Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st. — Uredništvo in uprava. Trst, \ia delle Zudecclie štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi.naj se pošljejo na uredništvo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. -- Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po M) stot. — Plača se naprej. — ===== Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. —-------------------------------- .s V TRSTU, sreda 24. novembra 1920. DELO GiiAsiiiO socialistične zveze v jUmosKi Benečiji Nacijonalisti govore proti komunizmu kakor da je sad želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijalno gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati. Leto I. - Štev. 76. finski prolelnrijot um Ko je ruska rdeča armada premagala od entente našuntane od nje plačane in zalagane reakcijonarne generale Judeniča, Kolčaka, Denikina in druge bandite, in dokler je imela ta rdeča armada srečo tudi v boju proti Po* ljakom, tedaj je bila Anglija — in z njo še marsikatera druga država — pripravljena, da sklene z republiko ruskih sovjetov trgo* vinsko*gospodarske odnošaje. Vlada Lloyd Georgea se je tedaj trudila na tem, da do kaže, da nima in da ni imela nikdar nič skupnega z ruskimi in neruskimi protirevo luciionarnimi generali in je dala svojemu meščanskemu časopisju nalogo naj piše, da imajo evropske velesile veliko korist od tega ako stopijo v prijateljske gospodarske od* nošaje z ruskim proletarijatom. In to me* Ščansko časopisje, ki je vedno na razpolago vsakršni vladi, vsakršnemu bogatemu človeku, je resnično pripovedovalo, da ni mogoče, da bi živela Evropa v večnem boju s Sovjetsko Rusijo in, da ne moremo ostati za večno od* trgani od bogate dežele, v kateri je prišel proletarijat do zmage. Sovjetski delegat v Londonu, Krasin, je bil tedaj simpatična osebnost, ki so mu angleški ministri odpirali svoje salone in ga sprejemali, kakor se sp o« dobi sprejemati zastopnike velikih prijatelj s ^kih vlad. Toda sreča ni nikdar stalna nikjer. Na bojnem polju še manj. Kakor se je izpre* minjala sreča na Rusko*Poljski fronti v pri* log Poljakom, tako se je hladilo na Angle* škem veselje do trgovinsko*gospodarskih odnošaiev z Rusijo. Po zmagi Poljakov je pa pretrgala angleška vlada vsakršno občevanje s Krasinom, ki se ga je začelo gledati kakor zastopnika sovražne države. Še bolj je dvi* gnila Anglija svojo glavo, ko se je nadejala in je vse kazalo, da bo tepena rdeča armada ne samo od Poliakov, marveč tudi od novega rešitelja evropske buržuazije, od generala — bandita Wrangela. Ampak Wrangel je imel smolo. Doletela ga je enaka usoda kakor njegove prednike: Judeniča, Kolčaka in De* nikina. Njegova velika in bogato založena armada je danes uničena in njeni vojaki se vračajo iz bojnih poljan raztreseni in demo* ralizirani, kakor so se vračali premagani in lačni iz Rusije vojaki velike Napoleonove armade. Wrangel je moral zapustiti popol* noma svoje bojno polje in svoje velike na* mene. Ker pa ne mara. da bi ga doletela Kol* čakova usoda, se je podal v Francijo, kjer bo Gostoljubno sprejet v naročje matere ev* ropskega reakcionarnega gibanja. Anglija ie morala kaj kmalu priznati, da je neumnost se zanašati na take generale. Poleg Wrangela je premagan tudi Petljura in premagani so tudi reakcijonami banditi v Sibiriii. Velika pro-ietarska Rusija združena _ s štirimi dru* gimi sosednimi proletarskimi državami, ie danes očiščena reakciionarnega mrčesa. D o* kazala ie zopet in zopet, da je nepremagljiva, da ie moč in zavednost ruskega proletarijata tako silna, da je zastonj vsak boi proti n?e* mu. proti razredu, ki mora prej ali slej zma* £ati po vsem svetu. Takoj, ko je izvedela Anglija za poraz Wrangelovih čet, je pričela nastopati neko* liko manj ošabno in misliti zopet na to, da mora vendarle priti do trgovinskih odnošaiev s prokleto rusko republiko, ki se noče pustiti natepsti. Pred dnevi je naznanjala brzoiavka svetu, da je vzelo angleško ministrstvo zopet v pretres projekt angleško*ruske trgovinske pogodbe, da ie projekt že konkretiran in da bo sedai predložen Krasinu, ruskemu dele* gatu v Londonu. Vest ni še potrjena, ali dej* stvo, da je prišla v svet nam govori, da je na njej vendarle nekaj resnice. Saj je sicer tudi v smislu stare meščanske taktike, ki uči: no* konci glavo pred premaganim in ponižen bodi pred zmagujočo armado. Stara morala, stara pesem vseh buržuaznih vlad, ki se vje* ma popolnoma z rimskim geslom: Gorje pre* maganim. Premoč in nepremagljivost ruske proletar* ske armade je spametovala to pot. tako iz* gleda. tudi. Francijo. Njeni ministri so baie spoznali, da ni mogoče premagati Sovjetske Rusiie na bojnem polju in da se je treba 'o* titi drugačne taktike. Iz teh besed bi se dalo sklepati, da tudi eventuelna trgovinska po* godba z Rusijo bo služila ententi kot boino sredstvo proti zavednemu, na poti do zmage se nahajajočemu proletarijatu. Vsa prelita kri ni pomagala ničesar. Ves potrošen denar v protirevolucionarne svrhe je šel v nič. Ruski proletarijat, in z njim pro* letarijat celega sveta se lahko veseli ruske zmage. Toda ententina buržuazija ne bo radi tega še mirovala. Kapitalistični zmaj ni še premagan in se ni še napojil dovolj proje* tarske krvi. Delal bo še nadalje in rogovilil proti delavstvu, koje se mora iz vsega tega prepričati, da mora vstrajati v boju še nanrej do popolne in končne zmage. Dogodki v ftaliji. volitve na Grškem in reakcijonarno gibanje sploh nam ka~e, da ne bo buržuaziia še mirovala. Proti proletarijatu se bo poslu* zevala vseh sredstev, odkritih in prikritih. Dolžnost proletariiata pa je, da se ne pusti omrmiti od sirenskih demokratičnih glasov entente in da gre pogumno nanrej sam v pro* stor. ki mu je določen v .zgodovini. Ruski proletarijat nas uči. da ne smemo obupati in kako ie treba vstraiati in zmagovati, ako hočemo postati moč. ki jo mora jemati bur* žuazija v poštev Ravnajmo *=e po njem in vstraiajmo v boju. Ruska rdeča armada ie osvobodila proletarsko Rusijo od Sibirije do Krimeje. Svetovna proletarska armada ima veliko nalogo, da osvobodi ves svet. »Ako bomo vsi na svojem mestu, se bo zgo* dilo to veliko prej kakor si je danes mogoče misliti. Zato je treba pogumno vstrajati v boju in dokazati buržuaziii celega sveta, da od tu gre not samo v — socializem. NAVDUŠENJE V RUSIJI Pobol riti nul! i Boljieviki na ukralinsko-poSjski meji NAVDUŠENJE ZMAGOSLAVNIH RDE* CIH ČET. DUNAJ, 22. (L. W.) »Rosta« dobiva iz Moskve preko Štokholma sledeče: Poveljnik južne fronte, Frunce, in član vojnega sveta, Bela Kun, pravita, da so poslednje zmage na Krimu rezultat splošne ofenzive, katero je začela rdeča vojska 25. oktobra. 