'••UZE J3K T RAVNATELJ I- JU 3 L J A Ti J'TlOf?! A 7 I J HMh ptnMvi Mi mimicciii mM ;LUt izhaja vsak dar '3 DMMC L L 6.50 već. T lirokocti I gice, ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—. celo leto L 75,—, v inozemstvo mesečno 30 stot. — Oglasnina za 1 mm prostora govske in obrtne oglase L . ** oamrt-IL 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.— prvi strani L 2.— M* Trsta, v torak. 4. lnuarla 1927. EDINOST Posamezna številka 30 stot. Letnih Lil Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, ogla«!, rekla« macije in denar pa upravnUtvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankiran« pisma se ne sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne «Edinost» Poduredništvo v G o r i c i : ulica Giosue Carducci št. 7, I. n. — Telef. St. 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pcoc. Staro leto v ir.2dnarodnem ZlvUenJa Stopili smo pravkar ki nas vodi v novoJeto Vrata bodočnosti so Se \prar šaj stoji še nerazrešen pred nami: kaj nam bo prineslo leto 1927? človeku ni dano, aa pi videl v prihodnjost; in zato je že od nekdaj stara navada, da se pred vprašanjem, ki se nanaša na bodočnost, pogled obrne na bližnjo preteklost. In človek razmišlja o tem, kar je bilo, da bo lažje ugibal o tem, kar bo. Na polju mednarodne politike nam 1. 1926. ni prineslo velikih, senzacij on alnih dogodkov. Človeštvo, predvsem pa narodi Evrope, žive še zmerom pod pritiskom zla, ki ga je zapustila svetovna vojna. Bolezen, ki jo je vcepilo človeštvu zadnje, brezprimerno klanje, ni še pre-stana; boj za moralno in gospodarsko obnovo narodov ni še dobojevan. V zvezi s tem so gotovo tudi razni več ali manj razburljivi dogodki, ki so se odigrali v preteklem letu v nekaterih državah Evrope. V mislili imamo predvsem državne prevrate na Portugalskem; postanek in padec Pangalosove diktature na Grškem; na Francoskem zlom kartela, ki je igral tako veliko vlogo v frailcoski povojni politiki; državni prevrat Pilsudskega na Poljskem; najnovejši državni puč na Li-tvanskem — vse to so eksperimenti, znaki so, ki kažejo, da narodi še zmerom iščejo novih poti, ki naj bi jih privedle v boljšo bodočnost. Za gospodarsko in moralno obnovo narodov pa je največje važnosti ohranitev miru; bolni« ku je treba počitka, če hočemo, da bo popolnoma okreval. In v tem pogledu je treba priznati, da je bilo v preteklem letu marsikaj storjenega za ohranitev miru. Locarnski dogovori, ki naj tvorijo važno garancijo za mirni nadaljnji razvoj od-nošajev med evropskimi državami, so letos stopili v veljavo. V smislu teli dogovorov je Nemčija stopila V Družbo narodov in Briandu je bilo na ta način mogoče pričeti s politiko, v katero do tedaj nihče ni verjel: politiko zbližanja med Francijo in Nemčijo. Med tema dvema državama je vladala tudi po vojni tako velika napetost in mržnja, kakršne ni niti zdale-ka bilo med drugimi državami, ki so tekom svetovne vojne stale v nasprotnih taborih. In ta napetost je tvorila stalno nevarnost za ohranitev miru v Evropi. Zato smemo z vso upravičenostjo šteti med največje dogodke preteklega leta predvsem pričetek zbližanja med Francijo in Nemčijo. Priznati je treba, da je Francija pokazala, posebno v zadnjem času, mnogo zatajevanja v svoji politiki napram nemški sosedi. Mnogim pred pravica m, ki jih je imela v smislu versailleske mirovne pogodbe, se je odpovedala; in Briand je že mnogokrat naglašal, da je to storila v korist ideje miru. Taka francoska politika pa je našla svoj odmev tudi v Nemčiji, kjer je končno zmagala republikanska ideja. In zdi se, da sedaj ugaša žrjavica, ki je tlela pod pepelom versailleske mirovne pogodbe in ki je grozila, da povzroči nov požar. Anglija v preteklem letu ni igrala prevelike vloge v evropski poliiiki; vsaj navidezno ne. Preveč je imela opravka sama s seboj, z medimperijalnimi od-nošaji in z dogodki na daljnjem vzhodu. Ogromna stavka angleških rudarjev, stavka ki je trajala celih sedem mesecev in ki ji v zgodovini ni para, je v- veliki meri zaposlila angleško vlado. Velika Britanija je doma preživela preizkušnjo, ki je gotovo predstavljala resno nevarnost notranjih Lomatij, katerim bi se bil kak drugi narod težko izognil. Protiruska politika je Angliji nakopala novih skrbi, predvsem V Indiji in na Kitajskem, kjer so kantonski nacijonalisti, s pomočjo Rusov, pričeli veliki boj za emancipacijo kitajskega naroda. K u si j a, ogromna slovanska država, ni več daleč od popolne notranje konsolidacije. Zato tudi ni več daleč čas, ko bo spet pričela igrati važnejšo vlogo v Bvetovni politiki. In verjetno je, da nam bo L 1927. prineslo marsikatero presenečenje v tem pogledu, kakor so brez dvoma tvorili presenečenje tudi prvi podatki »o sedanjem ljudskem štetju na Ruskem, podatki, ki govore o 170 milijonih prebivalcev, dočim so vse dosedanje statistike računale samo s 140 milijoni Rusov. Prav nič čudnega ne bo, če se bo v mednarodnem zboru pričel kmalu jasneje razločevati tudi glas tolikih ljudi. Jugoslavija je v preteklem letu doživela sicer prilično mnogo vladnih kriz, vendar pa je treba priznati, da je na poti notranje konsolidacije mnogo napredovala. «Politika sporazuma« morda ni prinesla vseh onih uspehov, kakor jih je marsikdo pričakoval, obrodila pa je to dobro posledico, da danes v Jugoslaviji ni več nobene stranke, ki bi državo negirala ali pa zahtevala v njej radikalnih iz-prememb. *** V Italiji je fašistovski režim pričel v preteklem letu z radikalno preureditvijo države. Kakor so voditelji fašizma sami večkrat izjavili, obstoja ta preureditev predvsem v zakonu o načelniku vlade, zakonu, ki pomeni konec parlamentarizma; v zakonu o sindikalnih korpo-racijah, ki urejuje odnošaje med delodajalci in delavci, in v zakonu o poteštatih, ki odpravlja volitve. On. Mussolini je te dni sam izjavil, da bo faSizem nadaljeval započeto delo. Korporativna država, ki je bila ustanovljena 1. 