637. štev. V Ljubljani, sreda dne 1. oktobra 1913. Le* o 11. Posamezna številka 6 vinarjev. DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno ^ 10'—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30“—. — Naročnina se i:. pošilja upravništvu. :» ... Telefon številka 118. ::: i —a——r,‘ —ga NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. —i tmmmmmm—mp* Posamezna številka 6 vinarfev. tu Uredništvo In BprffvniflTO! Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska trlica It. 6« Dopisi se pošiljajo urednOtvu. Netraufel£o»a se utr sprejemajo, rokopisi sa ne vtrafajo. £* e# .s.e se plač«: potit vrsta 18 v, osmrtatea, potmna in sshval« vrsta 80 ▼. Pri veŠo-stoeto Dgiaiaafu po-K. pust. — Za odgovor Je prikdtstl maroko. af Telefon številka 118. m Brez dela ne pojde. (Dopis z dežele.) Zadnji dogodki v našem javnem življenju bi nas lahko naučili marsičesa! Seveda jih merodajni faktorji nočejo prav nič razumeti. Klerikalci stoje pred bankerotom, nabralo se je toliko gradiva, ki bi ga morali naprednjaki izrabiti s tem, da zaženejo najhujši boj proti klerikalcem, ker obtežilnega materijala je že sedaj dovolj. Treba bi bilo iti sedaj med ljudstvo, sklicavati shode in razkrinkati te naše ljudske pijavke. Ali zdi se mi, da povečini vse drži križem roke. morda čakajo še na ugodnejši čas. Res čudno, da se še čaka. Imamo v napredni strani nekaj ljudi, ki se trudijo, da bi vrgli klerikalce — pa zelo so osamljeni. Priznajmo si odkrito, da ni v naprednih vrstah pravega, sistematičnega, organiziranega dela! Brez dela, brez vsake agitacije pa ne pojde. Ako bomo začeli delati neka! mesecev pred volitvami, bo prepozno. In zopet bodo klerikalci govorili in pisali, da stoje njih trdnjave nepremagljivo. Lahko se govori o trdnjavah, o nepremagljivosti, če ni od nasprotne strani pravega odpora. Brez vztrajnega dela se še ni razširila nobena ideja, četudi je bila morda še tako resnična m koristna. Tudi brez žrtve ne! In tudi klerikalci ne bodo padli, ako se v zadnjem času ne združi vsa slovenska napredna javnost — In sicer združi edino v delu proti njim. Ne razumem, kako morajo ostati naši ljudje hladni In mlačni, ko vendar vidijo, kaj delajo klerikalci z ljudstvom, kako se Igrajo s tem, kar bi moralo biti vsakemu Slovencu sveto, kako dan za dnem izdajajo in prodajajo našo zemljo in upropaščajo naš narod. Vidimo to, a vendar molčimo In držimo roke križem. Kdor ie danes prav in resničen Slovenec, komur je Še danes mar naša slovenska domovina, kdor hoče, da bomo kdaj Imeli ka| svojega — slovenskega — ta ne more in ne sme biti klerikalec, ker klerikalci niso Slovenci, temveč same izdajice, ker nas prodajajo, ker se Igrajo z ljudstvom. Šušteršič, Lampe, Krek in druga klerikalna banda, ali so to Slovenci? Ali Jih naj imenujemo Slovence zato, ker govore slovenski? Ne! Šušteršič Je zato deželni glavar, ker mu to nese, da ima lahko imenitno in krasno stanovanje, denar da za to seveda ljudstvo. Lampe kar tako meče deželni denar im razpolaga z njim, kakor mu je ljubo! Zapravlja milijone, ne da bi bilo vsaj malo garancije, da bodo kaj nesli. Lahko je zapravljati denar, ker mu ga da ljudstvo! Kaj mu pa hočete vzeti, ko bo enkrat jasno, da je ves denar vržen stran brez vsake koristi? Še zapreti se ga ne izplača, ker bi ga morali rediti zopet na ljudske stroške! In kaj pa Krek? Ta učitelj morale? V njegovih naukih in zgledih ni nič slovenskega! In kaj vsi tisti duhovniki, učitelji, agitatorji itd., ki oznanjujejo isti evangelij? Nič