8. novembra so bile že izvojevane perekopske utrdbe, ka* tere so bile sezidane pod vodstvom franco* skih inžinjerjev, ki so uporabljali najnovejše iznajdbe na polju utrjevalne tehnike. Ko je rdeča vojska premagala te ovire, je začela 11. novembra napadati Krim. Krimsko pre* bivalstvo je bilo vzradoščeno nad porazom in begom Wrangela. Rdeča vojska, ki je pr* vič zasedla Krim, je jako navdušena vsled svoje vojaške zmage. V Moskvo prihajajo številne brzojavke, v katerih dajeio delavne čete duška radosti nad veliko zmago. V Feodoziji je bilo ujetih nad 30 Wrange* lovih polkov s popolno opremo in številno artilerijo. Ravnotako je padlo tamkaj v roke rdeče armade mnogo živilskih zalog, ki so vredne nad 30 milijard rubljev. Poraz generala Wrangela je povzročil v Moskvi največje zadoščenje. »Pravda« piše, da bo antanta poskušala nove napade proti Sovjetski Rusiji, toda rdeča armada se do* bro zaveda svoie naloge, kar je dokazala s poraženiem Judeničev, Kolčakov, Semeno* vov in Wrangelov. »Izvestia«, glasilo vseruskega osrednjega izvrševalnega odbora pravi, da bo Wrangelov poraz spreobrnil tudi one cincajoče meščan* ske kroge, ki se niso mogli do sedaj sprijaz* niti s Sovjetsko Rusijo. Prišel je trenutek, v katerem bo morala Anglija dati konkretno obliko londonskim pogajanjem. PETLJURA ZBEŽAL V NEMČIJO? DUNAJ, 21. (L. W.) Poročilo iz Moskve pravi sledeče: Med plenom, ki smo ga zajeli \Vrangelu na Krimu, se nahaja tudi tiskarna bankovcev in 5 milijard Wrangelovih rubljev, — Po poljskih poročilih je poraženi Petljura zbežal v Nemčijo. Njegovi vtfjaki odhajajo na Poljsko, kjer se jih razorožuje. Mesto Lvov je prenapolnjeno z vojaki*begunci raz* sule Petljurove armade. ZA VSPOSTAVITEV RUSKO*ITALIJAN* SKIH TRGOVSKIH ODiNOŠAJEV. LONDON, 21. Agencija Reuter dobiva iz Carigrada, da se pričakuje v Novorosij* skemu italijanski parnik, ki začne z izme* njavo trgovskega blaga s Sovjetsko Rusijo. RUSI ZAVZELI MOZIR. DUNAJ, 22. (L. W.) Iz Moskve smo pre* jeli sledeče poročilo z dne 21. t. m.: Včeraj smo zasedli mesto Mozir in zajeli mnogo ujetnikov. Ob tej priliki je padel v naše roke velik plen vojne opreme. Jugozapadno Re* šice trajajo boji. Naše prodiranje nadaljuje uspešno. Poljske čete so na podlagi riškega sklepa izpraznile mesto Letičev, katero so zasedle naše čete. V smeri Voločiške smo odbili Petljurove čete proti poljski meji. Na južni fronti, pri Kerču, smo zajeli 34 ladij, med katerimi je 6 brzopamikov. BOLJŠEVIŠKE ČETE SO DOSEGLE UKRAJINSKO s POLJSKO MEJO. DUNAJ, 22. (L. Wr.) Moskva poroča: Sovražnik se umika proti reki Pripjetu. V zad* njih boijh z Balahovičem smo zajeli 1400 vo* jakov, med katerimi se nahaja 40 oficirjev, 20 topov in 32 strojnic. Vzhodno Kamenca Podolskega smo dosegli meje nevtralnega pasa. RIŠKA POGAJANJA PREKINJENA. DUNAJ, 22. (L. W.) Časopisi dobivajo iz Rige vesti, da je Joffe izročil Dombskemu, predsedniku poljske delegacije, spomenico, glasom katere se prekinejo po zapovedi sov* jetske vlade mirovna pogajanja, ker niso Poljaki izpraznili južnega odseka do 19. no* vembra, kakor je bilo določeno v premirnih določbah. ANGLEŠKO*RUSKI TRGOVSKI DOGO* VOR V ANGLEŠKI ZBORNICI. LONDON, 22. Na številna vprašanja glede povzetja trgovinskih očlnošajev med Brita* nijo in Rusijo je izjavil Llovd George, da bo javil zbornici temeljne točke sporazuma, predno se istega podpiše; ako želi zbornica, da se obširno razpravlja o dogovoru, se to lahko zgodi. RDEČE ČETE NAPREDUJEJO ČEZ MOZIR. DUNAJ, 23. (L. W.) Iz Moskve poročajo z dnem 23. t. m.: Naš pohod zapadno od Mo* zirja napreduje dobro; zasedli smo Kojujki na levem bregu Pripjeta. Jedro Balahoviče* vih čet se koncentrira severozapadno Mozirja. Ukrenili smo potrebno, da jih končno* veljavno uničimo. V smeri na Korusten* Mozir smo zasedli Narov in dosegli reko Slovečno. Sovražnik se umika. Bojujemo se j 20 verst vzhodno od Voločiška. V bojih dne 20. t. m. smo zaplenili en oklopni vlak, šte* vime topove in 23 strojnih pušk. moteno po krvavih izgredih V dopolnilo pondeljske brzojavke podajamo še sledeči natančnejši opis krvavih nasilnosti .v Bologni. # * • BOLOGNA, 22. Včeraj ob priliki ustoličenja novega občinskega sveta je naše mesto doživelo zopet ure nasilnosti in grozote- Kljub dolgi vrsti nasilnosti in napadov, ki so jih izvršili fašisti, smo pričakovali, da bo včerajšnji dan, dan mirne in dostojne proslave zmage, izvoje-vane od bolognoskega proletarijata dne 31. oktobra. To je napomenilo tudi nasprotno časopisje, in bila je to tudi želja nas vseh. Naše organizacije so ukrenile, da se slavnosti udeležijo le delavci in sodrugi našega mesta. Msai Sest fašistov. Že pretekli četrtek je napovedal kvestor (policijski komisar) Polli, da bodo nastali krvavi izgredi, ako se fe razobesi rdečo zastavo z mestne hiše. Rekel je to sodr. Gaianiu, članu izvrševalne komisije tukajšnje Delavske zbornice. Oblast sama je morala pripoznati, da razobe-šenje rdeče zastave med ustoličenjem naše občinske u-prave, pomeni v mestu kakor je Bologna, le počastitev čustev večine prebivalstva, in je izjavil, da je ukrenil vse, da ne bo slavnost motena. Soboto zjutraj so fašisti predložili kvestorju na znanje svoj manifest, v katerem so se opozarjali vsi »ne — pristaši političnih strank, žene in otroci, da ne pridejo v nedeljo na ulico, ker bo v nedeljo bitka med fašisti in boljševiki.« (Kakor v Trstu! Op. ured.). K vesi or ni dal dovc-ljenja za objavo tega manifesta, ki je bil kljub temu, poligrafiran in nalepljen tu in tam po mestnih zidovih. Ustoličenje občinskega sveta. Ob 15. uri je oznanjal zgodovinski županov zvonec j vhod novoizvoljenih občinskih svetnikov v posvetovalni-: co, večina, kakor manjšina sta bili polnoštevilni. Dol na trgu se je gnetla velika množica meščanov, ki je aplav-dirala mestni godbi in fanfari, ki sta svirali naše pesmi. — Izhodi dovodnih ulic so bili zaprti po kordonih kraljevih atraž, karabinjerjev pehotnih in konjeniških čet. V posvetovalnici se je začela ceremonija. Po kratkem in vzvišenem govoru prvoizvoljenega, sodr. prof. Borto-lottija, kateremu je odgovoril advokat Aviglio iz vrst manjšine, se je prešlo na volitev župana. 