večkrat primeri, da se poslužijo nedovoljenih sredstev, samo da bi prvi prišli na cilj. Z morfijskimi injekcijami prisilijo živali, da dado vse iz sebe. Na Angleškem, v klasični deželi CKRITA PONAPF jfvaI.NICA I konjskih dirk, je neki prijatelj tega športa ugotovil, kako je mogoče priti takšnim sleparijam na sled. Miši vcepijo kavno 'So aa aretirali. Žanj7e" posredoval žličko sline zmagovitega konja takoj po kle Po7Sal Ma™ont, a so ga Avstrijci dirki, če se začne miška tresti, je zname-W*h tednih izpustili. Medtem ko nje, da je bil konj narkotiziran. Tako pri-ia v zaporu, je padla valuta, izgu- de goljufija na dan. O peloponeški vojni poročajo, da so 1. 470 pred Kristom poizkušali oblegoval-ci mesta Megara kraj zadimiti. Postavili so krog in krog v fosfor namočene bakle in jih zažgali. Toda, veter se je obrnil in nesel dipl proti oblegancem. Pognali so jih v beg. Leta 228 pr. Kr. so poizkusili znova pri obleganju Platana. Tedaj so imeli več uspeha in so mesto zavzeli, porabljali so že ogljikov oksid. V 14. stoletju poroča arabski učenjak Hasan Abramah o uporabi mešanice opija in drugih gorljivih snovi za dim v vojne svrhe. Imeli so posebne recepte za razne strupene pline. Kemiki srednjega veka so izumili razne stvari, ki naj bi služile pri plinskih napadih. Haaška konferenca 1912. je uporabo strupov v vojni prepovedala, 1914 so jih spet vpeljali. V sedanji vojni se jih izogibljejo in je le želeti, da bi ta strašni morilni način ne prišel več v porabo. II Ognjeni konji" požirajo soproge čudno vero imajo na Japonskem. Pravijo, da dekleta, ki so rojena v znamenju »Ognjenega konja«, to je po kitajskem koledarju 1906. leta, ne prinašajo srečo v zakon, zato se ne smejo poročiti. »Ognjeni konj« požira svojo družino, pravi japonski pregovor. Znan je primer, ko se je tokijska lepotica, rojena v tem zname- nju, poročila, a jo je tašča, čim je izvedela za njeno rojstvo, pognala čez prag. Tudi soprog je ni maral več, čeprav sta bila prej najsrečnejši par. Toda, na drugi strani so srečni zakonci, kljub tem rojstnim znamenjem, ker so izobraženejši in se požvižgajo na ljudske marnje, kakor pameten človek pri nas. V fantaziji je ubil svojo ženo V milansko stražnico je prihitel mlad j la... moški in razburjen pripovedoval, da je i Seveda se policija ni pustila kar tako ubil svojo ženo, ki da leži mrtva v sta- potegniti. Mož je moral za nekaj dni v novanju. Našel jo je ponovno z drugim luknjo, kjer je lahko razmišljal da ima moškim, zato se je iz ljubosumja mašče- tudi namišljeni umor kazenske posledice val. Pripovedoval je, kako je zasačil ženo blizu kadetnice v naročju zapeljivca. Ko se je vrnila domov, jo je oštet in ker je tajila, jo je podrl na tla. Ves razburjen je mož popisoval svoje dejanje tako živo, da so stražniki vzeli zločin resno na zapisnik. Prosil je za kozarec vode in ko jo je tresoč popil, so se odprla vrata. V pisarno je vstopila njegova žena, namišljeno ubita soproga. Začudena je stala vsa sveža in zdrava pred uradniki. _ Priznati moram, je dejal mož, da umora dejansko še nisem izvršil, toda to ne menja ’na stvari ničesar. Hotel sem le svoji ženi pokazati, kaj se ji lahko primeri, če me bo kljub posvarilom vara- Najlepša dediščina, ki jo morejo otroci prejeti od svojih očetov, je zgled lepih dejanj. (Cioero.) \ — Moje sožalje, dragi prijatelj! — Zakaj pa? — Moja Barbka je kupila nov klobuk. Jutri bo z njim obiskala tvojo ženo... Mine- najstrašnejše orožje pomorske vojne Iz zgodovine strahovitega orožja, ki v trenutku uniči jeklenega velikana Sedanja pomorska vojna se odlikuje po strahovitem orožju, ki uničuje največje in ponosne križarke, rušilce in prekooceanske velikane. Sovražni partnerji se tudi na morju poslužujejo vseh naj-novejših tehničnih vojnih sredstev, vendar pa je »praksa« pokazala, da so le mine najbolj nevarno orožje. Mine niso iznajdba sedanje pomorske vojne, ki se bije med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. Poznali so jih že za časa vojne za ameriško neodvisnost Takrat je Američan Bushnell ponudil pomorskemu vojnemu štabu neko čudno vojno sredstvo, ki ni bilo niti mina niti torpedo, vendar pa pripravno za uničevanje sovražnih pomorskih edinic. Bushnell je hotel svoj izum sam poskusiti proti neki angleški ladji, toda njegov poskus ni uspel. Leto nato je poskus ponovil, tokrat z uspehom, četudi učinek ni bil popolnoma zadovoljiv. SIR DUDLEY POUND angleški admiral FuKonova mJna v Napoleonovih rokah Kljub malemu uspehu Bushnella pa je ideja o takem orožju na morju zanimala se druge konstrukterje, ki so z večjimi in manjšimi uspehi poskušali svojo srečo. Naposled pa je uspelo izumitelju paro-broda Fultonu, da je izdelal učinkovito mino v današnjem smislu. Svoj izum je ponudil na prodaj francoski mornarici. Za stvar se je zanimal sam Napoleon, ki je na tihem računal, da mu utegne to novo orožje imenitno poslužiti pri njegovih načrtih, ki jih je imel proti Angliji. Toda Napoleon se je razočaral: Fulton je bil medtem, ko ni prišlo do zadovoljivega^ kupčijskega zaključka, odpotoval v i f!