O L M S 1 L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L I O I MESTO ' ----- - LASTNIK IN IZD A J AT-ELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačlliva )e vnaprej Za inozemstvr ^00 din oziroma 3 smer, dolarje - TEK RAČUN pri Mestni hranilni« -Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 45 (451) LETO IX novo mesto, 13. novembra 1958 snik — NASLOV ita Staneta 30 — uprave št 127 — — 11&K.A Časopisno podietls ♦Slovemsk-poročevalec* v Ljubljani Zares bo veliko slavje Takole so brigadirke pripravljale posteljico nove avto-^ ^ , mobilske ceste pred betoniranjem. Na dobro utrjen spod-njj Kloj cestišči so polagale papir. DVi P* pleten* železno mrežo. Se avgusta in septembra j* bila takale po- | doba na Dolenjskem vsakdanji pojav... ___J £ »Kar je pomenila dolenjska železnica pred desetletji, bo zdaj nova cesta!« slišimo te dni vsepovsod po Dolenjskem in v Spodnjem Posavju. »Ne, še veliko več, veliko, veliko ve«!« odgovarjajo oni, ki o prometu ln gospodarstvu vedo kaj vee. £ Prav imajo ti, drugi, saj bo nova magistrala poslej resnično glavna žila našega okraja. Zanimanje za novo cesto raste iz dneva v dan. Prejšnji teden je bilo posvetovanje, ki so se ga udeležili člani organizacijskega odbora, ki bo pripravil veliko srečanje ob otvoritvi avto ceste. Sestavljene so komisij« in dokončno sprejet spored prireditev. 0 Dva dni pred veliko slovesnostjo bodo v Novem mesta številne kulturne in zabavne prireditve. Razen orkestra Bojana Adamiča bomo lahko poslušali najbolj znane pevce naših radijskih postaj. Videli bomo kratek film »Filmskih novosti« o avto cesti, »Viba-film« pa bo zavrtel svoj film o mladih graditeljih. 0 22. novembra bodo r.a Otočcu odkrili spominsko ploščo in Dolinarjevega »Brigadirja«, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 23. novembra, dopoldne na novomeškem Glavnem trgu. Zanjo narašča zanimanje ne le v naših krajih, temveč po vsej republiki. Zaključek del letošnjega največjega gradbišča v državi bo zgodovinski dogodek, prav posebno pomemben še za nas, domačine. £ Na to srečanje se moramo zato še prav posebno dobro pripraviti. Okrajni štab za udeležbo na zaključni slovesnosti sporoča, da so podobni odbori postavljeni pri vseh občinskih odborfh SZDL. Predvidevajo, da na; bi se glavnih slovesnosti v nedeljo, 23. novembra, udeležilo samo iz našega okraja nad 10 tisoč ljudi. $ Največ jih bo prišlo ■ iz novomeške občine: čez 5.500. Iz Brežic pričakujemo ta dan vsaj 600 ljudi, iz Šentjerneja 150, iz Žužemberka nad 100, iz Kostanjevice 100, z Mirne 200, iz Sevnice nad "00, iz Vidma-Krškega 600, s Senovega 500. Trebnjega 400, iz Črnomlja 600, Straže-Toplic 500, Metlike vsaj 250, iz Mokronoga 200 in iz občine Semič 100. Vsi udeleženci naj si pomagajo predvsem z domačimi prevoznimi sredstvi. V krajih, kjer bo to potrebno, bo pomagal tudi okrajni štab s svojimi vozili. ® Pomenite se takoj tudi pri vas doma, kako boste prišli v Novo mesto na zaključno slovesnost ob otvoritvi nove avtomobilske ceste BRATSTVA IN ENOTNOSTI Ljubljana— Zagreb! Sporočite svoje želje in načrt občinskemu odboru Socialistične zveze, da bo pravočasno poskrbljeno za prevoz in vse ostalo, kar terja veliko srečanje. Da bo dovolj prenočišč in hrane V BELI KRAJINI SO IZVOLILI PRVE ZADRUŽNE SVETE Prvič v zgodovini so v nedeljo, 9. novembra, zadružniki v našem okraju volili zadružne svete, r,ov drgan družbenega upravljanja v kmetijskih zadrugah. Čeprav vreme ni bilo posebno ugodno, so ,;vojo dolžnost ča.stno 'izpolnili. Tokrat so volili'na področju občin Semič, Metlika in Črnomelj, prihodnjo nedeljo pa bodo volili za- družniki iz, vseh ostalih občin našega okraja. Najbolj so se odrezali volivci na področju občinje Črnomelj, saj je voMlo skoro 97 odstotkov vseh volivcev. Na voliščih v Tri bučah so volivci vol Mi 100-odistotno že do osme ure zjutraj, na območju KZ Adleštči so v Bojancih, Zuni-čih in v Bedencu vsi VcHU Obnovljena sodna palača v Novem mestu V sodni palači v Novem mestu rakiiučuuejo zadnja obrtnica dela. ki bodo dala tej vei.iki stavbi docela drugačno, bolj praktično in prijaznejšo notranjo podobo. Ze pred meseci je gradbeno podjetje PIONIR izvršilo več prezidav in večjih popravil. V stavbo je napeljana nova centralna kkrjava za vse prostore okrožnega in okrajnega sodišč«, Javnega tožilstva in Tajništva za notranje zadeve. Preurejeno je hišnikovo stanovanje. Docela je preurejena velika porotna dvorana, ki prej ie dolgo mi več ustrezala. Zdaj je nekoliko manj.;a. Palača jo dobila tudi novo telefonsko napeljavo in centralo, v vse prostore pa so napeljali tudi nov vodovod. Prav tako je prenovljen vhod v sodno palačo; stranko bodo dobivale lahko vsa po- DO OTVORITVE -RDEČA LUČ! Zaradi varnosti brluadirjcv in delavcev pri zaključnih delih na trasi je Investicijska grupa ta izgradnjo avto ceste % 10. novembrom preklicala vse dovolilnice. Dokler avto cesta ne bo odprta, vožnja po novi centi nf dovoljena. VREME ZA CAS OD 11. DO 2.1. NOV. Sredi tedna ali malo pozneje »e bo dež spremenil v sneg. proti koncu tedna suho in mrzlo. V prihodnjem tednu okrog 1B. tn 23. nov. padavine, v osta-tem suho in hladim. Okrog 23. *• hkrati prlčukii ji- ponovim litev s snegom do nižin. V. M treibna prva pojasnila ž« v praktično urejenj veži. Dela je fimans-iral republiški proračun, obnova in napeljave bodo veljale okoli 25 milijonov dinarjev. Kakor vse kaže, bodo vsa dela do 29. novembra gotova. do desete ure, pri KZ Stari trg pa vsi do dvanajstih dopoldan. V občini Semič zadruir-iki nitso volili mnogo slabše, soj je volrilo več kot 94 odstotkov volilnih upravičencev. V občini Metlika je bila udeležba 87-odstotna. V Dra.goml.ii vasi, Bojanji vasi in Hraistu na območju K Z Metlika so vsi volili do 9. ure zjutraj. Dobro pripravljene voliibve so imeli tudi v Gradaou. Prepričani smo, da zadruž-niki-volivci na preostalem območju okraja, ki bodo volili v nedeljo, 16. novembra, ne bodo zaostajali za belokranjskimi tovariši, ki so jim dali dober zgled. • Pripravljalni odbor za organizacijo prehrane in prenočišč za otvoritev avto ceste ie imel že več sej. Za goste imajo doslej pripravljenih 413 