5 44 glasovf in med aplavzi in živio-klici na socijalizem je bil sodr. Enio Gnudi, železničar, proglašen novoizvoljenim županom. Sodr. Gnudi je zatem imel govor, v katerem se to rpomnil socialističnega občinskega svetnika Zucchinija, umrlega vsled ran, katere je zadobil med napadom kr. stražnikov na Casermone, ravno na dan njegove izvolitve. Gcvcr novega župana, ki je bil navdahnjen s plemenitimi čustvi za manjšino, je napotil profesorja Albinv- j ja. nosilca liste manjšine, da je povzel za besedo. Med-! tem je ljudstvo, ki se jt gnetlo zunaj pred občinsko hiSo' na trgu Viitorio Emanuele zmeraj glasnejše zahtevalo, da se pokaže novi župan in da govori z balkona. Napad fašistov. - Streljanje proti županu. Sodr. Gnudi, kateremu so sledili socialistični občinski svetovalci z nekaterimi rdečimi zastavami, je šel na balkon. Medtem, ko je viharno pozdravljeni župan hotel govoriti, se je zaslišal s trga divji krik množice. Prišli^ so fašisti! Kordoni policije s» se pred fašisti previdno i sami od sebe razdrli, in slednji so vdrli na trg mahajoč | s palcami in streljajoč z revolverji proti množici. Drugi j fašisti, med katerimi je bilo veliko sumljvih elemeniov, so jeli streljati proti skupini sodrugov z novim županom na balkonu. Iz sledi strelov na šipah, na stenah in ua slikah sprejemne sobe palače Accursio je utrjeno, da co tudi karabinjerji, ki so gledali na napad fašistov stojeO ob obokih palače Re Enzo, speljali na balkon občinske hiše. Izgredi in žrtve. Trenutek je postal resen: z vseh strani so se slišali stoteri in stoteri streli iz pušk in revolverjev. Zamolklo pokanje je odmevalo v dvoranah občinske hiše. Eksplozije bomb in »dum-dum« krogelj je trajal en četrt ure. ________ V tem trenutku je neki mladenič preskočil malo balu-straao (ograjo), ki loči zborovalno dvorano od prostora, ki je rezerviran za poslušalce, se obrnil k oknu, skozi katerega je videl na trg, na katerem je ležalo s rzt-gnjenih že mnogo človeških trupel, izdrl revolver in po-novnekrat ustrelil proti občinskim svetovalcem manjšine. Advokat Giordani in inžinjer Cclliva sta bila težko ranjena. — Tako je na prefekturi izpovedal tudi inž. Colliva sam. — V tem času so se zunaj na trgu nadaljevali z vso besnostjo izgredi. Nastal je pravcati krvavi pokclj. Neprestano streljanje in metanje bomb. Policija zasede občinsko hišo. Medtem, ko so še pokali streli so vstopili preiskovalni funkcijonarji in agenti s karabinjerji in kr. stražniki v občinsko hišo, zaprli vse vhode in začeli preiskavo pri vseh osebah, ki so se nahajale tu (bilo jih je kakih 200), in v vseh drugih prostorih. Policijsko preiskovanje se je raztegnilo do poznega večera in med zališanji in identi-fikacjami vseh prisotnih je bilo izvršenih nekaj aretacij. Scdrugi Bentini, Graziadei, Grossi, Marabini, Bom-bacci in Zanardi, skupno z novim županom, po obdržali prvi sestanek in v sporazumu z zastopniki Splošne delavske zveze so sklenili, da se jutri ne opusti dela, da se ne da povoda novim tragičnim dogodkom. 8 mrtvih. - 70 ranjenih. Mesto je- sedaj zapuščeno, potrto. Patrulje karabinjerjev in kr. stražnikov hodijo okoli. — Sedež fašistov je bil zaseden od oblasti. V troje bolnišnic prenešenih ranjencev je kakih 70, med njimi trije težko. Mrtvih je S. Med temi je občinski svetovalec Giordani Giulio, ki je bil smrtno ranjen v občinski posvetovalnici. Odveč je povdarjati, da pripada velika večina, kakor ranjenih, kakor mrtvih, delavskemu razredu. Obžalovanje tragičnih dogodkov je splošno. Delavske množice, ponovno napadene in do skrajnosti razburjene, so o-bupne. — Buržuazija se kaže vsaj na videz zelo prizadeta po tem izbruhu divjega nasilja, katerega sta gojila ravno prefekt in kvestor našega mesta. Eden ranjencev je že umrl danes zvečer. — Oblasti so vprašale predstavnike socijaiistične stranke za mnenje glede omejitve pogrebnih slavnosti. — Prepoved pogrebnih slavnosti doslej ni še izdana. Pogreb odvetnika Giordanija. BOLOGNA, 23. Za čas pogreba umrlega odvetnika Giordanija so bile trgovine celi popoldan zaprte. Pogrebnega sprevoda so se udeležile vse civilne in vojaške oblasti. — Mir se ni kalil. I Italijanska zbornica Umerjeni socijalist Zanardi o bolognskih dogodkih. RIM, 23. Včerajšnja zbornica se je takoj v začetku seje pečala z dogodki v Bologni. K besedi se je oglasil umerjeni socijalist Za* nardi, ki je orisal potek dogodkov in utemeljil krivdo vlade. — Rekel je, da noče soditi, niti prositi milosti, ker socijalna borba v naši de* želi se razvija s takimi sredstvi. Socijalisti hodijo v zapore, objokujejo svoje mrtve in morajo pretrpeti obsodbe, med tem ko mo* rejo naši nasprotniki napadati, izzivati in tudi ubijati. In za tako njihovo zadržanje se ima* mo zahvaliti le podpori političnih oblasti, ki so zmeraj pripravljene, da stopijo ob strani vsakemu bojnemu klicu proti organiziranemu proletarijatu. Socijalistična parlamentarna skupina se pri sklepanju o ratifikaciji rapallske pogodbe vzdrži glasovanja. RIM, 23. (T.) Včeraj zvečer se je sestala socijalistična parlamentarna skupina, ki je na dolgo pretresovala rapalllsko pogodbo, bo disi v splošnem oziru, bodisi v njenih posa* meznih določilih. Z veliko večno, v spora* zumu s strankinim vodstvom, je bilo skle njeno, da se o pogodbi obširno razpravlja, da se pa socijalistična parlamentarna skupina pri sklepanju v zbornici vzdrži glasovanja z utemeljeno izjavo. — Za sedaj določeni to* zadevni govorniki so sodrugi: Lazzari, Tre* ves, Riboldi. Jugoslovanski prestolonaslednik ratificiral rapallsko pogodbo. BELGRAD, 22. (S.) Vlada je bila obvešče* na, da je jugoslovanski prestolonaslednik na podlagi pravice, katero mu daje čl. 52 ustave, ratificiral rapallsko pogodbo. Imenovanje italijanskih diplomatov. RIM, 22. (S.) De Martino, poslanik v Ber* linu, je imenovan poslanikom v Londonu; Aliotti je imenovin poslanikom v Tokiju; senator Frassati poslanikom v Berlinu; sena tor Rolando*Ricci poslanikom v Washing* tonu; Morgoni, polnomočni minister prvega razreda, poslanikom v Belgradu. Tajna pogodba med Nemčijo in Italijo? DUNAJ. 