^0, kjer je svoj izum ponudil angleškemu ministrskemu predsedniku Pit-u. ngleži so Fultonov izum takoj sprejeli ter ga bogato odkupili. Plavajoče nrine proti Francozom Angleški strokovnjaki so Fultonov leurn se izpo,polnili ter kmalu nato pričeli izdelovati na veliko prve plavajoče m?nen 50 jlh “Porabili proti Franciji. Položili so jih v morje proti francoskemu vojnemu brodovju pri Boulo-gniju. Francozi pa so še pravi čas zaslutili veliko nevarnost ter zasukali svoje brodovje na varno. Nekaj min je ob tej priliki eksplodiralo, napravile pa niso kake posebne škode. Angleži pa so se s tem prepričali, da imajo v rokah sijajno morsko orožje proti tujemu brodovju, pa so zato mine stalno izpopolnjevali. Ful-ton pa je odpotoval iz Anglije v Ameriko, kjer je s pomočju tamošnje vlade izpopolnil svoj izum ter ga je ameriško brodovje vprav proti Angliji sami kasneje z uspehom uporabilo. Mina v borbi proti Danski 1848. Vidno pa se je uveljavila mina kot orožje na morju zlasti v vojni proti Danski L 1848, ko so mine potopile s svojim strahovitim učinkom mnogo vojnih in trgovskih ladij. Svoj pravi »ognjeni krst« pa so mine doživele v krimski vojni. Rusi so takrat zavarovali svoja vzhodna in severna pristanišča z minami, na katere so naletele francoske in angleške vojne ladje. Dve veliki križarki sta postali žrtev min. Leta 1859 pa je Avstrija v burnih dogodkih na Sredozemskem morju zaščitila vsa svoja pristanišča z mrežo min. Kmalu nato so v Ameriki pričeli že uporabljati dve vrsti min: privezane in prosto plavajoče. Mine iz stekla V nemško-danski vojni so Danci zaprli svoja pristanišča, zlasti Alsensund, z neko novo vrsto min, ki so bile izdelane iz stekla. Polagoma so postajale mine čedalje bolj/upoštevano orožje na morju. Rusi so v vojni proti Turčiji izenačili premoč turškega brodovja vprav z minami, s katerimi so zaprli Turkom vbod v njih morja in pristanišča. Veliko vlogo so igrale mine tudi v rusko-japon-ski vojni 1905. Min sta se takrat posluževali Rusija in Japonska, m največjih izgub so brle takrat krive vprav mine, ki so brezobzirno potapljale ruske in ja-panske ladje, v rusko-japonski vojni so mine pognale na dno morja 15 velikih ladij. Najvažnejše orožje v svetovni vojni V pretekli svetovni vojni so bile mine eno izmed najvažnejših orožij, saj so vprav one povzročile okoli 30% vseh izgub. Angleži so v svetovni vojni položili v morje okoli 75.000 min, Američani samo v Severno morje 57.000, dočim je Rusija položila v svoje vode okoli 50.000 min. Največje uspehe pa so v svetovni vojni prinesle mine v Dardanelah. Poleg velikega števila vojnih ladij so mine uničile v svetovni vojni okoli 20% vseh trgovskih ladij. Delovanje min pa je bilo tudi posredno. Zavezniki so med vojno uporabili okoli 4000 ladij za iskanje in odstranjevanje min, ki so ogražale plovbo po morjih. Po svetovni vojni Po bivši svetovni vojni so se mine kot nevarno orožje še izpopolnile, tako da so danes resnično najbolj nevarno morsko orožje ter usodno ovirajo in onemogočajo plovbo. Šele tri mesece trajajoča vojna je pokazala, da igrajo mine odločujočo vlogo ter jo bodo igrale vse dotlej, dokler jim ne bodo zoperstavili učinkovitega sredstva, kar pa bo zelo tež ko. Iz dnevnih poročil o bitkah na morju je razvidno, da se sedaj precej uporabljajo prosto plavajoče mine. Mnogo pa poročajo tudi o novi vrsti min, ki da so magnetične. Te so, kot pravijo grozno orožje, ki bo plašilo pomorce tudi še po končani vojni, marsikatera taka mina bo še po vojni ostala v vodi ter neprestano čakala na svojo žrtev. ,Padfistični institut' na laponskem Japoncem sicer ni mogoče pripisovati resničnega pacifizma, pa so kljub temu ustanovili v Tokiu nekak »Pacifističen zavod z namenom, da do podrobnosti obvešča japonsko javnost o možnostih, ki jih japonskemu imperiju proži sedanja evropska vojna. Iz jedva započetega dcia »Pacifističnega zavoda« je razvidno, da posveča skrbno pozornost zlasti vprašanjem vzhodne Indije. Iz dosedanjega dela zavoda izhaja, da je Japonska zelo zainteresirana na nekaterih predelih južne Azije. S posebnimi brošurami in navodili japonskemu časopisju zavod na izredno spreten način neti v japonski javnosti iz-vestno razpoloženje o zahtevah in pravicah Japonske ter dviga in utrjuje v meglenih obrisih imperialistični načrt, ki ga ima štab »Pacifističnega zavoda« verjetno do podrobnost izdelanega. To postopanje močno spominja na postopanje neke evropske velesile, ki je bila svojčas v zelo tesnih stikih z Japonsko in kjer so se leta šolali japonski politiki in organizatorji.. V tej propagandi je zlasti zaslediti japonsko zahtevo po dominirajočem položaju v Burmi, Indokini ter nizozemski Indiji, kjer Japoncem diši nizozemsko-indijski petrolej. Skozi kanaie imenovanega doteka japonskim redakcijam propaganda, ki terja pravičnejšo razdelitev dobrin na svetu, zlasti v območju južnih morij. Japonska »pacifistična« propaganda poudarja, da so dobrine v tem območju za Japonsko življenjske nujnosti, ter da bo le na ta način Japonski dana možnost, da nadaljuje s svojo dosedanjo politiko konsolidacije na Daljnem Vzhodu! Posebno občutljiva je ta propaganda glede nafte, ko brezpogojno terja, da mora biti Japonska najmanj za tretjino udeležena pri proizvodnji in razdelitvi nafte. Posebne prednosti zahteva za japonsko trgovino ter predlaga pogodbe, ki naj Ja- P,6P JPepelk°“] Tako pravijo ameriški na nedavnem kongresu ^ poslali sklenili poseben predlog, zahte. vladi v Washington. V prea s _ ^ vajo, da vlada v bodoče pre^ ^ čitanke,v katerih so tudi p ljubljeni siroti Pepelki. - ^ utemeljujejo zdravniki s >> ^e. scena z malim čeveljčkom^ ^ ^ ^ ^ iJULMJ^Ul JHVH - * lam ds ^ utemeljujejo zdravniki s > čeveljčkom na\ ^ ^ ta na nošnjo premajhnih čevjev-spet potem vpliva na ok kurja očesa itd. ponski zagotovijo - carine. Na vse strani pa ^ pro- zlasti ponuja japonske industriji izvode, Delovna soba komisar|a Kabinet komisarja * rem so bili v zadnjem času po P J03 liki »sporazumi« m ^ s0 v Kremlju, v skupini palač,, z visokim zidom. Pot iavna sarja Molotova vodi skozi S ^ p na vrata na Rdeči trg, ® *f' S sarja muiuivva »A . na vrata na Rdeči trg, nji ..