niso boljši, nič ni na njih slovenskega! Izdajice SO, zato moramo narediti z njimi obračun! Pa tak obračun, da si ne bodo nikdar več upali dvigniti glave, še mani pa odpreti ust, da bi to naše zaslepljeno in od njih zastrupljeno ljudstvo še zapelja-vali! Ker vemo, da je za nas Slovence klerikalizem smrt, zato se moramo vsi oni, ik smo še Slovenci, združiti v delu proti njemu, da pogine za vse večne čase. Morali bi iti med ljudstvo. prirejati shode, predavanja, odpirati ljudstvu oči, da spozna enkrat kam so ga zapeljali ravno klerikalci. Seveda mi se bojimo deda. žrtev. Pa, bratje, verujte mi, resnično narodno delo mora biti tako — nesebično. To delo bi moralo biti organizirano; združiti bi se morali vsi oni Slovenci, ki hočejo, da se ne izgubimo v klerikalizmu in tako tudi v germanstvul Nobeden ne bi smel delati izjeme, ker sicer bi ne bil Slovenec! Vsak — od največjega gospoda tja do revnega dijaka, tja do najpreprostejšega kmeta! Boj proti klerikalizmu za obrambo naše narodnosti bi moral biti vsakemu posamezniku — Slovencu »veta dolžnost. Spomnil bi vas, bratje, pri tej priliki, ker ste že morda pozabiti, na veliko osvoboje volno delo naših bratov, ki so ga izvršili edino zato. ker se ie vsak posameznik zavedal dolžnosti. ki jo Ima do domovine. Zato povdarjam, da bi tudi vsak naš posameznik moral biti tak! A pri nas še ni narodna zavednost tako velika in tako razvita, da bi bilo narodno delo vsakemu posamezniku dolžnosti Še celo tako je, da marsikateri misli, da mu moramo biti hvaležni, ako delal Nič hvaležnosti, nič hvale, nobenih slavospevov, ker delo za narod ie dolžnost. In dokler ne bo postalo dolžnost, bomo nazadovali, propadali. ker se bo širil klerikalizem! Brez dela pa klerikalizem ne bo padel. pa če se delamo še tako napredne, svobodomiselne in bog ve. kaj še. Ali res hočemo biti Slovenci in rodoljubi samo na zunaj? Ali res ne pojmujemo več, kaj je domovina? Ali so se nas ti dolgoletni suženjski okovi tako tesno oprijeli, da se ne upamo več nastopiti za to, kar je naše in kar moramo ohraniti našim potomcem? Zastrupljeni smo — klerikalizem, švabstvo, prisiljeno kleče-plaztvo, vse to je strašno uplivalo na nas! Pa vseeno — pot k zboljšanju je še mogoča. In ako vse drugo obupuje, vsaj ti-mladina hodi druga pota! Ne govori samo, ne bodi samo navdušena in idealna, temveč tudi delaj, ker brez dela ne pojde. Mladima, ta domača slovenska gruda te kliče, ker tujec trga im krade kos za kosom. Ne cepi se vsaj ti na razne struje in stranke, bodi edina, edini cilj ti naj bo ohranitev našega naroda! Budi' med ljudstvom narodno zavest, k eT naše ljudstvo ne bo več poslu^o klerikalnih sleparjev, ako bo eniki^t narodno zavedno. Ne misli nikdar na sebe. ker ti je tvoja dolžnost, da de laš in da se žrtvuješ. Pomisli — dolžnost! Vzdramimo se, delajmo, ker ie to naša dolžnost, sicer ne bomo vstali In se prerodili na veliki dan, ki ga pričakujemo... Brez dela ne pojde... Temu se smejejo. Pragersko, 28. sept. 1913. 