22. (L. W.) Dunajska »Montags* zeitung«, ki je glasilo Habsburgovcev, raz* širja tendencijozno vest, da sta Italija in Nemčija sklenili tajen dogovor, na podlagi katerega se je Itailija obvezala, da bo podpi* rala Nemčijo pri ljudskem glasovanju v Šle ziji, ki je določeno za prihodnji februar. Za plačilo naj se bi Nemčija odpovedala Gornji Nadiži v korist Italije. Ta vest ima prozorni namen, da izigrava avstrijske Nemce proti Nemčiji. Trumbič demisijoniral? LJUBLJANA, 22. V lokalnih političnih krogih kroži govorica, da je dr. Trumbič po* dal Ostavko, katero opravičuje z dejstvom, da je dovršil svojo nalogo, katero si je stavil, da sodeluje pri ustvaritvi nove domovine Zaenkrat smatra, da je njegovo poslanstvo končano. Ni še gotovo, ako bo njegova ostavka sprejeta, Trumbič odstopil. ZAGREB, 23. »Riječ« poroča iz Belgrada da je dr. Trumbič, minister za zunanje za* deve, predložil včeraj regentu rapallsko po godbo v podpis. Ko je regent podpisal po godbo, mu je Trumbič izjavil, da je s tem trenutkom odpadel vzrok, radi katerega ie bil do sedaj minister zunanjih zadev. Pre stokmaslednik je bil vsled predložene mu ostavke iznenaden in ie vprašal ministra, je li to njegov trden sklep. Ko ie Trumbič to potrdil, se mu je regent prisrčno zahvalil za niegovo delovanje. Svoio ostavko ie sporoči Trumbič tudi ministrskemu predsedniku Ves* niču. Demisiia ima baie samo formalen zna* čai. Mislijo, da bo dr. Trumbič umaknil svoj sklen. ker se mora rešiti še mnogo vprašanj o naših odnošajih napram Italiji. Češkoslovaška, Jugoslaviia in Rumunija proti povratku Habsburgovcev. PRA.GA, 20. »Pravo Lidu« piše sledeče Jugoslaviia in Rumuniia bosta podpirali pro* test ministra Beneša proti zvezi narodov. Slednja hoče namreč onemogočiti povratek Habsburgovcev na ogrski nrestol in vsposta* vitev ogrske monarhije. Ogrska bi kot mo* narhija vedno ogroževala sosedne države. Gospodarski odnošaji med Italijo in Jugo* slavijo. RIM, 23. Jugoslovanski zastopnik v Rimu, Vojeslav Antonijevič je podal na vprašanje o gospodarskem in trgovinskem dogovoru, o katerem se bo razpravljalo na predstoječih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo, te le iziave: »Jugoslavija je poljedelska država, ze/lo bogata na surovinah, dočim je Italija prvovrstna industrijska država. Z gospodar* skega gledišča se torej te dve državi med* sebojno izpopolnujete. V Jugoslaviji je obilo žita, železa, bakra in premoga, to je surovin, ki iih Italija potrebuje. Jugoslaviji je zonet treba poljedelskih strojev, tkanin in drugih izdelkov italijanske industrije. Kakor se vidi, ne manjka pogoiev za živahno in ko* ristno izmenjavo. — Italiia ima na drugi stra* ni za uvažanje v Jugoslavijo tudi to prednost, da ji ie blizu in da ima ž njo skupno meio, tako da so prevozni troški omeicni na na?* manjšo mero. Tem ugodnim pogojem za iz* menjavo nroizvodov med našo državo in Italijo je bila dana v ranaUski pogodbi po* trebna in sigurna podlaga obljube vzaiem* nega prijateljstva. Od tega prijateljskega razpoloženja se moja vlada ne bo oddaljila v izvrševanju dogovoroV, ki so sklenjeni fn se bodo še sklenili, in prepričan sem, da bo tudi s strani italijanske vlade in naroda isto toliko dobre volje in namenov.« Poulični bon na Irskem Poulični boji na Irskem. LONDON, 22. Berlinska poročila govorijo, da se vstaja na Irskem vedno bolj razširja. Včeraj popoldne je bilo 10 mrtvih in 65 ra* njenih. Med slednjimi je 11 težko ranjenih. Vladne čete so krožile v močnih oddelkih po ulicah Dublina. Streljalo se je v mestu še po polnoči. Zadnje vesti iz Dublina pravijo, da se bitka na dublinskih ulicah nadaljuje. Brzojavka lista »Daily Herald« pravi, da so bile ladjedelnice in premogovne zaloge pri tej priliki sežgane. Sinfajnovci ubijajo angleške častnike. DUBLIN, 22. Pri napadih na častnike je bilo 11 častnikov mrtvih in 5 ranjenih. Ofi* cirji so bili napadeni na svojih stanovanjih. Vojaška oblast in policija sta preiskala celo mesto, da izsledita krivce. Med ubitimi ofi* cirji je 1 major in 5 kapetanov; med ranjenci ie 1 polkovnik in 1 kapetan. Umore so izvr* šile posamezne skupine, obstoječe iz 12—24 sinfajnovcev. V trenutku napada so se na= hajali gori navedeni oficirji še v postelji. Cela dublinska posadka ima strogo pripremo. Vo* jaška oblast je ukrenila najstrožje odredbe, da prepreči nadaline represalije. Po 21. uri ne sme noben civilist na ulico. DUBLIN, 23. (S.) Danes vlada v Dublinu uopolni mir. Vsi vlaki so na mestu; po mestu krožijo le oni avtomobili, ki so namenieni vojaškim svrham. V Dublin ni dospel noben angleški časopis. Na Predarelskem je napadlo dva tisoč kme* tov mesto Bludenc. BREGENC, 22. Dva tisoč kmetov, oboro* /enih s kosami in cepci, ie napadlo mesto Bludenc. Osvobodili so nekoliko kmetov, ki ^o bili aretirani, ker niso oddali predpisane kvote žita državnemu prehranievalnemu uradu. Vlada je odstavila okrajnega glavarja. Oficirsmorilec Rose Luxemburgove. BERLIN, 20. Letalski nodporočnik Hoff* mann, ki se zdravi v vojaški bolnici v Efurtu, ie izjavil, da ie on morilec Rose Luxembur* gove. Proti njemu je bila uvedena preiskava. Madžarska tajna mobilizacija. DUNAJ, 22. »Daily Herald« od 18. t. m. poroča, da Francija tajno podpira z orožjem in municijo madžarsko voisko. Madžarska je vpoklicala nadaljne letnike. Oboroževanje je naperjeno seveda proti nasledstvenim dr* žavam. Kakor nadalje poročajo, se vlakovni osebni promet na Madžarskem ni omejil radi pomanjkanja premoga, temveč radi preva* žanja municiie in vojaštva. — Kakor se do* znava iz Bratislave, je bilo v smeri proti Oroszvaru dirigiranih več madžarskih nap&* dalnih čet, ki so si takoj izkopale strelne jar* ke, ko so dopele na svoja mesta. * Otvoritev zračnega prometa med Prago in Parizom. PRAGA, 22 (S.) Pelle, načelnik glavnega štaba češkoslovaške armade, je (odpotoval nreteklo soboto v zrakoplovu v Pariz, od* koder se je že javil njegov prihod. Letel je 5 ur z IVaurnim odmorom v Strassburgu. S tem se je začel radni zračni promet, vsake tri tedne, med Prago in Parizom. Razdallja znaša kakih 1000 km. Železniška nesreča v Vzhodni Prusiji. MARIENWERDER, 22.;Na postaji Brauns* walde v Vzhodni Prusiji je zadel neki tovorni vlak ob osebni vlak, ki je prihajal iz Marien* werderja. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin 40 mrtvih in težko ranjenih oseb. IZ JOJJPTSKF MSU (»Rosta — Wien«). ZA RDEČO ARMADO. »Teden rdečega vojaka« je vspel najlepše. Ljudstvo je darovalo z največjim navdu* šen jem velike množine perila za rdeče vo* jake; ob tej priliki je bilo nabranih tudi 5% mihionov rubliev. 