CELOVEC ČETRTEK 19. MAR. 1998 Letnik 54 Štev. 11 (2954) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Kontaktna lečo Dobra volia izkazana Sledilo nai dejanja! CELOVEC, BALLHAUS, ST. VEITER RING 22H niz prireditev v organizaciji dijakinj ZG za Slovence ■ Sreda, 25. 3., ob 17. uri: Concrete Etleti;Störsender, Subsonic (glasbene skupine); ob 19. uri: literarno branje mladih; ob 20.30: Bambi Molesters -surf (glasb, skupina iz Hrvaške); ob 22. uri: koncert Benzol m Četrtek, 26. 3., ob 19.30: Georg Batternfeind: kabaret; ob 20.30 Soundso (glasb, skupina iz Linza; ob 22. uri: koncert Grind 6 - funk ■ Petek, 27. 3., ob 19.30: Diashoxv Africa - surf; ob 20.30 koncert Dno de Kora: ob 22. uri: koncert Wayos - reggae in »Do It Yourself Jam Session« V Borovljah minus ob deželni razstavi Začelo se je pravzaprav pred dvema in pol letoma, ko je šlo za prisotnost slovenščine in Slovencev ob praznovanjih 75-letnice plebiscita; Takrat se je porodila ideja, da bi se bilo treba večkrat pogovarjati in iskati skupna stališča. Čeprav se takoj ni premaknilo nič, pa se je ob lanskoletni prireditvi na Vrhu/ Ulrichsbergu pokazalo, da vztrajanje na nepremostljivih stališčih za nikogar ni dobro. Andrej Kokot, eden najvidnejših koroških pesnikov, sam kot otrok žrtev nacizma in pregnan v taborišče, je skupaj z namestnikom deželnega glavarja Ausserwinklerjem prisostvoval desetooktobrski proslavi. Lani pa so vendarle prvič sedli za skupno mizo: predstavniki deželne politike, raznih domovinskih in tudi slovenskih organizacij. Na letošnjem prvem skupnem sestanku znanih osebnosti in organizacij so podpisali skupno izjavo, iz katere objavljamo izvlečke: »Ker sta bila prva dva pogovora vzpodbudna, vidijo podpisane osebe v tej okrogli mizi osnovo za nadaljnje pogovore in za ustvarjanje ukrepov medsebojnega zaupanja. ... Razvil naj bi se nov pojem domovine, ki bo odpravil klišejske predstave, ki bo propagiral skupnost kot politične smernice in bo ustvaril podobo Koroške na osnovi raznolikega zgodovinskega razvoja. Dvojezičnost v predelih Koroške imamo za pospeševanja vredno dejstvo. Pozdravljamo ukrepe za ohranjevanje in razvoj slovenske narodne skupnosti. Okrogla miza se zavezema za trajno akcijo sprave, s katero obe narodni skupnosti priznavata in obžalujeta druga drugi večkrat storjeno krivico. Za to pa je potrebno pošteno soočanje z ranami iz preteklosti.« UNIVERZA CELOVEC vabi na predavanje prof. dr. Siegfried Jäger (univ. Duisburg) »Die Medien-Berichter-stattung über Straftaten von Einwanderern und Flüchtlingen und das Dilemma der Journalisten« v četrtek, 25. 3. 98, ob 19. uri, HS 1 Izjava vsebuje še namen, da se ustanovi širok znanstveni forum, ki bo obravnaval zgodovinske hipoteke. Poleg tega je še poudarek na živeti toleranci ter odprtosti v politiki, kulturi, družbi in gospodarstvu za izboljšanje ugleda Koroške. Načelno izjavo so podpisali deželni glavar Zernatto, ddr. Karl Anderwald, univ. prof. dr. Günther Hodi, univ. prof. dr. Peter Gstettner, za ZSO dr. Marjan Sturm, za NSKS mag. Vladimir Smrtnik, za Zvezo koroških partizanov Peter Ku-char, poleg njih pa še med drugim Rudolf Gallob, Heinz Stritzl, dr. Claudia Fräss-Ehrfeld, dr. Stefan Karner, dr. Alfred Ogris, Drago Valentini, za ARGE Koroška, Rudolf Dörf-linger, Helmut Rumpler, Hel-muth Themeßl in Josef Feldner za Heimatdienst. Nameni in izjave se slišijo lepo. Zdaj manjka samo še malenkost, da bodo vsi sopodpisniki tudi resnično pripravljeni kaj storiti. S. W. Nad 27 milijonov šilingov je občina Borovlje ob lanski deželni razstavi dobila od dežele za infrastrukturne izboljšave. Končni obračun del pa kaže, da je vsota bila presežena za več kot osem milijonov šilingov. Sicer je ta prekoračitev še daleč od hUttenberških dimenzij, kjer je občina zaradi nerednega finančnega poslovanja v zvezi z deželno razstavo zabredla v hude finančne težave, a za občino, ki stalno potrebuje podporo dežele (in takšna je boroveljska) je omenjena vsota bri- dek zalogaj. Sicer ne bo treba nositi vseh stroškov, a glavnina, pet milijonov, gre na račun komune, ki bo prav v ta namen morala zastaviti ves svoj rezervni sklad. Glavni vzrok za prekoračitev so bila dodatna dela na parkirišču o Borovnici (l,l milijona šilingov) ter dela na glavnem trgu. Volilna skupnost Borovlje je s pridržkom podprla sklep o kritju prekoračitve, pri tem pa kitizirala pomanjkljivo transparenco pri sprotnem financiranju potrebnih del. Kandidatna lista SPO Socialdemokratska stranka Koroške je že sestavila liste kandidatov za naslednje volitve v V Železni Kapli, kjer žene tradicionalno praznujejo svoj praznik en teden za osrednjo prireditvijo Zveze slovenskih žena, so sodelovali tudi otroci s pesmimi in recitacijami in tako na najlepši način razveselili mamice. __________ ___________ Stran 4 deželni zbor, ki bodo spomladi 1999, za posamezna volilna okrožja in pa deželno listo. Ana Blatnik, predsednica Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ«, je v svojem volilnem okrožju Celovec - dežela uvrščena na 13. mestu, na deželni listi pa je šele na 51. mestu. Očitno so v SPÖ pred Blatnikovo dali prednost županji iz Bilčovsa dvojezični Štefki Quantschnig. Kaj to pomeni zanjo, ki je verjetno pričakovala boljšo uvrstitev, smo vprašali Blatnikovo po telefonu. »Treba je vedeti, da bo osmo in deveto mesto na listi določil predsednik koroške SPÖ Ausserwinkler. Popolnoma zaupam vanj in si obetam boljšo uvrstitev. Tudi mesta v Zvezni svet / Bundesrat (predstavništvo dežel v državnem merilu) še niso fiksirana in prepričana sem, da bo manjšinska politika vendarle zastopana v pomembnih gremijih,« je dejala. Quantschnigova, absolventka slovenske gimnazije, je doslej edina županja na Koroškem. PREBLISK nnr.ŽKO je ponavadi za so-J. dobnike, da bi znali oceniti trenutno politično dogajanje in bi vedeli, kaj bo od tega prišlo v Zgodovinske anale in kaj ne. Na področju manjšinske zakonodaje se je »zgodila« okvirna stov obeh narodov je vedno manj, tudi v Sloveniji začenjajo počasi - a vendarle - nekateri razmišljati drugače ... Konkretnega pa je malo. Pri vrtcih še nismo prišli kdo ve kako daleč, table še konvencija, narodne skupnosti v Avstriji so Napol izpolnjeno sprejele skupno spo- ajj nap0/ neizpolnjeno? vedno manjkajo, priznavanje menico, Slovenija ne zanika več nemško govoreče manjšine. V vsej Evropi doživljajo nekakšno pomlad, ki jo še bolj slutimo kol čutimo. Na Koroškem se nas loteva malodušje; kontakti so dobri, uradne izjave politikov tudi, kontakti med večinskim in manjšinskim narodom v javnosti so vedno pogostejši, vz-dušje se popravlja, etnocentri- dveh jezikov in kultur v deželi je še vedno preveč omejeno samo na slovensko narodno skupnost, da ne govorimo o tem, da je denarja za kulturo, politiko, šport, izobraževanje in podobno vedno manj - tako iz Avstrije, še huje iz Slovenije. Bomo videli le sir ali le luknje v ujem? S. l/l/. SPD Šentjanž SPD »ZVEZDA« POMLADNA vabi na koncert ARENA Pesem združuje - ob mednarodnem dnevu proti rasizmu Gesang verbindet -II canto unisce v soboto, 21. 3.1998, v soboto, 21. 3.1998, od 18. ure naprej ob 20. uri v k & k centru pri Habnarju v Šentjanžu na Plešerki/Hodiše > razstave 1 filmi Nastopajo: > branja Die 5 Gailtaler, Oktet • koncert Suha, Gruppo vocale »Shiva Lakritz« Farra, dekliški kvartet »Kapljica ljubezni«, Ok- Prevoz iz Celovca z avtobusom z glavne postaje ob 17. 30 in 19.30 tet Hodiše; povezuje: Danica Urschitz KONTAKTNI KOMITE SLOVENIJA-KOROŠKA Nekaterim je konflikt ljubši od sodelovanja Dosti dalj kot sprva predvideno je pretekli petek, 13. marca 1998, trajala seja sloven-sko-koroškega kontaktnega komiteja v Kranjski gori. Sicer je dnevni red res bil zelo obširen - olimpijada 2006, možnost sodelovanja, kulturna pogodba med Avstrijo in Slovenijo, nov mejni prehod na Karavankah so bili na seznamu, a glavna tema je bilo manjšinsko vprašanje. Slovenski državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl je ugotovil, daje med Slovenijo in Koroško razveseljivo vse manj tabuiziranih tem. V bloku o manjšinskih zadevah je bilo govora o dvojezičnih vrtcih, o Glasbeni šoli, kulturnem domu v Pliberku, sprejemu slovenskega TV-signala na Koroškem in o dvojezičnih napisih. Slovenska delegacija je svoja stališča uskladila s predstavniki koroških Slovencev. Drugi večji blok je bila olimpijada 2006. Delegaciji pod vodstvom državnega sekretarja Iva Vajgla in namestnika deželnega glavarja Michaela nem zimskoturističnem sodelo-Ausservvinklerja sta ugotovili, vanju med Slovenijo in Koro-da je treba hitro in profesional- ško. Pogoji da so dobri, profiti-no ravnati, če naj bo kandidatu- rali pa bi obe deželi. Sprožena ra uspešna. V Kranjski Gori je je bila pobuda gondole iz Kranj-bilo sklenjeno, da bo vsaka od ske Gore na