1926., bo sedaj pričela praktično delovati in se bo tako izvršil «poskus velike narodne skupnosti, organizirane na podlagah, ki se razlikujejo od vseh drugih». Sejo ministrskega sveto in seja vodstva lašistovske stranke RIM, 3. Danes ob 10. se je ministrski svet sestal k seji. Predsedoval je načelnik vlade on. Mussolini, kateri je poročal o notranjem položaju, ki je zadovoljiv. Podal je nato tudi nekatera pojasnila glede zunanje politike ter je poročal o arbitražni pogodbi, sklenjeni med Italijo in Nemčijo. Ministrski svet je sprejel tudi nekatere sklepe, ki se nanašajo na občinsko upravo občin Barija, Trsta in Benetk. RIM, 3. (Izv.) V soboto popoldne, po sprejemu na dvoru, se je vršil sestanek vodstva faši-stovske stranke, na katerem so pretresali razna vprašanja o notranjem položaju. Jutri zvečer se bo vršil ponoven sestanek vodstva, na katerega dnevnem redu so razprave o položaju v onih pokrajinah, v katerih Še niso bila izvršena imenovanja pokrajinskih tajnikov, ter o predstoječem zasedanju velikega fašistovskega sveta, ki se bo, kakor znano, pričelo v četrtek zvečer ob 22. uri. Na zasedanju bodo razdeljeni med člane vel. fašistovskega sveta zlati vzorci strankinega znaka, ki je bil v soboto izročen predsedniku vlade. Mi ostanki kraljice Margbertte preneseni v novo grobnico RIM, 3. (Izv.) Danes ob 15.30 so bili prenešeni zemeljski ostanki kraljice Margherite iz začasne grobnice v Pantheonu v novo, definitivno grobnico, ki je bila med tem časom zgrajena istotam, pod grobnico njenega soproga, kralja Ilumberta. Prenosu so prisostvovali samo nekateri višji dvorni dostojanstveniki. Vlado sta zastopala pri prenosu >drž. podtajnik, on. Suardo in naučni minister Fedele, ki je sestavil uradni spis o definitivnem prenosu. Predno je bil vložen in vzidan težki nagrobni kamen iz nabre-žinskih kamenolomov, je dvorni kaplan še enkrat blagoslovil zemeljske ostanke visoke pokojnice."^ Jutri, na dan obletnice smrti kraljice Margherite, se bo vršila v Pantheonu ob 8.30 tiha žalna maša, kateri bo prisostvovala kraljevska družina. Ob 10.30 pa se bo vršila istotam slovesna maša-zadušnica, ki se je bodo udeležili člani vlade, državni dostojanstveniki, zastopniki senata in poslanske zbornice, diplomatski zbor, vodstvo faši&tovake stranke ter zastopniki armade. Pantheon je ves odet s črnimi preprogami. Prodajanj« fašistovskih znakov prepovedano RIM, 3. (Izv.) Na predlog ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve je bil predložen kralju v podpis sledeči odlok:- Prepovedano je, brez posebnega dovoljenja ministrstva za notranje zadeve, izdelovati, razdeljevati, prodajati ali ponujati na prodaj, hraniti, odpošiljati v svrho prodajanja in razdeljevanja katerekoli znake, ki nosijo emblem liktor-skega svežnja. Kdor prekrši ta odlok, bo eventuelno aretiran in kaznovan z zaporom do treh mesecev ter z globo od 1000 do 10 tisoč lir. Rimski „II Tevert" se čudi govorom papeških nuncijev v Berlinu in Parizn RIM, 3. (Izv.) Današnji «11 Tevere» prinaša pod naslovom «Novoletni govori» uvodni članek, v katerem pravi, da sta bila izmed sto in toliko novoletnih govorov najbolj pomembna govora papeških nuncijev v Berlinu in Parizu. Z začudenjem se vprašuje list: Kako neki se more Vatikan navdu&e-*vati za Družbo narodov, ki je framasonskega izvora in zasleduje framasonske cilje? Kako neki se more Vatikan navduševati za zveneče, toda puhle govore enega Brianda, katerega je povzdignil pa peški nuncij v svojem govoru nič manj kot na mesto arhangela miru, kar so dosedaj delali samo humoristični listi. Je-li mogoče, da hoče vatikanska politika postati žrtev največje sleparije, katero je ^zagrešila framasonska plutokracija na škodo narodov? Ni mogoče, ni možno staviti si sličnih vprašanj! Zato je zagonetno, kakšne namene zasleduje s to igro vatikanska politika, ali pa se nahaja vatikanska politika* pod vtisom zmote v presojanju po loža j a. Leto, ki se pričenja, zna prinesti neverjetna presenečenja, kadar apostolski nunciji izjavljajo, da bodo Kristusovi vikarji sodelovali pri miru, «...miru brezbožnikov In francoskih framasonov». «Očividno», zaključuje „II Tevere* svoj uvodni Članek, »borno prisostvovali najbolj kritičnemu spreobrnjenju, ki se bo dogodilo v tem stoletju«. Konsnm tobaka v Italiji RIM, 3. (Izv.) Konsum toba k a, ki predstavlja enega Izmed največjih državnih dohodkov, vedno bolj narašča. Dočim se je leta 1913-14 pokadilo v Italiji 186.441 kvintalov tobaka, je znašal konsum tobaka v poslovnem letu 1925-26 že 285.014 kvintalov. V prvem četrtletju poslovnega leta 1926-27 je bilo pokajenih v Italiji 95.713 kvintalov tobaka, radi česar se bo letos konsum tobaka najbrž dvignil za najmanj novih 1000 kvintalov. _ Za poštna uslužbence Izpod bivšega režima RIM, 3. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kraljevi odlok z dne 12. decembra 1926. štev. 21-96, ki deloma spreminja kraljevi odlok z dne 3. maja 1923. št. 12-36, glede pla-čevalnega postopanja napram nekdanjemu avstrijskemu poštnemu in telegrafskemu osobju, ki je bilo sprejeto v italijansko službo. _' IlelijaMi poslanik v Parizn o ednošajib med Italijo in Francijo * PARIZ, 3. Italijanski poslanik baron Avezzana je sprejel zastopnike italijanske kolonije v Parizu, ki so mu predložili novoletna voščila. Baron Avezzana je ob tej priliki imel daljši govor, v katerem je navajal delo fašizma v preteklem letu. Govoril je tudi o italijansko-francoskih odno-šajih in izjavil, da ste se sedaj, ko sta obe vladi poravnali znana nesporazumljenja, obe državi napotili proti skupnemu idealu solidarnosti in miru. PARIZ, 3. Kapetan Bogetti je francoskemu mornariškemu ministru Laygn.es uradno sporočil voščila on. Mussolinija zanj in za francosko mornarico. Francoski minister se je lepo zahvalil iza vljudnost /italijanskega ministrskega predsednika ter je kap. Bogetti j a naprosil, naj isto tako sporoči njegova vošCIla on. Mussoliniju in italijanski mornarici. UznivK si sprejel ostavk ministra Miletića in Simonovića BEOGRAD, 3. (Izv.) Senzacija današnjega dneva je dejstvo, da 4e bilo rešeno vprašanje ostavke ministra za narodno zdravstvo dr. Slavka Miletića in ministra za šume in rude Simonovića. Ta dva ministra sta v soboto podala ostavko. Ministrski predsednik Uzunović pa je danes izjavil, da je tne sprejme. Na ta način je ostavka postala brezpredmetna in oba ministra ostaneta še nadalje v kabinetu. Pašićevci v radikalskem klubu so v veliki meri še vedno nezadovoljni z ministrskim predsednikom Uzunovićem in njegovo novo vlado. Število nezado-voljnežev je vedno večje; doslej je znašala radikalska opozicija 21 poslancev, čim se je pa sedaj to število še povečalo. Zlasti obsoja politiko nove vlade Ljuba Živković, prejšnji predsednik radikalskega kluba. BEOGRAD, 3. (Izv.) Popoldne so imeli radikalski ministri konferenco, zvečer pa je bil v daljši avdijenci na dvoru ministrski predsednik Uzunović. O rešitvi ostavke ministra Simonovića in ministra dr. Miletića ni hotel podati nikakih izjav. Glede avdijence pa je dejal, da je bilo to običajno poročanje kroni. Za Uzunovićem je bil pri kralju zunanji minister dr. Nin-ko Perić. V Beogradu je nastalo poli tično zatišje, ker je večina poslancev odpotovala iz Beograda na pravoslavne božične praznike in na agitacijo za volitve v oblastne skupščine. JoSoslovenskl državni proračun 11 milijard in 690 milijonov dinarjev izdatkov BEOGRAD, 3. (Izv.) Popoldne se je vršila po daljšem odmoru seja. plenuma finančnega odbora, ki je bila zelo dobro obiskana. Započela se je načelna de bata o državnem proračunu#za poslovno leto 1927-28. Debato ja otvoril novi finančni minister dr. Marković, ki je v dveurnem govoru podal ekspoze svoje li-nančne politike. Med drugim je naglašal, da je novi proračun v polnem ravnotežju. Proračun je sicer izdelal njegov prednik dr. Ninko Perić, izjavil pa je, da ga kot takega sprejema za svojega in ga podpira. Izdatki v novem proračunu se nekoliko razlikujejo od prvotnega načrta izdatkov, ki so znašali vsoto 15 milijard 910 milijonov dinarjev po starem, po novem načrtu pa znašajo le 11 milijard 690 milijonov dinarjev; torej se je načrt proračuna glede izdatkov znižal za preko 4 milijarde dinarjev. Minister je v svojem ekspozeju naglasil načelo čim večjega š teden j a v državni upravi. V to svrho je bil reorganiziran državni aparat in izvršena revizija državnih funkcij. Državna uprava se mora predvsem osvoboditi onih bremen, ki že pripadajo posameznim samoupravam. Vlada je že pripravila v tem smislu zakon o osrednji upravi. Zlasti pa se morajo revidirati in zmanjšati dosedanji izdatki za pokojnine državnih nameščencev, ki so dosegle nenavadno visoke številke. Pokojnine je treba z zakonom temeljito revidirati, predvsem število upokojencev, leta službe in njih sposobnost za nadaljnje delo. Revidirati je treba tudi lestvico pokojnin. Nadalje je zagovarjal finančni minister načelo, da je treba čimprej sprejeti zakon o izenačenju davkov, ker bo to ugodno vplivalo na državni proračun in na gospodarsko krizo, ki je zelo visoka, ter na nekatere davčne oblike, ki se bodo z izenačenjem davkov omilile. Z boljšim funkcijoniranjem finančne uprave se bodo državni dohodki v popolnejši meri iztekali v blagajno. Državna podjetja in industrija se morajo bolj racijonalno izkoriščati. Minister je dejal, da posveča vso pozornost ureditvi plačevanja inozemskih dolgov. Ako se to posreči, se bodo s tem oja-čili zunanji krediti. Na vsak način je treba delati na to, da se višina dinarja obdrži. Brlandov optimizem Francoski zunanji min. zadovoljen s preteklim letom - Njegovo mnenje o itaiijansko-nemški pogodbi PARIZ, 3. Novinarju Sauer-\veinu, ki mu je v imenu «Ma-tina izrazil novoletna voščila, je Briand dejal: «Tudi če bodo rekli o meni, da sem nepoboljšljiv, reči moram, da je bilo preteklo leto prav dobro. Ko sem napravit račune, ne morem si kaj, da ne bi pohvalil leta, v katerem so locamski dogovori stopili v veljavo. Nemčija je sedaj članica Družbe narodov ter se je svečano obvezala, da bo spoštovala svoje zapadne meje. Sistem arbitražnih in spravnih pogodb je nadomestil staro metodo zvez, ki so bile naperjene ena proti drugi, in ki so morale nei h >žno privesti do vojn. To i ■ n glavnih razlogov, radi ■ sem poln dobrih nad za t • n >st». O italijansko-neinski pogodbi