300 zen se je prostovoljno javilo v vojaško bolnico Omsk kot bolniške strežnice. Delavci čevljarskih in krojaških delavnic Smolenska so si prostovoljno po* daljšali dnevno delo za dve uri. V tem času izdelujejo brezplačno zimske obleke in obu* valo za rdečo armado. • PREHRANA. Večkrat obelodanjeni statistični podatki o prehrani v Rusiji kažejo dovolj jasno intenzivno delo sovjetov na polju gospodarske obnove. Ustanovili so številne nove tovarne in zvišali produkcijo v starih. V splošnem je prehrana ruskega ljudstva zagotovljena. Iz kubanske pokrajine prihajajo jako zadovoljiva poročila o poljskih pridelkih. Kozaki oddajajo sovjetskim oblastim več žita, kakor se je izračunalo. Do sedaj je bilo oddanih 110 milijonov pudov krompirja. Politični uestit Pisatelj Brandes o Sovjetski Rusiji. Dan* ski pisatelj Georg Brandes, eden najslavnej* ših pisateljev vsega sveta, kateri ni niti so* cijalist, niti komunist, marveč le liberalen demokrat, je videl Sovjetsko Rusijo in pravi sledeče o njej: Med tem ko imajo dežele za* pada mnogoštevilne vlade, katere kar tekmu* jejo v medsebojnem divjaštvu in ostudni ne* sramnosti, med tem ko je prisiljena Nemčija in Avstrija, da odda vladne uzde nezmožnim posameznikom v roke, načeluje Rusiji ne* prekosljiv ženij — Lenin. Toda Rusija ima še drugi veleum — Trockega, slavnega or* ganizatorja rdeče armade. Blokada je potiš* nila rusko ljudstvo na stopnjo lakoti, katero lahko najdemo le v Avstriji. Toda pošiljati vojske proti ideji, je nemogoče, je brez* uspešno. Velika nezaposlenost v Angliji, število nezaposlenih je znašalo do 28, oktobra 402.694, ired tem ko je znašalo isto 8. oktobra 244,721. Razuntega se je moralo za 444 328.000 delavcev vpeljati omejitev delavnega, časa. BZ STRANKE Dnevni red kongresa u Florenci. Na tunuskem zborovanju so bila določena pravila za udeležitev na narodnem kongresu naznanjenem v Florenco za dneve: 29., 3o., 31. decembra in 1., 2. in 3, januarja 1921. 1. Pravila fo navadna, s sledečo S;remenibo: en zastopnik na vsakih 200 članov ali na frakcijo; obveznost predstavništva manjšin. Znesek za pristop 10 lir za sekcijo in delegate. Dnevni red je bil utrjen kakor sledi: 1. Imenovanje prcdseriništva. 2. Imenovanje komisij. a) o vero vi jen je pooblastil, b) razni predlogi. 3. Finančno in upravno poročilo: a) strankinega vodstva, b) založne družbe „Avanu“. 4. Politično poročilo stranke! a) vodstvo, b) parlamentarna skupina, c) „A va n ti“. 5. Poročilo o Drugem Kongresu Tretje Internacionale, teza za tezo. Poročevalci Bom-baccj, Graziad i in Serrati, ki so predstav-Ij .li na kongresu v Moskvi I. S. S. 6. Adresa stranke: odnosa'i z Internaeijonalo (pozvane bodo frakcije stranke, da imenujejo poročevalce). 7. Program za socijalizacijo: a) socijalizacija; (poročevalci: Umberlo, Bianchi in Bordiga; b) agrarni program; (poročevalci Piemonte, Vittore, Angeli, Gra-ziadei iR en delavec imenovan od Zveze poljedelskih delavcev); c) sindikalno gibanje: tovarniški od! or, delavska kontrola; (poročeva ci Giuseppe B;anchi, Gabrinski in Colombrno); d) nacijonalni in koloni-jaini p oblemi- (poročevalci Serrati, Treves in Riboidi). 8. Delovanj stranke v javnih upravah: občine, provin ce, Zve^a občin (poročevalci Campanozzi, Filippeti, Pastore). 9. Modifikacije s atuta. (Vodstvo stranke). 10. Tisk v stianki (poročevalec Senati). 11. Vol. te v vodstva. 12. Raznoterosti. Domači vestnik Komunlsii:na frakcija - Skupina Trst Pretekli četrtek se je vršilo zborovanje, na katerem je bila konečno ustanovljena tržaška skupina komunistične frakcije in na katerem je bil izvoljen izvrševalni odbor skupine in delegat za v Imoli se vršeči setanek. Zboro= vanja se je udeležilo jaJko mnogo sodrugov iz mesta in dežele. Govorili so različni sodru* gi, kateri so povdarjali potrebo, da se zbere vočigled bližajočega se kongresa v Firenzah vse prave komuniste, ki se nahajajo v strani kinih vrstah. Nadalje se je naglašalo, da se mora podvojiti propagando v sindikatih in tovarnah. Sklenili so, da se naroči sodrugom Julijske Benečije, ki pristajajo na manifest — program Bombacci — Bordige, da ustanovijo v vsaki socijalistični sekciji komunistično frakcijo. Vsi oni drugi, ki so vpisani v stranki in ki hočejo pristopiti h komunistični frakciji, naj prijavijo svoj pristop ali pristop skupin provizoričnemu pokrajinskemu odboru ko* munistične frakcije. — Navedeni odbor ima svoj sedež v Trstu, ulica Madonnina 15, soba 17, kjer dobivajo vsi sodrugi pojasnila in in= štirukefje glede propagandnega in organiza= cijskega dela. Pokrajinska socljalistična zveza Jalilske Benečije Radi bližajočega se deželnega kongresa poživljam Tse one sekcije, ki niso ie dvignile izkaznic, da storijo to čimprej pri zveznem tajništvu. ________________________ TAJNIK. Komunistična frakcija Opozarjajo se sodrugi komunisti (elekcijonisti in asten-zijonisti) Trsta, da se nahaja tajništvo komunistične frakcije v Delavski zbornici soba št. 17, kjer se dajajo dnevno od 19.30 do 21.30 in v nedeljah od 10. do 12. informacije in sprejemajo društvene prispevke in nove prijave za vstop v komunistično frakcijo. Ker se mora v kratkem izvoliti zastopnike za sestanek, ki se bo vršil v Imoli 28. t. m., se poživlja vse sodruge, ki hočejo pripadati komunistični frakciji, da pošljejo čimprej svojo prijavo za pristop tajništvu, da se smejo udeležiti volitve zastopnikov. Komunistične skupine Julijske Benečije se naproša, da javijo čimprej svojo ustanovitev gori navedenemu tajništvu v svrho sklicanja pokrajinskega kongresa in volitve pokrajinskega odbora Julijske Benečije. List frakcije. Sodrugi komunisti so dolžni, da si naročijo organ frakcije »II Comunista«. Znesek 2 lir naj se pošlje kot naročnino na upravništvo lista, Bologna, Ca-mera federale del lavoro. Okrožnica in poziv! Od vsepovsod nam prihajajo vabila za shode, vabila sodrugov in nesodrugov*delav* cev, ki bi radi ustanovili v svojih krajih po* litične ali strokovne organizacije, konzumne ali ^ kmetiške zadruge ali pa izobraževalne krožke . Zares nas veseli, da niso vzeli vsi žalostni dogodki, ki so se vršili v poslednjih mesecih ljudstvu prav nobenega navdu* šenja in da ga niso spravili v obup. To je dobro znamenje, ki obeta mnogo. Mnogo dela in mnogo zadoščenja. Vendar moramo na* prositi naše sodruge in delavce, ki nam po šiljajo omenjena vabila, naj imajo z nami nekoliko potrpljenja. Že zadnjič smo pove* dali v članku o potrebi izobraževalnega dela, da nas ni veliko v krožku naših delavcev. Ti, kar nas je, bomo izvršili vsekakor polno svojo dolžnost. Odzvali se bomo vsem vabi* lom, toda polagoma. Vsem hkratu ne mo* remo ustreči. Na vrsto pa pridejo vsi kraji. Pri tem bi radi opozorili naše ljudi naj nas ne silijo, da bi ustanavljali organizacije in društva v krajih kjer ni ljudi, da bi potem te organizacije vodili. Iz Trsta ali iz Gorice ne morejo sodrugi voditi organizacij. Zato je dobro, da se sodrugi zavedajo, da poleg veselja po ustanovitvi naših inštitucij, se mora imeti tudi veselje in sposobnost te in= štitucije voditi kadar so enkrat ustanovljene. Naj velja teh par besed kod odgovor vsem in na vsa mnogobrojna vabila, katerim ne moremo zaenkrat popolnoma ustreči. __________Politični tajnik. Hrbet komunizmu. Ker niso znali nekateri italijanski izletniki citati dovolj razločno ime postaje Rubbia-Savo-gna (Rubje-Sovodnfe); ker sta nas učila sv. Ciril in Metod, ki so ju rimski papeži visoko