2e večkrat smo kazala v »Dn©-. vu«, v kakem razmerju so tukaj pri nas Slovenci — potujoče občinstvo, stranke in delavci z Nemci — uradniki. restavraterjem Trosterjem ter drugimi takima. S kako »dobro vago« nam odtehtujejo državljansko enakopravnost in pravico, kako se senčimo v milosti in naklonjenosti § 19. avstrijskega birokratizma. Poročali smo občinstvu, kakim ljubeznivostim hrulečih blagajnikov so izpostavljeni potniki, če zahtevajo vozni listek v slovenščini, kako je prisiljena stranka s slov. izpolnjenim tovornim listom kupiti nov tovorni list, ki ga opremijo potem uradniki v blaženi nemščini, kako naganja sedanji po-stajenačelnik Orat delavca iz službe, ker je leta hotel izvršiti posel tako, kakor mu Je velevala večletna izkušnja in se je predrznil ugovarjati šefu. Opozarjali smo merodajne faktorje, kakšnim šikanam prenadutih nacionalnih šovinistov je brez milosti in obrambe izročeno naše delavstvo, ki še ne bi smelo več slovensko govoriti, kako ga demmcirajo gotovi elementi pri šefu. da hm na ta način še bolj ogrenijo že itak zadosti grenki ltruh. Znano je vseobčno. da je pravi Klerikalizem in narodnost. .siovcmiAM« Klerikalizem je most, ki vodi preko slovenske zemlje na Adrijo. vodja postaje prejšnji šef Schneider, ki se ga je sicer odkrižalo delavstvo kljub temu, da Je delal »Volksrait« na pristojnem mestu s polnim parom za njega, ki pa komandira sedaj iz Gradca, da se slovenski delavec ne sme sprejeti le radi tega ne, ker se spravi potem lahko na njegovo mesto Nemec. In tako dalje. Za nekaj časa smo sedaj utihnili, ker so vzeli tudi klerikalni listi naše uprav neverjetne razmere v roke ter smo čakali, kako se bode list obrnil Ko so se pa peljali mariborski čuki na katoliški shod, so se pomudili tudi nekaj časa na Pragerskem m tu so doživeli takšne, da bi človek vzdihovaje obžaloval, da ni v Albaniji. Železniški ki poštni uslužbenci so letali za njimi, jih zmerjali z »Windische Rotzbuben«, »Bagage windische« in drugimi takšnimi sladkostmi; ko se Je nato vlak že pomikal, so leteli ti blazneži še nekaj časa tik vlaka, žugali čukom s pestmi ter začeli nazadnje v jezi onemoglosti za njimi pljuvati. Postajno vodstvo ie zrlo mirno počenjanje teh norcev, a vrli čuki so istotako mirno trpeli vse nesramnosti. — ^Slovenec« je posvetil tej aferi uvodnik in pozvaJ svoje poslance, naj posežejo z energično roko v ta hlev ter ga te- meljito izkidajo. Radovedni smo biti, kako bo stvar iztekla. Informirali smo se na Pragerskem in čujte. kai smo izvedeli od tamkajšnjih Nemcev »Die ganze Hetz kostet uns ja nur einen Lacher!« Po naše; »Temu se smejemo!« Pride nem. kontrolor, tal zadevo kontrolira in kai se uradu u v najhujšem slučaju zgodi; Prestavijo ga iz Pragerske, kjer itak ne bi hotel nobeden umreti. In pri prihodnji priliki si bomo zopet privoščili takšno veselje!« To je torej uspeh vsemogočnosti in oblastnosti, katero zastopalo klerL-kalni veljaki interese Slovencev na zunaj. Smo - H že tako daleč, da srna. trejo tudi Nemci ves tam-tam klerikalcev obupnim klicem potapljajo-čega?! Si ne morejo pridobiti klerikalni poslanci na pristojnih mestih večjega rešpekta? V prevdarek pravimo našim gospodom to; Mislite - li, da bo Vaš režim večen, kakor je Vaš Bog! Naj Vam le bdi pred očmi fizike odveki zakon učinka in protiučinka! Ljudstvo bo izpregledalo, in če bi mi dr-, žali tudi križem roke, pahnilo Vas ! bo tja, od koder ni povratka v jav-! nost! A če izgine človek iz javnosti j in zaloputnejo vrata pozabljenja za njim, tedaj odhaja človek še lažje, če H. Suttner, ^ Meslni tr§25 Samo! K 410 K 410. Samo! Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera ziatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Pa tudi on je pazil nanjo, in ravno takrat je stopil k njej: »Na razpolago sem vam, gospodična Lemetrova,« je rekel smehljaje. »Evo me, gospod. Pripravljena sem.« Trenotek nato sta stala oba v improvizirani garderobi; Gilberta se je pripravila za na pot s pomočjo 2a-ka. ki je ogrnil svoj črni večerni plašč. Velel je slugi, ki je stal pri vratih; »Pokličite kočijo grofa d’ Or-moa.