^01 |f' lače in velikega zvona. Na ^ st gu, kjer se v sredini dviga gu, Kjer se v ^ v ber, stoji palača, v kateri . ^ & časih zasedel senat. Tu jsarjii, ? misarja in šele od tod h p0 obloženi z zelenim ,T|arnl ” tajnik2C vodi pot najprej do isarjll. J misarja in šele odtod h ^politi®1* mizi v delovni sobi zunan) šefa Rusije se nahaja cef e!i]c» centrala. Sredi sobe pa ■deli .. -fu so r in okoli nje klubski fotelj ^ $e m in sedijo razni diPloniat^^be še bodo skovale razne pv v0ITiisar razumi«. Tu torej din*«* . lotov. _______________________ Maf položi dar dom« Maroški vojni dobrovoljcii jjj zapadnem bojisC, Ko mečejo bombe in napadajo s puškomitraijezi, se zagonetno smehljajo Poleg nekaterih kolonialnih čet na francoskem zapadnem bojišču je tudi cel polk dobrovoljcev iz francoskega Maroka. Marokanci so nastanjeni v večji evakuirani francoski vasi tik za mejo na zelo eksponirani točki. Kljub nevarnosti so zelo hladnokrvni ter ne kažejo v svojem vsakdanjem življenju nikakršne nervoznosti. Poročila pravijo, da so sc docela »aklimatizirali«. Iz vojnega poročila nekega francoskega novinarja posnemamo naslednje odstavke, v katerih opisuje svoje vtise ob priliki obiska maroškega dobrovoljskega polka na zapadnem bojišču. »V vas je prišel avtomobil s kino-apa-ratoin. Vrteli bodo film za maroške do-brovoljce, da jim ne bo dolgčas. Opazujem, kako se zbirajo, kakor k napadu. Gnetejo se okoli avtomobila, docela minii in flegmatični, vendar pa silno radovedni. Med njimi je nekoliko Francozov, vsi ostali so maroški domorodci iz plemena Zemura. Prav ti so pred 15 leti kot disidenti dočakali francoske čete z ognjem iz pušk in mitraljezov. Izrazi njih obrazov so nemogoči. Ure- jeni so v odrede po 50 mož pod vodstvom francoskega in domorodskega oficirja. Na obrazu in v potezah jim moreš brati, da jedva čakajo, da izvršijo neko smelo, hladnokrvno in tvegano dejanje. Iz oči jim sije pogum, ki že meji na sovražnost. Ta maroški dobrovoljci so specialisti za nočne borbe, za izne-nadenja, za borbe nož na nož ter za napade z ročnimi bombami in granatami. Zdi se mi, da bi ne bilo dobro, imeti z njimi preveč opravka. Maroški dobrovoljci in francoski vojaki so sc zedinili v borbeno enoto, polno dinamike, ki ve, kaj se pravi, voditi vojno, biti na mrtvi straži, hoditi v prednje vrste, na izvid-niške pohode ter od časa do časa presenečati sovražnika. Maroški dobrovoljci so vojaki v pravem pomenu besede, torej poklicni vojaki, ki vedo, da s svojim poklicem tvegajo vsak čas svojo glavo. Silno so ponosni. Sicer vojskovanja na zapadnem bojišču niso vajeni ter se jim nekatere stvari zdijo zelo čudne. Polagoma pa sc novemu načinu vojskovanja, ki je tako različen od vojskovanja v maroških go- rah prilagodujejo. V slu ^ Gojfi p ter ne poznajo noben« 0{d^ so na kogar namerijo vojag; itt V fronti so danes do^uljtt° slt^j# kot ustvarjeni za pa1 ^ažnik*-nenadne napade na „;;rni ki jih vodijo,_ so ;se^st-sti0 io s* t"V z njimi borijo s so bili J red gimi zankami, ki J* £atlgjU, spojili ter se borijo s s mom. Sprva s. iznenadeni prea p nast^o * Kaj kmalu pa so s^straniti itJ ba tudi te ovire vati. i «e zab® Opazujem iih, [ia Kakor filmskega £ Se. ,5 vsi imajo gos. jn sVetlf ,&0 če temno polt, £*r h ljudi, ^ smeh pa je ko da se ti Jk0 x<\& veseli. Zdi se >y liaPadu. smehljajo, ko jut? bombe in Srana y raz^f jektil prevrta leto v k„»r) . _ 2„vorili- da * >» " cošSinl - s'1" sSamei» * losli neomajno ven uspeh.« V obrambo politične resnice Vsakemu človeku, ki je napaden pripada pravica obrambe, še posebno, če dejstva svedočijo, da napad ni opravičen. . y Sloveniji so se zadnje mesece vršili iUSi ila ustvaritev skupnega bloka . mokrafičnih političnih skupin. Zamisel kih * d°bra in za ozdravIjenje slovenji strankarskih razmer pravilna. Uspeh ne bi izostal, če bi bilo vsestransko ovolj uvidevnosti, iskrenosti in spošto-a"ja demokratičnih načel. 1 namen ugotavljati vzrokov, ki so da u. !' ^ omenjeni razhod, tudi ne, Dri .' en’ ,a'i drugi snujoči se stranki zanj zorv °|Va,i večjo ali manjšo krivdo, opo-*“ le hočemo na nekaj značilnosti in j en^n odkloniti nekatere metode, ki jih začela uporabljati Zveza delovnega 3lt HrVa’ i^er smatramo, da so napačne, krt 'n za vsakega resničnega demo- la nesprejemljive. e v uvodu smo poudarili, da ima vsak “Paden pravico obrambe in ker smo bili km *renutnf predstavniki Slovenske e*sko delavske stranke direktno ali in-‘rektno napadeni od Zveze delovnega u s*va, se poslužujemo te pravice: stv n° je, da je Zveza delovnega ljud-tu? ‘2daIa manifest, ki ga je podpisalo 1 nekaj kmetskih ljudi. Kmalu po raz- Vladimir Kreft širitvi tiskanega manifesta po Sloveniji pa so nekateri podpisniki izjavili, da jim vsebina manifesta ni bila dovolj znana, kar je popolnoma verjetno, če upoštevamo način naglega pobiranja podpisov. Zato so nekateri podpisniki podpise na tem manifestu javno preklicali ali pa so se tudi omejili na razjasnitev med svojimi prijatelji. Ko je za to zvedela ZDL, je te poedfne napadla, odbor Slovenske kmetske delavske stranke pa krivično klasificirala. Predpostavljajoč, da so bili predstavniki ZDL, prav dobro informirani, kameri polit, skupini je svojčas pripadal vsak posameznik od katerega so želeli podpis, odklanjamo njihov način borbe in ga označujemo s hudobijo in nedoslednostjo, dobro vedoč, da bi jim bil vsak »jeftiče-vec«, ki je podpisal manifest, koristen sodelavec, če podpisa ne bi preklical. Zveza delovnega ljudstva je tudi usvojila stališče, da morata kmet in delavec sama voditi svojo politično organizacijo. Znano je, da ima prav ZDL veliko število intelektualcev, ki jih lahko imenujemo duhovne in ideološke voditelje te stranke. Vidimo torej, da se tega stališča, ki ga na papirju in v govorih vehementno brani, praktično ne drži (kar je popolnoma razumljivo), zato ji odrekamo pravico, da bi n. pr. radi tega napadla Slovensko kmetsko delavsko stranko, ki ima v začasnem eksekutivnem odboru le tri izrazite intelektualce od 14 odbornikov ekse-kutive. Itd. Navedena primera sem iznesel iz razloga, da opozorim prizadete na pogrešnost načina dela, tki se je pri njih pričel uveljav ljati. Ne trdim sicer, da se ne delajo napake tudi pri drugih, toda ne moremo se strinjati z ozkosrčnostjo mišljenja nekaterih ljudi, katerega posledica ne more biti drugačna, kakor samo nadaljevanje pre-teklostnega strankarskega življenja, ki ni rodilo najboljših sadov. Navedene pripombe naj za enkrat zado -stujejo kot odgovor na letak, ki ga je pred dnevi izdala Zveza delovnega ljudstva, z željo, da vnaprej izostanejo neopravičeni napadi na kogarkoli, ki se ne more odločiti za ZDL. Zavedajmo se, da demokracija ustvarja sodelovanje različno usmerjenih političnih skupin !e takrat, če je delo teh skupin usmerjeno k zbližanju in ne k oddalji tvi. To načelo bi moralo posebno v današnjih neurejenih časih biti od vseh upoštevano; rodilo bi samo dobre in koristne posledice in bi sčasoma tudi konsolidiralo slovensko politično življenje. ne novice K 0 filtoviak sc ie prevrnil blizu Vinkovccv & se je zgodila nesreča, je vozil vlak s fetjo 90 km na uro. K sreči pa m bilo skih žrtev. . . 