spoštovali, boga spoznavati in moliti v slov. jeziku; ker se Angleži in Nemci še niso naučili slovenščine; ker se je niso še naučili niti. Arabci in ker se nahajamo v resnih — težkih časih, zato, pravi današnja »Edinost«, proč z vsakim strankarstvom in medsebojnem sovraštvom in obrniti sc mora hrbet na merazmu bolehajočim voditeljem, agitatorjem in braniteljem komunizma. Tako pravi naša »Edinost«. Rada bi učila, iz odra, da se ne smemo sovražiti, pa ni spo- MasM Okrožnica Sodrugi cestarji! Iz dežele Na podlagi tu priloženega poročila o kongresu vršečem se dne 14. t. m. v Delavski zbornici v Trstu, vabimo člane Cestarskega sindikata Julijske Benečije na sledeča zborovanja’ Sodruge stanujoče v Idriji in na K?asu za v nedeljo, 28. novembra ob 13. uri v Ljudski Ara v Pazinu; sodruge s Furlanskega, Kamije in z onega dela Krasa, ki je bližje Gorici, kakor Pazinu za v nedeljo 8. decembra, ob 12. uri v Delavno zbornico v Gorico. Dnevni red teh dveh sestankov je sledeči; 1. Poročilo o delovanju in gmotnem stanju Sindikata; 2. razprava o zahtevah, katere bomo predložili vladi v svrho izenačenja s sodrugi cestarji iz kraljestva; 3. čitanjc in odobritev društvenega pravilnika; 4. ustanovitev pokrajinskih skupin Sindikata in tozadevna izvolitev zaupnikov skupin; 5. izvolitev Sindikalnega sveta in osrednjega odbora; 6. raznoterosti. Po^or! Zaupniki in člani vodilnega sveta se morajo zagotovo udeležiti teh sestankov. S komunističnimi pozdravi Cestarski sindikat Julijske Benečije. Andrca Bencich, začasni predsednik. SPODNJA IDRIJA. Iz raznih krajev se čuje, da se v naših pro* Ietarskih vrstah še nahajajo elementi, ki s svojimi črnimi in zaslepelimi očmi gledajo na vse strani, kako bi oblatili našo medna* rodno organizacijo in jo razdrli s svojim de* lovanjem in lažjo. Težko je! Tudi naša organizacija je prisi* ljena, da da sodrugom v vednost, da imamo v Spodnji Idriji človeka, ki z vsemi štirimi grebe in tepta po naši organizaciji. Bilo je pretekli mesec, ko so imeli nekateri naši sodrugi nalogo pobirati vsak po svojem delu vasi denarno pomoč, za nr.še zavedne sodruge=kovinarje. Tako je pobiral neki sodrug po svojem delu vasi, v katerem stoji hiša, katere gospo* dar je rudar Franc Kavčič ki j e_ strašno ra* i. užitek Sodelo¥ala jc godU , dodaren s psovkami, obrekovanji in iazini j vjjei zadovoljivo, če upoštevamo, da je bUa naj na račun naših delavskih organizaci j m SO* j še!e zatinji tre«otek. Da niso bili naprošeni prej, ni i Sodrug V hiso radodarnosti I podružnični odbor. Polovica čistega dobička 200 La IDRIJA. Delavci rudarji! V nedeljo dne 28. novembra t. 1. ob $. uri dopoldan bo javni rudarski shod v telovadnici ljudske sole v Idriji. Dnevni red: I. Delavske razmere; II. slučajnosti. Ker poroča na shodu sodrug Franc Vidmar o razpravi rudarskih zahtev na Gen. civ. komisarijatu v Trstu, naj nihče ne manjka. SEŽANA. »Martinov večer« tukajšnje podružnice »Ljudskega odra« je tako v moralnem kot v gmotnem oziru lepo vs-pel. Poznalo pa se je, da je bil v naglici prirejen: kratek vspored, premalo raznovrsten. Pevske tečke niso bilo dovolj skrbno naučene, posebno ne krepka »Slava delu« (moški zberj. Najbolje se je pela Aljaževa »Ti veselo poj!«, najbolj je ugajala Sehwabova * Še ena«. Mešani zbor, ki je številnejši, je srečneje nastopil. Po petju je bila igra. Same zapreke, kratka, a duhovita in učinkovita . Diietan'.;e dram. odseka g.ci Zora in Stana Bekar, gg. Vran, Anton in Ferdo Hreščak so spretno izvedli svoje vloge, le-govorica je bila včast prehitra in zato premalo razločna. Občinstva polno, da so imeli reditelji obilo posla. Vedenje vzorno, dokaz, da znafo naši ljudje Kraške na prošena kriv Lir se v Opekarskim cfslaucsm Ker se bo dne 3. in 4. decembra t, 1. v Vcgkeri vršila splošna konferenca opekarskih delavcev v Italiji, na kateri se bo razpravljalo o razmerah opekarskih delavcev v Italiji ter o delavni pogodbi za celo Italijo. (Glej posebno objavo.) Opozarjam delavce vseh opekarn v Julijski Benečiji; daruje dve liri. nakar iih je žena tudi daro-(opeke, apna in cementa), da odpošljejo svojega zastop- vala — K O pride mož (loiTlU, mu Žena Sporoči dragov. Ko stopi Z namenom, da pobira darove Zil naše so* j je razdelilo nekaterim revežem sežanske občine, druge kovinarje, ni bilo gospodarja doma.j— " " znano vs&kmu ni bilo gospodarja doma. PO SVETU Sodrug je pojasnil njegovi zem. zakaj m v-------------------------------------- kakšen namen se pobira in jo naprosil, da 1 Vsakdanji krak. GUsom Statistike francoskega polje* da po svojih močeh. Pri nas pa je tako, da j deisk.ga minira so bile V zadnjem stoletju krušne cene ženske povečini, ne razumejo našega dela v* j tie(!cžc: skega gibanja. Radi tega žena tudi ni vedel-!,! l31 kaj storiti. Ravno v pravem trenutku pride j ^.TTsts! je stal 36 centimov; v letu 1897. je stal 37 hišni gostaš, ki ženi še enkrat natančno ra zodene celo stvar in ji priporoča da naj le nika Deželno konferenco opekarskih delavcev, ki se bo vršila v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri dop. v prostorih Delavske zbornice v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. Razrrava o splošni konferenci v Vogheri; 2. splošna delovna pogodba za vso Italijo; 3. raznoterosti. ce'o stvar. Tak ie bil niegov odgovor: No sedaj si pa že dala zn Italijane, ki pa nam ne bodo nikoli nič dali. Kakor razume, tako go* vori! Kaj zato’ Ko nride mož v jamo k tova* Hreni, ie prišel z la?;« in obrekovanjem na dan. Začel ie nanašati požrtvovalnega so* dmga, d:’ je n^bir«! za "Slovensko Stražo« in ne za kovinarje. Razume se. da ie ta časo* V let u 1801. je stal kg kruha 34 centimov; v letu 1825. ie stal 29 centimov; v letu 1850. ie etal 26 centimov; ▼ je ccntimov; v letu 1898. je stal 40 centimov; v letu 1899. je stal 34 centimov; v letu 19C0. je stal 35 centimov— Po zmagoslavni vojni stane na Francoskem v letu 1920. kg kruha 1 frank 35 centimov. (100 frankov je danes enako 170 liram). — Ponosen te mora biti kot Francoz, ako se gleda na te številke krušnih cen, — vsklika francoski socijalistični časopis »Le Journal du Preuple«. Izdaja iSL socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN RKGE.NT Tiska tiskarna .Lavoratore' v Trsi a. Ker je ta konferenca zelo važna, je dolžnost delav-1 pic; klerikalna afTenf 'Ta, Zakar Se tudi mi ne i ev vseh opekarn, da odpošljejo na isto svojega zastop- | p^efirpo srno nravi komunisti TT bi so * c nika. :3 Za Zvezo stavbinskih delavcev Josip Petejan, okrožni tajnik. »Mii *p»«iki m*«!