« Sluga se ie vrnil čez par trenot-kov: »Pred stopnjicami stoji... Prav zadnla je na ulici,« je dodal , , *Y*dlt£ .^Podična, Bog ve, kako bi bili iskali... in y tem mra- zu • vT0, ,y vozu vam bo gorko..« O tvoril je vrata in jo spravil noter. »Denite noge na grejnico; tako, in zdaj dovolite, da vam ogrnem k(v lena s to kožuhovinasto odejo. Ali vam Je udobno tako?« »Oh, imenitno!« »Torej, ulica Ešikje,« je uukazal kočiJažu in mu povedal številko. Sedel je k deklici m zaprl vrata za seboj. Kočijaž je počil z bičem in popustil konjem vajeti; br;ez ropota je zdrdrala kočija na kavčukastih kolesih. Izprva je vladalo molčanje. Zavita v svojo mantiljo in svoj veliki plašč ter v odejo, katere gosto runo ji je grelo telo s svilnato udobnostjo, se je zdela Gilberta 2aku lepša nego katerikrat poprej. Kal kmalu ga ie obvladala magnetska sila te mladosti, krasota te prikazni, ki je postala razločnejša, kadar je zdrknil voz mimo obcestnega kandelabra. Okušal je sladko vznemirjenje te drobne, molčeče uganke, zavite v poltemo. Naposled se je iztrgal temu čaru; »Kako sem srečen,« Je izprego-voril z nekam razburjenim glasom, »da morem pomagati svojemu očetu pri izboljšanju vašega položaja, gospodična Lemetrova ... položaja, ki jie tako nevreden vas in vašega talenta... Človeka kar srce boli, ko gleda, kako se morate mučiti...« »Oh, ne,« Je dejala ona s svojim ljubkim smehljajem. »Gotovo je v mojem položaju še na stotine deklet, in zatrjujem vam, da se nam ni pritoževati.« »Vendar... to delo je utrudljivo in kruto! Nocoj ste delali tlako celih osem ur; ali se zavedate tega? Krivica, ki se vam godi, je barbarska ...« »Tako barbarsko tlako kakor nocoj.« se je zasmejala ona, »bi imela kai rada trikrat na teden. In verjemite mi, smatrala bi se za človeško bitje, ki ima več, nego more želeti,« »Mnogo res ne zahtevate od življenja, gospodična Lemetrova.« »Moja želja je samo ta, da pomagam plesati svojim sodobnikom čim največkrat mogoče.« »A vaše sanie to gotovo niso!« »Oh, moje sanje!...» je dajala z negotovo gesto. Toda Skoraj neposredno nato je dodala; »Sanjati, to ni dobro, veste? Le kdor ima oči odprte, lahko stopa naravnost po svoji poti.« »Morda imate prav, gospodična. In vendar, meni se zdi, da so ure, ko ie dovoljeno, uiti tesnosti in bridkosti poti, po kateri človek hodi. Sanie so osveta tistih, ki jim je storila usoda krivico. Nedotakljivo zavetišče so, kjer ne more nihče kaliti naših nemih skrivnosti — naših želja, naših teženj, naših fantazij.« Razvnel se je bik dočim ga je ona poslušala; njen obraz je pričal, da ji gredo besede do srca. On pa, presenečen zbog te razvnetosti ki je ni bil vajen pri sebi. Je povzel v mirnejšem tonu: »Sanje so morebiti najboljše, kar imamo na svetu.« »A potem? .*. Je menila ona in zmajala z glavo. »Potem? človek pade s tein večjo žalostjo nazaj v vsakdanjost... Ne. ne, boljše Je, ne sanjati m sprejeti življenje, kakršno je, ako človek vidi, da ga ne more napraviti drugačnega.« »Ali,« je vzkliknil 2ak, »življenje je vendar polno slučajev!... In ako človek še nima dvajset let, gospodična Lemetrova, ako je tisti človek ženska, ako je umetnica... Vsak trenotek se ponuja človeku slučai z vsemi svojimi nenadejanimi možnostmi! ...« Spet Je zmajala z glavo; »To ne velja za revna dekleta, ki Igrajo na plesih klavir, stanujejo v ulici Ešikje v četrtem nadstropju in vedo. za kakšno' ceno se jim odpira pot iz te neznatnosti... ki bi jo potem še kruto obiokavale.