637. štev.
V Ljubljani, sreda dne 1. oktobra 1913.
Le* o 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno ^ 10'—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30“—. — Naročnina se i:.	pošilja	upravništvu.	:»
...	Telefon	številka 118.	:::
i —a——r,‘  —ga
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
—i tmmmmmm—mp*
Posamezna številka 6 vinarfev.
tu	Uredništvo	In BprffvniflTO!
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska trlica It. 6«
Dopisi se pošiljajo urednOtvu. Netraufel£o»a se utr sprejemajo, rokopisi sa ne vtrafajo. £* e# .s.e se plač«: potit vrsta 18 v, osmrtatea, potmna in sshval« vrsta 80 ▼. Pri veŠo-stoeto Dgiaiaafu po-K. pust. — Za odgovor Je prikdtstl maroko. af
Telefon številka 118.	m
Brez dela ne pojde.
(Dopis z dežele.)
Zadnji dogodki v našem javnem življenju bi nas lahko naučili marsičesa! Seveda jih merodajni faktorji nočejo prav nič razumeti. Klerikalci stoje pred bankerotom, nabralo se je toliko gradiva, ki bi ga morali naprednjaki izrabiti s tem, da zaženejo najhujši boj proti klerikalcem, ker obtežilnega materijala je že sedaj dovolj. Treba bi bilo iti sedaj med ljudstvo, sklicavati shode in razkrinkati te naše ljudske pijavke.
Ali zdi se mi, da povečini vse drži križem roke. morda čakajo še na ugodnejši čas. Res čudno, da se še čaka. Imamo v napredni strani nekaj ljudi, ki se trudijo, da bi vrgli klerikalce — pa zelo so osamljeni. Priznajmo si odkrito, da ni v naprednih vrstah pravega, sistematičnega, organiziranega dela! Brez dela, brez vsake agitacije pa ne pojde. Ako bomo začeli delati neka! mesecev pred volitvami, bo prepozno. In zopet bodo klerikalci govorili in pisali, da stoje njih trdnjave nepremagljivo. Lahko se govori o trdnjavah, o nepremagljivosti, če ni od nasprotne strani pravega odpora.
Brez vztrajnega dela se še ni razširila nobena ideja, četudi je bila morda še tako resnična m koristna. Tudi brez žrtve ne! In tudi klerikalci ne bodo padli, ako se v zadnjem času ne združi vsa slovenska napredna javnost — In sicer združi edino v delu proti njim.
Ne razumem, kako morajo ostati naši ljudje hladni In mlačni, ko vendar vidijo, kaj delajo klerikalci z ljudstvom, kako se Igrajo s tem, kar bi moralo biti vsakemu Slovencu sveto, kako dan za dnem izdajajo in prodajajo našo zemljo in upropaščajo naš narod. Vidimo to, a vendar molčimo In držimo roke križem. Kdor ie danes prav in resničen Slovenec, komur je Še danes mar naša slovenska domovina, kdor hoče, da bomo kdaj Imeli ka| svojega — slovenskega — ta ne more in ne sme biti klerikalec, ker klerikalci niso Slovenci, temveč same izdajice, ker nas prodajajo, ker se Igrajo z ljudstvom.
Šušteršič, Lampe, Krek in druga klerikalna banda, ali so to Slovenci? Ali Jih naj imenujemo Slovence zato, ker govore slovenski? Ne! Šušteršič Je zato deželni glavar, ker mu to nese, da ima lahko imenitno in krasno stanovanje, denar da za to seveda ljudstvo. Lampe kar tako meče deželni denar im razpolaga z njim, kakor mu je ljubo! Zapravlja milijone, ne da bi bilo vsaj malo garancije, da bodo kaj nesli. Lahko je zapravljati denar, ker mu ga da ljudstvo! Kaj mu pa hočete vzeti, ko bo enkrat jasno, da je ves denar vržen stran brez vsake koristi? Še zapreti se ga ne izplača, ker bi ga morali rediti zopet na ljudske stroške! In kaj pa
Krek? Ta učitelj morale? V njegovih naukih in zgledih ni nič slovenskega!
In kaj vsi tisti duhovniki, učitelji, agitatorji itd., ki oznanjujejo isti evangelij? Nič niso boljši, nič ni na njih slovenskega! Izdajice SO, zato moramo narediti z njimi obračun! Pa tak obračun, da si ne bodo nikdar več upali dvigniti glave, še mani pa odpreti ust, da bi to naše zaslepljeno in od njih zastrupljeno ljudstvo še zapelja-vali!
Ker vemo, da je za nas Slovence klerikalizem smrt, zato se moramo vsi oni, ik smo še Slovenci, združiti v delu proti njemu, da pogine za vse večne čase. Morali bi iti med ljudstvo. prirejati shode, predavanja, odpirati ljudstvu oči, da spozna enkrat kam so ga zapeljali ravno klerikalci. Seveda mi se bojimo deda. žrtev. Pa, bratje, verujte mi, resnično narodno delo mora biti tako — nesebično. To delo bi moralo biti organizirano; združiti bi se morali vsi oni Slovenci, ki hočejo, da se ne izgubimo v klerikalizmu in tako tudi v germanstvul Nobeden ne bi smel delati izjeme, ker sicer bi ne bil Slovenec! Vsak — od največjega gospoda tja do revnega dijaka, tja do najpreprostejšega kmeta! Boj proti klerikalizmu za obrambo naše narodnosti bi moral biti vsakemu posamezniku — Slovencu »veta dolžnost.
Spomnil bi vas, bratje, pri tej priliki, ker ste že morda pozabiti, na veliko osvoboje volno delo naših bratov, ki so ga izvršili edino zato. ker se ie vsak posameznik zavedal dolžnosti. ki jo Ima do domovine. Zato povdarjam, da bi tudi vsak naš posameznik moral biti tak! A pri nas še ni narodna zavednost tako velika in tako razvita, da bi bilo narodno delo vsakemu posamezniku dolžnosti Še celo tako je, da marsikateri misli, da mu moramo biti hvaležni, ako delal Nič hvaležnosti, nič hvale, nobenih slavospevov, ker delo za narod ie dolžnost. In dokler ne bo postalo dolžnost, bomo nazadovali, propadali. ker se bo širil klerikalizem! Brez dela pa klerikalizem ne bo padel. pa če se delamo še tako napredne, svobodomiselne in bog ve. kaj še. Ali res hočemo biti Slovenci in rodoljubi samo na zunaj? Ali res ne pojmujemo več, kaj je domovina? Ali so se nas ti dolgoletni suženjski okovi tako tesno oprijeli, da se ne upamo več nastopiti za to, kar je naše in kar moramo ohraniti našim potomcem? Zastrupljeni smo — klerikalizem, švabstvo, prisiljeno kleče-plaztvo, vse to je strašno uplivalo na nas!
Pa vseeno — pot k zboljšanju je še mogoča. In ako vse drugo obupuje, vsaj ti-mladina hodi druga pota! Ne govori samo, ne bodi samo navdušena in idealna, temveč tudi delaj, ker brez dela ne pojde. Mladima, ta domača slovenska gruda te kliče, ker tujec trga im krade kos za kosom. Ne cepi se vsaj ti na razne struje in
stranke, bodi edina, edini cilj ti naj bo ohranitev našega naroda! Budi' med ljudstvom narodno zavest, k eT naše ljudstvo ne bo več poslu^o klerikalnih sleparjev, ako bo eniki^t narodno zavedno. Ne misli nikdar na sebe. ker ti je tvoja dolžnost, da de laš in da se žrtvuješ. Pomisli — dolžnost!
Vzdramimo se, delajmo, ker ie to naša dolžnost, sicer ne bomo vstali In se prerodili na veliki dan, ki ga pričakujemo...
Brez dela ne pojde...
Temu se smejejo.
Pragersko, 28. sept. 1913.
2e večkrat smo kazala v »Dn©-. vu«, v kakem razmerju so tukaj pri nas Slovenci — potujoče občinstvo, stranke in delavci z Nemci — uradniki. restavraterjem Trosterjem ter drugimi takima. S kako »dobro vago« nam odtehtujejo državljansko enakopravnost in pravico, kako se senčimo v milosti in naklonjenosti § 19. avstrijskega birokratizma. Poročali smo občinstvu, kakim ljubeznivostim hrulečih blagajnikov so izpostavljeni potniki, če zahtevajo vozni listek v slovenščini, kako je prisiljena stranka s slov. izpolnjenim tovornim listom kupiti nov tovorni list, ki ga opremijo potem uradniki v blaženi nemščini, kako naganja sedanji po-stajenačelnik Orat delavca iz službe, ker je leta hotel izvršiti posel tako, kakor mu Je velevala večletna izkušnja in se je predrznil ugovarjati šefu. Opozarjali smo merodajne faktorje, kakšnim šikanam prenadutih nacionalnih šovinistov je brez milosti in obrambe izročeno naše delavstvo, ki še ne bi smelo več slovensko govoriti, kako ga demmcirajo gotovi elementi pri šefu. da hm na ta način še bolj ogrenijo že itak zadosti grenki ltruh. Znano je vseobčno. da je pravi
Klerikalizem in narodnost.