ležišč v novomeških in okoliških gostinskih obratih ter v šmihelskem Internatu. Predvidevajo, da se bo proslave udeležilo nad 20.000 ljudi. Paviljone, kl bođo prodajali hrano in pijačo, bodo postavila sledeča podjetja: Destilacija alkoholnih pijač iz Mirne 1_2 paviljona pri železniški postaji; »vino«. Novo mesto — paviljon pri bivšem Ferliču, Kmetijska šola Grm — paviljon pri mostu. »Zarja« Novo mesto — paviljon nasproti Gospodarske poslovne zveze, »Izbira« Novo mesto — 2 paviljona na živilskem trgu, »fjslužnost« Novo mesto — paviljon pred pošto, in »Prehrana« Novo mesto, paviljon v Kandtji. Postavljenih bo torej 9 do 10 paviljonov. Ni še rešeno, če bo imela tv\i Kmetijska zadruga S en trup?' *-na Golobic? Vol Je bil takrat na paši Vrednost vol« 1e zato za 13 do 20 tisoč dinarjev manjfta. OPOZORILO Svet ta blagovni promet ObLO je na osnovi odloka o kontroli cen pozval vsa obrtna podjetja, da predložijo v kontrolo cenike od 30. 9 1958 Ker nekateri obrtni obrati še niso predložili zahtevanih cenikov do 31. 10. 1958, opozarjamo, da bomo proti kršilerm po 15. 11. 1H58 ukrepali po zakonu o kaznovanju ODDLLLK ZA GOSPODARSTVO ObLO NOVO MlMn Novomeški živilski trj, in sejmišče • V ponedeljek. 10. novembra le bilo na novomeškem živilskem trgu dobiti vsega, le za 1aJca 1« bilo precel DO vpraša vanj • dokler lih nI /ačela prodalatl Gospodar, ska noslovna zveza Kmetice še vedno trmasto vztrajalo ln noče-1n prodajati Ulc no določenih cenah. ■ Nanrodal pa le bil krompir po 11 do 14 din kg. čebulH po SO din kg česen do 170 din kg. zelte od 13—13 din k«, solata od 40-50 1] n k«, mehi no 75-00 din k«. 1a-bolka od 20-25 din kg. hruške od 30—45 din kg. klplo zelle od 40— r,o din k«, kisla rena od 30 -40 din kg. fižol 00 70 din kg .talca «0 kaanaJa prodajali »o 20 din. Haznl kr.no.n'! š- vedno pridno razstsvllnio svojo robo na ilvll. ki m trmi. Tako le bilo tudi tokrat dosti volnenih Izdelkov, raznih okrasn'h klncev In prtlčev # Hromet na scjniHčii le bil r.a-dovoiiiv Od 1523 naprodaj prlne-llanlh orašlčev so 1lh prodali ni7 Za manffta oraličk* so zalit.-v ili ori n ,t„ rinit din. za vreie pa od 4-.011 po nji že lahko peljal z avtom. Opazoval sem skupino fantov in videl, da so to »čilo delavni ljudje. Kar nisem mogel verjeti, da so študentje. Delali so a tako ljubeznijo, da sem jih res občudoval. Kasneje sem vnovič obiskal mlade graditelje in videl, kako tudi »drobne« i ns\f opravljajo z veliko zavzetostjo. Sadili so rastline in urejevali zemljo ob cesti. Vpra-InJ sem jih, če se bo vsaka ntfltlmi. »prijela« ln odgovorili so kakor v zboru: »Seveda ie mora, saj jo ml sudimo!« Toliko navdušenja dotlej še nl-■em videl. Polni so optimizma, in revolucionarni so. In ta cesta je tudi neke vrste revolucija. Opazil sem, da so družabni, vedno pripravljeni, da se z dovtiporn podžgo za delo. Duhoviti so. In kakšna naselja imajo — to spet zasluži vso pohvalo. Ko smo bllj ml mladi, se nismo, moram priznati, tako trudili za red. Pravijo, da jc nafta mladina razbrzdana. 2al mi je, da je mnogi ne poznajo . . . , FI/OIUJAN GOLOB, železničar: _ Vinograd in sadovnjak Imam blizu ceste, zato sem ■talno prihajal v stik z brigadirji. Nikoli nisem katerega zalotil, da bi brez vprašanja utrdi breskev alt grozd. To so čudoviti, prečudoviti mladi ljudje. Veliko tem se pogovarjal z njimi in pomagali so mi, kadar koli so utegnili. Za trenutek smo ga ustavil! ln vpratšaH, če niso železničarji morda ljubosumni na avto oe»to. » — Tudi mi »e veselimo, saj Jo to nafte. Vseh naa. Da vam povem po pravici, nikogar ni, kar jih poznam, da b| ne bil vesel, kakor da mu Je nekdo ■Mrtvnj postavil hilo. fVOHl'ODINII se je zelo mu- So. Se svojega Lbmzm nI ute«-• povedni i R«k1a Jr le; — Stara sem 22 let. Mož dela v Ljubljani. Čeprav ima motor, je doslej le poredko prihajal domov. Sedaj, ko bo končana avto cesta, pa bo prihajal vsak dan, tako je obljubil. MARIJAN LAPAJNE, študent arhitekture (star 24 let): — Bil sem brigadir na avto cesti leta 1949. Vem, kako smo delali takrat In videl sem, kako se drla letos. Mirno lahko rečem, da je letos šlo vse hitreje in da je kakovost dela mnogo boljša. Kolikor se je jaz spoznam in kolikor sem upravičen za kako izjavo, mislim, da je avto cesta solidno zgrajena. Z brigadirji sem prihajal v stik zlasti na športnih terenih. La- hko rečem, da so bili vedno zelo fer do nas. JANKO PREDOJEVIC, trgovec (star 46 let): — Nova avto cesta Je čudovita stvar za nas stalne potnike. Za nas, kako bi rekel — trgovske potnike! TONE GOSNIK, časnikar, glavni urednik »Dolenjskega lista« (star 36 let): — Avto cesta je veliko odkritje za nas. Ko bo izročena prometu, se bodo odprli vidiki, ki so nam doslej bili zakriti. Dolenjska je dobila objekt velikanskega pomena. Kar pa zadeva brigadirje, so pokazali, da /.daj Je konec žeje nu Le I i največjem jugoslovanskem je ta rod pripravljen tudi za največja dejanja. Ni res, da ta rod zaostaja za onim iz vojne. Avto cesta je njegova najboljša legitimacija. Mladina je pokazala, da se zna žrtvovati v vsaki dobi ln da daje iz sebe vse. Zelo me veseli, da so mnogi sprevideli svojo zmoto, ko so govorili, da je ta rod brez ustvarjalnega entuzi-azma. STANKA RUS, učiteljišnica (stara 18 let): — Mislim, da nam bo avto cesta prinesla veliko koristi. Turizem bo marsikaj pridobil. Beograd nam bo bližji, čez kako leto tudi Makedonija. To pa je dejstvo, ki me zelo veseli. Nikoli nisem videla, da bi delaH s toliko ljubezni, kakor sem videla letos brigadirje. Navduševali so me v mnogih stvareh. Zal mi je, da me zdravniška komisija nj pustila, da bi letos tudi jaz sodelovala v tej veliki šoli tovarištva. Prihodnje leto mi nihče ne bo preprečil, da ne bi šla v Srbijo. Šotori imajo zame posebno mikavnost, saj sem tabornica. Obljubljam: videli se bomo na trasi v Srbiji. MARKO MATIJASEVIC, kapetan I. klase (star 33 let): — Nagli tempo življenja terja od nas tudi nagli promet, zato nam je bila avto cesta potrebna kot vsakdanji kruh. Nemogoče si je zamisliiti to naše življenje brez razvitega prometa-Kar zadeva brigadirje, moram reči, da so nam vedno bl|| »desna roka«. Bil sem polet] na avto cesti In vtis, kj