« »Oh! Tega. gospodična, nisem mislil nikoli...« »O tem sem prepričana. Vi ste izmed tistih, ki sanjajo. Jaz pa, ki ne sanjam, si ne morem misliti drugega. Ali menite, da nimam prav?« »Jaz menim samo to. da ste hrabri... še hrabrejša od drugih, zakaj, ako bi hoteli...« Toda prekinil se je; »Spoznam pa pred vsem. da je bilo zelo krivo, kar sem vam govoril.« »Zakaj neki?« »Zato. ker Je skorai zločin, ako vas — nasprotno! — ne potrjujem v krepki volji, s katero hočete hoditi tako preprosto In tako veselo svojo ravno pot. Verjemite mi, gospodična. da me navdaja do vas največja simpatija. Naj vas to ne žali. Nič ni odkritosrčneJšesut. nič vzvišenejšega od čuvstva, ki mi narekuje, kar govorim. Sam se čudim svojim besedam. zakai navadno sem boli zaprt in molčeč. Toda vaša hrabra, smehljajoča umnost se mi vidi redka, take vredna spoštovanja ...« V zmedenosti, družeči se z vznemirjenjem zbog neodoljive sladkosti, s katero jp je navdajal ta razgovor. Je odgovorila Gilberta: »Samo da« — izvil se ji je vzdihljaj. kj se je izgubil v njenem usme-vu — »umnost... ako že govorimo o njej... veleva, da naj sprejmem od vsega tega samo majčkeno polovico in smatram vašo tako lepo pohvalo zgolj za rahločuten komplL ment.« Čuteča baš v tem trenotku. daf se voz obrača, je dodala: »Vidite... pa sva v ulici Ešikje.« »2e? ... To ni mogoče!« Toda bilo je res. Kočija se j ustavila. Odprl je vratca in skočil n; tla. dočim se Je ona izkopavala iv vroče odeje, v katero je bila zavital malo da ne do vratu. Pomolil ji jd roko in Ji pomagal z voza. rekoč: »Upam. da nri verujete: govoril sem vam kot prijatelj.« »Upam ... da ...« »Bodite prepričani... Jn —\ kdo ve? Morda se i ponudi prillfia. dokazati vam to.« Pritisnil je prst na gumb vratarjevega zvonca. Vrata so se odprla, zazijala te veža. vsa polna teme. ijma tolažbo, da zapušča v svetu dober spomin za seboj. L1 pričakujete, gospodje, da se Vas bode spominjalo ljudstvo v hvaležnosti, ker tako skr« bite za njegove interese? Če bodete bodili po tel poti naprej, tedaj ne bo romalo ljudstvo k Vašim zapuščenim grobovom, da bi častilo Vaše mane, v prokletstvu se bo spominjalo mož, ki sn ca pod krinko prijateljstva in scčuvstvovnnja izkoriščali in izže- mall... „ Bliža se nam zasedanje deželnega in državnega zbora. Tam je forum, kjer se morajo turške razmere na Pragerskem zalučiti državnim faktorjem* v obraz, da bo zavel tudi fukai drug veter! Tamkaj naj popravijo gospodje klerikalci z odločnim nastopom mnenje, ki kroži med ljudstvom. da so namreč poslanci oblastim luknje — v zraku. r. Kranjski deželni zbor. Med interpelacijami, vloženimi v včerajšnji seji, se nahajate tudi naslednji dve: Interpelacija poslanca Adolfa Ribnikarja in tov. na gospoda deželnega glavarja glede vodne preskrbe za celo Belo Krajino. V Beli Krajini imajo dtosedaj vodovod le vasi Semič. Kot, Petrova vas ter mesto Črnomelj. A tudi ta vodovod daje le malo vode in je ima le takrat dovelj, kadar je naliv. Vsa druga Bela Krajina je pravzaprav brez pitne vode. Vasi v višini trpe pomanjkanie vode v suši in zimi, a vasi ob tekočih vodah tudi nimajo: studeučnic. Prebivalci Bele Krajine zajemajo pitno vodo le iz lenih voda Kolpe in Lahinje. V Metliki imajo celo umazan Studenec Obrh. Umevno ic. da je baš ta infekcijozna voda vzrok, da bolehajo po njenem zavži-vauju ljudje in živali. Mačuh in druge kužne bolezni niso v Beli Krajini redka prikazen. Razentega je tudi zajemanje vode iz Kolpe in Lahinje ob prehodih v