.siovcmiAM«
Klerikalizem je most, ki vodi preko slovenske zemlje na Adrijo.
vodja postaje prejšnji šef Schneider, ki se ga je sicer odkrižalo delavstvo kljub temu, da Je delal »Volksrait« na pristojnem mestu s polnim parom za njega, ki pa komandira sedaj iz Gradca, da se slovenski delavec ne sme sprejeti le radi tega ne, ker se spravi potem lahko na njegovo mesto Nemec. In tako dalje. Za nekaj časa smo sedaj utihnili, ker so vzeli tudi klerikalni listi naše uprav neverjetne razmere v roke ter smo čakali, kako se bode list obrnil
Ko so se pa peljali mariborski čuki na katoliški shod, so se pomudili tudi nekaj časa na Pragerskem m tu so doživeli takšne, da bi človek vzdihovaje obžaloval, da ni v Albaniji. Železniški ki poštni uslužbenci so letali za njimi, jih zmerjali z »Windische Rotzbuben«, »Bagage windische« in drugimi takšnimi sladkostmi; ko se Je nato vlak že pomikal, so leteli ti blazneži še nekaj časa tik vlaka, žugali čukom s pestmi ter začeli nazadnje v jezi onemoglosti za njimi pljuvati. Postajno vodstvo ie zrlo mirno počenjanje teh norcev, a vrli čuki so istotako mirno trpeli vse nesramnosti. — ^Slovenec« je posvetil tej aferi uvodnik in pozvaJ svoje poslance, naj posežejo z energično roko v ta hlev ter ga te-
meljito izkidajo. Radovedni smo biti, kako bo stvar iztekla. Informirali smo se na Pragerskem in čujte. kai smo izvedeli od tamkajšnjih Nemcev »Die ganze Hetz kostet uns ja nur einen Lacher!« Po naše; »Temu se smejemo!« Pride nem. kontrolor, tal zadevo kontrolira in kai se uradu u v najhujšem slučaju zgodi; Prestavijo ga iz Pragerske, kjer itak ne bi hotel nobeden umreti. In pri prihodnji priliki si bomo zopet privoščili takšno veselje!«
To je torej uspeh vsemogočnosti in oblastnosti, katero zastopalo klerL-kalni veljaki interese Slovencev na zunaj. Smo - H že tako daleč, da srna. trejo tudi Nemci ves tam-tam klerikalcev obupnim klicem potapljajo-čega?! Si ne morejo pridobiti klerikalni poslanci na pristojnih mestih večjega rešpekta?
V prevdarek pravimo našim gospodom to; Mislite - li, da bo Vaš režim večen, kakor je Vaš Bog! Naj Vam le bdi pred očmi fizike odveki zakon učinka in protiučinka! Ljudstvo bo izpregledalo, in če bi mi dr-, žali tudi križem roke, pahnilo Vas ! bo tja, od koder ni povratka v jav-! nost! A če izgine človek iz javnosti j in zaloputnejo vrata pozabljenja za njim, tedaj odhaja človek še lažje, če
H. Suttner, ^ Meslni tr§25
Samo! K 410
K 410.
Samo! Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera ziatnine in srebrnine
po jako nizkih cenah.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Pa tudi on je pazil nanjo, in ravno takrat je stopil k njej:
»Na razpolago sem vam, gospodična Lemetrova,« je rekel smehljaje.
»Evo me, gospod. Pripravljena sem.«
Trenotek nato sta stala oba v improvizirani garderobi; Gilberta se je pripravila za na pot s pomočjo 2a-ka. ki je ogrnil svoj črni večerni plašč. Velel je slugi, ki je stal pri vratih;
»Pokličite kočijo grofa d’ Or-moa.«
Sluga se ie vrnil čez par trenot-kov:
»Pred stopnjicami stoji... Prav zadnla je na ulici,« je dodal
, , *Y*dlt£ .^Podična, Bog ve, kako bi bili iskali... in y tem mra-
zu • vT0, ,y vozu vam bo gorko..«
O tvoril je vrata in jo spravil noter.
»Denite noge na grejnico; tako, in zdaj dovolite, da vam ogrnem k(v lena s to kožuhovinasto odejo. Ali vam Je udobno tako?«
»Oh, imenitno!«
»Torej, ulica Ešikje,« je uukazal kočiJažu in mu povedal številko.
Sedel je k deklici m zaprl vrata za seboj.
Kočijaž je počil z bičem in popustil konjem vajeti; br;ez ropota je zdrdrala kočija na kavčukastih kolesih.
Izprva je vladalo molčanje.
Zavita v svojo mantiljo in svoj veliki plašč ter v odejo, katere gosto runo ji je grelo telo s svilnato udobnostjo, se je zdela Gilberta 2aku lepša nego katerikrat poprej.
Kal kmalu ga ie obvladala magnetska sila te mladosti, krasota te prikazni, ki je postala razločnejša, kadar je zdrknil voz mimo obcestnega kandelabra. Okušal je sladko vznemirjenje te drobne, molčeče uganke, zavite v poltemo.
Naposled se je iztrgal temu čaru;
»Kako sem srečen,« Je izprego-voril z nekam razburjenim glasom, »da morem pomagati svojemu očetu pri izboljšanju vašega položaja, gospodična Lemetrova ... položaja, ki jie tako nevreden vas in vašega talenta... Človeka kar srce boli, ko gleda, kako se morate mučiti...«
»Oh, ne,« Je dejala ona s svojim ljubkim smehljajem. »Gotovo je v mojem položaju še na stotine deklet, in zatrjujem vam, da se nam ni pritoževati.«
»Vendar... to delo je utrudljivo in kruto! Nocoj ste delali tlako celih osem ur; ali se zavedate tega? Krivica, ki se vam godi, je barbarska ...«
»Tako barbarsko tlako kakor nocoj.« se je zasmejala ona, »bi imela
kai rada trikrat na teden. In verjemite mi, smatrala bi se za človeško bitje, ki ima več, nego more želeti,«
»Mnogo res ne zahtevate od življenja, gospodična Lemetrova.«
»Moja želja je samo ta, da pomagam plesati svojim sodobnikom čim največkrat mogoče.«
»A vaše sanie to gotovo niso!«
»Oh, moje sanje!...» je dajala z negotovo gesto.
Toda Skoraj neposredno nato je dodala;
»Sanjati, to ni dobro, veste? Le kdor ima oči odprte, lahko stopa naravnost po svoji poti.«
»Morda imate prav, gospodična. In vendar, meni se zdi, da so ure, ko ie dovoljeno, uiti tesnosti in bridkosti poti, po kateri človek hodi. Sanie so osveta tistih, ki jim je storila usoda krivico. Nedotakljivo zavetišče so, kjer ne more nihče kaliti naših nemih skrivnosti — naših želja, naših teženj, naših fantazij.«
Razvnel se je bik dočim ga je ona poslušala; njen obraz je pričal, da ji gredo besede do srca. On pa, presenečen zbog te razvnetosti ki je ni bil vajen pri sebi. Je povzel v mirnejšem tonu:
»Sanje so morebiti najboljše, kar imamo na svetu.«
»A potem? .*. Je menila ona in zmajala z glavo. »Potem? človek pade s tein večjo žalostjo nazaj v vsakdanjost... Ne. ne, boljše Je, ne sanjati m sprejeti življenje, kakršno
je, ako človek vidi, da ga ne more napraviti drugačnega.«
»Ali,« je vzkliknil 2ak, »življenje je vendar polno slučajev!... In ako človek še nima dvajset let, gospodična Lemetrova, ako je tisti človek ženska, ako je umetnica... Vsak trenotek se ponuja človeku slučai z vsemi svojimi nenadejanimi možnostmi! ...«
Spet Je zmajala z glavo;
»To ne velja za revna dekleta, ki Igrajo na plesih klavir, stanujejo v ulici Ešikje v četrtem nadstropju in vedo. za kakšno' ceno se jim odpira pot iz te neznatnosti... ki bi jo potem še kruto obiokavale.«
»Oh! Tega. gospodična, nisem mislil nikoli...«
»O tem sem prepričana. Vi ste izmed tistih, ki sanjajo. Jaz pa, ki ne sanjam, si ne morem misliti drugega. Ali menite, da nimam prav?«
»Jaz menim samo to. da ste hrabri... še hrabrejša od drugih, zakaj, ako bi hoteli...«
Toda prekinil se je;
»Spoznam pa pred vsem. da je bilo zelo krivo, kar sem vam govoril.«
»Zakaj neki?«
»Zato. ker Je skorai zločin, ako vas — nasprotno! — ne potrjujem v krepki volji, s katero hočete hoditi tako preprosto In tako veselo svojo ravno pot. Verjemite mi, gospodična. da me navdaja do vas največja simpatija. Naj vas to ne žali. Nič ni odkritosrčneJšesut. nič vzvišenejšega
od čuvstva, ki mi narekuje, kar govorim. Sam se čudim svojim besedam. zakai navadno sem boli zaprt in molčeč. Toda vaša hrabra, smehljajoča umnost se mi vidi redka, take vredna spoštovanja ...«
V zmedenosti, družeči se z vznemirjenjem zbog neodoljive sladkosti, s katero jp je navdajal ta razgovor. Je odgovorila Gilberta:
»Samo da« — izvil se ji je vzdihljaj. kj se je izgubil v njenem usme-vu — »umnost... ako že govorimo o njej... veleva, da naj sprejmem od vsega tega samo majčkeno polovico in smatram vašo tako lepo pohvalo zgolj za rahločuten komplL ment.«
Čuteča baš v tem trenotku. daf se voz obrača, je dodala:
»Vidite... pa sva v ulici Ešikje.«
»2e? ... To ni mogoče!«
Toda bilo je res. Kočija se j ustavila. Odprl je vratca in skočil n; tla. dočim se Je ona izkopavala iv vroče odeje, v katero je bila zavital malo da ne do vratu. Pomolil ji jd roko in Ji pomagal z voza. rekoč:
»Upam. da nri verujete: govoril sem vam kot prijatelj.«
»Upam ... da ...«
»Bodite prepričani... Jn —\ kdo ve? Morda se i ponudi prillfia. dokazati vam to.«
Pritisnil je prst na gumb vratarjevega zvonca.