je Briand izjavil, da ne more vzbujati nikakih sumničenj, Kajti popolnoma je podobna ostalim pogodbam, ki jih je Nemčija sklenila z državami, ki so podpisale locamsko pogodbo. Briand je tudi izjavil, da je bil zmerom prijatelj Italije in da je bil vedno prepričan, da se bodo oblaki, ki so se pojavljali na obzorju, razblinili v nič. Briand prav nič ne dvomi, da se bosta Italija in Francija v kratkem popolnoma sporazumeli. c;]pd» dogodkov na Kitajskem je francoski zunan" vmn t .1, da Francija noče ovirati boja za emancii/ . .i bo tajskemu narodu prinesel ne odvisnost. V notranje zadeve Kitajske se ne bo vmešavala. Skrbela bo samo za varstvo svojih tozadevnih interesov. «Karkoli se stori z namenom, da bi se vznemirilo naše javno mnenje, je zaključil Briand svojo izjavo, francoski narod si odločno želi mir. S tem seveda ni rečeno, da bo ta mir tudi slepo iskal in da se bo zato odpovedal skrbem, ki jih nobed< n narod ne sme zanemarjati. Jaz se bom z vsemi svojimi močmi potegoval za politiko miru, dokler bom odgovoren za odnoša-je Francije napram drugim državam«. _ Diflnutski zbor pri iTnMrp Predsednik nemške republike za sodelovanje med narodi BERLIN, 2. Kakor vsako leto, tako je tudi letos na novega leta dan predsednik nemške republike sprejel diplomatski zbor. Dekan diplomatskega zbora, papežev nuncij mons. Pacelli, je predsedniku Hindenburgu izročil novoletna voščila ter je v svojem govoru naglašal, da je pravkar preteklo leto, ki ga karakterizira vstop Nemčije v Družbo narodov, mnogo doprineslo za utrditev ideje miru in mednarodnega sodelovanja. Predsednik Hindenburg je odgovoril dekanu diplomatskega zbora in dejal, da je Nemčija z novimi pogodbami, ki jih je sklenila, dokazala, da hoče sodelovati z ostalimi narodi. Vsak narod ima predvsem pravico in dolžnost ohraniti svojo neodvisnost, svojo svobodo, in svoj posebni značaj, vendar pa to ne sme ovirati prizadevanj vsakega naroda, da skrbi tudi za skupne koristi človeštva, seveda, nja. podlagi pravičnosti in enakosti pravic vseh narodov. V tem smislu bo Nemčija z vsemi svojimi močmi delala za sporazum med narodi. Pozneje je Hindenburg sprejel kancelari a Marxa, člane vlade in državne podtajnike. V svojem odgovoru na voščila vlade je nemški predsednik med drugim naglašal, da je treba čimprej doseči izpraznitev zasedenega ozemlja, tako da A> nemški narod lahko svobodno razvil svoje sile v miroljubnem delu po vsem nemškem ozemlju. Podpisujte za liktorsko posojilo! Pot/es 9 Kaliforniji NEW YORK, 2. Iz Calixica V Kaliforniji je prišlo včeraj naslednje poročilo: Vlada Nižje Kalifornije je proglasila obsedno stanje v Mexicali, glavnem mestu države, ki ga je včerajšnji potres hudo poškodoval. Po potresu so na raznih delih mesta izbruhnili požari, ki jih ni bilo mogoče pogasiti, ker so radi potresnih sunkov popokale cevi vodne napeljave. NEW YORK, 3. Iz Mehike prihajajo nova poročila o hudem potresu v Kaliforniji. Prvi potresni sunki, so pričeli v soboto ob 0.15 in so se ponavljali, do 10. ure zjutraj. Vseh potresnih sunkov je bilo nekaj več (kot petdeset. Največ škode je potres povzročil v mestih Calexico in Me-xicali, kjer je bilo poškodovanih in deloma, porušenih več hiš. V Mexicali je po potresu izbruhnil še požar, ki je zajel več poslopij. Škodo računajo n i več kot 3 milijone dolarjev (šestdeset milijonov lir). Samomor japonskega Šarena radi smrti mik ada Yoši-Hita TOKIO, 3. (Izv.) Svečan pogreb umrlega japonskega cesarja je bil uradno določen na 7. in 8. februarja. Predvčerajšnjim 5e bil izvršen radi cesarjeve smrti nov «karakiri». V njegovi krasni palači je bilo najdeno pred cesarjevo podobo mrtvo truplo barona Musarako-Ikado, ki je zapustil pismo, v katerem pravi, da je izvršil «karakiri», ker ni mogel preživeti smrti svojega cesarja. Amnestija na Japonskem PARIZ, 3. Iz Tokija poročajo, da bo japonska vlada v kratkem podelila amnestijo 50.000 jetnikom. Japonska gledališča, ki so bila radi smrti mikada Yoši-IIita več dni zaprta, so pričela sedaj spet delovati. 2rftve alkohola v domovini prohibicije BOSTON, 3. (Izv.) Samo tekom včerajšnjega dneva je bilo prepeljanih v bolnice kar 70 oseb, ki so zbolele vsled prevelikega zavžitja alkohola v noči od starega na novo loto. Nekaterih izmed njih najbrž ne bo mogoče rediti, ker so zavžili zastrupljeno alkoholno pijačo. Po tračunih nekaterih listov znaša v letu 1926. v 12 največjih mestih Združenih držav število žrtev alkohola od 11 do 15 tisoč. Po računih nekega lista, ki je morda še najbolj natančen, je zahteval alkohol v letu 19;&. 17.024 človeških žrtev. Novi načrti gen. Nobile BUENOS AIRES, 3. (Izv.) Sloveči zrakoplovec general Nobile, ki se je udeležil Amundse-nove ekspedicije na severni tečaj, namerava v bližnji bodočnosti poskusiti preleteti progo Rim-Buenos Aires z zrakoplovom, ki bo lahko dosegel največjo hitrost 175 km na uro. Drobne vesti Francoska ekspedicija v severne kraje. Pod poveljstvom poročnika I)ar-cisa se je pred kratkim odpravila francoska ekspedicija na potovanje. V Spitzbergih namerava prezimiti in potem črez tečaj prodreti do Barro\vega rta v Alaski. Ekspedicija šteje štirinajst oseb in vozi s seboj «5 avtomobilov po 50 konjskih sil vsak, ki so pa tak.o zgrajeni, da se lahko gibljejo po zemlji, ledu in snegu, in ki se tudi usposobijo za potovanje tsi morju, ako se opremijo s takozva-nimi «plavači». Tudi nekaj malih letal je vzela družba s seboj, s katerimi bodo preiskovali svet oziroma kraje kakih 200 kilometrov okrog glavnega stana. Ekspedicija razpolaga tudi z radio postajo, s katero bo moiroče govoriti 1"»00 km na daljavo; hranil ima za tri leta, bencina za motorje .pa 15.000 litrov. Gospodarski povzdig Turčije. Turška narodna zbornih je volila 20 milijonoV funtov zo železniško zvezo med glavnim mestom države Angoro in čraonu-.