Peč/Tromejo, od- Ausserwinkler in Vajgl v Kranjski Gori Foto: sv nanciranju projekta gondole na Peč. Lesnikovo sedlo Ker lastnik ne odstopi zemljišča za cesto, se je dokončno zataknilo pri načrtovanem mejnem prehodu čez Pavličevo sedlo. Sedaj je na vidiku varianta čez Lesnikovo sedlo, kjer pa bo treba izpeljati vse potrebne postopke. Na slovenski strani da je vse skupaj le logistično vprašanje, kajti potrebna dela so v glavnem že opravljena. Dobro se razvija tudi preko-mejna blagovna izmenjava. Perečo problematiko dovolilnic za kamione pa sta obe strani rešili tako, da je določen pas na obeh straneh meje izvzet iz siceršnjega režima izdajanja dovolilnic. treh regij, ki se skupno potegujejo za olimpijado 2006 »brez meja«, Slovenija, Koroška, Furlanija-Julijska krajina, nosila tretjino stroškov, soodločanja in soodgovornosti pri uresničevanju tega izzivnega projekta. Govora je bilo tudi o okreplje- koder bi se potem turisti po smučinah na koroški strani spustili v dolino. Prenočišča pa bi nudile že obstoječe hotelske kapacitete v Kranjski Gori. Koroški sklad za podporo gospodarstva (KWF) se s Kranjsko Goro že meni o mešanemem fi- Avnoj in olimpijada Jasen pa je Vajgl bil pri zadevi avnojskih sklepov in pravic Nemcev v Sloveniji. Svobodnjaški poslanec Schretter je namreč skušal to vprašanje povezati z olimpijskimi igrami 2006 in tako otežkočiti ali pa celo onemogočiti sodelovanje Slovenije. »Težko je zahtevati, da se zgodovina piše na novo«, je dejal Vajgl, »kajti druga svetovna vojna se je končala z mirom, ki sloni na določenih mednarodnih pogodbah. Slovenija avnojskih določil ne bo preklicala, hoče pa s pogledom na bodočnost sprejemati sporazume in soglasje z današnjo in jutrišnjo generacijo«. Vajgl je naglasil, da slovensko pravosodje omogoča individualno popravo krivic in menil, da med avnojskimi sklepi in olimpijskimi igrami ne vidi nikakršne povezave. Dodal je, da je dobro, če obe strani svojih odnosov ne bi zmeraj obremenjevali z zgodovino, ki je prinesla veliko hudega. Vajglu se je pridružil tudi Ausserwinkler, ki je javnost informiral o delovni skupini slovenskih in avstrijskih pravnikov, namenjeni obravnavanju avnojskih sklepov. Ausserwinkler je pozval vse, naj skupni kandidaturi za olimpijske igre 2006 ne mečejo polen pod noge. PREDAVANJE SLOVENSKE NOVINARKE Mojca Drčar-Murko o človekovih in manjšinskih pravicah Če bo prišlo do uresničitve Spomenice avstrijskih narodnih skupnosti in če se bo Avstrija priznala k raznolikosti in k svoji dediščini, potem bi se zanesljivo zelo zožil krog nacionalistov, ki vztrajajo na manjšinski zaščiti na osnovi apartheida rekoč: ne mešajte se z nami. Mojca Drčar-Murko Verjetno je gospa Drčar Murko, ena najbolj priznanih slovenskih novinark, ki sojo hoteli predlagati že nekoč celo za mesto predsednice države, tudi ena redkih strokovnjakov za manjšinsko pravo. Po izobrazbi diplomirana pravnica je na svojem delovnem mestu na Dunaju kot dopisnica dnevnika »Delo« že napisala marsikater izredno zanimiv in strokoven članek o vlogi manjšin v sklopu Evropske unije. Na povabilo Slovenske prosvetne zveze je prejšnji teden govorila o človekovih pravicah, iz katerih izhajajo tudi pravice pripadnikov narodnih manjšin v Evropi. Posebej zdaj, ko sta Okvirno konvencijo narodnih manjšin ratificirali tako Avstrija kot tudi Slovenija, je treba opozoriti na pomen manjšinske zaščite. Gospa Drčar-Murko se je tematike lotila s poudarkom na dejstvu, daje sleherno varstvo manjšin hkrati varstvo človekovih pravic. Prvi zavezujoč dokument Okvirna konvencija je prvi evropski mednarodni dokument, s katerim se države zavezujejo, da bodo varovale pravice manjšin na svojem ozemlju (listina o varstvu manjšinskih jezikov in verstev ni tako zelo obvezne narave, temveč je izraz smernic in priporočil). Iz izkušenj evropskih manjšin, ki so se morale (in se še morajo) vseskozi boriti za preživetje, vsaka pod drugačnimi pogoji in z drugačnimi poudarki, so nastajale teze in teorije. Ob veliki politični prelomnici v Evropi, v letih 1989/90, sta za Evropo postali najbolj pomembne demokracija in človekove pravice. Prav zaradi tega so v evropskih državah spoznali, da se glede manjšinskih vprašanj ne sme dovoliti posluževanja metod, ki so povezane z nacionalističnimi spopadi, Manjšinska vprašanja kot »Pandorina skrinjica«, kot možen sod smodnika v Evropi združevanja niso združljiva z idejo sožitja in miru. V Evropi skoraj ni države, ki bi na svojem ozemlju ne imela manjšin in skoraj ni države, ki bi v drugih državah ne imele dele svojega (večinskega) naroda. Nemško narodno skupnost najdemo n. pr. v trinajstih državah, madžarsko v sedmih, rusko v devetih. Vsako spreminjanje meja v Evropi je bilo boleče in krvavo, po vojnah je bil sicer velik tehnološki napredek, na področju manjšin pa je ostajalo vse pri starem. V politični ureditvi, kjer je najvišje načelo demokracija, se pojavijo pomanjkljivosti, ko gre za manjšine - v parlamentarni demokraciji odloča številčnost skupin, zatorej so manjšine že vnaprej obsojene na podrejen položaj. Človekove pravice so manjšinske pravice Za človekove pravice vemo, da so univerzalne, iz prakse pa je očitno, da se človekova identi- teta kaže v jeziku, v obisku šol, kulturnem izražanju in podobno, to pa je pokazatelj, koga se prišteva k manjšinskemu ali k večinskemu narodu. Treba je bilo poiskati tisti korektiv, ki dopolnjuje mednarodnopravno zaščito manjšin. Tako listina manjšinskih jezikov in verstev kot okvirna kovencija pa še nista resnično prodrli; države ali se ne zavedajo problematike ali pa se bojijo morebiti gmotnih izdatkov, nastajajočih na osnovi teh dokumentov. Čim bolj se bo uveljavljala multikulturnost, ki je cilj okvirne konvencije, tem ožji bo prostor za tiste, ki bodo branili samo folklorne pravice in eno identiteto. Mojca Drčar-Murko Leta 1992 je OZN izdala deklaracijo o narodnih manjšinah, tako imenovano »negativno« varstvo: negativno zato, ker je bolj sporočala, česa se ne sme, ne pa, kaj se mora. Šele okvirna konvencija je ta predznak spremenila in manjšinam dala novega zagona in poguma, hkrati pa zahteva spremembo osnovnega stališča do manjšin. Zanimivo je bilo opazovati, kako so reagirale države, ki so hotele biti sprejete v Svet Evrope; nenadoma so bile pripravljene priznati manjšine v odstotkih, ki so jih prej odločno odklanjale. Okvirna konvencija je bila pravzaprav težak porod. Iz poročil o njenem nastajanju je razvidno, da cele vrste predlogov ni bilo mogoče sprejeti, temveč so prepuščeni državam (lojalnost manjšin, topografija). Tako je dokument postal konsenz na najmanjšem skupnem imenovalcu in često pod standardom, ki ga nekatere države že imajo. »Čeprav konvencija ni idealna, pa je vendarle prvi zavezujoč dokument v mednarodnem pravu glede manjšin«, je rekla gospa Drčar-Murko. Tako na primer tudi ne vsebuje definicije, kaj manjšina sploh je, medtem ko na primer Slovenija to definicijo ima. A tudi ta ohlapen način je lahko produktiven, saj ni abstrakten in je oprijemljiv. Kako uveljavljati manjšinske pravice? Pri Svetu Evrope se je uveljavilo načelo kontroliranja izvajanja človekovih pravic, zato si je mogoče zamisliti, da bi v tej sinergiji prišlo tudi do odbora strokovnjakov za manjšinsko pravo, na osnovi primerjanja bi lahko povezovali prakso izvedbenih pra- vil. Na vsak način pa konvencija celo spodbuja tudi dvostranske, bilateralne sporazume o boljši zaščiti manjšin. Prav tako konvencija izključuje vsako zmanjšanje že obstoječih pravic. Kar pa je bistveno, okvirna konvencija, ki sloni na človekovih pravicah in s tem na pravicah posameznika, je zdaj obvezujoča za vse sopodpisnice, ki bodo morale svoj način zaščite (v primeru, da sloni na kolektivnih pravicah), prilagoditi konvenciji in spremeniti svojo zakonodajo. Kako zelo komplicirana in težavna je manjšinska zakonodaja, je gospa Drčar-Murko nakazala na primeru Slovenije, ki ima vrsto bilateralnih dogovorov in 29 različnih kategorij manjšinskega varstva. Po njenem mnenju bi Slovenija morala bolj vztrajati na tem, da bi bila priznana kot naslednica sopodpisnice Avstrijske državne pogodbe. Tu da je Slovenija veliko zamudila, ni sicer še prepozno, bo pa vedno teže. »Prastrahovi« Na koncu-pa se je predavateljica spraševala, kako da je mogoče, da so na južnem Koroškem še vedno prastrahovi, po drugi strani pa se v Sloveniji bojijo odpiranja meja, češ da bodo tujci »pokupili« ozemlja, da se bojijo svobodne izmenjave ljudi in da kljub modernizaciji in napredku poteka politika po teh arhaičnih tirnicah. »Slovenci se bodo lahko ohranili le z odprtostjo in tudi z manjšinami; pod pritiskom EU se bo morala spremeniti, tako kot Avstrija tudi.