Vrata so se odprla, zazijala te veža. vsa polna teme.
ijma tolažbo, da zapušča v svetu dober spomin za seboj. L1 pričakujete, gospodje, da se Vas bode spominjalo ljudstvo v hvaležnosti, ker tako skr« bite za njegove interese? Če bodete bodili po tel poti naprej, tedaj ne bo romalo ljudstvo k Vašim zapuščenim grobovom, da bi častilo Vaše mane, v prokletstvu se bo spominjalo mož, ki sn ca pod krinko prijateljstva in scčuvstvovnnja izkoriščali in izže-
mall...	„
Bliža se nam zasedanje deželnega in državnega zbora. Tam je forum, kjer se morajo turške razmere na Pragerskem zalučiti državnim faktorjem* v obraz, da bo zavel tudi fukai drug veter! Tamkaj naj popravijo gospodje klerikalci z odločnim nastopom mnenje, ki kroži med ljudstvom. da so namreč poslanci oblastim luknje — v zraku.	r.
Kranjski deželni zbor.
Med interpelacijami, vloženimi v včerajšnji seji, se nahajate tudi naslednji dve:
Interpelacija
poslanca Adolfa Ribnikarja in tov. na gospoda deželnega glavarja glede vodne preskrbe za celo Belo Krajino.
V Beli Krajini imajo dtosedaj vodovod le vasi Semič. Kot, Petrova vas ter mesto Črnomelj. A tudi ta vodovod daje le malo vode in je ima le takrat dovelj, kadar je naliv. Vsa druga Bela Krajina je pravzaprav brez pitne vode. Vasi v višini trpe pomanjkanie vode v suši in zimi, a vasi ob tekočih vodah tudi nimajo: studeučnic. Prebivalci Bele Krajine zajemajo pitno vodo le iz lenih voda Kolpe in Lahinje. V Metliki imajo celo umazan Studenec Obrh. Umevno ic. da je baš ta infekcijozna voda vzrok, da bolehajo po njenem zavži-vauju ljudje in živali. Mačuh in druge kužne bolezni niso v Beli Krajini redka prikazen. Razentega je tudi zajemanje vode iz Kolpe in Lahinje ob prehodih v gričevje radi 20—30 m visokih in navpičnih kanjonov največja nevarnost in muka tako za ta-mošnje ljudi kot živali. Pri takih vodnih razmerah se seveda ne more belokranjsko ljudstvo vzdigniti iz siromaštva. Radi njih pa tudi zlasti živinoreja ne more pokazati napredka, ki bi bil tamošnjemu ljudstvu in celi deželi v korist. Belokranjsko ljudstvo zapušča radi teh neznosnih razmer domači svet in si išče vir živeža v tujih krajih, kot delavec v vudokopih. tovarnah itd.
Neodložljiva ie torej nujna potreba vodne preskrbe za celo Belo Kra« jino. Ta potreba se je sicer že tudi v tej visoki zbornici naglašala, a od obljub in resolucij ljudstvo še ničesar nima. Vse, kar se je storilo, so menda ostale le prazne besede, kajti dejstvo je. da baš letos drvi belokranjsko ljudstvo trumoma v Ameriko in druge kraje. Ostalo ljudstvo pa je zelo nestrpno, obupano in zahteva, da se vendar že enkrat prične z delom in preneha le z obljubami.
Z ozirom na to si usojajo podpisani vprašati gospoda deželnega glavarja :
1. Ali hoče še tekom tega zasedanja poročati, v kakem i stanju ie gradba vodovoda za preskrbo Bele Krajine?
2. Ali hoče vse potrebno ukreniti, da se še pred drugoletnimi volitvami začne graditi ta prepotrebni vodovod.
Ljubljana, dne 24. sept. 1913.
Interpelacija
poslanca Adolfa Ribnikarja in tov. na gospoda deželnega predsednika ekscelenco barona Schwarza glede
pomanjkanja gozdnih sadik.
Po celem Kranjskem se pritožujejo manj premožni posestniki, da dobivajo za pogozdovanje iz državnih drevesnic premalo gozdnih sadik, kdor ie pa na glasu, da ima le nekaj premoženja, češče ne dobi od države sadik niti za denar Da nastanejo pritožbe, je veliko krivo tudi dejstvo, da funkcijonarji državne politične uprave, ki oddajajo sadike, takrat, ko se ljudje zanje oglašajo, sami ne vedo, koliko sadik bo pozneje na razpolago.
Posestniki so vsled negotovosti primorani kriti svoje potrebe kakor-sibedi, ali pa izgube veselje do pogozdovanja še predno deli država sadike. Zato je celo mogoče, da ob razdeljevanju brezplačnih sadik na videz celo preostajajo sadike, dasi jih dejansko primanjkuje.
Ker ni na Kranjskem privatnih drevesnic, ki bi se pečale z vzgoje-vanjem sadik v kupčijske namene, od drugod naročati jih tudi ni mogoče, ker pridejo silno drage in se le slabo aklimatizujejo našim krajevnim potrebam, je jasno, da so državne gozdne drevesnice najuspešnejše sredstvo za povzdigo lesorpje, ki je brez-dvomno ena najvažnejših panog kranjskega kmetskega gospodarstva. Dolžnost vseh poklicanih činiteljev bi torei bila, skrbeti zato, da se pro-
duktiviteta naših lepih gozdov nele ohrani, marveč še zviša. Zlasti bi bila v to poklicana državna politična oblast. Ona sicer zahteva od vsakega gozdnega posestnika, da zasadi v določenem času goiljave, četudi jih ni sam provzročil. a na drugi strant ne dobe posestniki od nje dovolj sadik. Naše ljudstvo se v resnici zelo zanima za gozdorejo, jo goji in pospešuje, a državna politična oblast mora storiti tur^ vse, da prenehajo pritožbe radi pomanjkanja sadik.
Z ozirom na to, si usojamo vprašati Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika:
1. Je-li mu je znano, da tožijo posestniki vsako leto čez pomanjika-nei gozdnih sadik?
2. AH hoče ukreniti vse potrebno, da se tem nedostatkom odpomore in z vzgojitvijo potrebnih gozdnih sadik od c. kr. državne oblasti še izdatneje podpira gozdorejo, eno najvažnejših gozdarskih panog na Kranjskem?
V Ljubljani, dne 24. sept. 1913.
Združitev Sp. Šiške z Ljubljano.
I<er se boji dr. Šušteršič za svoj državnozborski mandat, je predložil dež. odbor, da se združi Sp. Šiška z Ljubljano, četudi tej združitvi nasprotujeta obe prizadeti občini iz čisto gospodarskih ozirov.
Dež. odbor predlaga tudi delno spremembo občinskega volilnega reda za Ljubljano, zanimiv je pa tudi predlog, da se poslovna doba obč. zastopstev podaljša od treh na šest let — tudi varnostna naprava za klerikalno stranko.
Lovski zakon in drugo.
Dež. glavar naznani, da je prejel od dež. vlade dopis, da lovski zakon ni dobil sankcije.
Posl. Jaklič ni zadovoljen z izidom volitev v ljubljanski mestni šolski svet in je zato vložil s svojimi tovariši interpelacjo, dr. Lampe je pa interpeliral radi poročil v zuna njih listih o zadnji seji dež. zbora (oni znameniti škandal, ki ga ie on izzval!) in dež. glavar Je odgovoril, da ie poslal popravke dotičnim listom.
O predlogu posl. dr. Gregoriča glede kamniške železnice je poročal posl. Povše, ki je predlagal naj se deželna vlada pozove, da vpliva na želez. ministrstvo, da prisili južno že leznico k temu, da omogoči čim prej prihajanje in odhajanje kamniških vlakov na južni kolodvor. Predlog Je bil sprejet soglasno.
Zuvršnlca.
Na vrsto pride debata o Zavr-šnici. Najprej sta prečita la svoja mnenja dež. stavbeni svetnik Gail-hofer in ravnatelj Sernec, oba kot izvedenca dež. odbora. Povedala nista nič posebnega.	*	„
Posl. R i b n i k a r je s številkami dokazal, da se dež. podjetje na Završnici ne bo rentiralo, temveč da bo breme za deželo. Za veleindustrijo so določene tako visoke cene za porabo električne energije iz deželnih elektr. central, da se nobeden ■industrijalec ne bo mogel te električne energije posluževati, ker jo dobi cenejše s pomočjo Diesel-motorja. Napredni poslanci so ploskali govorniku, klerikalci so pa prišli v zadrego, kar se je najbolje videlo iz govora posl. Jarca.
cema. ki sta ob enem njemu podre-ena uradnika.