0 S kroclo v kolku iz svetovne vojne Prišel v mariborsko bolnišnico_67 letni Jar Joj Ajd iz mSartnega na Pohorju. 1 ? pe raci j sire m oddelku so starčku kro- o Prste * na roki je odrezalo v Limbušu napreganju živine 39 letnemu dninarju 'iju šamperlu. * Osnovna Sola na Pragerskem je praz Zedinjenja zelo lepo proslavila. Po .^Uki maši so šli otroci v spremstvu uči--Itev in starišev v šolo, kjer je imel >»ski upravi tol i n ‘A an vnr in navzočim v Jb sr,o&" Slo £ in navzočim pomen tega dne, so sledile deklamacije in več y j"v in siajioi/V v ouiuj r‘ski upravitelj nagovor v^Utih besedah orisal p< v»^ru s0 sledile dekls tT?« točk - Na enako lep način ie MtVila 1. december tudi osnovna sola spodnji Polskavi pri Pragerskem. f«|« ** policijske službe. Iz Ljubljane se n vmu ocj 1 kr. banske uprave B. Vel-)’rh Han in nastopil mesto komisarja Č f£j P/edstoiništvu mestne policije v Celju komisar g- Suler Anton se vrne Ljubljano n^^emeSčen je na lastno prošnjo. ofcraj-i^.l^dnačelnik g Adolf Reya iz Celja v 4dovlf°jstvu okrajnemu načelstvu v ob ifi0novl‘ev sokolske akademije bo»jutri Cenalj' v Mestnem gledališču pri znižanih t. e„,Ljmlsko vseučilišče- V ponedeljek, 4. Predava’"ob‘20! univ. prof-, g- dr. in j, . Vidmar iz Ljubljane o tenu „Delo c Nočno lekarniško službo ima od 2. do 8. decembra lekarna „Pri Križu“ na Kralja Petra cesti, c Pred okrožnim sodiščem v Celju sta bila obsojena po čl. 1 zakona o zaščiti države 34 letni železničar Klanjšek Franc iz St. Jurija pri Celju na 2 leti robije in 41 letni preddelavec Emanuel Janežič iz Sp. Hudinje na 5 mesecev zapora. c Umrl je v Mariboru bivši dolgolelni poslovodja nekdanje nemške tiskarne „Ce-leje“ v Celju g. Gvido Schidlo v 72. letu starosti. Iz Celja se je pred nekaj leti odselil v Maribor, kjer je užival pokoj. c Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla 46 letna žena dninarja Neža Kramar škova iz Lise. c Statistika umrlih. V mesecu novembru je v Celju umrlo skupaj 35 oseb, v bolnišnici 21, v mestu 11. c Statistika tujcev. V mesecu novembru je obiskalo Celje 918 tujcev, od teh je bilo Jugoslovanov 834, 84 pa i nožem cev. c Mestno poglavastvo objavlja na uradni deski razglas glede jamstva za pravno veljavnost obveznosti Mestne hranilnice po novi uredbi o občinskih hranilnicah. Proti sklepu mestnešga sveta so dopustne pritožbe na bansko upravo. Vlagati jih je pri Ptuj p Novi grobovi. Preminul je Špiganovič Vladimir, polkovnik ruske carske vojske in sedanji upravnik zdravilišča na Vurberku. Na pogreb so prihiteli od blizu in daleč. Pogrebne molitve je opravil prota iz Maribora. V njegov spomin je ob odprtem grobu spregovorilo več govorni-Kov. Dr. Okolo-Kulak se ga je spominjal kot šef zdravilišča, ki je ob koncu svojega govora vrgel na krsto rusko-trobojnico, v katero je bila zavila ruska prst. V imenu ruskega rdečega križa je spregovoril Boyarski v ruščini. Dalje se je poslavljal od njega v srbohrvaščini Golub, primarij sanatorija v Kikindi. Od njega sta še se poslovila v imenu Sokola dr. Šalamun in v imenu protituberkolozne lige na Vurberku učitelj Muršič. p Tradicionalni dijaškodomski Miklavžev večer prerede ptujski študentje za ptujsko občinstvo dne 6. dec. ob 7. uri zvečer v 'dvorani Dijaškega doma. Pred Miklavževim prihodom bo spevoigra v dveh dejanjih: „ Cevi j ar in vrag". Pobirali se bodo prostovoljni prispevki. Darila se sprejemajo dne 5. in 6. dec. ves p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in Sokolstvo Sokolsko delo v Ormožu Sokolsko društvo Ormož je v soboto in nedeljo priredilo v proslavo praznika narodnega Zedinjenja telovadno akademijo, združeno z razvitjem dečjega prapora. Akademija je kakor prejšnja leta v vsakem pogledu uspela. Pred pričetkom akademije je starosta br. Rakuša Ivan pozdravil občinstvo, ki je telovadnico napolnilo do poslednjega kotička, nakar je v imenu na-čelništva vse pozdravil načelnik br. Čurin Alfonz. Po končanem nagovoru je br. starosta pred zbrano deco razvil novi prapor, ki ga je vezla in poklonila s. Marta Horvatova, in ga s kratkim nagovorom izročil praporščaku br. Čurin Milanu. Kum br. Izlakar je na prapor pripel spominski trak, nakar je z globoko zamišljenim govorom nagovoril deoo, kateri je dejal* da sokolstvo vprav mladini posveča vso pozornost in jo hoče že v mladih lelih pripraviti na pravo sokolsko življenje ler ji hoče že v ranih letih vcepiti v mlade duše ljubezen do rodne zemlje in materinega jezika. Po njegovih besedah je imel prigodno deklamacijo br. Polak Savo: ,,Naš prapor", s čim je bilo razvitje prapora končano. Takoj zatem se je pričela telovadna akademija. Občinstvo je vsako točko nagradilo s ploskanjem. Po predelanem programu so se na odru zbrali vsi telovadci s tremi prapori ter zapeli „Le naprej l/rez miru“, s čimer je bila akademija, ki je trajala preko dve uri zaključena. Pokazan je bit trud, pa tudi sad uspešnega dela v telovadnici. — Zdravo! 1. Straja Tarii je največja romunska telesno-vzgojna telovadna organizacija, ki šteje okoli tri milijone dečkov in deklic. Vodi jih 20.000 prednjakov. Kralj Karol in prestolonaslednik Mihael sta pokrovitelja te organizacije. 