« S. VV. Člen 7 - in pika Celovec, Trst, Gorica naša so pravica! Drava je naša meja! Že dolgo je, odkar je zadnjič odjeknil odmev teh in podobnih parol od karavanških skal in danes se verjetno ne bi našel nihče več, ki bi jih izgovarjal brez nasmeška na ustih. Spreminjanje južne meje za koroške Slovence že dolgo ni več tema, četudi bi tuj opazovalec dogajanja v času okoli desetega oktobra lahko imel drugačen vtis. Je pač tako, da smo v teku povojnih desetletij zrasli v avstrijsko družbo, katere sestavni del se počutimo. Minil pa je - vsaj tako se zdi - tudi čas ostrih konfrontacij med zastopniki slovenske manjšine in pa nemško nacionalističnimi krogi. Postavlja se vprašanje, ali tudi domnevnega razloga za konfrontacije ni več: doslednega zavzemanja koroških Slovencev za njihove manjšinske, se pravi človekove pravice? Ali pa se je narodnostna politika le preselila z ulice v sejne sobe? In sploh: kaj pa je tisto, za kar bi se danes še splačalo boriti? Prva skrb nam mora biti še vedno izpolnitev že obstoječih dokumentov, saj vendarle živimo v pravni državi. Pri tem mislimo najprej na Avstrijsko državno pogodbo in predvsem na njen sedmi člen, v katerem so zajeti (a še zdaleč ne izpolnjeni) glavni ukrepi države, ki so nujno potrebni za obstoj slovenskega jezika in slovenske kulture na Koroškem. Člen sedem je postal problematičen z razpadom Sovjetske zveze in Jugoslavije, saj s tem dveh podpisnic Avstrijske državne pogodbe ni več. Zlasti Slovenija se bo morala verjetno odreči pravici nasledstva Jugoslavije v tej točki - tudi v mednarodni diplomaciji se mora šibkejši navadno podrediti močnejšemu. Takšen razvoj bi bil lahko nevaren, saj ni primernega nadomestila: dokumenta Sveta Evrope (Okvirna konvencija in Charta) sta kljub vsem dobrim stranem bolj deklarativnega značaja, v notranjedriav-nem pravu pa je še vedno najpomembnejši Zakon o narodnih skupnostih, s katerim res ne moremo biti zadovoljni. Že res, da se je v zadnjih desetih letih marsikaj premaknilo na bolje. Oglejmo si samo Spomenico vseh avstrijskih narodnosti, ki v resnici pomeni izvrstno podlago za i m rodnopol itično delava n je. Toda vprašanje je, koliko od tega bo res mogoče uresničiti, saj dobro sodelovanje s političnimi strankami v sosvetu in zunaj njega navadno hitro zbledi, ko zapustiš ožji krog osebnih poznanstev. Zato bi bilo mišljenje, da je člen 7 postal nepotreben in nadomestljiv, skrajno nevarna utvara. 0 odnosih do države in oblasti Ker se Slovenci ne znajo ali ne morejo (ker najmanj en del očitno niti noče) dogovarjati o skupnih interesih v odnosu do države, jih tudi težko uresničujejo - tako se da strniti izpoved dveh današnjih prispevkov, ki se pa sicer močno razlikujeta. Krajevni zaupniki v Šentjakobu v Rožu Marko Gabriel IZREDNI OBČNI ZBOR '98 Urejata Mirko Messner in Joži Wutte Dolga desetletja že obstajata Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev v društvenopravni obliki kot narodnopolitični organizaciji in sta bila v vsem času priznana tako od avstrijskih oblasti kakor tudi od mednarodne antihitlerjanske koalicije - od Amerike, Anglije in Francije do Sovjetske zveze - kot enakopravna zastopnika našega slovenskega življa na Koroškem. V usklajenih naporih obeh organizacij so bili doseženi vsi dosedanji uspehi v prilog ohranitve in razvoja naše narodne skupnosti. Skupno so se v ta namen organizirale tudi številne demonstracije, pri katerih nas je podprl velik del nemško govorečega prebivalstva in na- Naš narodni živelj na Koroškem ni deležen tistega tolerantnega odnosa s strani oblasti in drugih političnih silnic, kakor ga Slovenija izkazuje manjšinam v svoji lastni državi. pisane so bile tudi skupne spomenice, ki so v teh skupnih prizadevanjih izražale in potrjevale našo vzajemno voljo. In nihče ni dvomil o demokratični ureditvi in delovanju teh naših temeljnih organizacij, ki sta se idejnopolitično že vedno razlikovali, kakor je to pač normalno v vsaki plurari-stični družbi. Tudi narodnopolitične enotnosti v teh skupnih prizadevanjih nihče ni ospora-val. Toda vse seje spremenilo po osamosvojitvi Slovenije. Pod vplivom konzervativnih struktur, ki so si prisvojile skrbstvo nad manjšinami zunaj nove slovenske države in od vsega začetka vplivale tudi na naše narodnopolitično življenje, so se razmere pri nas na mah spremenile. Od razbitja velike akcije proti krivični šolski ureditvi z izdajalskim glasovanjem v avstrijskem parlamentu se je začel razdor v manjšinski enotnosti in vzel tudi mnogim nam naklonjenim nemško govorečim sodeželanom motivacijo za nadaljnjo podporo našim upravičenim zahtevam. Z dvomljivimi argumenti se je iz desnega tabora skušala postaviti pod vprašaj demokratičnost v naših organizacijah in začele so se priprave za prav tako dvomljive volitve v neko manjšinsko oblastniško telo, ki naj bi odslej reševalo naše narodnopolitične dileme. Vsa težnja po nekem irelevantnem skupnem zastopstvu pa se je do zdaj izkazala samo kot stremljenje za oblast tiste politične strukture na naših tleh, ki je politično in materialno privilegirano podprta od botrovanja manjšinskih skrbstev v osamosvojeni državi Slovencev. Vsaka volitev v javnopravna manjšinska telesa pogojuje vpis v narodnostni kataster, kar pomeni preštevanje manjšine, katero ne predvideva ne avstrijska zakonodaja niti Svet Evrope. Če smo nekdaj vpili v deželo, da se proti vsem pritiskom nemškega nacionalizma ne pustimo preštevati, se nam zdi danes začudljivo, da se naenkrat pojavi politična smer, ki to temeljno stališče, ki nam je bilo vodilo za pol stoletja, postavi na glavo, ga zavrže v prid svojega oblastniškega stremljenja. Če je komu do skupnosti, do skupnega agiranja napram oblastem in usklajenega hotenja nas vseh, so mu odprte vse možnosti in norme, ki veljajo v )ESGESETZBI DIE REPUBLIK ÖSTERREI Ausgegeben am 30. Juli 1955 fan4 Ar ViadartirraSunt umMwk|i|wi und (bmokirara rr am 15. Mai 1955 in Wien unterzeichnt -icdcrherstellunR eines unabhängigen und <- Temeljna pravna osnova zaščite narodnih manjšin v Avstriji je Avstrijska državna pogodba iz leta 1955. V petih odstavkih se urejajo pravice do lastnih organizacij, do uporabe manjšinskega jezika v javnosti, pred uradi in v šolah, in se prepoveduje dejavnost organizacijam, ki manjšinam odrekajo pravice. Medtem ko Državna pogodba manjšinskih pravic ne pogojuje z nobenimi procen-tualnimi deleži slovensko govorečega prebivalstva v jezikovno mešanem področju, pa je Zakon o narodnih skupinah v Avstriji (Voksgruppenge-setz), sklenjen 7. julija 1976, dien der Union der Sozialistischen So i Königreich von Großbritannien und I* osnovan prav na tem načelu. To pomeni, da predvideva dvojezične napise samo v predelih, kjer pripada najmanj ena četrtina prebivalstva slovenski manjšini. Zakon med drugim urejuje tudi sosvete pri zveznem kanclerju in podpiranje manjšin. Manjšinski šolski zakon ureja javno dvojezično ljudsko šolstvo na Koroškem. Po tožbi celovške družine je Avstrijsko ustavno sodišče zapovedalo koroškim deželnim oblastem, da ustanovijo dvojezične šole Ali naj bi, ko pišem o temi narodna skupnost in odnos do avstrijskih oblasti, rekel namesto »Österreich« mei Bundesregierung ali mei Londesregierung? Oboje bi seveda zanikal. Nekako pa imam vtis, da se glavni ZSO-jevci (možna tudi ednina) v »predsobi oblasti« počutijo že prav domače in bi mogoče na gornjo ugotovitev odgovoril(i) pritrdilno. Seveda so dobri odnosi kajpak zelo pomembni za reševanje t. i. problemov, vendar je kljub temu potrebna zdrava distanca, saj se kaj kmalu lahko pojavi očitek pristranskosti oziroma odvisnosti. Kar v zvezi z Avstrijo lahko trdimo za ZSO, to v Sloveniji velja za Narodni svet. Kar naj bi bili odnosi med manjšinskimi organizacijami in državnimi oblastmi tako Slovenije kakor tudi Avstrije, je v resnici odnos ene zastopstvene organizacije do politične stranke, ki ji je koalicijski partner tako rekoč prepustil revir, kar velja tako za Slovenijo kakor tudi za Avstrijo, seveda z drugimi predznaki. Na koroški deželni ravni so Vprašanje odnosov do oblasti je tudi vprašanje »notranje-slovenskih« odnosov. ti odnosi nekoliko drugačni, saj je tristrankarski pakt vodilnih strank nekaj povsem edinstvenega. Pakt je še vedno zabetonirano dejstvo, kot je tudi dejstvo to, da se osrednji organizaciji že tako dolgo obmetavata z blatom, ki že tako pokriva stranki, da je to (blato) postalo že sestavni del »zgodovinsko zrasle jezikovne in narodne dvotimosti«. Problem teh odnosov - na katerikoli ravni - pa je v tem, da ima vsak partner druge predstave in druge težnje. Delni premiki in morebitni pozitivni učinki takega položaja pa morejo biti le kratkoročni, predvsem pa nekoordinirani in s tem bolj ali manj slučajni. Težava s strani narodne skupnosti pa po mojem ni organizacijska dvotirnost, temveč nezmožnost osrednjih organizacij najti skupni jezik v vsebinskih vprašanjih in s tem v zvezi