Brez debate sprejeti predlogi odsekov.
Jarc Izziva in žali.
K besedi se oglasi posl. Jarc, ki ni mogel povedati nič stvarnega, pač pa se je začel zaletavati osebno v posl. Ribnikarja (pa je moral prenehati!), potem je pa začel napadan nar. napredno stranko in io izzivati, kakor je to že navada pri klerikalcih, kadar stvarno ne morejo odgovarjati S svojimi neukusnimi napadi je provociral Jarc odpor pri naprednih poslancih, dež. glavar je pa začel klicati k redu dr. Tavčarja, Reisnerja in dr. Novaka, ki so protestirali proti temu. da jih Jarc nemoteno sme zaliti. ne da bi ga deželni glavar poklical k redu.
Posl. dr. T r i 11 e r je zopet za hteval sestavo mešanega odseka, k; naj bi natančno proučil celo zadevo glede Završnice, ker ta zadeva sega pregloboko v žepe davkoplačevalcev.
Posl. dr. Lampe ni imel povedati nič novega. Dač pa je vehementno napadal inž. Šukljeta. ki piše v »Sl. Nar.« članke, v katerih dokazuje meren labilnost dež. podjetja na Završnici.
Ob 1. uri popoldan prekine de-deželni glavar sejo, ki naj se nadaljuje ob treh popoldan.
V popoldanski seji je bila debata o Završnici končana, večina je odklonila predlog posl. dr. Trillerja, da se sestavi mešan odsek peterih članov. ki bi natančno proučil celo zadevo, pač pa je sprejela predlog poslanca Jarca, da naj se preide preko predloga dr. Trillerja na dnevni red. Tako ostane Završnica še nadalje zavita v gosto temo. po kateri bo taval dr. Lampe s svojima izyeden-
Sprejeti so bili brez debate naslednji predlogi odsekov:
Občini Celje se dovoli leta 1913. pobirati 194% občinsko doklado ua vse direktne davke razen osebne do-lodarine in plačarino po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue.
Občini Hrenovicam se dovoli, eta 1913. pobirati 156% doklado na vse direktne davke razen osebne do-lodarine in plačarine po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih. deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue.
Za pokritje občinskih potrebščin in za obrestovale in amortizacijo dolga za zgradbo vrhniškega in std-rovrhniškega vodovoda se občini Vrhnika dovoli, leta 1913. pobirati po davčni občini Vrhnika 120%, od udeležencev vodovoda v davčni občini Stari Vrhniki pa 168% doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine do zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih. deželnih in javnih zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov, dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue.
Občini Postojna se dovoli, leta 1913. pobirati 120% doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarhje po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33. t. J. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov ter tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue.
Občini Planini pri Vipavi se dovoli. leta 1913. pobirati 150% občinsko* doklado na vse direktne davke razun osebne dohodarine in plača« rine po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. J. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov ter tudi od službenih preiemkov dušnih pastirjev, oz njih kongrue.
Občini Vrabče se v pokritje občinskih in šolskih potrebščin dovoli, da leta 1913. pobira po davčni občini \)lje 198%, po davčni občini Griže pa 168% doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33.
:. j. plačarine od službenih prejem-rov dvornih, državnih, deželnih in avnih zakladnih uradnikov kakor tudi od služebnih prejemkov dušnih pastirjev, ozir. njih kongrue.
Občini Stari trg pri Ložu se dovoli, pobirati leta 1913. po davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsen) 109% doklado na vse direktne davke razen, osebne dohodarine in plačarine po zmislu člena II- zakona z drve 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. J. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev oziroma njih kongrue.
Občini Jablanica se dovoli leta 1913. pobirati v davčni občini Jasen 130%, v davčni občini Vrbovo 111%, v vasi Kuteženo 126% in v vasi Vrbica 107% doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue.
Občini Sv. Križ pri Syibnjejn se dovoli pobirati v pokritje občinskih stroškov, stvarnih šolskih potrebščin, stroškov za šolske zgradbe in drugih stroškov leta 1913. v ,davčni občini Sv. Juri 126%, v davčni občini Svibnje pa 170% dokaldo na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine po zt™siu člena II. zakona z dne 24. junija 1808, dez. zakona št. 33» t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih'zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, ozir. njih kongrue.
Občini Travi v Kočevskem okraju se v pokritje stroškov za občinske in šolske potrebščine dovoli leta 1913. pobirati 118% doklado na vse direktne davke razen osebne do
kov dušam pastirjev, oziroma rtjfli kongrue.
Občini Sv. Križ pri Kostanjevici se dovoli leta 1913. v pokritje, občinskih in šolskih potrebščin pobirati na vse direktne davke razen osebne 'dohodarine in plačarino v zmislu Člena II. zakona z dne 24. junija 1898. dež. zak. št. 33, t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in lavnih zakladnih uradnikov, ter tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue, po davčnih občinah Bušeča vas. Planina in Stojanski vrh 126% doklado.
Občini Šmihel pri Postojni se dovoli, da pobira po davčni občini Kal leta 1913. za obrestovanje in odplačilo dolga za novo šolo na Kalu in za novo gospodarsko poslopje pri župnišču v Košani kakor tudi za občinske in stvarne šolske potrebščine 150% doklado na vsej davčni občini (al predpisane direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine v zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33, t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in Javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev. oziroma njih kongrue.
Občini Dol pri Črnomlju se dovoli leta 1913. pobirati 150% doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine po zmislu člena II. zakona z dne 24. Junija 1898, dež. zak. št. 33. t. J. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue.
Občini Knežak se dovoli leta 1913. pobirati od vseh direktnih davkov razen osebne dohodarine ln plačarine po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898. dež. zak. št. 33, t. J. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih uradnikov zakladov, kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma od njih kongrue, davčni občini Šembije 168%, po davčni občini Koritnice pa 179% doklado.
hodnine in plačarine _po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33. t. j. plačarine od službenih preiemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov. kakor tudi od službenih omejem-
Občini Trnovo se dovoli 1. 1913. pobirati po davčni občini Velika Bukovica 137%, po davčni občini To-minje pa 168% doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine po zmislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898, dež. zak. št. 33. t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in lavnih zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue.
Klerikalci razkosavajo in omejujejo občine.
Ustavni in občinski odsek (poročevalec Ravnikar) predlaga: Kra-je.vna občina Cerknica se razdruži tako, da se iz nje izločijo davčne občine Begunje, Bezuljak, Kožljek in Selšček im iz njih ustanovi nova samostojna občina Begunje. — Posl. dr. Novak se izjavlja v imenu nar. napredne stranke proti temu predlogu, ker je nar. napredna stranka sploh nasprotna razkosavanju posameznih občin proti njihovi volji, posebno ker tega razkosavanja ne narekujejo gospodarski interesi temveč samo in izključno politično-strankar-ske koristi klerikalne stranke. — Večina je, seveda, sprejela predlog odseka in cerkniška občina bo razkosana. — Ravnotako se sprejme tudi naslednji predlog ustavnega in obč. odseka: Poročilo deželnega odbora o izpremenbl meje med občinama Dolsko in Dol ter med občinama Dolsko in Velika vas se vzame na znanje.
Deželne finance.
Na vrsto pride finančnega od^-seka poročilo o računskem sklepu melioracijskega zaklada za leto 1911. in 1912.
Posl. dr. Triller je podvzel v svotem govoru to poročilo temeljiti in ostri kritiki in je dokazal, da bo melioracijski zaklad, ako si bo dež. odbor vidno pri njem posojeval milijone za pokritje deficitov 1. 1915. izčrpan do zadnjega vinarja in davkoplačevalci bodo potem kar strmeli, tak bo efekt 7—81etnega gospodarstva sedanje deželnozborske večine.
Posl. dr. Krek je dokazoval, da so v drugih deželah še bolj nara-stli redni letni izdatki in je končno tekel, da dežela, ako nima rednega pokritja za redne izdatke, mora delati dolgove in — »bog. da si lahko izposodi«. Sicer je pa dr. Krek optimist in se ne boji za deželo in njeno finančno bodočnost.
Posl. dr. Žitnik kot poročevalec je končno predlagal, da se poročili vzameta na znanje, kar je, seveda večina tudi storila, kakor je odobrila tudi »Izkaz dohodkov in stroškov ustanovnih zakladov za 1. 1911.
jn i9i2. Enako je vzela večina
odobrihio aa znanje, tudi proračun melioracijskega zaklada za L 1913.
pokIcrtk«BMihe vajencev.
Posl. dr. Gregorič je poft&d v huemi finančnega c4s«kii o vkrro*, fttvl deželne podpore ■** -jp a »vajeniškega doma« S: Ucbf&olL
Predlog se glasi:
Visoki deželni zbor jddtoni:
Deželnj zbor pozdrav!)« novitev »Vajeniškega doma« i« jo. pripravljen primerno prispevati k tel zgradbi.