sem ga dobil — je izreden. Ustavili smo tudi neki kamion. Šofer se je ujezil, ker ga ustavljamo, ko pa smo mu pojasnili vprašanje, nam je povedal svoje ime. MARTIN OBRC, šofer (star 48 let) in odgovoril; — Mnogo manj bom popravljal gume ... In že je spet '>dbrzel. JELKA MAZOVEC, llkvida-torica PVP (stara 21 let): — Zelo sem želela, da bi Ala tudi ja/. gradit avto cesto, toda podjetje me ni moglo pustiti. Vesela sem, da imamo tako lepo cesto, po kateri se bomo lahko vozarili. — Imate »Vespo«, da se boste »vozarila«? — O nel Jaz ne gledam na svoj osebni prid, ampak na splošno korist avto ceste. In ta je velika. USLUŽBENEC (star 46 let) je hotel ostati anonimen. Rekel nam je le: — Komaj čakamo, da bo cesta končana. Ze sedaj, čeprav še nimamo pravice, se včasih peljemo po cesti. Včasih tvegamo tudi kazen, toda hočemo biti med prvimi, ki se peljejo % avtom po tej prekrasni cesti Brigadirji zaslužijo vso pohvalo! STANKO NOVAK, tesar pn »Pionir - Remont«: — Zelo cenimo vse novo, zato smo tudi te ceste močno veseli. Cesta pelje čez moje posestvo in veliko mi je pokvarila. Toda plačali so ml pošteno, zato mi ni žal. Brigadirji so dobri in kadar me vidijo, me pozdravljajo, kakor da smo stari prijatelji. Tako prijetno mi je bilo, ko sem jih videl, kako gredo s pesmijo na delo. Kakor da so me za nekaj let pomladili. JOŽE BRAJER, miličnik (star 21 let) je bil službeno kratek: — Ni bilo nobenih prestopkov, ki bi kršili ugled mladincev. Vse je bilo, kakor je prav. Avto cesto je treba čuvati. PEPCA KONCEK, uslužbenka (stara 24 let); — Kaj naj rečem? Lepo je Imeti avtp cesto. Da bi le še tovarne proizvajale več motornih vozil po nižji ceni — potem bi bilo vse v najlepšem redu ... FRANC ZUPANČIČ, natakar (star 35 let): — Mlad] s Hritstju se je zaletel v cestne smernike, ki so bili zloženi na cesti in obležal nezavesten. Našel ga je voznik tovornega avtomobila Alojz Henič, ki ga ie takoj prepeljal v novomeško bolnišnico Voznik tovornega avtomobila je s tem pokazal zelo lep odnos do ponesrečenca. V DREVO SE JE ZALETEL 25. oktobra ie na ovinku v vasi Libna pri Krškem zaneslo s ceste v drevo osebni avto Zvonka Ma. tanoviča iz Zagreba, ker je prehitro vozil. Nesreča se le pripetila ob pol sedmih zvečer. Na vozilu ie za 250 tisoč dinarjev škode. DOlOTSkl OBVEŠČEVALEC CeirieK 13 novembra — Stanislav Petek.-- 14. novembra — Borisla- va Sobota, 15. novembra — Polde Nedelja, 16. novembra — Jerica Ponedeljek. 17. novembra — Ljuba Torek, 18 novembra — Milko LUNA: 18 novembra ob 5 59 orvi krajec. ttreaive: 14. iii la. H. aoicr.*Ki barvni film »Be.o pero«. 16. in 17. 11. ameriški film »Mata Hari«. Črnomelj: 14. 11. ameriški film »Čudežni otrok«. J5. in 16. 11. jugoslovanski film »Zemlja«. 18. in 19. 11. francoski film »Očka. mamica, moja žena in jaz«. Kostanjevica: 16. 11. slovenski film »Ne čaikaj na maj«. Metlika: 15. in 16. 11. italijanski film »Mlin ljubezn:«. 19. 11. ameriški film »Demonska žena«. Mokronog; 15. in 16. 11. ameriški film »V kanjonih Colorada«. Novo mesto »Krka«; od 14, do 18. U, sovjetski kinemaskopski film »Don Kihot«. 19. in 20. Iti. francoski film »Begunci«. Semič: 16. nov. ameriški barvni film . »Pas za pištolo«. 3evmica: is. in 16. 11. ameriški film »Rob Roy«. Straža: 15. 11. »Težave novopo-ročencev«. 16. 11. »Bitka na klancu«. Trebnje: 15. ln 16. 11. francoski film »Državni sovražnik št. 1«. Predstava v nedeljo ob 16. in 18. uri. Žužemberk,: 16. lil. Italijanski film »Kruh .ljubezen in ljubosumje«. PEK ARIJ A NOVO MESTO naproša vsa gostišča, prodajalce kruha, ln vse. ki bodo 23. novembra prodajali kruh, da pravočasno pismeno naroče zadostne ko. Učine kruha in sicer do 20. novembra 1958. Za vsa navodila se obračajte na telefonsko štev. 74 Hkrati naprošamo vse prizadete, ki bodo prevzemali kruh. da prinesejo s seboj pismena pooblastila. Za naročila se priporočamol 23. NOVEMBRA BO VES DAN ODPRTA PRODAJALNA KRUHA na Glavnem trgu in prodajalna kruha pri gimnaziji na Ločenskj cesti. — Pekarija Novo mesto. ZA PRAZNIKE BO ODPRTA PRODAJALNA KRUHA na Glavnem trgu: 29. novembra ves dan zaprto. 30. novembra in 1. decembra pa bo odprta od 7. do 10. ure. Prosimo cenjene odjemalce, da to upoštevajo. Pekarija Novo mesto . ČESTITKA Janez Ivanušič iz Preloke 64 orl Arilešleih ie oraznoval v sredo 12. novembra 60-letnico. K tema jubileju mu iskreno čestitajo ln voščijo še mnoga leta žena ln otrosa z družino! Zahvaljujem se dr. Koscu, vsem zdravnikom ln ostalemu osebju novomeške bolnišnice za prizadev" no in uspešno zdravljenje moje hčerke Cvetke. Fric KrevelJ. Regerča va« Okrajni odbor Rdečega krila Novo Mesto je dal namesto venca na grob pokojnega Alojza Ma-teliča 2.000 din Dijaški kuhinji V Novem mestu. Prisrčna hvalal Namesto venca na grob pokaj« nega Jožeta Gričarja je poklonili Sindikalna podružnica trgovcev Novo mesto 2500 din Dijaški kU. hini: Novo mesto. Najlepša hvalal Ugodno prodam mlad kostanjev fiozd na področju Malin Drl Semiču, zelo pripraven za vinogradnike. (Za kolosek eventuelno hmeljevke). Pojasnila v Malinah 17, v gostilni Drska pri Novem mestu in v upravi lista. Sprejmem gospodinjsko pomočnico, zdravo in pridno, z znaniem kuhe aH začetnico. Plača dobra Saje Pavla, Ljubljana — Stožen-ska 209. Iščem gospodinjsko oomo^nico 7. znanjem kuhe Plača 3 000 do 5 tisoč din. Svent OJga. Kettejev drevored 15, Novo mesto. Tšcem opremljeno sobo v centru mesta ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista (678-58). Kupimo staro, manjšo železno blagajno. Ponudbe pošljite na Pekariio Novo mesto. Vinograd in kos senožeti 500 m od glavne ceste ugodno Drodam. Poizvedbe pri Jerneju Svarcu v Mokronogu. NOVO MESTO V času od 1. do 8. 11. je bilo rojenih lil dečkov in 4 deklice. Poroctli so se: Franjo Tanak, uslužbenec tz Mačkovea. in Justina Jamnlk, delavka iz Novega mesta, Danijel Vinter. delavec iz Podgore, in Frančiška Muhič, delavka iz Jurne vasi- Stanislav Skrbeč, tesar iz Rateža, ln Marija Mrak, hči kmeta iz Vel. Brusnic. Lukše Ludvik, delavec, in Antonija Skrbeč, hči kmeta, oba iz Rateža. Janez Korasa, šofer iz Novega mesta, in Ana Verstovšek. uslužbenka iz Vel. Skrjanč. Umrli so: Julijana Udovč. po-sestnica iz Malkovca. 