-sko luko Samsuraom !'i n •'■»! skim premoškim sr» • ..i He-raklejo. S temi sredstvi se zgradite tudi luki ob(.]> teh nit -t. Dela so se izročila Indijskim in švedskim strokovnjakom. TL •EDINOST* V Trstu, dno 4. jarnoarfa 1927. DNEVNE VESTI IM »km o lrtMlnl Podajamo danes, kakor smo obljubili čitateljem v nedeljski številki, vsebino kr. odloka zakona od 16. decembra 1926, St. 2451, ki je bil objavljen v «Gazzetta Ufficia-le» od 29. decembra 1926. ter je sto- £11 isti dan v veljavo. Vsebuje do->čbe o disciplinaciji trgovine. Uvaja namreč tudi za trgovine posebno dovoljenj« (licenco), ki do •edaj v Italiji ni bila predpisana, temveč je zadostovala enostavna prijava nove trgovine. Novi zakon predpisuje torej predvsem posebna dovoljenja za one trgovine, ki so last posameznikov, kolikor tudi za one, ki so ] last trgovskih družb in drugih naprav. Toliko za trgovine, ki že poslujejo, kolikor za one, ki bi se imele odpreti, bo Jo morali prizadeti napraviti posebno prošnjo za trgovinsko dovoljenje. Dovoljenje dajejo občinske uprave (Cl. 1.) Prošnja za trgovinsko dovoljenje se mora napraviti na kolkovnem papirju. Prosilci morajo priložiti prošnji pobotnico, da so položili pri občinski zakladnici ali pri kakem poštnem uradu posebno kavcijo. Način polaganja te kavcije določi finančno ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za narodno gospodarstvo. Začetna kavcija bo znašala 500 lir pri onih, ki še le nameravajo otvoriti trgovino, in od 500 do največ 5000 lir, v razmerju z davkom na premično premoženje, pri vseh onih, ki trgovino že izvršujejo. V slučaju, da se davek na premično premoženje zviša, bodo morali imetniki dovoljenja dopolniti v istem razmerju svojo kavcijo. Kavcija se lahko plača v gotovini ali v vrednonicah liktor-skega posojila, ki se bodo računale po normalni vrednosti in od katerih bo dobival položnik obresti. (Čl. 2). Pri vsaki občini se ustanovi posebna komisija, ki ho sestavljena iz poteštata ali njegovega zastopnika, iz dveh -zastopnikov trgovskega stanu, ki ju imenujejo sindikalne organizacije; ter iz dveh zastopnikov delavskih sindikatov ali sindikatov intelektualcev. Ta komisija bo odločala, ali prevladuje v podjetjih trgovinski značaj nad proizvajalnim, bo izrekala mnenje, ali se ima dovoljenje prosilcu dati ali ne, in bo na/izorovala zneske kavcij. Dovoljenje se odreče, če komisija: 1) ne najde, da so izpolnjene zahteve, ki jih predpisuje čl. 53. zakona o javni varnosti (Določbe tega člena se nanašajo samo na trgovino z razstrelilnimi s/ovmi).^ 2) če je komisija mne/ja, da že obstoječe trgovine zadostujejo za potrebe občine. Pri tem mora komisija upoštevati- stavbinstvo, gostoto prebivalstva in kraj, kjer se vršijo tamkajšnji trgi. Ce se dovoljenje odreče, se to sporoči prizadetemu po občinskem slugi. Proti temu ukrepu ima prizadeti pravico se pritožiti na pokrajinski upravni odbor (Giunta provinriale amministrativa.) Proti odločitvi pokrajinskega upravnega odbora ni več dovoljen nikak priziv (Cl. 3). Občinam je dana oblast, da v sporazumu s pokrajinskim gospodarskim svetom in s sindikalnimi organizacijami trgovcev, določijo cpne najpoglavitnejšmi živilom pri tuipdaji na drobno. Prodajalci morajo imeti izložene ob vhodu ali v oknih posebne napise s cenami posameznih vrst blaga na drobno, in eicer na način, da lahko te napise vsakdo vidi in bere. (Č4. 4). Trgovinsko dovoljenje se odvzame in kavcija se prisvoji v sledečih slučajih: a) če trgovec na zvijačen načm skriva blago in ga odteguje s trga ali ga uničuje; b) če prodaja trgovec blago po višjih cenah, nego je ozna-čeno na napisih: c) če je bil trgovec vdrugič kaznovan, naj je izvršil prestopke v katerikoli dobi. radi zločinov, o katerih govori kazenski zakonik v V. poglavju, VI. oddelek, II. knjiga, in radi sleparij in ponaredb, o katerih je beseda v posebnih zakonili ali v zakonu o živilski poluiji (Zločini, ki jih omenja kazenski zakonik v označenih delih, so sleparije v trgovini in obrti in pri dražbah ter razni drugi zločini, ki imajo kako zvezo s temi stvarmi). (Cl. 5). Družbam in osebam, ki so 29. decembra že izvrševale trgovine kakršnekoli vrste, podeljuje zakon, o katerem govorimo trgovinsko dovoljenje proti temu, da vložijo prošnjo za novo dovoljenje, kakor smo gori opisali. To začasno dovoljenje velja do končne rešitve prošnje prizadetih. (Cl. 6.). - _ _ člen 7 — zadnji — določa, da stopa ta zakon takoj v veljavo, t. j. z 29. decembra 1926-, kakor smo že v začetku povedali. Šolske izkaznice za učenca ljudskih Sol Finančna, intendanca naznanja: «S kr odlokom-zakonom od 20. avgusta 1926, št. 1615, ki je bil objavljen 24. septembra 1926. št. *e bila ustanovlje- na za učence Njavnih ljudskih Sol šolska izkaziPca» se ima prodajati po 5 li^ komad. Prodaja iVkgfznic je poverjena izključno p podajal nicam mo- nopolnega blaga, knjigarjem, ki jim je poverjena prodaja uradnih državnih publikacij, in šolskim patronatom, kateri so že vsi preskrbljeni ali se v najkrajšem času; ^.preskrbijo