tudi v odnosih do omenjenih oblasti. Vprašanje odnosov do oblasti je potemtakem tudi vprašanje »notranjeslovenskih« odnosov. Ti pa so, kot vsi vemo, več kot »scheiße«. vsakem demokratičnem gibanju in so tudi veljale med nami vse do časa nedopustnega poseganja raznih manjšinskih skrbstev v Sloveniji v suverenost pluralne ureditve manjšinskih struktur na naših tleh. Zato odklanjamo vse poskuse, ki bi nas hoteli preko kakršnihkoli še tako demokratično obarvanih volitvev v narodnostno irelevantna telesa siliti v nedopustno in od nas vseh odklanjano preštevanje naše slovenske manjšine na Koroškem. Mi živimo v Avstriji in zato veljajo za nas tudi drugi narodnopolitični pogoji, kakor se veljavni in upoštevani v Sloveniji. povsod tam na Koroškem, kjer se dokumentira potreba. Na osnovi te odločbe so ustanovili v Celovcu prvo javno dvojezično ljudsko šolo zunaj tradicionalnega območja manjšinskega šolstva. Zakoni (ne) obvezujejo V svojem memorandumu avstrijski zvezni vladi predlagajo predsedniki vseh manjšinskih sosvetov, naj parlament sklene izjavo o »cilju države«, se pravi, da se naj Avstrija prizna k svoji zgodovinski jezikovni in narodni raznolikosti in da to raznolikost obvaruje in razvija. Naš narodni živelj na Koroškem ni deležen tistega tolerantnega odnosa s strani oblasti in drugih političnih silnic, kakor ga Slovenija izkazuje manjšinam v svoji lastni državi. Iz tega razloga tudi odklanjamo vse tendence, ki prihajajo iz Slovenije ali vsaj od njenega sedanjega manjšinskega skrbstva in merijo v tako imenovano politično poenotenje koroških Slovencev, ker menimo, da to ne bi dvignilo ravni naše narodnopolitične odpornosti, temveč le otežilo naše medsebojno sožitje in tudi sožitje z našim nam še naklonjenim nemško g- ovorečim prebivalstvom. Koroški Slovenci si ne želimo ideološkega boja, ne v naših lastnih vrstah, ne navzven. Želimo pa in pričakujemo, da nas tudi Slovenija smatra kot polnovredni subjekt, ki samostojno po svojih predstavah in izkušnjah oblikuje svojo narodnopolitično in kulturno življenje in s tem prispeva k preživetju narodne skupnosti, ki je po tem nepotrebnem sporu še posebno ogrožena. To sporočilo je namenjeno tako pristojnim in odgovornim instancam v Sloveniji kakor tudi Narodnemu svetu koroških Slovencev, ki usmerja svojo narodnostno politiko po teh nesprejemljivih vidikih. Šentjakob v Rožu, 13. 3. 1998 ŽENE V ŽELEZNI KAPLI Za dan žena prijetno popoldne Del udeleženk srečanja ob dnevu žena v hotelu Obir v Železni Kapli FotaFera MLADINA ZA MLADINO Kontaktna leča letos že osemnajstič HOTELU Obir, ki je odprl U» vrata izven sezone izjemoma samo za praznovanje tega dne, so se zbrale žene iz Železne Kaple in okolice, da bi skupaj opozorile na vsakodneven trud za enakopravnost in pomen ženskega dela doma in v javnem življenju. ^^LANI komisije za manjši šinska vprašanja v slovenskem parlamentu so se pretekli četrtek, 12. marca, mudili v Pliberku z namenom, da bi dobili celovito informacijo o gradnji pliberškega kulturnega doma. Predstavnika društva »Kulturni dom Pliberk« Fric Kumer in Jurij Mandl sta gostom obrazložila, kako poteka gradnja, in jim predstavila finančne potrebe. Poslanci slovenskega parlamenta so Pliberčanom zagotovili, da je komisija pozitivno opredeljena do tega projekta, vendar so doslej pogrešali dokončno finančno konstrukcijo in tudi jasno obrazložitev glede funkcionalnosti kulturnega doma. Nepotrebno bi bilo lahko marsikatero vprašanje, če bi bili gradbeni in finančni načrti od vsega začetka znani tudi v Ljubljani. Pri tem je bilo tudi rečeno, da bo kulturni dom z lastno športno dvorano pokrival tudi potrebe po aktivnem športnem udejstvovanju, vendar so se te potrebe pojavile šele po tem, ko so se Pliberčani s slovenskimi osrednjimi organizacijami že domenili za finančno konstrukcijo v višini 25 milijonov šilingov. Toda šport je v Pliberku močno zasidran, tako da o potrebi po športni dvorani ni dvomov. Treba pa bo napeti vse sile, da bo kulturni dom zaživel s tako kulturno ponudbo, ki bo lahko opravičila zastavljene dimenzije. Dvorana za kulturne prireditve bo štela 380 sedežev (200 v pritličju, Po pozdravnh besedah Milke Kokotove, predsednice Zveze slovenskih žena na Koroškem, predstavnice socialističnih žena v Železni Kapli, podpredsednice Zveze slovenskih organizacij Sonje Wakounig, župana Petra Haderlapa in podžupana Franca-Jožefa Smrtnika so žene razvese- 180 na balkonu), v gradnji so prostori za pevske vaje, foaje z možnostjo razstav, upravni in konferenčni prostori oz. prostori za oddajanje zasebnikom. Doslej imajo Pliberčani zagotovljenih 25 milijonov šilingov. Ker pa so dodali še športno dvorano, bo celoten projekt po izjavah Jurija Mandla stal 35 milijonov šilingov. Torej manjka še 10 milijonov šilingov. Od tega pričakujejo še 7 milijonov šilingov iz Slovenije, česar pa jim navzoči poslanci niso mogli obljubiti. Komisija za manjšinska vprašanja je sicer sklenila, da bo v slovenskem parlamentu vložila poseben amandma za pliberški kulturni dom v višini 3,5 milijona šilingov, vendar si pri tem poslanci niso bili enotnega mnenja, da bo za ta predlog mogoče dobiti ustrezno večino v slovenskem parlamentu. Jasno pa je bila iz- lili otroci z recitacijami in pesmimi, njim pa seje pridružil še Lovski pevski zbor. Po krepki mesni juhi, ob pijači in slaščicah, ki so jih napekle žene same, so še posedele v prijetnem pogovoru, saj je le redko priložnost, da lahko odložijo vsakdanje skrbi in in se posvetijo druga drugi. ražena tudi želja, da bi Avstrija morala povečati svoj delež podpore v korist pliberškemu kulturnemu domu. S strani koroške deželne vlade pričakujejo podporo za športno dvorano, ko bodo Pliberčani sami prej uredili predpisane formalnosti za prejem tovrstnih subvencij. Ob koncu srečanja je predstavnik Slovenske prosvetne zveze (kot tudi drugi zastopniki osrednjih organizacij) dejal, da osrednje kulturne ustanove še vedno podpirajo ta projekt, vendar so vsi moralno dolžni, da bo tudi programsko živel. Pri tem je posebej opozoril na to, da je treba čimprej dofi-nancirati pliberški kulturni dom, vendar naj to ne gre na račun in v breme dvojezičnih otroških vrtcev, dijaških domov in drugih kulturnoizobra-ževalnih ustanov koroških Slovencev. Ko so pred sedemnajstimi leti slovenske gimnazijke in gimnazijci začeli z nizom prireditev pod skupnim naslovom »Kontaktna leča - Kontaktlinse«, je stal v ospredju predvsem namen, da se slovensko govoreča mladina predstavi svojim vrstnikom v Celovcu. Mladina je hotela iz vsakršne izolacije, pokazati je hotela, da ima enake interese, konjičke, da se v ničemer ne razlikuje od enojezične mladine. Po tolikih letih je ta »ofenzivni« namen sicer nekoliko uplahnil, kajti slovensko govoreča mladina se ne vidi več izolirano. Imajo stike, interese, srečujeo se z nemško govorečimi vsak dan izven šole in se nikakor nimajo za eksote. Prireditve Kontaktne leče, ki bo tudi letos v »Ballhausu« na St.Veiter Ringu 22, se bodo začele v sredo, 25. marca, s koncertom treh mladih glasbenih skupin iz Celovca in okolice. Imele naj bi možnost, da se predstavijo mladini vsaka s krajšim programom in opravijo tako rekoč svojo promocijo. Novost je tokrat literarno branje dijakov: ti naj bi brali svoje literarne stvaritve brez predhodnih najavljanj, prišli naj bi le eno uro pred pričetkom zaradi zvrstitve; na ta način naj bi pišoča mladina zgubila strah pred nastopom, pa tudi morebitni pomisleki zaradi izbora odpadejo na ta način. Prvega dne bo nastopila tudi hrvaška skupina Bambi Mole- MLADI ZA MLADE Pomladna arena Prvi dan pomladi, 21. marca, so mladi kulturni ustvarjalci izbrali za predstavitev svoje dejavnosti pod naslovom »Pomladna arena«. Predstavili se bodo v soboto, 21. 3. 