* MncroiHiPli Čanja. Noče imeti strankarstva, pa je sama glasilo peli-j V smislu sklepa Narodnega sveta zveze stavbinsTah tične stranke. In si zraven domišlja, da se brani sloven- ! delavcev v Italiji se sklicuje za 3. in 4. decembra t. I. sko ljudstvo s tem, da se ga šunta proti komunistom in, j sploJno kon eren o opekarskih delavcev v Italiji, katera da so krivi komunisti ako je srbska vlada ratificirala; se bo vršila v prostorih Delavske zbornice v Vogheri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo zastopnikov o razmerah v posameznih krajih in deželah; 2. Predložitev spomenice na podlagi razmer v posameznih krajih z namenom, da se doseže delovno pogodbo enotnega tipa; 3. posredovalnica za delo; 4. praktična uvedba tovarniške kontrole; 5. raznoterosti. Za Zvezo slavbirunih delavcev Feli-e (Jaagiino, generalni tajnik. k takega govorilo. ča? Sim b UH io ii Mm f. Z. Z. O. z. tfalečo! za triovslie valence Socijalistična sekcija Kontovelj-Prosek ima v petek, dne 26. t. m. ob uri 19.30 v prostorih »Ljudskega odra« na Kontovelju društveni sestanek. Naprošamo člane Sekcije da se sestanka polnoštevilno udeleže. Naj nihče ne manjka. Tajniitvo. DELAVEC! mi si naročnik Jela“, ki ie zegevorsik delavski!! pravit in glasnik doiile bednosti?7? Za našo mladino »Podporno društvo za dijake na realki v Idriji« opominja vse one, ki jim je vzgoja in omika naše mladine resnično pri srcu, da vsak po svojih močeh pomagajo lajšati bedo, ki pri nas tako pogostoma ovira mlade duševne moči, da se ne morejo razviti, kakor bi bilo želeti v skupnem interesu naroda in človeštva. Dobrodošli so denarni prispevki, pa tudi šolske knjige, ki jih je gotovo še mnogo raztresenih med staro- šaro po naših slovenskih domovih. Velika je potreba zlasti teh-le knjig: Janežič-Sket: Slovenska slovnica; Sket: Slovenska čitanka za I., II., III., IV., V., VI., VII. in Vlil razred; Franc Erjavec: Živalstvo; Naše škodljive rastline; Schodler: Botanika in Zoologija (Knjiga prirode; izdala Mohorjeva družba); Pavlin: Rastlinstvo; Maher: Živalstvo za nižje razrede; Juvančič: Francoska slovnica I. in IL; Zemljepisni atlant (Richterjev ali katerikoli drugi); Zgodovinski atlant (Putzgerjev); Senekovič: Fizika za nižje razrede; Baebler: Kemija; Reisner: Fizika za višje razrede; Konč-nik-Fon: Deutsches Lesebuh I. in II.; Weitzenbok: Fran-zosische Sprachlehre II.A.; Kaspret: Zgodovina starega veka Kaspret: Zgodovina srednjega veka: Barchanek: Darstellende Geometrie; Latinski slovar (katerikoli); Grški slovar (katerikoli). Vprašanje šolsJdh knjig ne bo še tako kmalu rešeno ne pri nas, ne v Jugoslaviji; zato si mora dijištvo'še vedno pomagati s prejšnjimi knjigami. Naj vsakdo prebrska svoje kupe starih papirjev in če izgrebe katero navedenih knjig, naj jo blagovoli nakloniti društvu ter do-poslati ali vsaj obvestiti, da prepušča te in te knjige dru-štvu v razdelitev med dijaštvo. Žrtvujmo radi za naSo mladino; ona je naš up in naša bodočnost. — Odbor. Rapallsko pogodbo. Ako pa misli »Edinost« da jo bodo uslišale proletarske mase, se moti in se moti tudi a! o je mnenja, da se sme v slovenskem jeziku pač moliti rožen-kranc, da se pa ne sme čitati in propagirati komunizma. »Edinost« zaide včasih prav po nepotrebnem v srednji vek v časih ki nam jasno kažejo pot v socializem. Bod te vendar bolj pametni in ne gledajte hudiča bolj črr ga kot je. Predvsem pa bodite odkriti in pričnite se zavedati da je narod nekaj, narodnjaštvo in klerikalizem pa nekaj drugega, ki nima s prvim nič skupnega. Pravimo, da bi bila taka zavest zelo na mestu. Brezobzirno postopanje. Marsikatera ženica iz okolice ali Krasa je doživela že večkrat neprijetne neprilike strani carinarjev v Barkovljah. V prvih jutranjih urah hi-tijo kmetice v Trst, da prodajo na trgu svojo robo. Poslužujejo se tramvaja, da čimprej dosežejo mesto. Pred carinarnico v Barkovljah se ustavi tramvaj, da pr>. iščejo financarji potnike, če imajo s seboj reči, ki so podvržene carini. V spoštovanju do nazadnjaških carinskih zakonov izstop« tam vsaka kmetica, da prijavi svoje carini podvrženo blago carinskim organom in da plača predpisano carino. Kakor že omenjeno, se godi to navadno v prvih jutranjih urah. Revica stopi v carinarnico, pokaže ponižno svoje kokoši in pomoli dmar, da se jo čimprej odpravi. Ali to ne gre tako hitro, kajti gospoda carinarja, ki. sprejema carinske pristojbine, ni še v uradu. On spi, ker mu jutranje spanje jako prija. In kmetica čaka in čaka na velerednega dacarja Boppota in mora gledati, kako ji odhaja tramvaj za tramvajem v mesto. Ti-naduti carinarji najbrž ne znajo, da je čas zlato Vendar si ne mislijo morda, da zahajaijo kmetice tako zgdaj v mesto za šport. Lahko si prestavljamo, kako morajo biti oelovoljene one žene, ki morajo radi zaspanosti slavnih dacarjev potratiti toliko časa. Ali ne bo preskrbela slavna finančna uprava, da ne bodo njeni uslužbenci tako dolgo spali v jutranjih urah (čeravno piše mrzla burja) na škodo kmetic? Malo reda in točnosti je venoar koristno. Kmetice lahko povejo, da so bili avstrijski carinarji saj v barkovljanski carinarnici tako dostojni *n obzirni, da niso spali na škodo pasantov, in da je bil oni, ki je prijavil carini podvrženo blago, tako hitro postrežen, da je mogel nadaljevati svojo pot v mesto še z istim tramvajem, v katerem se je pripeljal iz Barkovelj do carinarnice. Žrtev alkohola. V nedeljo zvečer se je vračal 601etni steklar Anton Bratož na stanovanje v ulici dei Gels! 3 s svojim tovarišem Ivanom Švegljem. Bila sta oba pijana. Prišedši do stanovanja, je hitel Bratož v podstrešje da prinese svečo in da tako pomaga svojemu drugu po stopnjkah na Sitanovanje, medtem ko se je Švegelj ustavil za trenutek v veži. Kmalu nato se odpravi kijub temi tudi on po stopnjicah proti svoji sobi, in pade preko ograje na dvorišče. Ostal je mrtev na licu mesta. V pondeljek zjutraj je obvestil Mario Beranich, ki t’idi Rudn^o glSJttfjs u Idil in Robiju ppttm? ki si išče pomoči med de* lavc+vorr.. rrenove^./’l vstop v hišo. , Ako fer STOO si ZaČ"rt°^i not. Nazzari, generalni tajnik italijanske zveze rudarskih u- no pj-f sp V hr^t! nf>df®l{neiw» siužbencev, in sodrug Anton Vaupotič za delavsko zbor- ^ ? VoH č o va T? ’ i ’ O Kavoir cvrtij pa .... . V o' na 2aksi ie Razprava, ki se je vršila celi dan, ni obrodila nikakega 7 „ i, • j ,10’ . ... ’ ,. , . , , , . s hit, rpHpn tak? praktičnega rezultata m vsled Uga se ie pogaianie pre- Tr _ w lcžiJo. . *-PVT,0 A* ,e mo£ Rudarji so zahtevali nov plačilni sistem po kategori- ^ več klavske jah mesto onega, ki je sedaj v veljavi, toda tej zahtevi ^"10 ga tl,r*i radi tega izključili iz