1. Društveni načelniki in načelnice celjske sokolske župe imajo v nedeljo, 17. decembra, ob pol 9. v Narodnem domu večje zborovanje, na katerem bodo razmotrivali o delovnem načrtu za 1940, ko bo v Celju pokrajinski sokolski zlet. 1. Lutkovni oder Sokola Maribor Matice;je pričel sezono z velikim uspehom. Vse prireditve so zelo dobro obiskane. 1. Naš Sokol povabljen na Madžarsko. Madžarska telovadna federacija je povabila Sa-vez Sokola kraljevine Jugoslavije na meddržavno prijateljsko telovadno tekmo, ki bo spomladi v Budimpešti. 1. Ruski Sokoli so poslali svoje odposlance k našemu ministru za telesno vzgojo ter mu obrazložili svoje težnje. 1. Trebinjski Sokol je te dni ustanovil narodno univerzo. Na tej ustanovi bodo preera-vanja do junija 1940. mestnem poglavarstvu. Rok pritožbe teče j jutri „Kralj pustolovcev". Film iz fran-od 2. decembra dalje. I coske zgodovine. NEMŠKI KONTINGENT ZA NAŠA VINA POVIŠAN Nemčija je zadnje dni odobrila povečanje kontingenta za izvoz naših vm aa 300.000 mark na sedanjih 450.000 mačk ali 6 milijonov din. Nemčija bo kupovala zlasti takšna vina, ki so potrebna v industrijske svnhe in naša odlična namizna vina ne bodo prišla mnogo v pošte^ Kultura Ob premieri Savinove »Lepe Vide 4« oj 1" r ' ‘ 0 zborovanje proti draginji m kenP0Vlsanje prejemkov nameravajo v kiat-Prirediti v Celju vse nameščenske m ■ 'ske strokovne organizacije. sejem. V Četrtek se je vršil v felViH . kramarski sejem. Prišlo je mnogo lil ^ialcev, tudi kupcev je bilo precej J bila kupčija v splošnem povoljnai Svinske soli v našem mestu že dalje i|e ! dobiti. V doglednem času soli se. litPl*.0! kor primanjkuje sredstev za delia-^‘ba '° sporočilo je prišlo iz Za- je c 11 Celje. . * Ozar. V Cretali nad Rim. Toplicami *ija 8°l'el te. dni kozolec posestnika Aloj in ,'V'USiču. Ogenj se je hitro razširil <”leil ves kozolec. Zgorelo je tudi 10,0(ij 100 stotov sena. Skoda znaša okoli H)'va) .dinarjev in je le delno krita z zava-*”*no. l\ako je ogenj nastal, ni znano. otlL rezervnih podoficirjev, pod- ob Celje, ima v soboto, !). decembra, 'Wii Us^novili občni zbor in ob 21. (l°mn cL večer v mali dvorani Celjskega c a Sodeluje vojaška godba .‘W. pešpolka. Vi, Prizoritev ,,1'rodune neveste** v Celju. ’ Narodno gledališče bo upri-decembra ob 20. v celjskem gle-*Ui“ smelanovo opero „Prodana neve- 'lani dnu zbornice za TOI v Ljub- Celje in Okolico bo v torek, o. od 8. 12. do])Oldne v posvelo- v ^o»u^druženja trgovcev za mesto Celje c ilafiovi ulid. V8ph načelnikov in načelnic So-'■ *M.P? Ce]jf> bo v Celju v nedeljo, t Mnbfa. ob pol »t. v Narodnem domu. dežurno službo za člane Ula -i'‘dri zdravnik -Ir. Drago Mušič, “‘jeva 7 Drevi se bo pela v našem mariborskem gledališču prvič domača izvirna opera »Lepa Vida«) delo pod psevdonimom Ri-sto Savin, znanega skladatelja generala Friderika pl. Širce. Opera je bila1 uprizorjena prvič v Ljubljani, je pa sedaj li bretistično in glasbeno tako predelana, da bo nocojšnja premiera prav za prav nova krstna predstava in bo zato navzočen tudi njen avtor. Režijo je oskrbel g. Vladimir S k r b i n š c k, glasbeno je opero naštudiral g. Lojze Herzog, med solisti se nam bo pa prvič predstavil naš novi baritonist g. K a m u š i č. Zgodba o »Lepi Vidi« je po svoji vsebini stara že več stoletij, saj sega gotovo v 15. stoletje, če ne še dalje nazaj v preteklost. Nastala je v zvezi z arabskimi Mavri, ki so leta 711. po Kristu zasedli Španijo. Njihovi vladarji so imeli posebno radi bele sužnje, katere so Mavri ugrabljali po obalah Sredozemeljskega morja in seveda tudi na našem slovenskem Primorju. Iz tega je nastala naša najlepša narodna balada »Lepa Vida«, pripovedujoča o lepotici, ki je pri morju stala, tam na bregu si plenice prala. Balado je zapisal prvi Prešernov prijatelj Andrej Smole, Prešeren sam jo je pa predelano objavil leta 1832. v takratni »Kranjski Čebelici«. Ko so po letu 1492. Španci zopet pregnali Mavre v Afriko, je tudi pri nas obledel spomin nanje in njihove ugrabitve, zato je dobila balada »Lepa Vida« sčasoma novo varianto. Po tej varianti lepa Vida, hči bogatega primorskega kmeta, ni bila več ugrabljena po mavrskih roparjih, ampak se je kot žena neljubega moža (v operi Antona) strastno zaljubila v lahkoživega Benečana (Alberta), zapustila dom itn otroka ter pobegnila z njim v Benetke. (V operi vidimo v drugem dejanju maskaradni ples v Benetkah.) Tu pa se Albert razkrinka kot podlež, ki jo ponuja celo svojemu prijatelju Pietru. Tedaj se prebudi v Vidi nepremagljivo hrepenenje po domu in otroku, in tu se pričenja tragika njene življenjske zgodbe. Motiv »Lepe Vide« je po Levcu in Stritarju (na Dunaju 1. 1870.) zamikal tudi Josipa Jurčiča, ki se je podal nalašč zato na Primorsko iskat primernih krajevnih in osebnih motivov. Pri tem je vzbudil njegovo pozornost zlasti Devin v Tržaškem zalivu, ki ga je zagledal prvič ob vračanju s pogreba dr. Lavriča v Gorici (dne 5. maja 1. 1876.). Tja je tudi postavil dom Vidinega očeta Basnlgoja, in v bližini domačijo Samoroda, h kateremu se je lepotica primožila. Iskal je le še živ model za samo junakinjo svojega zasnovanega romana. Tega je našel po Novem letu 1. 1877. na nekem plesu v ljubljanski Čitalnici, na katerega ga je bil povabil Janko Kersnik. Prvotno je nameraval Jurčič sicer napisati dramo, toda prevelika zaposlitev pri »Slovenskem Narodu« mu je to onemogočila. Pa tudi z romanom je imel smolo. Namenjen je bil za Stritarjev dunajski »Zvon«, a ena izmed pošiljk rokopisa se je na pošti izgubila, in ker tega niti avtor niti urednik nista vedela, je nastala v delu vrzel, ki jo je mogoče pri čitanjil takoj opazitu Libreto Savinove opere »Lepa' Vitfa^jje nastal po tem Jurčičevem romanu. Skladatelj se je pričel zanimati za to snovf že v mladosti, toda preteklo je veliko let, preden je iz zanimanja nastalo uresničenje načrta. Krstna predstava opere je .bila pa vendar že 1. 