1998, ob 18. uri v k & k centru v Šentjanžu v Rožu. Pripravili so razstave (Hannes Gröblacher, Dita Lafiti, Matej Merkač, Andrina Mračnikar, Martin Valent, Carim Shafik, Julia Popprath in David Kassl), filme (Ahasver, Govorice, Hotel Intercontinental, Kamnosek in Večernice - vse Film Mladje), branje (Veronika Boschitz, Martin Höck, Timi Wüster) in koncert (Shiva Lakritz, Rafflesia). Ta datum so si mladi izbrali tudi zato, ker je 21. marec 1998 sters, v svoji domovini in v Sloveniji precej znana in priznana, ki je žela uspehe že tudi po ZDA, v Celovcu pa nameravajo predstaviti novitete. Naslednjega dne bo na ogled in posluh kabaret Georga Bauern-feinda »Snežek in Snežka«, potem pa sta na vrsti še dve glasbeni skupini (skupina Danke je odpovedala, zato pa je vskočila »Soundso«, skupina iz Linza. V petek bo predstavitev »diasho-wa« Africa s surf glasbo: to je projekt kulturne izmenjave med Avstrijo ter Senegalom in Gambijo. Poleg diapozitivov bo na ogled tudi razstava slik, medtem ko so šle v Afriko slike iz k & k centra, ki so jih tam naslikali amaterski slikarji. Duo de Kora je že star znanec Kontaktne leče, niz prireditev pa se bo iztekel s koncertom Wayos; tu pa bodo lahk.o sodelovali vsi, ki bodo prišli s kakršnimkoli instrumentom in poskušali muzicirati z glasbeniki. Angela Wieser, Andrina Mračnikar in Maja Sticker, dijakinje Zvezne gimnazije za Slovence, so organizatorke in so se dela lotile z vnemo in zanosom. Na vprašanje, koliko pomoči prihaja s strani gimnazije oz. profesorjev, so se malo spogledale. Menile so, da profesorjev ne zanima preveč, kaj mladina dela v prostem času, a vesele bi bile, če bi jih prišel kdo tudi »malo pogledat« v teh treh dneh prireditev. mednarodni dan proti rasizmu in s prvo skupno prireditvijo želijo slovensko in nemško govoreči mladi, da bi se tudi na ta način zmanjšale kulturne, socialne in umetniške meje med njimi. Organizator te prireditve, Slovensko prosvetno društvo Šentjanž, vas prisrčno vabi na Pomladno areno in obenem sporoča, daje organiziran prevoz iz Celovca (izpred avtobusne postaje pri kolodvoru) ob 17.30 in 19.30. Razstava slik mladih umetnikov bo na ogled do 28. 3. 1998, in sicer v torek, četrtek in v soboto od 18. do 20. ure ter v sredo in petek od 9. do 12. ure. M. M. Nov predsednik koroškega P.E.N. Po smrti pisateljev Walterja Nowotnega in Antona Fuchsa je koroška sekcija avstrijskega pisateljskega kluba (P.E.N.) ostala brez vodstva. Za zadevo seje zavzel pisatelj in lirik Peter Paul Wiplinger in obudil »spečo Trnljučico«. Na občnem zboru je postal novi predsednik pisatelj Alois Brandstetter in pod njegovim vodstvom naj bi se koroški P.E.N. znova posvetil človekovim pravicam, kakor je zapisano v njegovem statutu, in prirejal literarne prireditve za javnost. Za začetek je načrtovano branje z bivšim predsednikom avstrijskega P.E.N. kluba Alexandrom Giesejem. SLOVENSKI POSLANCI NA KOROŠKEM O pliberškem kulturnem domu s. w. GLEDALIŠKI TEDEN V CELOVCU Teden gledališča mladih v senci političnega nerazumevanja Kar nekako se je skozi Srečanje gledaliških in lutkovnih skupin pretekli teden v Celovcu vlekla peza namerno ali nepremišljeno izrečenih besed, da je sloven-sko-koroško gledališče nekaka potrata. (Glej komentar!) Kljub temu pa je s predstavami v Modestovem domu, v Tischlerjevi dvorani in celo v šentpeterski šoli Šolskih sester potekalo letošnje srečanje mladih gledaliških ustvarjalcev. Že prvi dan, preteklo sredo, so se predstavile skupine »Mi smo mi« s Sa-pramiško Svetlane Makarovičeve, nato mladi Vogrjani s »Šeste-ro mušketirjev« in v Tischlerjevi dvorani Šentjanščani z »Kdo bo Vidku napravil srajčico«. Zvečer je v Modestovem domu potekal pogovor o vrednoti ali potrati gledališča. Naslednji dan, prejšnji četrtek, sta se v Modestovem domu zvrstili skupina iz Borovelj (Čarovnik iz Oza) in starejša mladinska skupina iz Bilčovsa s presenetljivo dobro zaigrano »Plešasto pevko«, zvečer pa so v Šentpetru še Selani zaigrali Lorcovo »Lepo čevljarko«. S Figole-Fagole mlajše bil-čovške skupine, »anders mensch« (o predstavi pa posebej) »kla-genfurter ensembla« in s »Senom kresne noči« se je zaključilo srečanje gledaliških in le ene lutkovne skupine. J. R. Basta - Nathalie Kux in Iso - Marjan Sticker Foto: uitner PREDSTAVA »KLAGENFURTER ENSEMBLE« »anders mensch« ali proti stiskam mladostnikov Gledališče »klagenfurter en-semble« se je letos prvič uvrstilo v program Srečanja mladinskih in lutkovnih skupin. Čeprav v nemškem jeziku pa je bila njegova predstava obogatitev za to srečanje. Prav dobrodošla je bila, le za pravo starost ni reklamirana. V gledališkem listu namreč piše »za mlado občinstvo od 8. leta dalje«, a to se na uprizoritvi pretekli petek ni najbolje obneslo. Dijaki nižje stopnje slovenske gimnazije so bili nekoliko nemirni, njihova koncentracija je popustila in intervenirati je moral eden od spremljevalcev, profesorjev. Vprašanje iskanja samega sebe, svoje prilagojenosti in drugačnosti je namreč problem mladostniške pubertete in adolescence, na pa še nadebudnih predpubertetnikov, ki so napolnili dvorano. Predstava »anders mensch« obravnava problem mladostnice Baste, ki sama s seboj ni zadovoljna. Drugačna je kot druge in bi bila rada drugačna kot je, večja, pametnejša, lepša ali pa celo, da bi prišla ne svet ena- ka kot so fantje. Zato mora od doma, v svet. Šele ko se sreča z Isom, ki ji razblini njene življenjske idole, spozna, da ima svobodno življenje »kot ptiček na veji« tudi svoje pomanjkljivosti. Bogastvo in slava sama po sebi ne osrečujeta in drugačnost in bolje se pogosto ne dopolnjujeta in potrjujeta. Predstava je narejena čisto, le z nekaj rekviziti, kostumi so funkcionalni, prilagojeni dramaturški rasti predstave. Poleg verbalne izraznosti je zelo po-mebna koreografija, ki podpira celotno izpovednost. Glasbeni vložki jo dopolnjujejo, luč pa smotrno izpostavlja poudarke v besedilu. Psihološko zelo zahtevno uprizoritev sta ob režiji Nike Sommereggerjeve odlično in izrazno močno izvedla Nathalie Kux in Marjan Sticker. Ker predstava po svoji vsebinski plati pripomore k prepotrebnemu razčiščevanju mladostniških stisk, bi bilo prav škoda, da je ne bi doživela večina mladih v tej starosti. Jože Rovšek Rožanska kulturna vigred Četrtak, 19. 3.:______________________ ob 19.30 v k & k centru v Šentjanžu: Težki čas, ne vrni se Petek, 20. 3.: ob 19. uri v šoli Sele-Kot: Lajko Milisavijevič: dia-predavanje o južni Ameriki ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu: dr. Teodor Domej: Koroška in koroški Slovenci leta 1938 Sobota, 21. 3.: od 18. ure naprej v k & k centru v Šentjanžu: Pomladna arena ob 20. uri pri Habnarju na Plešerki: Koncert »Pesem združuje« Četrtek, 26. 3.:_____ ___________________________ ob 19. uri v k & k centru v Šentjanžu: prof. Doris Debenjak, August Grill: Nemška manjšina v Sloveniji Petek, 27. 3.:____________________________________ ob 20. uri pri Cingelcu v Borovljah: dipl. inž. Franz Rauchen-berger: Načrti regije Carnica v Rožu 1998 Sobota, 28. 3.: ob 19. uri pri Cingelcu v Borovljah: E. Ionesco: Plešasta pevka ob 20. uri v društveni sobi Posojilnica Škofiče: Tatjana Angerer: Naravni vrt Nedelja, 29. 3.: od 12. ure dalje pri Adamu v Svečah: Dan domačih jedi 26. globaški kulturni teden 22. 3.-5. 4. 1998 OTVORITEV: v nedeljo, 22. 3., ob 20. uri v avli ljudske šole v Globasnici Koncert sosednjih zborov » torek, 24. 3., ob 20. uri______ v gostilni Bischner v Podjuni predavanje »Genmais - Risiko oder Notwendigkeit« v četrtek, 26. 3., ob 20. uri v gostilni Hudi predavanje »Otroške bolezni« (dr. Marta Rutar-Stadler) v nedeljo, 29. 3., medobčinsko srečanje treh dežel »Brez meja / ohne Grenzen / senza confini«; ob 8.30 sooblikovanje maše v globaški farni cerkvi; ob 9.15 pihalni orkester na občinskem parkirišču; ob 10. uri srečanje občinskih odbornikov treh dežel v Pliberku; ob 14.30 v gostilni Šoštar v Globasnici koncert s predstavitvijo Goriških brd; ob 16.30 predstavitev in pokušnja kakovostnih vin iz Goriških brd in prijateljsko srečanje Gledališče - vrednota ali potrata AR nekaj nejevolje je zbudila izjava Vladimirja Smrtnika, da je gledališka dejavnost med koroškimi Slovenci potrata. Če bi tako menil nekdo, bi ne bilo tako hudo, toda Smrtnik ni nekdo, ampak podpredsednik NSKS. To pa je v naših krogih že bolj resno in občutljivo. Ali je bila njegova izjava le provokacija, kakor je bilo rečeno na diskusiji ob tednu mladinskih in lutkovnih skupin prejšnji teden, ni toliko pomembno. Kulturna dejavnost nas rešuje, to pa je dejstvo. Brez nje bi bilo stanje med Slovenci še bolj klavrno, celo pogubno. Ob lanskoletnih visokih okroglih obletnicah kar nekaterih naših društev je bilo izrečeno in tudi zapisano mnogo pohval kulturi; iz njihove preteklosti pa je bilo razvidno, da so prav kulturniki ohranjali narodno zavest in slovenski jezik. Pred leti smo se že nekako izogibali gesla: »Gledališče -šola slovenskega jezika«, z ozirom na pojemajoče znanje le-tega pa se ga spet vse bolj oprijemamo. V vsej paleti kulturnih dejavnosti pa se z jezikom najbolj izkazuje prav gledališče, saj je še vedno njegov najmočnejši izrazni element. Kulturna dejavnost nas rešuje, poudarjam še enkrat. Načrtno ali spontano nam krepi zavest pripadnosti, daje občutek uspešnosti in s tem samopotrjevanja, rezultati privabijo mnoge gledalce in poslušalce, ki se s slovensko kulturo identificirajo. V najtežjem času slovenske zgodovine je veljalo geslo: »Kultura in prosveta, to naša bo o sveta«. Seveda se ne nameravamo nikomur osvetiti (maščevati), a dejstvo je, da se z njo borimo za naš obstanek. Vrednota ali potrata? Gledališče je naša kulturna in narodna vrednota; dilemo, ali je potrata, odklanjam. Morda pa je to neprijetno potrato treba iskati kje drugje v našem narodnem življenju. Jože Rovšek Med otroci tako priljubljena SAPRAMIŠKA skupine »Mi smo mi« Foto:sv V GALERIJI ROŽEK Nove slike Gustava Januša Za velik kulturni dogodek lahko označimo sobotno razstavo slikarja in pesnika Gustava Januša iz Breznice pri Šentjakobu v rožeški galeriji Marije Ši-koronja. Vernisaže se je udeležilo toliko občudovalcev, da jih prostori galerije v Semislav-čah pri Rožeku enostavno niso mogli sprejeti. Januš razstavlja svoja najnovejša dela v rumeni, modri in črni tehniki in z njimi nadalje razvija svojo likovno-literarno misel v sliki. Razstavo je poimenoval Slika dneva. Razstavo je odprla kulturna referentka mesta Beljak mag. Monika Kircher-Kohl. V svojem nagovoru je izrazila občudovanje nad ljudmi, ki v »naše življenje tako spontano in potihoma vključujejo dvojezičnost.