59 let. Franc Jurčec, upokojenec iz Krškega. 66 let. Jože Gričar, uslužbenec iz Novega mesta, 51 let. Jožefa Cav-lovič, gospodinja iz Bršljina, 54 let. Jerica Sali. upokojenka Iz Ljubljane, 68 let. PREČNA Umrl Je Franc Besag. upokojenec s Hudega, 74 let. METLIKA Rojstev ln smrti oktobra mi bilo. Poročila sta se: Jože Starešinič. delavec, in Karlina Jakofčič, delavka, oba iz Cerkvišč. ČRNOMELJ Oktobra sta bila rojena dva dečka in 1 deklica. Poročila sta se: Ivan Mirt, rudar, in Ana Povše, uslužbenka, oba iz Kočevja. Umrli so: Jožefa Belko, otrok iz Loke pri Črnomlju. Ivan Ke-ber, upokojenec iz Loke, 62 let. Vinko Tancar, uslužbenec iz Črnomlja, 56 let. Martin " Svajger. otrok iz Crno,mlja. Franc Janež, otrok s Planine. Anton Vrščaj. kmet, iz Črnomlja, 65 let. Katarina Pezdirc. prevžitkarica iz Črnomlja, IS let. Janez Simonič. kmet iz Vojne vasi, 76 let. Marija Fricelj, gospodinja iz Vel Lahi-nje. 76 let. ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA V NOVEM MESTU organizira 3-mesečni kmetii-sko-gospodinjski tečaj za kmečka dekleta jz^ okolice Novega mesta. Pouk bo teoretično in praktično vsak dan, razen sobote in nede-lie od 8 ure zjutraj do 15 ure popoldne. Pričetek tečaja 24. novembra 1958. Kandidatkinje naj se >,--i->--- ■ Dismeno ali osebno do 20 novembra 1958 orl Zavodu za oosDeše. vanje gospodinjstva (Sindikalni dom) Novo mesto. V Detek 17. novembra bo v sel-nl dvorani OLO Novo mesto ob 19.,10 url občni zbor PD »Dušan Jereb« Novo mesto. Vabimo vse člane In prijatelje! Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Po-redoš iz Struge— dečka, Antonija Gracar s Krtine — deeka. Marija Dreni k iz Maienske vasi — dečka, Vida Šuštar iz Novega mesta — dečka. Ana Novak iz Jablana — dečka. Dora Ljubenko iz Kanižarice — dečka. Jelka Marolt iz Praoroč — dečka, Ana Brajer Radovljice lz Ornuške vasi — deklico. Mari- Tončka Tvanšek iz Trebeža Ja Vraničar iz Curil — deklico. Jožefa Kos iz Crmošnjic — dečka. Alojzij Zupančič s Sel — dečka, Ivanka Gašperšič tz Gor. Medvedjega sela — deklico. Marija Draguš iz Tribuč — dečka. Ivan- ka Zagore lz Grobelj — dečka. Pavla Bregar iz Čateža — dečka, Terezija Petan z Vrha — defeka. Terezija Gorenc iz Dobravice — deklico, Ljudmila GruLja iz Višnje gore — deklico, Milena Segi-na iz Mafikovca — dečka, Terezija Blažič iz Vel. Brusnic — dečka. Amalija Mušič iz Drago-vanje vasi — deklico. Zora Hude-rovac iz Srednje vasi deklico. Štefka Murn iz Crmoinjic — deklico. "■Ji*r KRONIKACDNESRCC Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški boLnišnici: Jože Plut, strojni klučavničar iz Kloštra, si je t cirkularjem poškodoval levo roko. Božidar Bele, mizarski vajenec iz Stopič, je pri telovadbi padel in si poškodoval desno koleno. Stane Zorko, parketar is Ljubljane, je padel po stopnicah in si poškodoval rebro. Janez Zore, posestnik iz Zabukovja. Je je padel in si poškodoval levo roko. Ana Rodlč, žena natakarja iz Trogira, je padla po stopnicah na vlaku in s: poškodovala levo nogo. Martin Brodarič. delavec i Krasinca, je padel s peči in ti poškodoval prst leve roke. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile: Štefka Perkman iz Brezine — deklico. Katica Kroflin iz Klanjca — dečka, Mariia Medvešček iz Nove Rese — deklico. Milka Regali iz Sta-reEa grada — deklico. Mariia Ko. retlč iz Gorice — deklico. Jagode Feratovič iz Krške vasi — deklico, Anka Mijuk iz Starega gradC — deklico Nežika Dimič iz Bistrice _ deklico, Slava Krive* z Radne — deklico. Štefka B» škovč iz Mrzlave vasi — deklici Matilda Drgestil iz Novih Dv» rov — deklico, Burgica Božič ^ Prušne vasi — deklico, Marij-. Cingulin iz Bratovskega vrha — dve deklici, Marija Zevnik iz Bo1, snega — dečka. Ljubica Stritof is Cemehovca — deklico. Slavica Zitkovič iz Laduča — deklico. Mariia Sintič iz Mladja — deklico. Bernarda Zupevc iz Brezine — deklico. Terezija Tratar lz šfč iz Zagreba — deklico. Angel, ca Robar iz Sevnice _ deklico, deklico. Marica Rade. klico, Anica Danko lz Lenarta — deklico Terezija Mirt iz Sromeli — deklico. Mira Vižintin iz Bre. stanice — deklico, Brigita Colarič lz Globočnic — deklico. Ivank« Frelih lz Gor. Pohance — dečka. PO JUGOSLOVANSKEM KONGRESU TELESNE KULTURE Zdaj pa k dejanjem! NASA TELESNA KULTURA MORA SLONETI NA ŠOLSKI TELESNI VZGOJI. ijZ MNOŽIČNOSTI SE BO RAZVILA KVA-LITETA. PROFESIONALIZEM SE MORA IZKORENINITI. KOMUNI; MORAJO PREVZETI SKRB ZA VZDRŽEVANJE OBJEKTOV. V OBČINAH ITN OKRAJIH SE NAJ REŠUJEJO GLAVNI FINANČNI IN KADROVSKI PROBLEMI. ORGANIZACIJI; ZA TELESNO KULTURO MORAJO MED SEBOJ TESNO SODELOVATI. • Pretekli teden Je bil v Beogradu pod pokroviteljstvom predsednika republike tovariša Tita prvi jugoslovanski kongres telesne kulture. Prisostvovalo mu Je preko 1800 delegatov lz vse Jueo-slavlje, razen njih pa še visoki gostje kot na primer podpredsednika Z IS tov. Aleksander-Ranko-vič in Rodoljub Colaković. predsednik Ljudske skupščine I,R Srbije Jovan Veselinov, člani ZIS Krsto Pnplvoda, Krste Crvenkov-ski, Cvljetin Mljatovič, generala Ljubo Vučkovlč In Otmar Krea- čič ter drugi. Kongresu je prisostvovalo tudi preko 250 delegatov lz Slovenije, od tega 13 lz no-vomeškega okraja. Iz našega okraja so na kongres poslali svoje delegate: okrajni ln občinski svet za telesno kulturo. Okrajna zveza »Partizan«, Okrajni komite LMS, Svet za zdravstvo OLO itd. • Kongres jc zasedal tri dni. V četrtek dopoldne smo po slavnostni otvoritvi in po pozdravnem govoru tov. Aleksandra Rankovi- Kegljaška liga v Novem mestu Na račun potrošnikov JAJČKA NA ULICI SI. oktobra, na trinj dan, je (oatilnlčurka Greti Vrhovnik kupovala ob pol osmih zjutraj prt'd prodajalno mena itev. 2 v Novem meatu jajčka od neke kmetice, ris.iii smo ie o tem, da Je prodaja živil po ulfaah ln v ttlah z odlokom ObLO Novo mesto prepovedana, razen tegu naj povemo še to, da je prepovedano gostincem ln slaščičarjem r trfndh dneh pred 10. uro dopoldan kupovati iiivlla, kj Jih potrebujejo za Izvrševanje nvo-Je obrti. Torej kar dva prekr-ika. Razumljivo je, da kmeti a ki Je Jajčka prodala, verjetno nj »soglašala« s določeno ceno na žlvllaketn trgu. ".AK \j — ZATO! J?odJetJe klavnlua In mesnica OtTnmelJ prodaja svefto goved i-no n* 170 din kp, teletino po .1»^ vole tud] »na PENE p (INF £ CENE # čez« in pni tem plača kg žive teža do 141) din kg, medtem ko Je najvišja dogovorjena odkupna cena 125 din kg. Kljub <<■-mu je podjetje imelo v tretjem tromesečju 180 tisoč din dobička, in Je zadostilo vsem obveznostim do družbo. Privatni mciLr Kazimir Malic z Vinice pa prodaja svežo goveduiio po 2KI) dinarjrv kg, svežo slanino pa po "■••.') dinarjev kg in pri tem zatrjuje, da se strogo drži dogovorjenih odkupnih cen živine. Vprašali po ga, kako to, da j« kljub temu pri njepiu govedina dražja za 10 din in sveža slanina za 20 din pri" kg, kot v Črnomlju, kjer mesnica govedo pri nakupu preplačuje. Na to vprašanje j<-modro odgovoril, da sc mu mv-lj podraži, ker je drag veterinarski pregled iz Črnomlja....... Do Aktivnost številnih ke«l]aiških klubov v Novem mestu je zelo moćna vendar se je dejavnost klubov omejevala došle] zgolj na redne treninge. Medsebojnih stikov v obliki prijateljskih srečanj m prvenstvenih tekmovanj Jc bilo le niii.o. Zato je bila že večkrat Izražena želja, da bi začeli z organizirati im tekmovanjem v Novem mestu. Tako Je bila v začetku leta 1958 osnovana Ui'gljaaka !!xa klubov Novega mesta v kateri nastopajo vs» kegliaSki klubi Novega mesta v najbolj privlačnem načinu tekmovanja — v borbenih .givh. Klubi so po tem načinu tekmovanja r««zdel.|eni v več skupin. Moone ekipe tekmujejo v prvem ln drugem razredu, ženske ekipe oa v svoji skupini. V prvem fJJl-ivdu nastopajo kk Pionir, kk Luknja. KK Dama, KK Partizan ln KK Vseh devet. Prvak tega razreda postane prva't Novi k* mesta, medtem ko mora zadnji prepustiti mesto najboljšemu klubu v drugem r.iaicdu. V drug' m ra/.iedu »e polenu jejo /a vsi' o v prvi* razred KK Merkur KK Invalid KK Novoteks. KK Železničar in KK Krnel V skupni žeink ekipi se borilo za naslov najbn'lše ekipe v Novem ni"'v KK Vseh devet. KK Maio'kn. KK Novotrks. KK Železničar In KK klubi, ki Imajo razen kvalitetnejše iKre tud; več discipline, česar za tekmovanje v drugem razredu !n ženski skupini ne bi mogli reči. Sporni iidanski prvak v prvem razredu je bil KK Pionir, ki je požel celoten izkupiček točk. v ženski skupini pa je bila prva ckiipa KK Vseh devet, tudi brez Izgubljene točke. Tekmovanje v drugem razredu se spomladi n 1 v celoti izvedlo vsled odstopa KK Kmet. V žen. skupini je v jesenskem delu tekmovanja odstopilB ekipa KK Dolenjka. V Jesenskem doiu tr>kmov?n1a so bili v prvi DOlovici doseženi ii i« s dri ii rezultati: Pit Vi RAZREDI K K Pionir ■ KK Partizan 370:303 :> drl h keuHev: K K Vseh devet . KK Dama 31'1:?73: KK Partizan • KK Luknts Vi\\ -277; KK Pionir : KK ")*ta* 3M-3"i KK Dama : KK PartbRn 330:231 KK Vseh devet : KK Lufcnl* t13: n 17. DRUGI RAZRED: V prvem raz. Je ekipa KK Pionir praktično že osvojila prvo mesto. Za obstanek med najboljšimi se bodo borili KK Dama. K K Partizan jn KK Vseh devet. V drugi skupini ima največ obetov za prvo mesto KK Železničar. Pri ženskih ekipah zanes-lllvo vodi KK Vseh devet, ki 1e tudi favorit za prvo mesto. R. v ča poslušali obsežen referat pred-sednika zvezne komisije za telesno kulturo tov. Slavka Komarja — »Naloge in razvojne poti telesne kulture v pogojih socialistične Izgradnje Jugoslavije«. Po razpravi o glavnem referatu, ki še nt bila končana, je kongres zasedal v treh komisijah, kjer so po-dali referate tovariši Vlado flvko-vič. Naum Naumovskl, Ing Boris Bakrač, MlllvoJ Radovanovič. dr. Herbert Kraus In Mlfia Pavl-čevlč. V petek se je nadaljevala razprava o referatih v posameznih komisijah, razen tega pa še razprava o glavnem referatu v plenarnem zasedanju. Ker Je bilo govornikov, ki so navajali primere iz svoje prakse ln ki so predlagali različne ukrepe. In dajali konkretne predloge veliko, se Je razprava nadaljevala še v soboto dopoldne. Po razpravi so delegati najprej poslušali poročila o delu vseh treh komisij. Kongres Je bil zaključen z govorom podpredsednika ZIS tov. Rodoljuba Colako-vlča, nato pa so delegati sprejeli še tekst kongresne resolucije ln tekst pisma tov. Titu — pokrovi-, telhi kongresa. • Konerres j? bil zelo delaven. Število diskutantov na plenarnem zasedanju ln na zasedanju posameznih komisij le bilo tolikšno da so morali razpravo časovno nme'ip. razen tega na so morali določiti še nova zasedanja izven prvotnega plana o delu kongresa Referati so zelo Izčrpno in stvarno obdelali vse probleme naše te-lesne kulture. Tudi razprava je bila zelo plodna. Večina delegatov je dalala konkretne predloge za rešitev posameznih problemov, ki so bili v glavnem vsi tehtni, po-sebno močan vtis pa so napravili posamezni govorniki, ki so pogumno povedali, kaj teži naio telesno kulturo In kakšni ukrepi so potrebni, da nepravilnosti v naši telesni kulturi, posebno še v športu, odpravimo. # Celotno delo kongresa se odraža v resoluciji, ki Jo je kongres sprejel ob zaključku zasedanja. Resolucija bo kažipot za delo naših organizacij za telesno kulturo in osnova za izdelavo konkretnih ukrepov za rešitev najbolj perečih problemov v naši telesni kulturi. • O delu kongresa, o posameznih problemih, ki Jih Je reševal kongres in o resoluciji bomo kaj več še poročali v prihodniih številkah. Sr. Mikec NOGOMET Mi pa vemo, da b| Malic lahko proda ial meso ei-neje in ne drn že od socialističnega sektorja, če IM se držal dogovorjenih od kupnih cen, ker Jp »veterinaf-skil« izgovor zelo neprepričljiv CENE CENE 9 CENE Tako njstopn na tem tekmovanju nad 100 člnnov ln 40 članic kegljaike orgonizr.clle. kar dokazuje množičnost ln široko aktivnost te športne panoge v Novem mestu. V • i'tn!a:1anskem delu tekmo-van 13 «n se vse lekme po doio-črnem nrn'ku odigrale samo v p vem razredu, kjer tekmujejo K K Železničar • K K Novotekf m :2I0 ooclrtih kegljev: K K invalid : KK Mprkur 108:379: K K Novoteks K K Invalid 274:257 K K Zelezn č,u" K K Merkur KK Novoteks K K Merkur K K Železničar • KK tnvalld tl!