1910. v Ljubljani. Todk Savin se ni držal točno Jurčičeve verzije, ki jo je v sodelovanju z libretistom dr. Rihardom B a t k o svojim namenom primerno prikrojil. Cankarja, ki je napravil iz »Lepe Vide« simbolično dramo, Savta ni mogel pridobiti za to, da bi mu napisal operni libreto. Pri sedanji predelavi je odpadlo četrto dejanje, ki se je močno spremenjeno deloma združilo s tretjim. S tem je postalo mnogo bolj zgoščeno. Prvo in tretje dejanje se odigrava na Antonovem domu na Primorskem, drugo v Benetkah. Preureditvi libreta primerno se,je spremenila seveda tudi glasba, ki je pa ostala vsaj v glavnem taka, kakršna je bila prvotno. »Lepa Vida« je tretja Savt-nova opera (poleg »Gosposvetskega sna« in »Matije Gubca«) in spada po sedanji prenovitvi med najboljša naša slovenska izvirna operna dela. -c. k. »Dom in svijet«. V Splitu je začela izhajati tedenska ilustrirana revija »Doni in svijet«. Izišli prvi dve številki prinašata dr. Rubičev članek o banovini Hrvatski* dr. Katičev o splitskem' panteonu, napisan ob priliki odkritja spomenika dr. Antti Trumbiču. Sledijo razne aktualne zanimivosti, humoreske, novele, filmski roman (Katja Dolgoruka), filmski drobiž, pesmi, ženska priloga z modo, otroški kotiček, šport, ugankarski del; vse bogato ilustrirano. Revija izhaja v Splitu, Pavlinovi-čeva T/I. ter stane mesečno 8, trimesečno 24 in polletno 4$ din. Stran 14. »Večer n Ik« XII. 1939. ■j " Najbolj varna naložba denarja, ker jamči aa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Centrala Mariji Podružnica Celje nasproti P0*41’ J^pic" štajerska hranim1 —« Nil)! SpREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PONAJUGODNEJ SEM OBRESTOV^ kupuje otroške slikanice, darila n male in velike, krasne albume in ostalo samo v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova cesta 15 Telefon 25-45 GENERALNO ZASTOPSTVO SCHHEIDER ZACPEB. N1KOUCEVAIO ona si želi kot Miklavževo darilo krasno spalno obleko, dražestno svileno perilo, nogavice iz čiste sv le, rokavice v modnih barvah samo iz specialne damske modne in konfekc. trgovine l greta m a r I b o r grajski trg Razno HOTEL. KAVARNA IN RE-STAVRAC1.IA »OREL« Izborno Laško oivo, marčno, termalno in Zlatorog črno. Izbrana ljutomerska vina. — Vsak petek morske in sladko vodne ribe. Soboto jas ose. divjačina in jetrne klobase. 11657-1 BREZ DENARJA DOBITE lene nove preproste, moderne zastore za okna. flanel. platno, hubertuse, čevlje itd. če date v zameno stare obleke, plašče, čevlje Ud. Kupim tudi za gotovino. plačam dobre ce ne. Manufaktura Grajske starinarne, Maribor. Vetrinjska ul- H>- 11445-1 OTOMANE madrace, žične vložke dobite najceneje pri Mežiček. Tržaška 46. 11423-1 MIKLAVŽEVA DARILA! Damske torbice, aktovke, kov cegi. denarnice, nahrbtniki itd. po nizkih cenah. Mežiček. Tržaška . 11424-1 NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odeje, koce, zimsko perilo pletenine- najceneiše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Hišni posestnikj in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in Doceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 ALI ŽE VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prešernova klet« v Go sposki ulici? 10918-1 »Oj sladka moja Špela, kaj bova zdaj počela, ko bliža se Miklavž in parkelj, ta grdavš?« »»Preljubi, dobri Nace, zavihaj si muštace, v »Večernik« brž poglej, ta vse pove vselej! Kje se dobe Igrače, pižame in brisače ter druge vse reči, v »Večerniku« stoji. Kdor hoče kaj prodati v »Večernik« mora dati vsaj majhen inserat, pa naglo bo bogat!« ŠOPER JULIJANA se prip°r°ca Glavni trg POSTELJNE^ samo z belo vato. L site, D0Steli“° madra*:! ke, tuhne na ul. 5 m razvajenega 3 v#™ cevnn 7 okr°z 3300.^‘V dojžine voJSjE&g, S 3.800.—. o.SLHJ.—. , “ r udyi® od zastopstva ^ $ Ljubljana. nobene«^. SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 TOPLE COPATE (počne) iz ovčje volne, isto tudi čepice, klobuke okraske, peresa itd. dobite pri Vladku Babošek. klobučarju. Maribor Vetriniska 5. Popravila se sprejemajo, stanejo od 10—28 din. 11699-1 POTUJEM večkrat v Zagreb ter prevzamem razne komisije in naroči la. Ponudbe pod »Zanesljiv« na ogl. oddelek »VeČemika«. 11685-1 Potita DAME! POZOR! ZAKAJ SIVE LASE? ko si lahko za din 26 same pobarvate z neškodljivo berlinsko Omonell Henna-Sham-poo barvo Dobite iih v vseh niansah z navodilom pri glav" nem zastopstvu: Ludvik ller-šič, Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shampon 250 gr & din 20.— 11287-1 v paketnem prometu do 5 kg za Nemčijo razpošilja špedicija Stevo Tončič, Maribor, Meljska cesta 12. Zahtevajte obvestila radi carinsko-izvoznih predpisov. Čitajte„Večernik“ Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojami— zakai bi se torei bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica "toLESA^^S priredij, Vab? žev večer i» Siudenci. Keie«13^ klobas. Darila » ni. 15. ""T "a")xdM^ARiJ0’ * Zagreb, Iliča 4 In I dopisi Zagreb It., poitni preda O I O aparati svetovnih znamk: Minerva, Eumig, Saba in drugi po najugodnejših cenah pri 8€ APP EL pisalni stroji veliki in mali ?4ŽJNH&i05 šivalni stroji KLEDUHENST & POSGH Maribor, Aleksandrova cesta 44 KiC» »g % - K"‘*j mesar. ■ esar. — kakor pri škornje dob.te pOZ°RLn< ofar plačilo*1 dittp&ai^ »OrodolI*la* j «"**: - lisici—— - -čSr % |I£ o*** KDOR ^narja. ds^ Nas!pv v Naslov v KUMjT,fSče tS (700 t^Lrlo na ri iof jfl stl Ribnici ra tuif Vi Kv» FM*ktr. ’11 .1* v Mariboru 'dne 2. XII. 1939. »Ve S e m It« Stran 15, I^očete biti v resnici dobro in poceni oblečenih, kupite vse po starih cenah SC e š kem m pri glavni policiji kjer* dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in železn. uniforme. Velika odprodaja ostankov. Krojaške potrebščine! toru/te praktično I Priporoča se talaiovafnlca dežnikov aribor, Aleksandrova 19 a PRAVE bige 1 kornete dobite le ^karni Čebokli. 