« To pa velja tako za raz- stavljajočega Januša kot za galeristko Šikoronjevo. Dejala je, daje šele potem, ko seje vrnila na Koroško, doživela, kaka vrednota je to. Razstava je, kot vse v Galeriji Rožek, prodajna, trajala pa bo vse do 19. aprila. Ogledate si jo lahko v običajnem razstavnem času vsak teden od srede do nedelje od 15. do 18. ure. Maj opozorimo še na dva termina: ■ v petek, 3. aprila, ob 20.uri bo v galeriji branje Gunde König »Erste Liebe«; Gedichte/ Pesmi 1939-1941, ■ v petek, 14. aprila, ob 18. uri pa bo večer posredovanja umetnosti »Približevanja«, ki ga vodi umetnostna zgodovinarka Janja Zikulnig. J. R. PRIREDITVE ČETRTEK, 19.3. WOLFSBERG, Am Minoritenplatz, Stadtgalerie 19.30 Odprtje razstave del Rudija Benetika ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 20.00 Videodokumentacija »Težki čas ne vrni se«. Pričevanja domačinov o dobi nacizma PETEK, 20. 3. CELOVEC, v Modestovem domu -KA, Dušnopastirski urad, Mohorejva 17.00 Srečanje z dr. Valentinom Inzkom ob njegovi 75-letnici DUNAJ, Alte Schmiede, Schönlaterng. 9 - Mohorjeva založba 19.00 Koncert na klavirju - igra Bojan Goričnik SELE-KOT, v ljudski šoli - SPD Herman Velik 19.00 Dia-predavanje o Južni Ameriki. Predava: L. Milisavljevič BILČOVS, pri Miklavžu 20.00 Koroška in koroški Slovenci. Predava: dr. Teodor Domej SOBOTA, 21. 3. ŠENTJANŽ, k & k center - SPD »Šentjanž« 18.00 »Pomladna arena«. Razstave, filmi, branja, koncert ob 20.30 RAVNE NA KOROŠKEM, v športni dvorani -ZKD Mežiška dolina in Ravne na Koroškem 19.00 »Od Pliberka do Traberka« PLIBERK, v farni dvorani 19.30 Igra »Priložnostni dohtar«. Nastopa: igralska skupina Zvabek ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica 19.30 Igra »Vsiljenka«. Nastopa: Gledališče senc iz Šmihela PLEŠERKA, pri Habnerju - SPD Zvezda 20.00 Pesem združuje. Nastopajo: Die 5 Gaitaler, Oktet Suha, Gruppo vocale Farra, Dekliški kvartet iz Šentjurja, oktet Hodiše NEDELJA, 22. 3. TRBIŽ (Italija), v kulturnem središču -SKS Planika, ZSKD Trst, KKZ 15.00 Koroška in Primorska pojeta. Nast.: Oktet Suha, Vox Pliberk, A Capella Dobrla vas, STEM Globasnica, Nomos Skocian, Bratje Smrtnik, Jubilate Kranjska gora, družina Zwitter, MoPZ Žabnice, Danica z Vrha, Primorski akademski zbor Ljubljana TOREK, 24. 3. SELE, v farnem domu 19.30 Puberteta - čas razvoja in odraščanja. Predava: mag. Melitta Haber-Smolnig SREDA, 25. 3. CELOVEC, Ballhaus, St. Veiterring 22H - ZG za Slovence 17.00 Začetek »Kontaktne leče« ČETRTEK, 26.3. ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 19.00 Predavanje »Nemška manjšina v Sloveniji«. Predavatelja: prof. Doris Debenjak, August Grill ŽITARA VAS, v KUMST 19.30 Modestov dom se predstavlja - glasba, ples, igra, recital PETEK, 27. 3. TINJE, v Domu - Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) 10.00 Uspešna prireja mleka in mesa - predavanja (do 16. ure) BOROVLJE, gostilna Karawankenhof - KIS 14.00 Pomlajevanje starih dreves; referent dipl. inž. E. Dragaschnig CELOVEC, v Tischlerjevi dvorani - KKZ 19.00 Občni zbor ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v telovadnici VSGP - SPD Rož 19.30 E. Ionesco: »Plešasta pevka« (antiigra). Nastopa: mladinska igralska skupina SPD »Bilka« TRATA PRI BOROVLJAH, pri Cingelcu - SPD Borovlje 20.00 Načrti regije Carnica v Rožu za leto 1998. Predava: dipl. inž Franz Rauchenberger SOBOTA, 28. 3. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.00 Igra »Plešasta pevka«. Nastopa: mlad. igr. skupina SPD Bilka ŠENTPRIMOŽ, v kulturnm domu - SPD Danica 19.30 Predavanje: Telo, duh in duša v ravnovesju. Kako vplivajo. Bachove cvetlice (Bachblüten) na energetski tok? (Ludmilla Zwitter - zdraviliška maserka in energetska terapevtka) ŠKOFIČE, v Posojilnici - SPD Edinost 20.00 Naravni vrt. Predavateljica: Tatjana Angerer; NEDELJA, 29. 3. ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 10.30 Lutkovna igra »Sapramiška« (Svetlana Makarovič). Gostuje: Lutkovna skupina »Mi smo mi« iz Celovca; režija: Tine Varl ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel 11.00 Premiera lutkovne igra »Brat je Škrat je Tat je«. Nastopa: skupina Buba iz Šmihela ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja 11.00 Gledališka predstava »Medved Pu« (A. A. Milne). Nastopa skupina »Teatr brez ...« SVEČE, pri Adamu 12.00 Dan domačih jedi PETEK, 3. 4. TINJE, v Domu - Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) 10.00 Uspešna prireja mleka in mesa - predavanja (do 16. ure) DUO DE KORA, v petek, 27. »terca, Ballhaus - StrVeiterRing~22H v Celovcu O ZVEZA BANK reg. zadruga z o. j., Celovec, Paulitschgasse 5-7 V najem dajemo 135 m2 pisarniških prostorov (pisarne, predsoba, kuhinja, dve stranišči) v Pavličevi ulici 9, 1. nadstropje, Celovec. Najemnina po dogovoru. Informacije daje: Zveza Bank, dipl. trg. J. Habernik, telefon 04631512365-10 OGLAS Naprodaj: lepo, svetlo stanovanje v bližini deželne bolnišnice (Spitalberg), 93 m2, balkon in garaža. Telefon 0463141198 (po 19. uri zvečer). Ob pozdravnem programu, igri in pesmi se starši in bodoči prvošolčki lahko seznanijo s šolo, učitelji in učenci. Javno dvojezično šolo odlikujejo: • zgleden dvo- in večjezični pouk (angleščina od 2. razreda in italijanščina od 3. razreda dalje) • različne učne metode (svobodno, samostojno, igrivo, projektno usmerjeno, socialno, ustvarjalno in povezo- JAVNA DVOJEZIČNA UUDSKA ŠOLA v Celovcu, 9020, Ebenthaler Str. 24 VPISOVANJE praznik ob vpisu 28. marca 1998 ob 9. uri valno učenje) • šolski vstop brez ločevanja šoloobveznih in dispenznih otrok (predšolska stopnja je vključena v 1. šolsko stopnjo, otroke poučujeta dva učitelja). V neposredni bližini sta popoldansko var- stvo ABCČ in glasbena šola. Otroci se lahko ob popoldnevih sproščajo v igri, petju, plesu, gledališki dejavnosti in športu pod strokovnim vodstvom posebej usposobljenih vzgojiteljic. Informacije dobite pri vodstvu šole osebno ali po telefonu: 0463/537734. Ravnateljica Brigitte Hambrusch Egidij Wölcher z Rebrce - 50. rojstni dan; Katarina Osojnik iz Lepene - rojstni dan; Joži Golavčnik iz Sinče vasi - 40. rojstni dan; Tili Knez z Bele pri Železni Kapli - rojstni dan in god; Ani Dersula iz Šentjakoba v Rožu - rojstni dan; Tili Sumitsch z Doba pri Pliberku -rojstni dan; Pepka Pajank z Bistrice - rojstni dan; Ančka Dlopst iz Večne vasi - rojstni dan; Matilda Vidic iz Loč ob Baškem jezeru - 92. rojstni dan; Francka Lubas iz Vogrč - 65. rojstni dan in god; Jožefa Boschitz z Metlove - rojstni dan; Ljudmila Ersehen iz Lo- RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 19. 3. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 20. 3. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 21. 3. 6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 22. 3. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Božo Hartman) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 23. 3. 18.10 »Kratek stik« - Začetek vpisovanja v srednje in višje šole TOREK, 24. 3. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 25. 3. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Srednjeevopski magazin PRAZNUJEJO vank - rojstni dan; Ljudmila Wertjanz iz Škocjana - rojstni dan; Matilda Fido s Sel pri Miklavčevem - 75. rojstni dan in god; Rozina Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan in god; Dini Sitter iz Šentjakoba - rojstni dan; Pepca Stornik iz Leš - 65. rojstni dan; Franci Trunk iz Zužalč - 60. rojstni dan; Damjan Perč iz Stare vasi -13. rojstni dan; Sara Ogris iz Bilčovsa - 9. rojstni dan; Jožefa Traun s Kota pri Miklavčevem - rojstni dan in god; Brigita Oraže s Šajde - 30. rojstni DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 22. 3. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 23. 3. 3.40 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Protest proti velekanalu v vseh občinah: v petek zborovanje v Nonči vasi I Sejem Alpe-Adria v Ljubljani: predstavitev projekta »(ne)znano zamejstvo I »Vsak naj bo tak, kakršen je!