>:242 /INsKA SKUPINA 1 KK Vseh devet : K K Majolika ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta JOŽETA FLORJANČIČA po domače KOROŠCA se znhvailjujemo zdravstvenemu o&ebju novomeške bolnice ln dr. JakovLjeviču iz GS MDB za ves njihov trud v času njegove bolezni. Prav tako se lepo zahvaljujemo OOZB, predstavnikom oblasti, vsem okrajnim in krajevnim organizacijam, gradbenemu podjetju »Beograd«, pevcem in godbi, govor-n k m za poslovilne besede, zlasti pa iskrena hvala gasilcem ln lovcem za njihovo ganljivo slovo. Posebna hva>la orgmizatovjem pogreba, kot tudi vsem, ki so našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Otočec ob Krki Družina FLORJANClC ELAN : RUDAR (Kočevje) 3 :1 Zaostala prvenstvena tekma II razreda NPL, ki pa ne šteje v konkurenci, med novomeškim Elanom in kočevskim Rudarjem, se je po borbeni Igri končala s zmago Elanove enajstorice z rezultatom 3:1. Tekma nI bila posebno lepa. Obe ekipi sta nastopili v pomlajeni postavi, ki sta se res požrtvovalno oa tudi športno borili za zmago. Gostje Iz Kočevja so tokrat imeli nekoliko smole, bili pa so tudi nespretni v obrambi, tako da so si sami zabili dva gola. S to tekmo je letošnja prvenstvena sezona uradno zaključena, vendar se Novomeščanom navzlic temu še obetalo nekatere zanimi-ve tekme. Ce bo Šlo vse po sreči, no Elan za 29. november priredil zanimiv turnir, razen tega pa le več prijateljskih srečanj. i89-276; K K Majolika 23:» iT? "drtlh : KK Železničar kegljev. Goreto Iz doslel neznanega vzroka le v noči od 30 na 31. oktober izbruhnil Dož.-ir v shrambi Alolza Rade-1a lz Krajnih brd pri Sevnici. Škode te za blizu 50.000 dinarjev. Zaradi slabih dimnih naprav se le 1. novembra pri kuhanju žga-n1a vnel strop v gospodarskem oosloplu Martina Košeleta .'z Be-dln pri Brusnicah. Požar so po-vmMo Iskre Škode le za približno 40 000 dinarjev Z MOPEDOM JO JE PODRL DO SMRTI Mopeclist Ivan Vahnlč iz Cer-Kell 1e 24. oktobra v Cerkljah med prehitevanjem zadel kolesarko Cito Eržen, staro 40 let, ki It vozila pravilno po desni strani. V brežiški bolnišnici je poškodbam podlegla Mopedlst se 1e le lađo ofSkodova! Kaže. da bi tudi HM» morali nolflgati Izpite I* •fs.no nrcMietnlh predpleee. S'-.an 6 »DOLENJSKI LIST« Zdaj že štejemo dneve, ko bo mladi jugoslovanski rod izročil cesto bratstva in enotnosti med Ljubl-nno in Zagrebom socialistični domovini za njen praznik — 29. november. Dovršena bo veLka naloga, zaupana naši mladini od samega maršala Tita. Komu je neznan ta velikanski podvig? Kdo ni prisluškoval utripom srca tega mladinskega mravljišča? Kar sredi vode se je nastanil Glavni štab mladinskih delovnih brigad, ki vodi vse to velikansko in odgovorno delo. Na otoku sredi Krke, ki se počasi privije taim od Novega mesta in se leno vali proti Brežicam, kjer ae združi s Savo. Lepa je dolenjska Krka, najlepša pa pod vinorodno Trško goro in sivim. Starim gradom, ki se že tisoč let iznad trtja ponosno ozira nanjo. Kdo ve, kaj mu je najbolj všeč? Ali reka, ki se je razširila v ljubko jezerce? Ali kosate stoletne bukve, ki se sklanjajo do njene gladine, da se njihovi listi poigravajo z rečnimi valčki? Morda ga zabavajo čopasti ponirki, ki se nagajivo potapljajo pod skoraj zrcalno vodno površino? Morda jate divjih rac, ki se vozarijo med zelenimi otočki, raztresenimi po široki rečni strugi? Prav gotovo ne prezre visokonogih čapelj in dol-gokljunih štorkelj, ki stopicajo po vodnih plitvinah, in ne presliši neumornega čebljanja stotin pisanih krilatcev. Tod je raj naših pernatih prijateljčkov od najmanjših do največjih. Skoraj šib i jo se številni otočki pod razkuštranim gr-mičjern in razčesanimi vrbami. Kaj pa bi rekli k največjemu otoku? Večji le kot vsi ostali skupaj. Saj nosi pezo ki bi je vsi drugi ne zmogli. Mogočno zidovje se je raztegnilo po njem. Ponekod kipi kar naravnost iz Krke. Pol otoka zavzema. Ostalo je park. Na odprti strani ga varuje visoko obzidje, poraslo z brš-Linom in divjo trto, ob robo-vih grozijo mrki okrogli stolpi. Košata drevesa se stiskajo k z do vran. ki se ogledujejo v bistri reki, da je slika še mi-kavnejša. Čudovit je pogled na te razgibane stolpe in stolpiče, na visoka okna pod strmimi streham; in na stisnjeno dvorišče. Čudovit in nepozaben. Nikdar pa nj lepši kot v jesenskem razkošju narave, ki se z gradom vred zrcali v zeleni Krki, posuti z milijoni odpadlega drevesnega listja v vseh barvnih odtenkih. Pravljica! In tej pravljici je ime O točec, grad sredi Krke. Letos središče mladinskih delovnih brigad, bo že prihodnje leto iskan turistični hotel. Kdo v Jugoslaviji danes ne ve zanj? Znance in G 7 ad sredi Krke prijatelje ima po vseh delih sveta. Občudovali so ga letos ob obisku mladih graditeljev velike ceste, ki poteka v bližini. Težko je bilo tudi tem starim zidovom med zadnjo vojno. Zasedel jih je okupator in se utrdil za močnimi zidovi. Preprečiti je hotel partizanom gibanje po tej strani doline. Pa je s svojimi izdajalskimi pomagači vred delal račun brez krčmar j a. Ujel se je v past. Sramotno je končal na oddvojenem otoku. Zal se je zrušil tudi slikoviti grad v turobno razvalino. Nad sedem sto let je kljuboval času in dogodkom. Kaj Najzanimivejši lastnik sra-du je bil Ivan Lenkovič, sloviti, poveljnik vseh čet ob tedanji turški meji. Nad trideset let se je uspešno boril s Turki, ki so silili v naše dežele. Imel je več gradov, najljubši mu je bil Otočec. Tam je tudi izdihnil. Skoraj bo štiri sto let od tedaj. Pokopan je v novomeški frančiškanski cerkvi. Ima velik kamnit spomenik. Tudi slovenska književnost ni šla mimo Otočca. Pisatelj Ivam Tavčar je že v mladih letih izdal zanimivo povest »Otok in Struga«. Struga je bližnja soseda otoškega gradu nekoliko niže ob Krki. Grado- vi se vzdolž obeh bregov Krke kar vrstijo od Žužemberka do Kostanjevice, zato je pokrajina dobila ime Dolina gradov. Biser Dolme gradov je Otočec. Da bi ta /.namenita in slikovita starina ne ostala žalostna ruševina, je poskrbela ljudska oblast. Dvignila je grad sredi Krke v vsej njegovi nekdanji lepoti, mladinfcke brigade pa so ga še olepšale. Poslej bo namenjen vsem slojem prebivalstva to in onstran naše državne meje. Mladini vsega sveta bo v bližini na voljo moderen camping. Tako bo tudi grad sredi Krke s svojo rajsko okolico posredovalec bratstva med narodi. Spomenik Brigadirja, veliko umetniško delo Lojzeta Dol in ar j a, pa bo trajno pričevanje, kako je mladi rod naših narodov uresničil naroČilo maršala Tita. Viktor Pirnat Obnovljeni Otočec sredi Krke v poslednjih žarkih jesenskega sonca. Medtem ko delavnost vzdolž avto ceste pojenjuje iz dneva v dan in se je zmanjšalo tudi že število mladinskih naselij, je v Glavnem štabu v otoškem gradu tik pred otvoritvijo nove ceste še več dela. Velike priprave teko za pomembno srečanje, prijetno slovo in prisrčen, tovariški: »Nas vi- denje prihodnje leto v Srbiji in Makedoniji!