V to svrho se dovoli »Društvu za varstvo vajencev v Ljubljani« letr no podporo s katero se amortizir? dolg. ki ga mora najeti društvo pre. ko od drugih faktorjev dovoljenih doneskov, in kateri dolg ne sme znašati nad 80.000 K.
Posl. Ribnikar nasprotuje temu iz več stvarnih vzrokov, predvsem pa zato, ker bo ta »vajeniški dom« služil v prvi vrsti namenom klerikalne stranke. Klerikalni poslanci so govornika neprestano motili' z neslanimi medklici tako, da jih je dež. glavar moral z zvoncem opomniti na mir. Govorila sta o predmetu še poslanca Jarc in grof Barbo, potem pa še poročevalec dr. Gregorič in potem je večina predlog sprejela.
Podpora kršč.-socialni zvezi in »Klu-
bu slov. amater-fotografov«.
2enski oddelek Slov. kršč. soc. Zveze v Ljubljani prosi za podporo za ustanovitev kolodvorskega misijona v varstvo potujočih deklet. Finančni odsek predlaga: Ker ta odsek slov. kršč. soc. Zveze še ne deluje, in se le namerava ustanoviti, se odpusti prošnja dež. odboru v rešitev, da sme z ozirom na socialni pomen te akcije slov. kršč. soc. Zveze — če že deluje leta 1913 — dovoliti za to leto znesek 300 K, če pa še ne deluje pa leta 1914., ako se v terr letu ustanovi in deluje — isti znesek. — Eventualni kredit za 1. 1913. se dovoli iz poglavja V. D. 4. proračuna za leto 1913. Sprejeto.
Sprejme se tudi predlog finančnega odseka: Prošnja kluba slovenskih amater-fotografov: 1. za prispevek za posebno društveno stanovanje, nabavo in ureditev društvenega laboratorija, 2. za primerno letno podporo za vzdrževanje društvenih lokalov in v pokritje tekočih izdatkov, sg odstopi dež. odboru.
Tajna seja.
Dež. glavar naznani, da se bodo obravnavale tri prošnje in sicer: Frančiške Žalen za zvišanje miloščine, Marjeti Ahčin za podaljšanje miloščine in Frančiške Salloker za podaljšanje pokojnine — v tajni seji.
V javni seji naznani dež. glavar, da so bili sprejeti predlogi finančnega odseka in sicer: Frančiški Jalenovl se zviša miloščina od 16 K na 36 K na mesec za dobo 1. oktobra 1913 do 31. decembra 1916. Marjeti Ah-činovi se podeli letna miloščina 10C kron od 1. jan. 1913 do 31. dec. 1915. Frančiški Sallokerjevi se dovoli zvišana pokojnina v znesku 600 K za dobo 1. januarja 1913 do 31. decembra 1916.
Klerikalci proti učiteljstvu.
Posl. dr. Tavčar je utemeljeval svoj in svojih tovarišev nujni predlog glede izboljšanja učiteljskih plač. Govornik naglaša, da je to že desetikrat. da narodno-napredni poslanci predlagajo zboljšanje učiteljskih plač in zato je sedanji predlog že nekak juBlej. Vprašanje zboljšanja učiteljskih plač je socijalno vprašanje prvega reda, ker učiteljstvo je v celi Avstriji slabo plačano, na Kranjskem pa naravnost sramotno slabo, četudi ie tako zaslužno za naš kultur-ni razvoj. Nujnost je sama po sebi utemeljena. Ako pa ni mogoče takoj definitivno rešiti tega vprašanja, na! se ustvari vsaj provizorij, ki bi sestajal v tem. da bi se doklade enakomerno razdelile vsem učiteljem.
Klerikalcem ta predlog, s^eda-ni ugajal, njim ni šlo v glavo, da b! bili napredni učitelji ravnotako deležni doklad, kot njihovi somišljeniki, pravica je klerikalcem tuja, neznana stvar in zato so cinično odklonili nujnost predloga, ki je bil izročen finančnemu odseku.
Dež. zakoniki.
Na interpelacijo posl. dr. Nova k a in tovarišev radi dež. zakonika. ki ima najprej nemški in potem šele slovenski naslov je odgovor« dež. glavar, da zakonik izdata aez vlada in da bo zahteval, da pride slovenski naslov na prvo me#to.
Ob polu 7. urt zvečer zaključi dež. glavar sejo, prihodnja bo P® H četrtek, 2. oktobra ob polu 11. urt dopoldne.
Dnevni pregled.
Cenjenim naročnikom smo prJ.
djali danes položnice in Jih prosimo, da nam takoi nakažejo naročnino vsaj za en mesec, akc 1« Se plačane. Kdor ne plača do 10. t. Sk naročnine, stetuu se list brezpogojno ustavi
Težko vprašanje. Zgodil se je slučaj ki ga je treba natančneje pregledati. V Mariboru — kakor smo že včeraj poročali — ie šlo 12 orlov v cerkev in pri tem so jih Nemci nahrulili. To so bili fantje, ki so bili letos potrjeni v vojake in so iih klerikalci hoteli še zadnji trenotek potrditi v klerikalnem prepričanju. V cerkvi ie bila maša z asistenco In pridigo; na to so vsi fantje prestopili k obhajilu. Kristus je rekel, da svoje pobožnosti ni treba obešati na veliki zvon. Ako so oni fantje taki tercljali — naj bi to opravili lepo med seboj v cerkvi in ni bilo treba zato delati nlkake parade. Ako bi trpeli »Orli« za slovensko misel, potem bi bili pri tem udeleženi tudi ml in bi nemški mariborski fakinaži povedali. kar ji gre. Toda na čukariji ni nič narodnega in taki tercijalci gotovo ne bodo slovenske domovine odrešili. Nasprotno: s takim tercijal-stvom se nas kaže Pred svetom v tem bolj temni luči. kakor da bi vsak Slovenec moral biti klečeplazec in Svetohlinec... Ako branimo svojo narodnost, svol jezik in svol doin, ga branimo v imenu svoje narodne kulture, ne Pa za klerikalno parado, čuki so protinarodna organizacija, ki stoji v službi klerikalne politike in ima namen, uničiti resno delo sokolstva. ki je 50 let dvigalo slovenski narod iz narodnega mrtvila. Ako deželni odbor kranjski ni mogel odpreti sokolstvu slov. gledališča v Ljubljani, da bi proslavilo svoi jubilej tudi mi nimamo vzroka, da bi se zavzemali za one ljudi, ki niti v takem kraju kot le Maribor nimajo toliko smisla za narodnost, da bi ne uganjali svoje glupe politike, ki je edino prava priprava za našo narodno smrt. S takim slovenskim terciial-stvom na meii se množi nemčurstvo In renegatstvo. Sicer pa kakor rečeno: za tercijalce se ne bomo zavzemali. tudi če nosijo orlovski kroj — ne po kroju — po delih sodimo ljudi. O tem jutri.
Vera in politika. Francoski vojni minister Baudin je izdal naredbo. da se morajo francoske ladje na vzhodu zopet udeleževati svečanosti velikega petka. Kakor je znano, je Francija 1. 1900 odredila, da se ladje, ki se na Vel. petek nahajajo v inozemskih pristaniščih, ne smejo udeleževati takšnih svečanosti. Razlog preklica te naredbe ie to. da so v pristaniščih, kjer se nahajalo katoliki, to izrabili drugi narodi in njihove vojne ladje so si znale pridobiti simpatij, obenem pa s tem tudi njihove države. Posebno prebivalstvo v Smirni je bilo neprijetno dirnjeno ,vled nesodelovanja francoske ladje »Briksa«. To so pa izrabili Italijani, ki so po zadni turški vojni postali tekmeci Francozov v Sredozemskem morju. Italijani so šli celo tako daleč, da so v raznih mestih na Le-vanti nabili velike plakate s katerimi so oznanjali svoi protektorat nad vsemi kristjani Levanta in Sirije. Protektorat nad kristjani ima pa Francija tam že od 17tega stoletja in s prejšnjo odredbo bi lahko polagoma prišla ob protektorat, kar bi imelo važne posledice za francosko politiko na vzhodu. Da se te neljube posledice preprečijo, se ie ladiiam ukazalo, da zopet sodelujejo pri svečanostih velikega petka.
Turčija in balkanske države. Politika Turčije ni ravno neumna. S premetenostjo hoče pridobiti del tega. kar je v minoli vojni zgubila. Drinopolje in Lozengrad že ima. Diši jo ji tudi Egejski otoki, po katerih se cede sline tudi Grški (tei seveda po pravici, ker je prebivalsvo v veliki večini grško). Da bi zmagala s svojim stališčem, zato se Turčija veže z Bolgarijo, ki celo hrepeni po zvezi s Turčijo, posebno Načevič dela na to. V Petrogradu se sodi. da kakor hitro doseže svoje uspehe proti Grški. da bo takoj konec zveze z Bolgarijo in da še misliti ni da bi šla Turčiia z Bolgarijo proti Srbiji, ker mora vedeti, da bi se proti tej nameri postavila nova balkanska zveza. kateri Bolgariia s Turčijo ni kos.