« - Ziljska lutkovna skupina »Pikee« razveseljuje otroke s predstavo »Tobija« I Jožefov sejem v Dobrli vasi, pomemben pokazatelj gospodarskega utripa pomladi I Grafični mikrokozmos Vladimirja Makuca - razstava v galeriji Porcia v Spittalu ob Dravi dan; Jerčka Podlesnik - 90. rojstni dan; Franc Frantar iz Mlinč - 60. rojstni dan; Jožef Lesnik iz Lepene - 60. rojstni dan in god; Rozi Kropfitsch z Golšave pri Žihpoljah - rojstni dan; Pepca Čertov s Šajde -osebni praznik; Pepca Roblek in Joži Oraže z Borovnice -osebni praznik; Pavla Jug iz Galicije - rojstni dan in god; Tili Krainz iz Žitare vasi - 48. rojstni dan in god; Pepej Krop s Suhe - 40. rojstni dan; Matilda Kukež iz Koprivne - 75. rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seStevek mneitj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE..............Jože Roviek ODGOVORNI UREDNIKI Jože RovSek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)... politika, manjiinska družba Tajništvo.................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba...........Milka Kokot (-40) Prireditve.............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec 31. OD PLIBERKA DO TRABERKA Dajmo pevskim srečanjem novo vsebino! Enaitrideseto srečanje po vrsti. Pred leti so bili mnogi koncerti na tej in oni strani meja in potem zaključni koncert » Od Pliberka do Traberka« na Ravnah nekaj posebnega, vabljivega, zanosnega. Stvari so se spremenile in danes si koncerte v okviru te velike zbliževalne in povezovalne pevske akcije že domala porivajo sem in tja. »Organizirajte jo vi, mi smo jo že« ali, »pri nas ne moremo zagotoviti dovolj poslušalstva«. V svojem osnovnem bistvu je to dejstvo zelo boleče, po drugi strani pa ob programu prireditev tudi razumljivo. Treba bo sesti za skupno mizo, se pogovoriti in reviji dati nove impulze. Koroški Slovenci po mnenju nekaterih že tako preveč pojemo, manj pa se ukvarjamo z drugimi kulturnimi dejavnostmi. In res, na enem od koncertov v tej reviji preteklo soboto pri Kovaču na Obirskem je bilo spet slišati kake dve tretjini že znanih, bom rekel zelo grobo, oguljenih pesmi. Povrhu pa domačini, niti Obirčani niti Ka-pelčani, sploh niso nastopili. Najbrž se niso čutili dorasli kvaliteti gostujočih zborov ali pa je posredi kaka druga zadrega- Koncert je začel vokalni kvintet »Ajda« Prevalje, ki ga vodi nekdanji zborovodja dob-rolskega »Srca« Marjan Ber-ložnik. Program je bil mikaven, petero pevcev se je zelo potrudilo, zvok pa ni bil vedno najbolj čist. No, to se zgodi, a pri ruski o dvanajstih razbojnikih so vendarle malo preveč padli. Ker so legendarni Šipkovi »Šentanelski pavri« izpadli, prav tako pa tudi »Kotuljski oktet«, je vrzel zapolnil po delovanju mlad moški pevski zbor Štefan Goršek-Čaki iz Šentjanža pri Dravograda. Zboro- vodja Peter Slanič se je zelo prizadeval in nekaj pesmi je zboru kar lepo uspelo in poslušalci so jim močno zaploskali. »Mežiški knapi« so bili zanimivi že ob začetku nastopa, ko se je pred 15 dedejev postavila drobna zborovodkinja Mojca Kovač. Tudi peli so dobro, predvsem pa požrtzvovalno in z zanosom. Koncert so zaključili naši Korošci, 30-članski Mešani pevski zbor »Podjuna« iz Pliberka pod vodstvom Toneta Ivartni-ka. Predstavili so se kot kompakten zbor, peli dinamično, glasovno čisto, v program pa so vključili tudi zahtevnejše pesmi, ki so jim lepo zazvenele. »Pesem naj združuje« - pod tem geslom smo mnogi posedeli in tudi še kako zapeli. Tudi nekaj tistih pesmi, ki se jih »novodobni »zbori izogibajo, pa so vendarle globoko v naših srcih. Jože Rovšek KRIŽANKA ŠTEV. 11 VODORAVNO: 1. pripadnica Flamcev 6. splet, okrogel podstavek za nošnjo na glavi 11. bivši avstrijski kancler (Franz) 13. Gregor Klančnik 15. ukrivljenost 16. okrajšava za starejši 17. ptič severnih morij, njorka 19. grški otok, Odisejeva domovina 20. ako, če 21. kdor je brez premoženja, je... 23. rezan puran 25. poldrag kamen različnih barv 26. banja 28. posoda, kamor postavimo cvetje v vodo 29. škodljivec na trti 30. madžarsko žensko ime 31. igra na srečo, športna stava 32. kar je pod nogami 34. velik indonezijski otok 36. omemba 38. pogosta stročnica 39. okrajšava za »baterija« 40. kar ni krivo, je... 43. nordijska božanstva 44. veznik 45. lastnost sevnega 47. TN 48. goveje meso z vratu 50. snov, iz katere so okenske šipe 51. predmestje Hamburga NAVPIČNO: 1. naslovna oseba iz »Figarove svatbe« 2. Antonio Vivaldi 3. kratek požirek 4. nem. filmska igralka Dor 5. rimski založnik 6. spoj, kontakt 7. način, če padeš na hrbet 8. letoviški kraj pri Opatiji 9. krajše »Tyron« 10. vrsta hruške, ki surova ni užitna 12. ime slov. slikarke Kobilice 14. kdor je patološki tat 16. lastnost sluzavega 18. skupina štirih glasbenikov 20. denar, ki ga dobiva plemstvo od države 22. ime pevca Johna (Candle in the Wind) 24. omoti, ovitki 26. žival, ki rije pod zemljo 27. diapozitiv 31. ime avstrijskega igralca Morettija 32. mesto v južni Bosni 35. slov. oblika imena Helena 37. površina, zemljišče 38. okamenela žival ali rastlina 41. pogosto prevozno sredstvo 42. zvezda, ki se na novo pojavi 45. kratek požirek 46. kratica za trinitrotuol 48. avtom, oznaka za Benetke 49. Anton Ocvirk IZ ZENSKEGA VIDIKA Piše dr. Štefka Vavti no leto je minilo, odkar je 644.977 Avstrijcev in Avstrijk podpisalo tako imenovani ženski referendum. Na prvi pogled so bile iniciatorke tedaj torej uspešne, saj je njihove zahteve podprlo več kot pol milijona ljudi. Vendar kaj je od tega uspeha preostalo leto dni kasneje? Se je za Ženske premaknilo kaj na bolje? Bilanca se vsaj meni ne zdi tako dobra, kakor je bilo tedanje upanje. Nekatere ženske zadeve so se sicer v preteklem Socialne svetovalke Caritas iz izkušenj vedo, da se je situacija zaostrila predvsem v večjih mestih. Tam narašča tudi število ljudi, ki so zaradi finančnih težav zgubili streho nad glavo. Veliko število žensk doživi eksistenčni preobrat ob ločitvi, predvsem pa tedaj, če morajo zdrževati otroke. Tem ženskam gre slabo tudi če imajo srečo, da so zaposlene. Ob naraščanju števila brezposelnih pa se je zaostrila situacija tudi v marsikaterem podjetju: vedno Leto dni po ženskem referendumu letu diskutirale in zvezni kancler Viktor Klima je celo dejal, da se bo osebno prizadeval, da se bodo zahteve iniciatork referenduma uresničile. Vendar od teh obljub ni preostalo velikokaj, nasprotno, dejansko zaradi uboštva trpi še več Žensk, prizadete pa so predvsem brezposelne ženske, samohranilke in družine z več otroki. V okviru tako imenovanega varčevalnega paketa je bilo črtanih kar nekaj socialnih storitev, najbolj prizadeti pa so bili spet krogi najšibkejših - predvsem pa ženske. Tu nekaj stotakov manj, tam črtanih nekaj šilingov, poleg tega naraščanje števila brezposelnih ... Marsikateri družinski proračun se je s tem znižal v tolikšni meri, da, če so potrebni dodatni izdatki, ker se je pokvaril pralni stroj ali če otrok potrebuje nove opremo za smučarski tečaj ipd, prizadeti zaidejo v eksistenčno krizo. več žensk se mora zadovoljiti z vse nižjimi plačami, poleg tega pa so na delovnem mestu še v hudi konkurenčni situaciji. Nazadnje se namreč največkrat uveljavijo le tiste, ki so najbolj fleksibilne. Tudi tako imenovane pokojninske reforme terjajo svoje žrtve. Ženskemu referendumu navkljub pa so tudi v tej zvezi spet najbolj prizadete Ženske. Kateri se posreči, da spravi skupaj trideset delovnih let, v katerih je bila zavarovana? Bilanca leto dni po ženskem referendumu žal že na prvi pogled ne zveni dobro. Kljub temu pa je dunajski politolog Emmerich Talos prepričan, da je referendum vendarle dosegel nekaj: Veliko ženskih tem je namreč prav zaradi referenduma prišlo v javnost. Ostane torej upanje, da se bo s tem prvim korakom vendar začelo nekaj premikati. OLIMPIJADA 2006 Oster veter z Dunaja Ko je prejšnjo sredo koroški generalni menedžer za olimpijsko kandidaturo leta 2006 Gerhard Novak ob navzočnosti generalnega tajnika avstrijskega olimpijskega komiteja Heinza Jungwirt-ha predstavil javnosti svoj koncept, so vsi bili dobre volje. Predvsem Američana Bob Heussner in George Hirthler, proglašena strokovnjaka za organiziranje velikih pireditev, sta se lahko še posebej veselila, saj sta za enotedenski seminar s sodelavci novoustanovljene propagandne družbe »Klagenfurt Olympia 2006« pokasirala 300.000 šilingov (in to brez stroškov). Klofuta je sledila takoj, kajti dan navrh je omenjeni generalni tajnik avstrijskega olimpij- skega komiteja Jungwirt v privatnem pismu koroškemu športnemu referentu Ausser-winklerju naštel niz napak, ki da jih je storil menedžer Novak, in grozil celo s tem, da bo olimpijski komite Celovcu odtegnil svojo podporo. Torej hude grožnje v nepravem trenutku. Ob tem je vsekakor zanimivo, da so določene redakcije tako imenovano zasebno pismo imele prej v rokah kot