Or* niso ugodili zastopniki vlade. Nato so zahtevali spioš-i *7aTH?,aciie. povišek 6 lir za moš-ke in 5 lir za žers!re na dnevni ; ^PM^OLAJ. plači. Niti ta zahteva ni bfla sprejeta Vladni za^ k. £awtni sadovi plesa. Preteklo. nedeljo se ,e ponu,al na,pivo 4 l.re za moške » 3 lire za zenske, j fe ^.gj, y ^mpn]a;u (prf Nabrežini) nodpir mazani klerikalni Hst. ki nas uboge l orišča že leta in leta. mi ne moremo dopu*l ctiti. Po tern obrekovanju ie naša organizacija. | povabila moža na odgovor, ki se na pa ni ho*l sv S 'kkHk,‘‘SS.TSSS’« £|» rBiyr#du;alaf£oli Jestvin«trim in no dežen ka^al napram sodrugu. Ker se ni r delež H se »e, se mu je izročilo spomenico, s katero se f*a obvešča, da mu or* ganizaciia da tisti dve liri na/aj. ako se je pr, ’r<;še Kor se ni hote! podpisati, mu orga* rimači•'a gotovo ni mogla vrniti n;govega de? rc^a, Ker jt> mož do^-o izobražen, ie tndi dobro odgov.' -il m rekel, da sploh nima no* ben sodrug več v^f<" v njegovo H*o. Ra* z,,T>"!p ^-c prho??”' moj s rem le zavede a nato 5 lir za moške in 4 lire za ženske. ples. smrt. Pri mrliču se je našlo nekoliko dokumentov in malenkostno svoto denarja. Svegel ni imel stalnega stanovanja. — Truplo so odpeljali v mrtvašnico sv. Justa, Požar v prosti Inki, Včeraj okoli 23. ure je izbruhnil v lesenih barakah pri hangarju št. 23 nevaren požar. Barake, ki so bile last družbe splošnih skladišč, se je uporabljalo kot hleve za govedo, namenjeno transportu. Požar je nastal iz neznanih vzrokov in se je radi močne burje in ostankov sena in slame, ki se je nahajala v barakah, hitro razširjal, vsled česar je bilo ogroženo tudi v bližini se nahajajoče skladišče špirita. Na lice mesta so prišli jako številni ognjegasci, katerim se je podolgem. prišli jako številni ognjegasci, katerim se je po dolgem ogenj. Navedene barake so popolnoma upepeljene. Ko je delavsi a komisija uvidela, da je sporazum ne- . °T1 '7 ^ ni kmetovalcem Pa Onem mogoč, se je {•»"dala k generalnemu civilnemu komi*ar:u, 7 n O® e kom . csnicar-em, ie prišlo med da se vendar do«e?e dogovor. Civilni komisar je izjavi!,' P-eSom do h”dega prerekanja. JPahor ie naitl* da je njeg va obla t omeiena in da mora v svrho večjih rp? ^VOril SCStrj Plesničarja. S?edn’i ni pre* koncesij dobiti dovoljenje iz Rima. Vsled tega so ni-' naSsl. ia pleše t?»egova sestra s Pahoriem. darji sklenili, da pošljejo v Pira generalnega tajnika n,. | ki ie znan PO celem Šemnolaip kot m1«den;Č rodne zveze rudarjev, da sc pogaja neposredno z vlado, nasilnega značfl;a. Po ponovnih bre^isnešnih Važnih pojaM. ki se tičejo 1200 slovenskih d^lav-1 opominih ie Plesničar obločno zahtevaj od cev v Idnji m 600 slovenskih in nemšk.h drfavcev Rab- ^ h plesat! Z n-'e^o sestro ljy, se udelezi«)o tudi zastopniki oplosne delavske zveze r> ^ • • • r> i i -v . in poslanec Umberto Bianchi, predsednik narodnega , , ' en’ a Or skoči na P e>mcariq in ga konsorcija za rudarsko industrijo. ' ' r rat f^darl S nest’Or nato potegne Še sa* j Razpravljalo se bo o predlogu, da prevzame delavstvo ' m<~ '""ec tp na~l'rat r^P'. T bo^j PVtji neposredno uprave gorinavedenih mdnikov pod nad- j ničar- se ’e Z^rp^jl težko ranjen po > Do* zerstvom in vodstvom zadružnega rudarskega koneot- j macini so odpeliali rar>'ePca V trf^ško rpf: “ja* j bo^ieo. kier -’e bil spreiet v čet^H od- Spor se ne tiče samo rudarskih delavcev marveč tudi 'rtnUl- Niertov ppložai ie iako nevaren" Kmalu no izženem 7V?in.i so karabinjerji aretirali napadalca v PODGORA.. Odpp je natečaj za 80 mest trgovskih vajencev v razprodajalnicah jestvin Del v.»kih zadrug v Trstu in na deže l. Na ta mesta lahko reflektirajo mladeniči ne starejši od 15 let in ne mia>ši od 14 let. Potrebno j-, da so dovršili z dobrim us ehom najmanj peti razred ljudskih Sol, ter da so zora ve fizične konst tucije. Predn*st bodo imeli odi, ki so dovršii v šje Stud je. Med Delavskimi zadrugami in zakonitim zastopnikom vajene s ki bo sprejet v službo, bo napravi ena red a pogodba. Koncem šestega meseca se a pogodba lahko odpove z ene ali druge s rani. P preteku tega ro! a n! več mogoče pre-tr ati te p»godt>e. Izjemoma se prttrže pogodba še le v s učaju, a o vajenec krši disciplino, ali pu za slučaj bole n, ki bi ga ovirala v vrienju službe za delj časa ali pa kon no vsled takega n egovega ob asanja, ki bi vodstvu odvzelo zaupanje do nj ga. Na vsak tačin bo St anka, ki bo prelomila pogodbo, mor la trpeti posledice zakona. Prva pe-rijoda vajenstva bo trajala tri leta. Vajenci so obvezani obiskovati redno notranjo šolo D lavskih zadrug. Prispevki /a socijalna zavarovanja gredo na račun Delavskih zadrug. Pismenim ponud am se mora priložiti rojstni list in spričevalo o dovršenem petem razredu ljudskih šol. Ponudbe naj se naslovijo na vedstvo Delavskih zadrug ulica S. France^co štv. 21. Dp.avnl soet Del. zcflruj. re ■ — -p» uradnikov državnih rudnikov v Rablju, ki dobivajo dva-: stanuje v navedeni hiši, rešilno postajo, da leži Švegelj krat manjšo plačo kakor oni uradniki, ki so nameščeni v ulici dei Gelsi 3, mrtev na dvorišču med sodi. Na bes. prj privatnih rudnikih v istem okraju, mesta je prišel zdravnik, kateri je mogel le Konštatirati | Tudi gozdarski delavci so predložili spomenico, v ka^ teri zahtevajo povišek dnevne plače za 3 lire. Kakor rudarji, tako so tudi gozdarski delavci odločni da se bojujejo do konečne zmage. VOJI KULTURNI SVET Za Tiskovni sfciasl »Dela'1 Pod geslom: „Kak'‘’r gladni bre je’a, tako pogre ali >mo li ta „Dela“. Gl j, zciai »Delo" naš s; et ?ivi, kakor stove kapljice. V-—-------------------------- ■■==» Skupaj . Prej izkazanih . Skupaj . rnčene liste onim naš;m čitateljem, ki se na*. ■a.T?.io v Mali vasi, katera tvori del Bovca.i ?. t07?1 rnenc^a vs_m ustreženo. Kako pri* .moljen ie posta! naš list v naši prej črni metropoli, nam ka;r;' dovolj iasno dejstvo, da se je število naročnikov v teku dve^ me*j secev^ no d'. omIo' Dosedaj imamo v Bovcu nad šestdeset naročnikov. To število ie še vedno prema ib no. Sodrugi delavci in delavke! To ie naš list. list tmečeea ljudstva. Za-torej s'’eite. da se vsak proletarec naroči nanj. Naš list mora v vs-ko proletarsko Višo. 32^| Delavci, sodruei. zabtvaite v vseh javnih Io* kalih. kamor zahajate, le naš list »Delo«! Glejte, da se število naročnikov še enkrat v kratkem podvoji! Z rdečim nozdravom Kolportaža za Bovec. !!!! kratkem izide: 1 V a 1 i [W VEDEŽ 2 g ž 1 ,VED£l“ za Seto 1921 prolcala :: ute svaje prednike T tis Mm ur in zlstanln« ter temnica ™~ on L 101*10 L 2861-85 L 3022-95 ALOJZIJ POVH sadni Izvedenec Plazze 5. GsrlM 3 (n Bsntero) | TntMo