Glavni zbor Narodne stranke za Soodnle Štajersko se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra 1913 v veliki dvora-■ni »Narodnega doma« v Celju. Dnevni red: 1. Poročila: a) dr. V. Kukovec: Narodna stranka Od zadnjega glavnega zbora, b) dr. A. Božič: Strokovna organizacija našega kmečkega stanu, c) dr. T. Gosak: Delavsko vprašanje na Štajerskem, d) Miloš Stibler: Naše trgovstvo in obrt-nišvo. e) dr. Ernest Kalan: Naše časopisje. f) dr. L. Brunčko: Društveno Življenje na Štajerskem v 1. 1913. g)
mki PnarnK r: Mi in ™ši nasprot-
E? VoHtve ?H,vDre*I?d našeKa dela-
Odbora Na,
Od 4. ure naprej v vseh zgornjih pro-jstorih »Narodnega doma«, velika slavnost »Zveze narodnih društev«, p kateri so vsi udeleženci glavnega zbora prisrčno vablieni. Kdor ne more priti na glavni zbor. naj se vsaj
sigurno udeleži te slavnosti. — Prosimo Vas. da se sigurno udeležite sami strankinega glavnega zbora, ker ie od njega v veliki meri odvisen ugled stranke na zunaj. Pridite ne le sami. temveč povabite tudi znance in prijatelje. Naj bo naš glavni zbor pravi narodni tabor, na katerem bodo zbrani z Vami vred vsi najodličnejši možje Spodnje Štajerske. V Celju, 24. septembra 1913. Za izvrše-valni odbor Narodne stranke predsednik: deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec.
Nesreča. 571etnega posestnika Valentina Valjavca iz radovljiške okolice je te dni zabodel vol z rogom v levo oko in ga težko poškodoval.
Prijazen pretep in njega posledj-
ce. Te dni sta pila slikarski pomočnik Mihael Petrič in še neki domač fant v gotovi gostilni v Jurščah pri Ilirski Bistrici. Nekai časa sta pila. potem sta se začela kregati, slednjič pa sta se stepla, kakor je že pač navada. Oni domač fant. kajžarjev sin je bil zelo pripraven za vihtenje pivske steklenice, kar ie tudi dokazal s sijajnim uspehom. Lopnil je namreč Petriča s steklenico po ustih s tako silo. da mu je izbil kar dva prednja zoba.
Truplo so našli. Preteklo soboto so našli ljudje na neki njivi poleg ceste med mengškim skladiščem piva in med krajem Lesce truplo kakega 70 let starega moža. ki ie na zgornjem životu razgaljen in ki je imel na glavi precejšno rano. Okrog trupla je bila razmetana obleka, suknja. srajca, klobuk, dežnik, nož in en zveženj. V žepu suknje se je nahajala delavska knjižica, kj se ie glasila na ime kamnoseka Antona Lan-gerja, rojenega leta 1834. v Češnjici, občina Srednja vas pri Bohinjski Bistrici in oženjenega. Knjižica je last umrlega. Kakor je sodno zdravniška obdukcija izpovedala, ie bil umrli strasten alkoholik in je umrl za srčno kapjo. Rana na glavi nima s smrtjo ničesar opraviti, ker je že starejša.
Ljubljana,
— Iz deželnega odbora. Deželni glavar naznani, da je poljedelsko ministrstvo pritrdilo imenovanju deželnega stavbnega svetnika Geilhoferja voditeljem osuševalnih del v Ljubljanici. — Pevskemu in glasbenemu društvu »Ljubljana« se dovoli z glasovi večine »za sedaj« nadaljna podpora le 2500 kron. češ. da je itak v teku akcija za podeželcnje glasbenega pouka. — Dr. Triller predlaga, nai se vsaj isto podporo dovoli tudi »Glasbeni Matici«, ki vzdržuje veliko večjo in važnejšo glasbeno šolo. pa že leta ni prejela nikakoršne deželne podpore. Odklonjeno! — Za redne tedenske ekskurze deželnega živinozdravstva iz Ribnice v Sodražico in Loškj potok se dovoli primerna subvencija pod pogojem, da prispevajo v to svrho tudi prizadete občine. — Občini Spodnja Šiška se odkloni proti glasu naprednega odbornika pravica pobiranja šolskega novčiča v izmeri 2% gostaščiue. — Gasilnemu društvu v Vavti vasi se dovoli podpora 500 kron. — Defini-tivnost se prizna deželnim slugom: Fr. Trhlen, Edvardu Kardelj in K. Lampič. — Podeli oziroma podaljša se več podpor slušateljem glasbe in lepih umetnosti.
— Zanimiv strah se kaže iz nove izpretnembe ljub. vol. reda: »O-sebe, katere so. ne da bi bile poprej posedovale davku podvrženo nepremičnino. potom razkosanja posameznih parcel pridobile dele tistih edinole v ta namen, da bi s tem pomnožile število volilnih upravičencev, nimajo volilne pravice, vendar smo v toliko, v kolikor bi jim iz take pridobitve nastala nova volilna pravica. Ako so te osebe na podlagi drugega pravnega naslova upravičene voliti, ostane njihova volilna pravica jz tega naslova nedotaknjena in tudi njih izvoljivost neprikrajšana. Parcelni deli. ki so bili pridobljeni po zmislu predstoječega odstavka, se pri napravi volilnih imenikov toliko časa ne upoštevajo, da se združijo z drugo davku podvrženo nepremičnino, katere posestnik je upravičen voliti.« To se pravi: Klerikalci se boie novih volilcev. Ker bodo prihodnje leto ljubljanske občinske volitve — je treba paziti. Sai se razumemo.
— Kranjski deželni zbor ni kar tako. Klerikalci smeio žaliti kolikor se iim poljubi; če prizadeti proti temu protestirajo — tedaj jim da kranjski Tisza ukor. če listi ne bodo tako poročali — se jih bo teroriziralo z uvodnimi popravki. Če pojde tako naprej, postanemo svetovno znani.
— Rešitev Iz zadreg ni lahka stvar. Kljub temu. da med klerikalci ne manjka lisjakov. Da nekoliko odvrnejo pozornost od dež. gospodar-•j*xa; so nalašč za čas zasedanja pridržali afero dr. Kreka, da bi s to de-
likatno stvarjo obrnili pozornost na osebne stvari in pozabili na sploš-nost. Ker pa se napredni poslanci le ne dajo ugnati in zahtevajo jasnosti, uprizarjajo klerikalci pri vsaki važnejši točki v dež. zboru hrup in nemir — da tako onemogočijo stvarno razpravo. Zadrege so hude in tudi klerikalnim lisjakom bo težko izmazati se iz njih.
— Šiške se boje klerikalci. Ker ie to najbolj napredna slovenska občina na Kranjskem. Na vsak način, bi se le radi iznebili, da bi iim ne delala preglavice v ljub. okolici. Siš-karji smo lahko ponosni na to. Pa sai bomo tu ali tam — klerikalci nas ne bodo dobili. Šiškar.
— Izjava. Na notico v »Slovencu«. ki se tiče župana Oražma. češ. da so delali . napredni listi moščan-skerriu županu kruto krivico, ker so nesramno napadali zaradi »neke ženske« in da so pri tem lagali in obrekovali — izjavljam, da ie »Slovenčeva« notica laž; vse. kar se je v tei zadevi pisalo, je res in sem pripravljena to pod priseg® potrditi.
Marija Bučar.
— Srebrno poroko obhajata, v krogu svojih ljublejnih otrok, danes na Bledu vrla značaja £• Anton Vovk in njegova soproga g- Franja Vovk. posestnika in lastnika znanega »Pensiona Vovk« v Qradu. Rodbina Vovk ie -znana daleč na okrog vsled svoje gostoljubnosti in zelo priljubljena med uglednimi gosti, ki oa daleč prihajalo v letenski seziji iskat prijetnega počitka v udobni »Pensi-on Vovk«, na naš divni Bled. Vrlemu naprednjaku, jeklenemu značaju in zvestemu pristašu narod, napredne stranke in njegovj soprogi želimo, da obhajata v svojem družinskem krogu še zlato in dijamantno poroko! Živela še mnogo let! —*•
— Glasbena Matica. Za gledališčem in Slov. Filharmonijo ie prišla na vrsto »Glasbena Matica«. »Dež. odbor« je odklonil temu našemu uglednemu glasbenemu zavodu, ki je proslavil slov. pesem daleč v tujin! — vsako podporo. Tako padajo klerikalni udarci na vse naše kulturne zavode. Naš odgovor bodi: skrbimo za naše kulturne zavode!
— Ljubljanskemu občinstvu! Te dni bo trkalo na Vaša vrata slovensko akademično dijaštvo. Ljubljanske dame in visokošolci Vas bodo posečal! z nabiralnimi polami za visokošolska podporna društva na Dunafiu, v Gradcu in Pragi. Ne zapirajte jim vrat in srca! Pomagajte vršiti podpornim društvom težavno nalogo vsi. vsak po svoji moči! Osrednji vsedijaški podporniški od-bur.
— Kljub vsem gonjam klerikalne
stranke proti deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem ie zveza vendar na dobrih nogah. V Zvezi je včlanjenih 100 društev. Blagajniško stanje znaša 8928 K 40 v. s hran. knjižico »Glavne« 9182 K 54 v. Za načelnika Zveze je izvoljen deželni poslanec g. Josip Turk.