« Zdravo sanjarjenje Nedelja je. Naselje ovija megla. Skupina brigadirjev se hrupno prereka, kdo bo zmagal: Zvezda ali Partizan. Vmešam se v pogovor. Po debati o tekmi smo kramljali o tem in onem. Vprašad sem jih: »Ali se boste spominjali vsega, kar ste doživeli tu?« »Ce se1 bomo spominjali? Smešno, naravnost smešno. Le kaiko moreš postaviti tako bedasto vprašanje!« je odgovoril kodrolas fant in nadaljeval : »Veš, ko se bom postaral, bom pustil brke. Moj sin bo morebiti služil Armado v Ljubljani, jaz pa se bom z avtobusom odpeljal do njega, na obisk. Avtobus se bo ustavil tule, vidiš (pokazal je z roko avto cesto). Jaz bom malce zakašljal, si zavihal brke in povedal potnikom, da sem jaz delal tole cesto. Ne bodo verjeli. Pokazal jim bom značko in tole fotografijo, kako vozim samokolnico.« «-Uh, zmeraj si kaj izmišljaš in fantaziraš!« mu pravi mladinec atletske postave. »Molči, grinta, komaj sem te pregovoril, da si prišel sem. Vprašam te: kdaj bi drugače vse to videl?« »Kaj, na primer?« »Molči, teslo. Kdaj bi ti videl Tita pa Rankovića, Kardelja in Džuando? Kdaj bi videl tako/velike prizore? In ko takole- blekneš: ,Kaj, na primer', bi te najraje mahnil. V tisti tvoji vasi bi lahko živel sto let, pa ne bi kaj takega videl.« > Se malo, pa se bosta udarila, sem si mislil. Neki njun prijatelj pa se nagne k meni in pošepne: »Takole se kar naprej prepirata, sicer pa sta najboljša prijatelja.« Kodrolasec nadaljuje: »Ko bom prišel domov na vas, bo zapadel tako debel sneg, da sploh ne moreš iz sti, ker ne bodo več hoteli poslušati njegovih .solunskih'. Usedli se borno h kosilu in sestra bo prinesla sadje. Stara mati bo revsnila: ,Kaj pa nosiš sadje? Menda ne bomo z njim kvarili kosila?' Pa bo rekla sestra: ,Molči, babica; brat pravi, da je to dobro. On se je na avto cesti zredil za dva kilograma«. Zdaj se oglasi atlet: " »Ko pridem domov, bom prosil ožeta, naj mi da denar. Kupil bom material za detektor. Stari bo mencal: ,Veš, denar potrebujemo za sodnijo, tožiti moram Radovana, ker je zaoral čez mojo mejo'... Posebna brigada za demontiranje mladinskih naselij »BRIGADIR«, delo kiparja Lojzeta Dolinarja, kip v nadnaravni velikosti, bo trajen spomenik bratstva ln enotnosti mlade generacije jugoslovanskih narodov. S spominsko ploščo vred ga bodo odkrili v soboto, 22. novembra, pri otoškem gradu Dan po velikem sdavju v Novem mestu, ko bodo zaključena dela in avto cesta slovesno izročena prometu, bodo vse brigade zadnje izmene zaputile barake, v katerih so živele dva vse je šlo mimo njega! Menjavali so se plemiški gospodarji, prizanesli mu niso kmečki uporniki, protiframcoska črna vojska je segala prav do gradu sredi Krke. V začetku preteklega stoletja se je na njem naselil Napoleonov general, poveljnik francoske vojske, ki je tedaj zasedla Dolenjsko. Vsak dan se je vozil v Novo mesto s kočijo, ki so mu jo morali kupiti Novomeščani. Le pičle tri tedne je trajalo njegovo veselje. Najdaljši kanal na svetu Marsikdo nemara misli, da je najdaljši prekop na svetu Sueški. Pa ni. Za 61 km je daljši Belomorsikobeitskj prekop (dolg 227 km). Daljši od teh dveh, ki vezeta dvoje morij, pa so »suhozemski* prekopi, ki spajajo izlive dveh alj več rek. Take prekope ima Francija, Sovjetska zveza, Nemčija, ZDA, imamo jih pa tudi mi v Vojvodini. Prekop, ki spaja Moskvo z Volgo, je dolg 61 km, naš Bački prekop, ki povezuje Donavo in Tiso je dolg 123 km in po njem lahko plovejo ladje. Največji prekop na svetal pa sedaj gradijo v Sovjetski zvezi, v Južni Turkmeniji. Prekopan bo skozi puščavo Kara Kum in bo v vsej svoji dolžini — 925 km — ploven za ladje. Prekop pa ne bo služil le ladjam, ampak bodo z njegovo pomočjo napajali tudi velikanska bombažna polja v dolini Murgab. ali tri mesece. Le ena brigada ne bo odšla, dokler likvidacijska komisija, ki odpremlja material, ne bo poslala zadnjega vagona v Srbijo in Makedonijo. Na pobudo štaba II. Štajerske in IV. Karlovške brigade j« v mladinskem naselju »Marija Bursać« v Dragi formirana posebna brigada 75 mladincev -in mladink, ki bo prevzela to važno in zelo težko nalogo. Toda nihče n.e dvomi, da ne bo tudi ta del velike letošnje akcije o pravem času zaključen. V tej brigadi so mladinci iz brigade, ki je postala pojem letošnje akcije. Karlovški mladinci so si doslej devetkrat priborili naslov udarne brigade, dvakrat so si osvojili zastavo glavnega štaba in trikrat so bili posebej pohvaljeni. Med tekmovanjem v počastitev 39-letriice SKOJ so osvojili trj spominske trakove. Uspeh Karlovške brigade ni ostal skrit: podjetje »Partizanski put« je ponudilo vsem brigadirjem te brigade, da bi prihodnje leto na odseku avto ceste Paračin—Ni« delali kot r>ol-kvalificirani delavci tega podjetja na betoniranju trase. Ivan Cehič Praktične vožnje tečajnikov so terjale sicer nekaj padcev in prask, toda pod skrbnim vodstvom inštruktorjev Ljudske tehnike je šlo. 9tevilnl tečaji so dali iz vrst brigadirjev 10.113 novih mopedistov, 4545 motociklistov, 5178 novih kolesarjev in 416 novih mladih šoferjev za avtomobile. 38 fantov je uspešno opravilo tudi traktorski izpit Z bogatim znanjem so se Vračali mladi ljudje /. letošnje delovne akcije. Avto cesta ni bila le dragocena Sn|a tovarištva, temveč tudi kovačnica novih kadrov hiše. K meni bodo prišli prijatelji, sedli bomo okrog peči, jaz pa bom odprl svoje zapornice in jim začel pripovedovati, kako je bilo tukaj. Videl sem Tita in Rankovića. kakor vidim vas, jim bom rekel. T6 bodo na steza j odprli oči in rekli: ,E, ni mogoče!' Seveda je, kaj pa mislite! In veste, koga sem še videl? Videl sem celo predsednika Indonezije, bil je črn ko oglje. Ali: igrali so tekmo, na primer v Švici. Jaz to tekmo gledam: Didi šutira, jaz mu zavpijem: Bravo, Didi! On se obrne in se mi nasmeje. Prijatelji bodo kar požirali moje besedo in ded bo zelen od Ijubosumno- Mati, ki me ima zelo rada, ga bo nadrla: .Tako. za tožbarje-nje imaš. za otro.ka pa ne!' In oče bo odnehal.