z izkaznicami, tako da jih prizadeti lahko takoj kupijo». Kolkovanje enomesečnih menic Tukajšnja finančna intendanca sporoča: «S kr. odlokom-zakonom od 14. novembra 1926, št. 1944, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1927., je bilo uvedeno — poleg kolkov, ki so označeni v čl. 31. tarife A, priložene k zakonu o kolkih od 30. decembra 1923, št. 3268, — novo merilo za odmerjanje kolkov za menice, ki niso izdane na več nego en mesec časa. Nove določbe o enomesečnih menicah se nanašajo izključno na lastne vzorce trgovcev, ki so jih dali sami tiskati ali litografira-ti, ki so plačljivi v kraljevini in katerih rok ni daljši nego en mesec. Izključeni so torej navadni vzorci iz tiligraniranega ja, ki jih daje uprava. Posebna določba pa se nanaša na že kolkovane vzorce, katerih raba je dovoljena tudi po 45 dneh po kolkovanju, toda izključno v mejah stopnjevane pristojbine za menice z rokom nad en mesec. Zopet druga določba se nanaša na menice, izdane na takih vzorcih po 45 dneh od kolkova-nja in z rokom, ki ne presega enega meseca. Take menice se imajo smatrati, kot da bi ne bile nikdar predložene v kolkovanje z vsemi tozadevnimi postavnimi posledicami, imajo se torej smatrati, da so v navzkrižju s postavo o kolkih ter brez meničnega učinka v smislu čl. 48. istega zakona». ZnofflHp, ki se vzamejo Iz prometa Poštno ravnateljstvo opozarja vnovič, da so z 31. decembra bile vzete iz prometa poštne znamke po 20 st. (zelene), po 60 (rdeče) in po 1 liro (temnozelene), po 2 liri (zelene in rumenkaste) ter po 2 liri (eskpresne za inozemstvo). Z istim' dnem so bile vzete iz prometa spominske znamke za proslave svetega leta. Te poslednje znamke se ne bodo mogle menjati, vse ostale pa prizadeti lahko menjajo pri poštah do 31. decembra 1927. Spominske znamke izdane povodom VII. stoletnice sv. Frančiška, ostanejo v prometu do 4. oktobra 1927. romak je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa kmalu po prihodu Izdihnil. Tolovajski On Ivah mladih lopovov. 21-letna služkinja Ana Gasperi-ni, stanujoča v ulici G. Vidali St. 4, je sinoči doživela grdo prigodo. Ko je okoli 20. ure šla v družbi 17-letne prijateljice Pavle Simono-vich, stanujoče v ulici Settefonta-ne št. 18, po trgu Perugino, sta nenadoma planila proti nji dva mladeniča m ji skušala iztrgati iz rok ročno torbico. Gasperinijeva, čeprav iznenađena, se je postavila po robu napadalcema, ki sta jo končno po srditem ruvanju vrgla na tla ji iztrgala torbico tor oe nato spustila ▼ divji beg. Toda vpitje dveh ienaJc je medtem vzbudilo pozornost dveh vojakov, ki sta urno prihitela na lice mesta-in po kratkem zasledovanju dohitela enega napadalca, dočim se je drugemu posrečilo zbežati. Lopov se je sprva skušal postaviti po robu vojakoma, ki sta ga pa kmalu ukrotila in odvedla na orožniško postajo v ulici Pa-squale Revoltella. Medtem so mimoidoči priskočili na pomoč Ga-sperrnijevi, ki je v borbi z lopovoma zadobila precej hudo rano na glavi. Neki orožnik jo je spremil v mestno bolnišnico, Mjer ji je zdravnik obvezal in izlečil rano, ozdravljivo v 15 dneh. TELESNA VZGOJA Iz tržaškega življenja Žalosten konec težake. Radi usodne neprevidnosti je preteklo soboto na tragičen način izgubil življenje 4(5-letni težak Anton Repič, stanujoč v ulici Guar-dia št. 7. Okoli 23. ure se je Repič vrnil domov in se začel pripravljati, da se spravi k počitku; prižgal je svečo na nočni omarici, se sle-kel ter nato legel v posteljo. Ker je bil precej vinjen, je mož pozabil ugasniti svečo na omarici, na katero je bil položil svojo obleko. Na nesrečo so domači v drugi sobi tedaj že spali, zato ni nihče zapazil nevarnosti, ki je pretila Repiču. Čez par ur je namreč sveča dogorela in njen plamenček se je približal obleki, ki je začela goreti; kmalu se je ogenj oprijel tudi omarice. Pri tein se je razvil gost dim, ki je sčasoma napolnil sobo in zadušil spečega Repiča. Naslednje jutro je Repičeva hčerka, ki je vstala okoli 10. ure, zapazila, da se kadi skozi špranje pri vratih očetove sobe; ko je presenečena odprla vrata, se je ponudil njenim očem žalosten prizor: soba je bfla še napolnjena z gostim dimom, na postelji je pa ležal oče nezavesten. Ogenj je radi pomanjkanja zraka že ugasnil toda kljub temu je deklica takoj uvidela, kaj se je zgodilo. Na njene obupne klice na pomoč so prihiteli ljudje, ki so skušali spraviti nesrečnega Repiča k zavesti. Medtem je nekdo pohitel telefonirat za pomoč rešilni postaji. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je dognal, da se Repič že bori s smrtjo; vsi poizkusi, da bi ga obudil k življenju, so bili brezuspešni. Nesrečni mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico. kjer je včeraj zjutraj kljub prizadevanju zdravnikov izdihnil. Smrten padec starca. V nedeljo zvečer se je dogodila pri Miramaru huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Okoli 20. ure sta šla ondot 73-letni Alojzij Negri in njegov 46-letni sin Alojzij, stanujoča v ulici S. Marco št. 18; vračala sta se iz Gabrovice, kjer sta bila na obisku pri nekem znancu. Ko sta dospela v bližipo gradu, je starec, ki je šel za sinom, v temi zašel nekoliko vstran ter padel s ceste čez nasip, visok kakih 7 metrov; obležal je nezavesten. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da si je starec pri padcu zlomil hrbtenico in 6i prebil lobanjo. Si- Telesni tzgtja o novem letu' Mnogo je bilo dela, truda in požrtvovalnosti na polju našega sporta. Treba je bilo šele orati trdo ledino — sejati seme, da vzklije šele prvi plod športnega udejstvovanja. Da je bilo to delo trdo, nam dokazuje že sam začetek. Ustanovljena,društva so polagoma hirala, nobenega navdušenja in moralne podpore od strani naše javnosti. Majhna je bila kopica športnikov — a tem večja je bila volja teh, da so kljubovali še z večjo vztrajnostjo že zapisani smrti svojega dela. Društvo je vzklilo — pognalo celo vejico življenja — a usahnilo je zopet. A volja športnih pijonirjev ni usahnila. Naši športni krti so rili dalje v zemljo, iščoč skrivnostne rane svojega hotenja. In šli so. Zavel je nov veter, poln navdušenja — okrepljena volja je postavila novo trdno podlago svojemu pozneje uspešnemu delu. Zrasla so nova športna društva, klubi in odseki. Novo življenje je zavelo po zaspanem telesu naše kršne grude. Tudi telo je hotelo življenja — giba — napele so se mišice — pokali so krči. In tudi ženski spol ni hotel zaostajati za prerojenimi mladeniči. Ustanovile so svoje hazenaške družine, stopnjujoč 5 tem našo telesno vzgojo. Potekli sta dve leti in tretje je pred nami. Naši atleti in atletinje so ravno v najtrših borbah, kar jih pozna naša športna disciplina; — prvenstvo. Tu se merijo moči vseh naših športnikov, vseh barv. In koliko je teh barv? Mnogo jih je. Vse silijo v ospredje, volja nad požrtvovalnostjo; tehnika nad voljo in obratno. Veselje obdaja vse športnike. Pijonirji so lahko ponosni. Ni več brcanja — sistematična tehnika je odvrgla mnoge pomisleke in taktika zapolnjuje še ostale vrzeli, ki so lastne posameznim četam. S. D. Adria — Trst — modro-bele majice. Poseduje lepo tehniko, prepreženo z gibčno in umno taJctiko, odtod tudi «gib-čni žrebci». Trdna obramba, odlikuje se posebno srednja linija. Ima tudi drugo četo in poleg tega lepo hazenaško družino. Goji i • i 1, __^ Anlr A. nil iT lahko nevaren tekmec tudi velikanom. S. K. Comcordia — škadesj. Črno-bele majice. Je to najmlajša četa naše športne družine. S svojim nastopom je presenetila vse športnike. Priznali so ji častni naslov neoficijelnega prvaka druge divizije. S. U. ji je brez drugega priznalo prvod i vizij sko moštvo in jo postavilo v isto tekmovanje. Ima lepo nizko igro, po potrebi-visoko z glavami, vezano z lepo tehniko. Vztrajna do konca, odtod «ži-lava četa». Ima trdno in lepo obrambo. Odlikuje se posebno srednja vrsta, ki vsiljuje tudi močnejšim četam svoj živi tempo. Napad je hiter in odločen, ripravlja tudi drugo četo. Imamo še celo vrsto atletov in atletinj, ki se udejstvujejo v drugodivizijskih četah. Tu pridejo v prvi vrsti v poštev: M. D. Rocol, S. K. Jadran Herpelje -iozina in Primorje Prošek. Izven tržaškega okrožja zavzemata zavidljivo mesto goriška Sparta in opatijski 01ymp. Obe četi spadata v vrste naših velikanov. Nato jima sledijo Nanos, Skas in mnogo drugih. U-pati je, da se v naslednjem letu število naših atletov in atletinj podvoji. Mnogo pomislekov je odpadlo in še ostali bodo izginili, ko bo naša širša javnost spoznala vrednost telesne vzgoje — na odprtem čistem zraku zelenih livad. Zdravje je v tem, ne pa v zakajenih prostorih gostilniških lokalov, kjer se zapravlja v pi jančevanju trdo prisluženi denar in poleg tega tudi ljubo z*ira.vje. Prerojeni bomo Šele takrat, ko bo naša širša javnost spoznala svojo zmoto. In drugo-rodci nas bodo začeli spoznavati in ceniti šele takrat, ko nas ne bodo več sreča vali v zakajenih prostorih s hripavimi glasovi pri prtih Črnih od razlitega vina, nego v plemenitih borbah naših atletov in atletinj z njihovimi dresi. In šele takrat bo za nas pravo novo leto. — E. Ž. Novo leto našega sporta tudi lahko in težko atletiko. S. D. Obzor S. M. M. Železna četa modro-črnih majic Znana je po svoji železni obrambi. Vodi visoko in globoko igro, naslanjajoč se na brzi krili. Napad se uveljavlja šele pred vrati z nizko in skupno igro. Ima lepo srednjo linijo, ki se najraje podaja v napad. Poleg prve ima tudi drugo četo. M. D. Presveta — Trst. Ima belo-modre majice, je najlažja in najbolj disciplinirana četa v krogu S. U. Poznana je po svoji najlepši tehniki. Obramba- sigurna in odločna. Zadnji čas je zavladala v tej četi nekaka «tehnična kriza», upamo pa z gotovostjo, da v najkrajšem času postavi staro in jedrnato formacijo. Poleg prve ima tudi drugo četo in krasno hazenaško družino. Goji tudi lahko atletiko. M. HL Sparta — Skedenj. Rde- čo-čme majice. To četo je lansko leto povsod spremljala smola. Letos se je ta četa nekoliko zdramila in koraka v lepi formi Večkrat tudi preseneti. Poleg prve ima drugo rezervno četo in lepo hazenaško družino ter goji tudi lahko atletiko. D. K. N. Tommaseo — Trst. Rumeno-rdeče majice. Četa sestoji iz samih dijakov, znana pod imenom dijaška četa. Nima še trdne tehnike — igra bolj taktično in bazira svojo igro preveč na najboljše svoje elemente. Tudi dijaška Četa se izpopol-nuje. K. D. Zora — Rojan. Črno-rdeče majice, je lahka Četa, ima lepo in lahko igTo vezano večkrat s tehničnimi potezami, ki niso stalne, polaga svoj konCni uspeh v taktično igro posameznih igralcev. Četa ho sčasoma postala s sistematično vežbo Kolesarstvo. Kolesa počivajo — le -enkrat ao bila zasedena v spodbujevalni dirki S. U. Zaznamujemo to apatijo tudi drugod, vendar mislimo, da je pri nas dosegla višek. In vem, da imamo precej dobrega materijala. Bo li