— Prejeli smo: čudne razmere na ljubljanskem južnem kolodvoru. Pretekli mesec sem se mudil na ljubljanskem] užnem kolodvoru. Tu se mi je nudi! jako čuden, a obenem žalosten slučaj; mislil sem. da kaj takega pač ni več mogoče v dvajsetem stoletju. Neki poduradnik je namreč obdelaval nekega delavca z jako prijaznimi psovkami, kakor baraba, smrkavec in z drugimi takimi cvetkami. Popotniki so se spogledovali in škandalizovali nad tako omiko — ves slučaj se ie vršil na peronu. Zanimal sem se za tega izobraženca v poduradniški suknji in zvedel, da je bil to skladiščni mojster Eger,’ dotiČ-ni delavec pa je oče dveh otrok. Opozarjamo na to upravo Južne že-ieznice z energičnim protestom, da naredi konec takemu zasmehovanju revnega delavca, ki je tudi človek in pouči g. Egeria. kako se mora obnašati. Očividca
— Zveza jugoslov. železničarjev, podružnica Ljubljana. prosi vse svoie člane, da se udeleže pogreba tov. Hafnerja, člana podr. Jesenice, ki se vrši danes, v sredo ob pol 2. uri iz dež. hiralnice v Ljubljani.
— Večjo zbirko znamk za C. M. Družbo je nam izročila gdčna. Anica Gogoiova. Ob enem ie pridala 3 K za spomenik narodnim žrtvam. Hvala lepa. t
— Imenovanje. ‘redsedništvo c. kr. deželne sodnije v I rstu je imenovalo ing. Josipa Skoberne sodnim izvedencem za vsa v stroko civilnega inženirja in civilnega geometra spadajoča dela.
— Ustanovni shod ustanovnega odbora za zgradbo sladkornih tovarn na Kranjskem se vrši v sredo
1. oktobra t. 1. ob 11. uri predpoldne v hotelu »Union« v srebrni dvorani L nadst. Na dnevnem redu je:	1. Konštituiranje ustanovnega odbora.
2. Poročilo o sedanjem stanju cele akcije. 3. ‘ Sklepanje o pozivu na zemljiške posestnike. 4. Izvolitev iz-vrševalnega odbora. 5. Eventuelnl predlogi. Sklicevatelj: Suklje.
— OHKa nemških otrok. Sinček občinskega svetnika St. meče po sosednjih vilah na vrte kamenje in celo človeško blato v popiriu zavito in to pri belem dnevu vpričo prizadetih. Prosimo, da napravi oče pri svojem fantiču red. Če ne. si bomo morali poiskati drugod zadoščenje. Saj tudi nemškim otrokom ni menda vse dovoljeno!
— C. kr. policijsko ravnateljstvo je Salendrovo ulico i adi demo-lizacije hiše št. 3. za javni vozni promet zaprlo.
— Kolo ie poneveril Te dni je prišel k mehaniku Petru Škafarju na Glincah bolj mlad fant, ki je tako rekel, da se piše za Ant. Mihevca in da je doma iz Ilovice. Izposodil si je kolo za dve uri in le plačal zato 1 K 20 v. Fant je sedel na kolo in se je odpeljal. Vrnil se ni. Kujon je najbrže povedal napačno ime. I, seveda ga je. Človek bi nepoštenjakoviču prisodil kakih 18 do 20 let. srednje velikosti je, vitek, suh in bled. imel je na sebi rujavo. že obnošeno suknjo, modrikaste hlače in čepico iste barve.
— Napad. Predsinočnjim ie napadel na cesti pod Rožnik neki brezposelni delavec dve dami. Zahteval je najprej od njiju denar, na kar ie iztrgal prvi dami ročno torbico iz rok, v kateri ie bilo 15 K denarja. Da se ohrani dobro ime mesta in okolice, poživljamo c. kr. policijo, da malo bolj pazi na pota okoli mesta.
— Predavanje v Mestnem Domu. Tako lepega predavanja že dolgo ni bilo v Mestnem Domu. kakor včeraj. Dvorana je bila skoraj nabito polna. Dr. Pestotnik je na kratko omenil razvoj in pomen sokolstva, potem pa pokazal 50 slik iz zadnjega vsesokolskega zleta. V soboto nadaljevanje.
— Opoldanski strel na realki bo od danes naprej radi obsežnih poprav izostal. Posameznim interesentom se pa na željo opoldansko znamenje lahko javi po telefonu.
— Koncert v hotelu pri južnem kolodvoru. Dne 1. oktobra prirede bivši godbeniki Slov. Filharmonije koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černy-ja. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 60 vin. Čisti dobiček ie namenjen godbenikom. kateri so večji del z družino brez angažma, ter odvisni samo .od koncertnega zaslužka. Za obilen obisk se priporočajo bivši godbeniki Slov. Filharmonije.
— »Kadar zvone zvonovi«, do solz ginljiva drama se bode predvajala v soboto v kino »Idealu«. Danes in jutri se predvaja zadnjikrat krasna historična slika »Konec Bizanca«. Čarobna fe kolorattira te drame in krasna scenerija. V petek Nordisk-drama »V starem mlinu«. V torek veseloigra »Njegova komorna strežnica«.
Trst.
Slovensko gledališče v Trstu. Kct otvoritvena predstava letošnje sezone je prišla preteklo nedeljo na r.aš oder drama »Golgota«, katere avtor je hrvaški pisatelj Srdjan pl. Tučič. Vsebina drame bi bila v kratkih besedah sledeča: Mlad redovnik Demitrij zahrepeni po svobodnem življenju ter sklene zapustiti samostan s trdno zavestjo, da ima tudi on pravico do življenja, svobode in vži-vania. kot vsako drugo bitje pod božjim solncem. — Tu mu pride nasproti žena. ki je v drami simbol življenja ter z njo odide, proklet od svojega predstojnika, pijan ljubezni y svet. da se je navžije do vrha, in to v prepričanju. da mu tega ne sme odrekati niti »najvišja moč«. — Toda kmalu spozna življenje. Njegova žena se hitro prenapije njegove ljubezni ter ga vara. to pa celo med boleznijo njunega otroka. Zadet od nepopisnih muk, jo prosi, naj se povrne na pravo pot. Ona pa ga cinično zavrača ter mu umori vse upe. T ega pa ni mogel prenesti, zato jo zadavi. — Nato hoče popraviti konec svojemu življenju, toda v zadnjem trenotku se mu zasveti misel, ki ga povede na pot, ki vodi zopet nazaj v samostan, da se tam skesa in umiri, kjer se mu ie poredilo hrepenenje po »življenju«. — Dejanja niso povsem dovršena, ampak so bolj načrtana v končnih predpodobah. Ker je poleg tega tudi dušeslovna stran drame precej skrita. ie bila igra za preprosto ljudstvo precej neumljiva. Ta drama je iste vrste, kakor na pr. Cankarjeva »Lepa Vida«; tudi v njej poje beseda v htepenenju. Igre podobne vrste zahtevajo precejšnje tehnike in umetniškega prednašanjai kar velja zlasti za glavno vlogo Demitrija, v kateri je nastopil g. Toplak, ki se je znal poglobiti vanjo ter jo rešiti v splošno zadovoljstvo. — Isto velja za »ženo«, g. Mitrovičevo, ki je prvič nastopila na našem odru. S svojim naravnim in uglajenim nastopom si je takoj pridobila simpatije našega občinstva. Tudi pater Makarij, g. Boleslavski, je izborno rešil svojo dostojanstveno vlogo. — Ravno tako so se izvedle
tudi druge manjše vloge v največja zadovoljstvo. — Oprema odra je bila precej okusno zadeta. Gledališča je bilo, če vpoštevamo lep jesenski dan. razne veselice in pa dejstvo, da je bila na sporedu drama, še precej dobro obiskano. — Končno naj še omenimo, da žvenketanje v restavracijskih prostorih ne ypliva nič k a/ blagodejno na misleče poslušalce. — Prihodnja predstava se vrši v nedeljo. 5. oktobra. Na oder pride opereta.