Ausserwinkler, kateremu je bilo namenjeno. Jungwirth je najbolj kritiziral velike stroške, ki sta jih povzročila oba Američana. Strokovnjaki so iz tega sklepali, da je pisec pisma užaljen, ker v organizacijo ni bil vključen kot konzulent. Popravek V prejšnji številki SV se je v zvezi s poročilom o odlikovanju učencev Glasbene šole vrinila neljuba informacija, ki jo po tej poti želimo popraviti: odlikovana je bila Kathrin Hafner z Vešče pri Bilčovsu. Mladi in zavzeti glasbenici želimo veliko veselja do muziciranja in še mnogo uspehov. Uredništvo ZOI 2006 »BREZ MEJA« Pust je že mimo! Ambasadorja športa: Bojan Križaj in Franz Klammer Foto: sv Preteklo sredo je olimpijski menedžer Gerhard Novak na mednarodno obiskani novinarski konferenci v Celovcu predstavil koncept »Celovec-olim-pijada 2006«, ki je sad večtedenskih intenzivnih priprav. Družba z neomejenim jamstvom bo odgovorna za kompleten potek kadidature, ogromno in zahtevno delo pa bosta podprla mednarodno priznana marketinška strokovnjaka iz ZDA Bob Heussner in George Hirthler, ki imata neposredne izkušnje z olimpijskimi kandidaturami in sodelovanjem z Mednarodnim olimpijskim komitejem (IOC). Družbo pa bosta predvsem v športnem smislu podpirala nekdanja legendama športnika: olimpijski zmagovalec Franz Klammer in zmagovalec svetovnega pokala v slalomu Bojan Križaj. V zvezi s stroški za kandidaturo ( 80 do 120 milijonov šilingov) pa je v pismu Michaelu Ausserwinklerju ostro reagiral generalni tajnik ÖOC Heinz Jungwirth, češ da so previsoki, in nadalje menil, da ima tudi Avstrija sposobne svetovalce. Poleg tega se je sam ponudil za svetovalca. Njegove izjave pa so Koroško privedle v neprijeten položaj. V ponedeljek je deželni glavar Zematto vabil na olimpijski vrh predsednika ÖOC Lea Wallnerja, kjer so razpravljali o nesoglasjih v zvezi s kandidaturo. Svobodnjaki, na čelu s Heinzom Grasserjem, ki kandidaturo že izrabljajo za deželnozborske volitve ’99, pa so ostro napadali predsednika ZOI na tromeji Michaela Aus-serwinklerja in zahtevali njegov odstop od te funkcije. Nervoze in profesionalnega dela je še in še. Družba za kandidaturo potrebuje za uspešno lobiranje ZOI »Brez meja« do odločitve 17. junija 1999 v Seulu vso podporo koroške in avstrijske politike, ne pa polena pod noge. Kratko odmerjen čas in pritisk na vse odgovorne je izredno velik. Prerekanje, di-lentantizem in strankarsko politični interesi pa edinstvenemu projektu samo škudujejo. Detalj ob robu: Bojana Križaja so na poti v Celovec cariniki na avstrijski strani Ljubelja vprašali, ali ima vizo ... M.Š. NOGOMET Ofenzivno proti Lienzu! Generalka SAK proti Mariji na Zilji pred začetkom spomladanskega kola v regionalni ligi je žal močno spodletela. Varovanci trenerja Telbana so tesno podlegli z 1:0. Rapid Lienz, nasprotnik SAK v prvem kolu, pa je v prijateljski tekmi visoko premagal moštvo Möllbrücke z 9:0. Lienz, ki šteje za drugo najboljšo koroško ekipo v regionalni ligi, bo gotovo trd oreh za goste iz Celovca. Predsednik SAK Jurij Perč: «V Lienz gremo z upanjem, da bomo nadaljevali uspešno serijo na tujem.« Igralci Eberhard, Lessnig in Roy so okrevali in spet trenirajo. Zal si je v tekmi proti Dra- vogradu Dinko Vrabac zlomil prst na roki in je njegov nastop nekoliko vprašljiv. Manjkal pa bo Zanki, ker je prejel štiri rumene kartone. M. Š. Prvenstvena tekma: Rapid Lienz - SAK sobota, 21. 3., ob 16. uri na stadionu v Lienzu Podpora gradnji KD Pretekli četrtek so se člani ko- poro nadaljnji gradnji. Novi misije za Slovence v zamejstvu kulturno športni center bo stal in po svetu pri Državnem zboru približno 35 milijonov šilingov, R Slovenije mudili v Pliberku, športna dvorana skupno z opre-kjer so si ogledali gradnjo kul- mo pa 11 milijonov šilingov, turnega doma. Člani so v skup- Otvoritev KD pa je predvidena nem pogovoru s predstavniki jeseni letos, društva KD obljubili vso pod- I. L. FINALE V PLANICI Napeto za zmagovalca svetovnega pokala! Svetovnoznani skakalni center v Planici bo prihodnji konec tedna prizorišče finalnega tekmovanja za svetovni pokal. Udeležba bo fantastična, na startu bodo vsi skakalni asi in pričakovati je napet boj za naslov zmagovalca. vijačev za svojega »moravške-ga orla« in množico obiskovalcev iz sosednjih pokrajin, predvsem iz Koroške. Začetek finalnega srečanja bo v petek, 20. 3. ob 16.30 v Ratečah, kjer bo na sporedu velika veselica z glasbo in nočnim ognjemetom. BO PrimOŽU USpelo? Foto: SV Pred finalnim tekmovanjem vodi na lestvici za 24 točk Avstrijec Andreas Widhölzl tesno pred Slovencem Primožem Peterko in Japoncem Funakijem. Organizatorji v Planici so kljub pomanjkanju snega s pomočjo snežnih topov skakalnico odlično pripravili, na zalogi pa imajo tudi dovolj snega z bližnjih gora. Na tekmi pričakujejo nad 50.000 domačih na- Spored: PETEK 20. 3.: ■ 9.30 uradni trening ■ 12.15 kvalifikacije SOBOTA 21. 3.: ■ 9.30 poskusna serija ■ 11.00 prva serija ■ 12.15 finalna serija NEDEUA 22. 3.: ■ 9.30 kvalifikacije ■ 11.00 prva serija ■ 12.15 finalna serija Vstopnina znaša na osebo (dnevno) 80, za osebni avtomobil 220 (5 oseb) in za bus pa 3.500 šilingov. Karte so na voljo na mejnih prehodih na Korenu in Ljubelju ter na črpalki na Hrušici pri Jesenicah. Organizatorji so poskrbeli za bogat spemljevalni program in za brezplačen prevoz s posebnimi busi v Planico. Gledalci so na-prošeni, da parkirajo osebna avtomobila v Kranjski gori in okolici Planice. M.Š. ODBOJKA Zdaj za peto mesto! Žal se Dobljanom ni uspelo povzpeti v finalnem tekmovanju na četrto mesto, ki bi moštvu ponovno omogočilo tekmovanje v evropskem pokalu. Nasprotnik Innsbruck je bil dejansko dobro pripravljen in izredno močen. Kljub poškodbam in bolezni v ekipi iz Podjune sta Bojan Mlakar in mladi Miha Kosi odigrala dve super tekmi. V Innsbrucku pa so Dobljani celo dobili en set (3:1). Doma v Wolfsbergu so tekmo gladko izgubili z 0:3. Prihodnjo soboto gostuje v Wolfsbergu moštvo iz Ennsa v tekmovanju za peto mesto. Kapetan Martin Micheu:« Proti Ennsu. ki je izgubilo proti Sokolu v borbi za četrto mesto, imamo šanse, da jih premagamo.« Po kmalu zaključeni naporni sezoni pa odbor že čaka nova naloga, kajti v naslednjih mesecih bodo morali odborniki formirati novo moštvo. Pričakovati je, da bo Bojan Mlakar, ki je bil v zadnjih letih steber in najbolj konstantni igralec v dresu Dobljanov, tudi podpisal za prihodnjo sezono. Ali bosta v Steber Dobljanov - Bojan Mlakar ekipi še ostala legionarja Tejo Torej in Ožbalt Zmagaj, pa še ni odločeno. M. Š. mo,« je trener Supnig komentiral sodnikovo odločitev. Dob-ljanke so torej na dobri poti, da si zagotovijo obstoj v 2. ligi. Prihodnji vikend pa bo moštvo odigralo zadnji dve tekmi te sezone na domačih tleh. Sobota 21. 3.:________________ Dob/AVC - Hartberg, ob 18. uri medalja 23. 3.;_______________ Dob/AVC - Bad Vöslau, ob 15. uri Obe tekmi v telovadnici ur-šulink v Celovcu. Vabljeni! M. T. ŠAH Odlični Obirčani Mali slovenski derbi v šahu med tretjo ekipo SŠZ/Posojilnica Bilčovs in moštvom SŠK »Obir« v 4. razredu B se je končal s prepričljivo zmago Ka-pelčanov s 3,5 : 0,5. Posamezni dvoboji: Roman Weber - Manfred Topar 0:1, Stefan Reich-mann - Johannes Joschtlnu remi, Mitja Kolter - Andreas Ojster0:l in Simon Einspieler-Thomas Soukup 0:1 I. L. ODBOJKA Kazen za Leoben - točke za Dob/AVC Preteklo nedeljo je ekipa Dob/ AVC igrala tekmo proti Leobnu, ki je zadnji na lestvici. Trener Supnig je pred tekmo menil: »Prvič gremo v tekmo kot favoriti, za nas pride v poštev samo zmaga. Pričakujem sproščeno igro kot v zadnjih tekmah.« Vse skrbi trenerja in igralk so bile odveč, kajti tekmo je sodnik zaradi prekinitve toka oziroma okvare osvetljave od- ločil v prid Dobljank. Da seje osem minut kasneje v telovadnici posvetila luč, Dobljank ni več vznemirilo, kajti zmaga je bila že v žepu. »Vsako moštvo v tej ligi bi se enako odločilo kot naše in se ne bi dalo več pregovoriti za igro. Točke smo nujno potrebovale. Seveda so bile domačinke kot tudi njihovi navijači razočarani, toda pravila so zato, da jih upošteva- ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 9 Silvo Kovač Reti - Capablanca / Berlin 1928 Kako pomemben je razvoj figur v otvoritvi potrjuje tudi današnji oreh. Beli je vzel z lovcem kmeta na polju g7, napadel črno trdnjavo in grozi abcdefgh osvojiti kvaliteto. Toda velemojster Capablanka, ki je na potezi, je na račun svojih razvitih figur odigral kombinacijo, ki je v izrednem protinapadu prisilila belega k predaji! Rešitev štev. 8 Velemojster Aljehin je bil poln domošlije in nasprotniku hitro dokazal, daje v zmoti: l...Dc4! 2.0 Lf3:! 3.gf3 Sd4! Po žrtvah dveh figur je beli kralj ostal nezavarovan sredi šahovnice 4.d3 Dd3: 5.cd4 Le7! še zadnja poanta kmo-binacije. Aljehin je na 6.Dh8: pripravil 6...Lh4 mat!