11760-1 te ZA SVIN.TEREJO! ^iemUVki redi hraši£e’ it n® ..brezplačno zavitek 2aw* 0 “Mastelin, ki ie Na n* zavarovan, franko felrnJ Samo z enim Doda a® 5e boste prepričali. »M Jžete Pri polaganju Šite * velik uspeh. Pi-W n aaslov: Ivan Magda-’ Kače pri Mariboru. 11831-1 Tei. 28-sa Podr.: Maribor, Aleksandrova c. 26 ODEJE MIRI PENIČ, Maribor, Vetrinjska 9 šivane, ročno delo od din 68'■ klot odeje od ... . 79’» pri naprej KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ poceni prodam, tudi zamenjam. Dolšak. Aleksandrova 25. Košaki._________11828-4 2 BAKRENA TOPLODARA prodam. Tezno, Cankarjeva 23. 11827-4 ČEVLJARSKI STROJ ali gramofon s 40 ploščami zamenjam za kolo ali prodam poceni. Jurčičeva 20. Studenci. 11810-4 GRAMOFON kovčeg s ploščami, prodam. Kurež, Počehova 16, pri Mariboru 11825-4 Stanovanje^ STANOVANJA enosobno s kuhinlo, dvosobno trisobno s kopalnico in verando takoi oddam. Maribor. Smetanova 54, v gostilni. 11648-5 rA°JEPlSNA DELA % „ evanie. svetlobne koko, Prevode. Kovač, Mari-’ ntrševa 14. 11790-1 Vrtom ^ HIŠ0 "" v , ^5 tisoč din ku- okolic Maribora. Na- st?"..................... ™uuc mariDora. n*-it,° em oddelku »Ve-_______________11743-2 ^°^i0ŽEN0 POSESTVO tu .T“*ov z novim poslop-'ifle. i; naprodaj. Krajnc * - Vosel 6, Sv. Marjeta 11756-2 Prodam PREMOG 100 kg din 28.-Fihpančič. Kopališka 10. 11694-4 KLAVIR poceni naprodaj. — Vprašati »Lovski dom«._______11736-4 ŽENSKO KOLO znamke »Stevr«. dobro ohranjeno, po uvr>f,n! -"“i napro-dai. Smetanova 20. 11750-4 FOTOAPARAT 6X9 na iilm ugodno naprodaj Blaznik Ivan. Aleksandro va c. 55. J1753-4. Hubertusi MIRI PENIC, Maribor, Vetrinjska 9 volneni od otročji od Pri din 239'* * 129- naprej STANOVANJE petih ali treh ali soba in ku hinia Ob bregu 24, oddam. Vprašati Aleksandrova 22, od 11—12 ure 11788-5 ENOSOBNO STANOVANJE kopalnica, kabinet, vse Pritikline, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Večer-nika«.______________J1776—5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam. Pobreška c. 38. 11786—5 NA STANOVANJE sprejmem gospodično. Drav-ska 8-L_____________U763—7 NA STANOVANJE^ HRANO za 350 din se sprejmeta dve gospodični. Meljska c. 59-1. vrata 7. D783—7 STANOVANJE sestoječe iz sobe in kuhinje, oddam. Pobrežje pri Mariboru, Slovenska 1 (Špesovo selo). 11815-5 SONČNO SOBO in kuhinjo oddam takoj eni osebi. Loška ulica 15. 11813-5 STANOVANJE enosobno, sončno. I. nadstr., oddam za 1. januar in sobo s štedilnikom takoj ali pozneje. Mejna 22.___________11812-5 STANOVANJE trisobno, oddam takoj. Fran-kopanova 11. 11811-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 15. decembrom. Koroška cesta 63. 11806-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam takoj. Vojašniška št. 21. 11802-5 STANOVANJE majhno sobo in kuhinjo takoj oddam 2 do 3 osebam. Pobreška cesta 21, blizu cerkve. 11800-5 MAJHNO STANOVANJE dvosobno, oddam s 1. januarjem. Din 430.—. Koroška cesta 27. Vprašati pri hišniku 11799-5 DUAKI dva ali trije, se sprejmejo v popolno oskrbo in vzgojo. Naslov v oglasnem oddelku »Večemika«. 11764—7 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem solidno osebo. Smetanova 34/IV., levo. 11768-4 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoi oddam. Zrinjskega trg 5. Vpra-Šati hišnico. 11798-7 LEPO SOBO s kopalnico v centru oddam. Naslov v ogl. oddelku »Ve-černika«. 11833-7 SOBO oddam starejšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 11826-7 SOBO oddam trem osebam. S hrano ali brez. Smetanova 51/1., vrata 3. 11804-7 SOBO lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Pranrot-nikova 4_______________11803-7 SOBO lepo opremljeno, sončno, oddam. Metelkova 37/1. 11801-7 ugodno 2 n°Vim D°S10P' ,fe Vos sanici. •J** LEPIH parcel Nar' v centru' Studenci. IjVa o S-Tožinec, Praprot-o> Krčevina. ^-ii793'2 . NALOŽEN DENAR KaI>ite njivo 10.000 m3 So i. ak rentabilno novo ®.0()n 260.000, vilo din prodaj. Naslov v o /lov' 180-000, posestvo 15; oddelku »Večemika«. io ^njivami za parcela-1 11791-4 So ru-°00, šeststanovanisko $ (stabilno za 230.000 in NOGAVICE S. KETIŠ stolnat SlopViporoSca zraven MANUFAKT.F.MAJER NAPRODAJ rabljena kuhinjska posoda, steklenice, petrolejska svetilka Vprašati od 9. do 11. m 2. 'do 4. ure, Sfrossmaverjeva ul. 9. 117(?-H SPALNICA in jedilnica (mahagoni) naprodaj. Naslov v oglasnem ; ,v“ldO ___ ^ vr“Ril? hiš ali posestev, [ Sftžini mesta. Ponudbe ičerX0tliac« na ogl. odd. ^®ka«. 11794-2 DarI)NovAN.!SKA HIŠA rušat- ug°dno naprodaj. Rartl v. trgovini Šprah. Vanie. Hostejeva ul. 1 —11772—2 trisobno, kom- •'fek»'L“ -.................. ' 0d Sv°- - Posestva -laja S111 30.000,— naprej isK fagorski, Maribor. Maribor 11775—2 RAZLIČNO POHIŠTVO s celo opremo, ugodno naprodaj. Studenci, ^teksan-d rov a cesta 39/a. 1179^ POCENI NAPRODAJ otomana, miza, pečica pernica. Loška 15. 1178o 4 GOSTILNA z večjimi, lepimi lokali zaradi bolezni lastnika takoj naprodaj. Pojasnila daje Rečnik, trgovina, Hoče. 11767—4 NAPRODAJ omara, postelja in štedilnik. Smetanova ul. 34/IV, levo. 11769—4 Miklavževa darila llllilllllll!IHII!ll!IIIIIIHlltllll1INII!IIUII!lllllllfll[llllillilll!llhlltllll!ll!lltln IVAN KRAVOS MARIBOR Aleksandrova c. 13. tel. 22-0? W _ PLASCE l Pajvečji izbiri in res ugodnih cenah Vam nudi akor vedno le trnovina z manufakturo in konfekcbo Maribor, Glavni trg IS Globoko užaloščeni sporočamo, da je dotrpel naš nad vse ljubljeni soprog in oče, gospod Dr. Ferdo Križan notar v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15. uri na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. Maribor, Krčevina, 2. decembra 1939. Globoko užaloščena žena in hčerka. SRAJCE PIŽAME KRAVATE nudi najceneje K.TKALEC GOSPOSKA ULICA 32 Službo cfoDl "i— mmm i naa——— PENZI.ISKO MESTO ’ Išče se mehanika. Potrebno znanje: struženje, avtomotor-ji, elektroinstalicije, avtogeno in električno varjenje. Pis mene ponudbe ie Dodati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe se ponudbe ne upošteva niti nanje odgovarja. Absolventi strojno de-lovodskega tečaia imajo Dred nost. Nastop službe takoi. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Penzijsko me-sto«. ______________11712-9 SLUŽKINJO pridno in pošteno, vajeno kuhe, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Večemika« ___________11749-9________ FOTOGRAF. POMOČNICA (pomočnik) se sprejme. Foto Eli, Maribor. Aleksandrova cesta 1. 11834-9 SLUŽKINJO starejšo, ki ima veselje do majhnega otroka sprejmem takoj Delavska 19, Studenci. _________11832-9__________ KRO.IAŠK. POMOČNIKA veščega vsega dela sprejmem takoj. .Meznarič, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. _________11816-9__________ SLUŽBO dobi služkinja, ki je vaiena vseh hišnih del in zna tudi kuhati. Samo take naj se javijo, ki hočejo res delati. Ponudbe na ogl. oddelek »Ve-černika« pod »Št. 1001«. 11797-9 POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU &• z O. t. TELEFON 21-«® Dopisi eležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter iih obrestuje po 3—5%. Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru kateri zrelejši gospod osamljen — nesrečen, želi istotako prijateljico? Ponudbe pod »Klic« na ogli. oddelek- »Večernika«. 11745-12 DRŽAVNI USLUŽBENEC zeli resnega znanja s simpatično, dobro vzgojeno gospodično do 21 let. Dopisi s sliko na glasni oddelek pod »Odkritosrčna«. 11773 12 _v MLAJŠA GOSPODIČNA zeli znanje z dobrosrčnim gospodom. Dopise na ogl. od delek »Večernika« pod »Tajnost«. 11814-12 NEMŠČINO poučuje diplomirana učiteljica Aleksandrova 19-1. 11742-13 NEMŠČINO govoriti in pisati se vsak hitro nauči po moji metodi, šola Kovač. Maribor. Tyrševa 14. 11789-13 NEMŠČINA. FRANCOSKA. ITALIJANŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Aleksandrova c. 14-1, levo 11765—13 Obmke juomke in p o s tel j ce vseh vrst dobavlja najceneje »OBNOVA11 F. Novak, Jurčičeva 6 Glavni trg 1 Brokat svila IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItllllllllllll|||ill|||||| za odeje dvojna širina 140 cm v raznih barvah po din 58‘- se dobi pri TRPINU dokler traja zaloga! Lokal DOBRI RABLJENI (11 radio aparati o^o OBROKI PO DIN100 PRI •••■ RADIO STARKEL Posteljno perje kem čiščeno že po kg 8 - dm naprej tudi no brezkonkurenčni ceni pri ,, JO una Maribor samo Glavni trg 24 GOSTILNA »PRI LOVCU« Frankopanova ul V nedeljo koncert, pojedina kašnih klobas ter druga topla in mrzla jedila. Prima novo in staro vino na' razpolago. Dobro ne bo. pa drago. Prepričaite se. 11771—17 TOMŠE. PEKRE: V soboto in nedelio pojedina domačih kolin. 11687-17 V naiem OBRTNI LIST za trgovino mešanega blaga in gostilno dam v najem ali odstopim proti službi. Ponudbe na ogl. oddelek »Večerni-ka« pod »Obrt«. 11737-15 LOKAL v centru mesta, primeren za obrt ali magazin oddam. — Vprašati Slomškov trg 14 11686-14 LOKAL za špecerijsko trgovino iščem Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Novo leto«. 11734-14 TRGOVSKI LOKAL ali za obrt oddam 1. januarja. Stritarjeva ul. 5. 11740-14 Kapital AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. H778—16 RESTAVRACIJA »LOVSKI DOM« nad »Tremi ribniki« domače koline. Prvovrstna ljutomerska vina. Pridite! 11738-17 ^Oikii l>f. spolni «!•- (spolni impotenci) poizkusite hoimons P HORMO* SEKS - Dobivajo sc v vseh lekarnah. 30 p1 ^ ^ 100 pilul din 217, 300 pilul din aoO- -— ■ s a j te samo prave in originalne Hor ^ luie. Po pošli diskretno razpošilja : Qjav- LEKARNA PRI SV. AREHU Maribor ^ Zagreb. se je preselil v nove moderne lokale K0S&? Japefl Gosposka 18^ Zahvala Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Dgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 Zlatoporočenca 9rane in j^jeni se prisrčno zahvaljujeva č. gospodu ^P^jjteinti zi,0‘-nagovor pred oltarjem, cenj. cerkveni pev ^ za krasno petje pri sv. maši, in vsein za krasno petje prt sv. masi. ni vsem. * QSpod okrasili cerkev. Zahvaljujeva se od srcais jn in nameščencem kakor tudi vsem prijate j „110 ZcHiVaiJUJcVti v. g nagovor pred oltarjem, cenj. cc r k v en eni Pnallia _ _ srca f nameščencem kakor tudi vsem pr^at.^cva za vse osebne in pismene čestitke. Kaj^r "u(jj vsetfj^pi bila v M Kam, kje? DANES IN JUTRI krvave in jetrne klobase, do. mači izdelek. Vino, kakor že znano prvovrstno, brez znatnih popustov. »Prešernova klet« v Gosposki ul. 11770-17 -VINO IJablM da * Umr' V “• letu Gerlie Josip žel. zv. v pok. 16 un°naC Pobfe°žjubnega b° V p0nedel]ek’ 4- de“mbra 1939, ob Maša zadušnica bo v torek, 5. decembra, ob 7. uri. Maribor, 2. decembra 1930. od 5 1 naprej po din 8--naprodaj vsak torek, četrtek in soboto od 2. - 5. ure Dr. Scherbaum Meljski hrib 16. Ztl VSC UC5CUJ1C lil —- fjj/ji V3C obilni meri deležna. Zahvaljujeva se pa ^ ki so se od blizu in daleč v tako vr ;„n0im 1,1 se udeležili naline zlate poroke. Naj se pregovor: »Kdor stare ljudi spoštuje njega ljubi Bog obdaruje. Stara sva in bova kmalu umrla. ,i0hra vrat3- Upava pa, da nama bodo tam 0(ipr ovl ■-*** 1 Sv. Lovrenc na Poh-> Žalujoči ostali. HRmflR Spomnite se CMDI KareS Gramtz Maribor, Gosposka 7 ♦ V e 1 i k a izbira najnovejiih krznenih plaščev in jopic Naznanjam cenjenemu občinstvu, da se trgovino in gosPf j od z- BOGOVIČA. - Vse cenje*« vedno postregel najceneje in najku'afl ^ om5 stransko zadovoljstvo. Priporoča s«i ** Miroslav Hrlbern^ ^ POBREŽJE. DR. VERSTOVSKOVA kupujte KS«2? TELEFUNKEN v kvaliteti in alasu Najmoderneje urejena popravljalnica vseh znamk radijskih aparatov. Hitro, poceni • RADIO g STARKEL • neprekosljivi in glasu v vseh cenah MARIBOR, TRG SVOBODE 6 Telefon 26-85 Telefon 26-85 ct. table*® , KAS^ tabl®1® 100 ko««8® 10U proti Por\6Mr z#*top°ilc ■ Mr. Božu«8® Te>j« Beogr*d J### je (tud dumi! Zato dobre KARO ČEV0C M HiBX1KAR V M°rlboru- Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po cc0^“un' 1 * ~ Ufcduiiiv« w u«ri4va: Maribor, Ko«aiiSka ulica 6. - Tcleio« uredoi&va itev. 25-fiZ ta uRruve ijev. 28-OZ. - Pafcol &*QVoi f _ Rok°? 0. ceniku-