Omikanci pri policiji. Prejeli smo V nedeljo zvečer je prišel na policijo št. 7. (Piazza Piccola) mladenič, ki je želel govoriti z nadzornikom. Policija št. 7. se nahaja v pritličju ter je bolj podobna kakemu konjskemu hlevu, ne pa policijskemu uradu. Blizu vra* pa se nahaja lopa, kjer se zaslišuj? in stavi na zapisnik. Komaj pa je prk šel oni mladenič na prag one lope, že je zakričal nad njim debeli stra-ža:r »Dol s klobukom!« Tujec je začudeno pogledal arogantnega stražarja, ki je še vedno vpil nad njim ter mu kazal s prstom na cesarjeve podobo, ki je visela nekje na steni tiste lope. Ta goreča arogantnost debelega stražarja je neprijetno dimila tujca, zato je dejal stražarju: »Čemu postopate tako?« Debeli stražar pa je tako oblastno vpil nad tujcem, da se je moral čutiti v resnici užaljenega .Pri mizi pa je sedel pred papirji nadzornikov namestnik kot najviše ja glava v uradu. Namesto, da bi ta nadzornikov namestnik zavrnil arogantnega stražnika, ie zavpil z jeznim obrazom na tujca: »Kaj pa hočete?« Komaj pa je utegnil odpreti tujec usta, že je zavpila ta najvišja glava zopet: »Nu, kaj pa hočete, kaj vam je. kaj..?« in to s tako surovim glasom, da je tujec kar obstal. »Če mislite tako postopati s strankami, potem ne želim ničesar. Pojdem se raje pritožit na glavno policijo.« Tako je rekel tujec in je odšel. In ko ie bil ta že na hodniku, je nadzornikov namestnik še vedno kazal s prstom proti vratom. — Čudimo se. kako pride do tega, da se predrzne vpiti čisto navaden stražnik nad tujcem v uradu brez vsakega povoda, še predno ve. čemu je prišel tujec-tjakaj. Ravnotako je čudno, kako nastavlja oblast v uradu moža za nad-zorniškega namestnika, ki niti ne pozna olike. — Vsega tega ne bi bili opisali, da se ni izvedelo pozneje, da je hotel oni mladenič podati na policiji št. 7. ovadbo proti neki sovod-nici. ki je pod raznimi pretvezami izvabila mladenko, tujčevo deželanko. v neko javno hišo v ulici S. Filippo št. 1.. kjer so jo zaklenili ter jo silili k •prostitutskenm življenju, čeprav je ta jokaje prosMa, naj Jo izpuste na svobodo. Ko se je podal oni mladenič na policijo, se je nahajala ona deklica še vedno zaprta v omenjeni javni hiši. Hotel je tedaj naprositi policijo, naj reši mladenko iz obupnega položaja, policija pa ga je sprejela na način, ki smo ga ravnokar opisali. — Upamo, da napravi oblast potrebne korake.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
GRŠKI KRALJ.
London, 30. septembra. Grški kralj Konstantin je danes odpotoval direktno v Trst, odkoder se odpelje v Atene.
BITOLJ.
Solun, 30. septembra. Srbsko vojaštvo Je popustilo Bltolj In se pomaknilo proti meji. V svrho redu so oblastnije organiziralo milico.
GIBANJE SRBSKIH ČET.
Solun, 30. septembra. Tu sem so danes popoldne dospele prve srb* ske čete, ki se odpravljajo preko Bi-tolja proti Albaniji.
TURKI HAZARDIRAJO.
Pariz, 30. septembra. »Echo d® Pariš« prinaša vest. da so Turki v, bližini Kavale napadli grško posadko.
VSLED FANATIČNEGA OBNAŠANJA katoliškega ŠKOFA.
_ Sarajevo, 30. septembra. Srbski virilistl bosanskega sabora, In sicer štirje metropoliti in podpredsednik najvišjega šolskega in upravnega' sveta so se pismeno zedinili na to. da bodo sprožili v prvi saborski seji zadevo prestopa Georglne Pavlovičeve In Izjavo knezoškofa Stadlerja, češ. da se na vladne odredbe ne more držati, ker iih papež ni potrdil. Izjavili bodo obenem, da se ne inoreio udeležiti dela sabora, dokler bo dr, Stadler na syoiem mestu.
POLJSKA SVATBA.
Krakov, 30. septembra. Tu §e Je včerai v nekem predmestju vršila
Mali oglasi.
Dobro ohranjeno pohištvo in Šivalni stroj se ceno proda. Hrenova nlica 17. I. nad, levo.	939—3
Gospodična se sprejme na hrano In stanovanje. Poljanski nasip It. 22. I nadstr.	946-1
Dva stanovanja se takoj odda v Metelkovi ulici št. 27. blizu južnega akladišča. Poizve se istotam. 950-1
Vojaška obleka, dobro ohranjena za poročnika in bosansko moštvo (pehota) se ceno proda. »Florijanska ulica 1.. II. nadstr.
Lepa hiša
v Spodnji Šiški, pripravna za vsako obrt, se radi družinskih razmer proda. Ravnotam se proda tudi dva sokolska kroja. Natančneje v „Prvi anončni pis.*
Teodor Kune
Prešernova ulica it. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška In francoska dela se priporoča. A
KZroJašrtTro
Ivan Kersnič
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 82, I. nadstr. nad kavarno „ Avstrija"
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po naino-vejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
Berite in strmite!
! 1% ozaslinano !
700 komadov pa samo K 8 60. Krasna pozlačena 86 ur natančno idoča anker-ura z verižico. Garancija 8 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 8 fini žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, 1 cevka za smodke iz morske pene, 1 eleg. broška za dame (novost), 1 krasno žepno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 žepni no-žek, 1 par manSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentnim zapiralom, 1 srčkan album za slike s 86 Blikami najlepših mest na svetu, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za mlado in staro, 1 povsod povsod potreben spisovnik za pisma, 20 pisalnih predmetov in še 600 različnih predmetov, ki so potrebni v vsaki hiši. Vse akupaj z uro, ki ie vredna že sama tega denarja, samo K 8 90. Pošilja se po poštnem povzetju. Dunajska raz-pošiljalnica
Fr. Windisch, Krakov št. K/27.
NB. Za neugajajoče denar nazaj.
Splošna hranilnica v Trstu
osnovana po načelih hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844. leta, je pričela poslovati s g
±. ©UstoToroasa. t- 1-
Uraill v nllel Torre Blanca štev. 41.	Uradne	nre	od	9.—1*. dopoldne In od S.—5. popoldne. ^
 	M
Vložna obrestna mera 4°|0.
“ v Trt sprejemati
Splošna hranilnica" v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati ”	sprejemati	vloge,	za	katere	se	zahteva	papilarna	varnosti	n
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
===== v modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana, nasProti g-lavne p°šte-
— -------------- —---------- XJI--
Modni salon
Stuch]y-Maschke
8 Ljubljana, Židovska ulica 8
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih Čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. 3Fxi!Z2ict3a.o dLoTsro Tolag-© — nizke cene.
Itrvavu svatba. Ko so »e svati vračali od obreda, so zadeli na cigane. Cigani Pa niso bili tako dobre vo!]e kot svati In zato se le začel pretep, ki Je Imel pa krvavejšl konec, kot le to v začetku kazalo. Cigani So potegnili nože. Tri osebe so težko ranjene, 80 pa lahko.
'Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
F
otopfske aparate
In vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
„ADRIJA“
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
Zahtevajts cenilce !
Od.lUccTrana. tovarna jesUie,
Trst - 31/u.ig'i Sa.lTra.d_or - Trst
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimlro Donadoni 10, — Telefon štev. 788.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejža na Primorskem.
Posebnost: Naravni jeslh Iz belega In rdečega vina ter naravni jeslh Iz čistega alkohola
za konserve.
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, ml je mogoče postreči l	svojim	odjemalcem z Izdelkom, ki Je neprekosljiv glede dobrote In nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni »vrhi; n
zahtevo pošljem vzorce In cene.
V važnejših mestih Iščem zastopnike.
Naznanilo.
V petek, dne 3. oktobra 1918 prodajale se bodo na prisiln dražbi hiše Elija Predoviča v Ljubljani in sicer:
22.4514; 14.7254 15.4285 28-623-6: 12.836-9i 12.744-4 12-941-7: 13.49471 13.01201 12.0012; 27.6683 13.322-5!
Prodaja se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sob štev. 16 ob 9. uri dopoludne.
Kupci se vljudno vabijo
11	11	ii	ii	ii	33
11	11	ii	ii	ii	34
11	11	ii	ii	ii	36
11	11	ii	ii	ii	38
11	n	ii	ii	ii	39
11	iy	ii	ii	ii	40
11	ii	ii	ii	ii	41
11	ii	ii	ii	ii	42
11					43
	ii	ii	ii	ii	
11	ii	ii	ii	ii	44
11	ii	ii	ii	ii	45
n	ii	ii	ii	ii	46
FRAN KRAIGHER^
Icrcjašltl mojetor
GrospoeGsei ■ulic©, žrteTr. S
•e priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih ©blelc po ®ert ~ Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za ^	eksport	po	morju.	 229	J
»Zdravnik
želodca“
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Edna posebnost]
likerja je
Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
■ priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mi zarsko obrt spadajoča dela.
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna.
Ceniki sc pošiljajo Iranko in zastonj.
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti)
Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim
aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati
cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri
v konfekciji za dame, gospode, dečke in
%
UDODDDDOUODDDDDDED
deklice.
DDDOEDBDDDEDBBCEDD
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
v
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
"	—	Modistinja   — - - =■ £
MINKA HORVAT ’
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- S kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. j
Popravila se točno in najcenejše izvrše. S
in podzemeljska klet
se odda na Zaloški cesti št. 95, poleg šole. Natančneje se poizve pri Seidlnu v Spodnji Šiški.
Krepkega, zdravega
iz boljše rodbiue, 14 let starega s primerno izobrazbo sprejmem takoj.
L Engelsberger,
trgovec, Tržič na Gorenjskem.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg; št. 9
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblaat-vatio koncesijoniranl optik in strokovnjak svoj
optični zavod. TM
Daljnogleda, toplomere, (n zrakom«« vseh vrst Očala, ščipat-nlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj In poštnine prosto.
pričetku
šol
priporoča tvrdka
Gričar k Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
oblek za dečke
in deklice.