« »Nikoli ne bom v vročini nosil suknenih hlač.« »E, to bom prijel tiste v zadrugi, kadar bodo storili kaj narobe! Doslej sem molčal, češ: domač človek je, spreglejmo mu.« Megla se Je razkadila, sonce je začelo greti. Atlet in kodrolasec sta odšla poslušat radijsko oddajo. Veliko sanjarita ta dva fanta, sem si mislil. Le naj. to ni slabo. Branko Nikolic Tale zgodba je preprosta. To je zgodba o Agušu izpod Rugova. Aguš ima za seboj šestnajst let, grenkih otro-. kih let, ki jih je preživel na vasi, Aguš je Sip ta r, toda zelo dobro govori -rbsko. Nikoli ni odšel dlje od svoje se->ednje vasi, v kateri je obiskoval osnovno solo. Zna pa prav lepo pripovedovati o sebi. O nazadnjaških pojmih svojih staršev. In kako težko prodira novo življenje v njegovo vas pod vrhovi planine Rugova. Aguš je bil dober učenec in sanjal je samo, da bi šel v gimnazijo. Toda oče mu nI ustregel, ni ga poslal v gimnazijo. In Aguš ie žalosten, ko se spomni. »Hudo je, kadar se otroške sanje ne izpolnijo,« pravi. Oče ni maral, da bi mu sin sel v svet. Bal se je, da se ne bo več vrnil, da bo on, oče, na Stara leta ostal sam. Atuiš je pasel ovce po pobočjih Rugova, poslušal muziko divjine in tuljenje volkov. Zraven pa sanjal o nekem svetu, ki ga ni poznal, je pa to in ono že.slišal o njem. Aguš se spominja bridkih trenutkov iz svojih otroških let. Nerad pripoveduje o njih, kadar pa začne, njegovi zgodbi ni konca ne kraja. Ko je b:l star trinajst let. je oče hotel, da se oženi. Aguš je pobegnil od doma. • Ni ga bilo dva dni. teden dni. Ves mesec je Agu s tavati po vasi in gozdu. Oče ga ni iskal, le pretil je »izrodku-. Aguš ima čudovite oči; z njimi sleda plašno kot dete, ki se je prvič napotilo v svet. Aguš ima kodraste lase, ki mu padalo čez ušesa. Im* tudi skrivnost, ki je ni zaupal nikomur, razen zdravniku naselja v Ribnici. Aguš se nikoli nI hotel pokoriti okrutnim navadam nn starim pojmovanjem očeta ln svojega okolja. V štirinajstem letu je bil izpisan iz šole. Oče je hotel, da mu sin pase ovce in da se oženi. Aguš je bil vsak dan tepen in uhajati je mar&l v sosednjo vas, kjer je bila šola. Uči-terbj ga je komaj rešil pred njegovim lastnim očetom. Ko je bil star petnajst let, ga je oče spet hudo prijel. In pripeljal mu je nevesto, dekle, katere dotlej Aguš nikoli ni videl. na.jst let. Oče bi rad oženil tudi mene. Jaz pa se ne vdam, za vse na svetu ne. Vem, kako je z mojima sestrama. Tisto noč je mat; dolgo jokala. Toda mater se pri tem nič ne vpraša. Ona sme samo jokati in — molčati.« Aguš je prišel na avtomobilsko cesto, ne da bj vprašal očeta. Iz njegovih vasi je odšel samo on. Oče je rekel, da jo to norost, oditi »tako daleč, v neko Slovenijo«. Toga Aguš ni odnehal. Za vsako ceno je človek. Tukaj so vsi ljudje dobri. Nikoli nisem videl telefona, sedaj pa delam v telefonski centrali. Tukaj se človek lahko vsega nauči, če hoče. Tu sem prvič videl radijski aparat in televizijo. Doktor mi je pripovedoval, kako se tiskajo časopisi, in vedno mi jih daje brati. Doktor je najboljši Človek, kar jili poznam. Nikoli mu ni bilo odveč, da me poučuje. Včasih mu kdo Oporeče, ker se toliko ukvarja /. nami, brigadirji. Jaz sem doktorju veliko pripo- Fant izpod Rugova na »JAVI « Aguš je spet pobegnil. In dolgo se ni vrnil. Dva dni ga nj bilo domov, mesec dni .. . Tri mesece oče popolnoma nič ni vedel o svojem petnajstletnem sinu. Aguš je ta čas živel med pastirji na pobočjih Rugova in imel pri sebi le onega prijatelja. Veiike.ua, starega prijatelja, ki je napadel že bog ve koliko volkov. Agu.š je ime! rad svojeua Romula. Tako je imenoval velikega psa, ki ga je bil oče pripeljal iz neke vasi blizu Prizrena. Potem se ie nekega dne Aguš spet vrnil domov. Oče ga je hotel »prodati«, vendar tega ni storil, ker bi se mu ljudje smejali. Aguš se spominja svojih sester, kj jih je oče prod«il ljudem, katerih prej nikoli niso videle. Pripovedoval nam je o tem, s kora i s so I/a mi. »Starejša sestra Sanija je imela šele sedemnajst let. Oče jo je dal človeku, ki ie bil star petinštirideset let. Vzel je od njena denar in nekegl večera sta obe sestri zginili. (Maj sta r,\ dva brata. Od tiste no či Ju nisem več videl. Mlajša je imela pet- hotel iti. Da bo videl svet. pa naj se zgodi karkoli. Kako je doživel avtomobilsko cesto, kaj vse je videl na akciji, o tem nam je veliko pripovedoval. »Doktor je dober človek. Doktor me je slikal. Do sedaj nisem bil nikoli slikan. it* daj pa sem se prvič videl na fotografiji. Imam velik kup svojih fotografij. Na njih Mm sam, pa I tovariši in z dekleti iz one štajerskih brigad (krasna dekleta!). Nikoli nisem tekel za doktorjem in i;a prosil: f<> (<•■:<-alira; me! Slikal me je sam od sebe kako delam z lopato, kako vozim samokolnico. In kako vozim .Javo'.« Umolknil je. kakor da se hoče nečesa domisliti, potem pa je rekel nekako otroško: »Nai vam povem, kako sem se nauči' voziti ,.Iavo">» »Seveda povej; vse bi radi slišal!.« »TU sem prvič videl molor Vem tudi kje je tovarna, ki dela motorje- .lavo'. ,To. ino,' in druge... Zdaj že /nam vo/.ih mo tor. Doktor me je naučil. On je jako dober vedo val o sebi. nekatere stvari mi sploh ne verjame. Pravi, da sem si izmislil. Toda Jaz mu govorim čisto resnico, verjemite mi! Doktor mi je rekel, naj se ne vrnem na vas k očetu Pravi, da mi l"> on našel delo v mestu Naučil se bom šoFirati.* Aguš ve, kaj ie avto. In pravi da bi zelo rad posta) šofer. Da. Agul bo šofer. Ne bo se vrnil domov, da bi na oče na silo ocenil. Ne bo več pasel ovr po pobočjih Hugova To ie oh-'jubil samemu sebi. »Samo en'>] metra /enilie ali ker )e pr-slnvil kamen mejaš. Aguš le deček In ima oči kakor neoo, kadar je zelo temno nad Rugovom, In gleda z njimi kakor otrok, ki ie prvič oriše) v svet. Agu.š nikoli ne nosi no>n t>\ pasom... Ognjen I akirevie.