gričevje radi 20—30 m visokih in navpičnih kanjonov največja nevarnost in muka tako za ta-mošnje ljudi kot živali. Pri takih vodnih razmerah se seveda ne more belokranjsko ljudstvo vzdigniti iz siromaštva. Radi njih pa tudi zlasti živinoreja ne more pokazati napredka, ki bi bil tamošnjemu ljudstvu in celi deželi v korist. Belokranjsko ljudstvo zapušča radi teh neznosnih razmer domači svet in si išče vir živeža v tujih krajih, kot delavec v vudokopih. tovarnah itd. Neodložljiva ie torej nujna potreba vodne preskrbe za celo Belo Kra« jino. Ta potreba se je sicer že tudi v tej visoki zbornici naglašala, a od obljub in resolucij ljudstvo še ničesar nima. Vse, kar se je storilo, so menda ostale le prazne besede, kajti dejstvo je. da baš letos drvi belokranjsko ljudstvo trumoma v Ameriko in druge kraje. Ostalo ljudstvo pa je zelo nestrpno, obupano in zahteva, da se vendar že enkrat prične z delom in preneha le z obljubami. Z ozirom na to si usojajo podpisani vprašati gospoda deželnega glavarja : 1. Ali hoče še tekom tega zasedanja poročati, v kakem i stanju ie gradba vodovoda za preskrbo Bele Krajine? 2. Ali hoče vse potrebno ukreniti, da se še pred drugoletnimi volitvami začne graditi ta prepotrebni vodovod. Ljubljana, dne 24. sept. 1913. Interpelacija poslanca Adolfa Ribnikarja in tov. na gospoda deželnega predsednika ekscelenco barona Schwarza glede pomanjkanja gozdnih sadik. Po celem Kranjskem se pritožujejo manj premožni posestniki, da dobivajo za pogozdovanje iz državnih drevesnic premalo gozdnih sadik, kdor ie pa na glasu, da ima le nekaj premoženja, češče ne dobi od države sadik niti za denar Da nastanejo pritožbe, je veliko krivo tudi dejstvo, da funkcijonarji državne politične uprave, ki oddajajo sadike, takrat, ko se ljudje zanje oglašajo, sami ne vedo, koliko sadik bo pozneje na razpolago. Posestniki so vsled negotovosti primorani kriti svoje potrebe kakor-sibedi, ali pa izgube veselje do pogozdovanja še predno deli država sadike. Zato je celo mogoče, da ob razdeljevanju brezplačnih sadik na videz celo preostajajo sadike, dasi jih dejansko primanjkuje. Ker ni na Kranjskem privatnih drevesnic, ki bi se pečale z vzgoje-vanjem sadik v kupčijske namene, od drugod naročati jih tudi ni mogoče, ker pridejo silno drage in se le slabo aklimatizujejo našim krajevnim potrebam, je jasno, da so državne gozdne drevesnice najuspešnejše sredstvo za povzdigo lesorpje, ki je brez-dvomno ena najvažnejših panog kranjskega kmetskega gospodarstva. Dolžnost vseh poklicanih činiteljev bi torei bila, skrbeti zato, da se pro- duktiviteta naših lepih gozdov nele ohrani, marveč še zviša. Zlasti bi bila v to poklicana državna politična oblast. Ona sicer zahteva od vsakega gozdnega posestnika, da zasadi v določenem času goiljave, četudi jih ni sam provzročil. a na drugi strant ne dobe posestniki od nje dovolj sadik. Naše ljudstvo se v resnici zelo zanima za gozdorejo, jo goji in pospešuje, a državna politična oblast mora storiti tur^ vse, da prenehajo pritožbe radi pomanjkanja sadik. Z ozirom na to, si usojamo vprašati Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika: 1. Je-li mu je znano, da tožijo posestniki vsako leto čez pomanjika-nei gozdnih sadik? 2. AH hoče ukreniti vse potrebno, da se tem nedostatkom odpomore in z vzgojitvijo potrebnih gozdnih sadik od c. kr. državne oblasti še izdatneje podpira gozdorejo, eno najvažnejših gozdarskih panog na Kranjskem? V Ljubljani, dne 24. sept. 1913. Združitev Sp. Šiške z Ljubljano. I