letos boljše? Hazeaa. Per as pera ad astra! Z izredno težavo se rinejo mlajše čete naprej. Velike hazenađke družine so dosegle svoj tu mogoči višek. Nimajo več vrednih nasprotnikov in vedno enak boj utruja. Prvenstvo je šlo precej apatično mimo nas, videli smo, da manjka nekaj... Tudi v tej panogi pričakujemo nekaj, kar bi nazvali zboljšanje, a ne vemo na kakšen način in v katere smer. Tekme za ploščo ne vzbujajo potrebnega zanimanja. Forfaiti niso v čast društvom ! Plavanje. Plavalni meeting v Grijanu je otvoril in zaključil plavalno sezono leta 192fi. Mislimo, da ga ni sporta ,ki bi dovoljeval toliko prireditev kot ravno plavanje, zato smatramo, da ni tu nedelavnost na tem polju nikakor upravičena. Tudi tu smo zaznali, da imamo dobre plavače. ki bi delali čast društvenim barvam. Teh par besed v začetku 1. 19'J?. Naj bi sedaj priporočal kak program? Ne — sem sovražnik programov, iz katerih treba padati vsak trenotek. Izrazil sem upanje, da bo leto 1927. boljše, in s tem upanjem, vem, stopajo v novo leto vsi naši dobri športniki. PreATSea pa z iobro voljo-To bodi društvom voščilo, naj-iskrenejše in najprisrčnejše, toda tudi najresnejše! S. R. Skoro da nemogoče je tudi samo omeniti glavnejše športne dogodke leta 1926, v katerem so bržkone naše športne skupine dosegle višek svojega delovanja. Ni s tem rečeno* da so dosegle tehnični višek, kajti vemo, da je letos več skupin, ki so neprimerno boljše kot lani. Na vsak način stopamo v leto 1927. z veliko zmanjšano nestrpnostjo in precej zmanjšanim mrzličnim pripravljanjem Lansko leto je bilo leto tehničnih fraz, letos postaja vse bolj uradno, resnejše. Toda ni bil moj namen tarnanje. Samo suha bilanca lanskega leta. Evo je v par vrsticah: Nogomet. Napredek v tem je velik. Sami ne moremo vedeti, kako daleč smo prišli. Zamogli bi o tem točno govoriti, ako bi ne bilo tiste znane prepovedi s strani italijanske federacije, ki nam je s tem odvzela najnatančnejše merilo napredka. Naš nogometni ansambl dovoljuje letos postaviti na igrišče domala za Trst nepremagljivo nogometno reprezentanco. Dozdevno so naše skupine vedno na isti višini, ker so merila vedno ista, toda jasno je, da se napreduje vsestransko. V preteklem letu smo imeli zaznamovati lepo zmago «rProsvete» nad «Ponzianini Erranti», ki so bili v tisti dobi ena najmočnejših prostih skupin. «Pro-sveta» pa je dvakrat zaporedoma podlegla «Adriji». «Obzor» na isti višini z «Adrijo». Druge skupine sledijo tem trem velikanom z veliko brzino. In koliko jih je! «Con-cordia», «Sparta», «Zora», »Tommaseo« itd. ter manjše čete. Kako impozantno Silvestrovo skupino bi tvorili pestrobojno opravljeni atleti v pozdrav novemu letu! I^hfca atletika. Vse delo neuradno, razen ponesrečenega cross oountrya. Posebno delavna •Zarja« v Bazovici in «Prosek». V tej panogi se ni doseglo bogvekaj — briljirali so le posamezniki. Kdo se ne spominja v metih Srebotnjaka, Gruntarja? 2alibo2e smo v tej panogi precej pasivni. Krivda leži v tem, da se v vsakem društvu žarnima j o z* to panogo le posamezniki. Zaupajmo v leto 1927. ŠPORTNI DOGODKI PRETEKLE NEDELJE. Adria deli dragocene točke z Obzorom. — Cmacerdia prisili Sparto, da klene. ADRIA-OBZOR 1-1 (0-1) Za naše razmere velikansko število občinstva je v nedeljo priso-stovalo ljuti, skrajno napeti tekmi med modrimi in Čmomodrimi. Adria je ta dan uničila vsa prerokovanja, ki so že v naprej pripisovala Obzoru zmago in sicer v precejšnjem scooru. Govorilo se je celo o 8-0! Obzor je nastopil popoln Adria ni še nikdar imela take formacije na igrišču. V njeni četi sta bila ta dan oba. Kocjančiča, desno kriisko mesto je zastopal Blazina, več del naenkrat je opravljal Počkaj. Vse to so dobri elementi, toda vezi med njimi ni moglo biti. In res smo pogrešali pri Adriji lepe linijske igre, tako halfske, kot napadalske. Četa «Obzora» postaja vedno težja. Ima pa krasno plasiranje posameznikov, napada in brani v jasno izraženih vrstah, je na vseh mestih zelo hitra in — močna. Adria ima krasnega vratarčka. Strokovnjaki so mnenja, da bi bilo treba iskati enakega z lučjo po celem Trstu. Ubranil je sicer le dva nevarna strela, toda od teh eden je bil ubranjem na tak način, da je gledalcem, kar zagomazelo po hrbtu. Strel je bil namreč oddan z vso silo v trenotku, ko se je Rupena vrgel na žogo, neposredno pod čevelj strelca. V redu drug mu je Šteblaj, ki je ugajal s svojo mir-nestjo in taktiko. Halfi so bili pri Adriji bolj branitelji. Saksida je trepetal za svojo četo in branil, četudi napadalec, na vso moč. Imeniten v napadu Golobič. Tudi Obzor ima vrednega vratarja, ki pa je nekoliko nesiguren. Toda bramba je naravnost jeklena. Škilan — ponosni vis-a-vis š teb laj a — je odigral lepo tekmo. Med halfi je ugajal Skok, ki pa igra nekoliko pretrdo. V napadu je prednjačil Zadnik, ki je edini streljal v vrata. Lepo tekmo je odigral Drugovič. Tudi Počkaj je ugajal. Tekmo je nemogoče opisati, ker bi moral opisovanje prekiniti vsak trenotek, da opišem kakšen incident, katerih je bilo vse polno. Rekel sem že, da je borba bila ljuta, igra skozinskozi težka. V prvem polčasu je neoporečno vladal Obzor. Napadla je sicer tudi Adria večkrat, toda gospodaril je Obzor. V prvem polčasu je tudi padel gDal za Obzor iz lope fuge Drugoviča, ki je crossrral Zadniku Ta je streljal neubranljiv goal. V drugem polčasu se je slika o-brnila. Aclria sicer ni dosegla višine Obzora v prvem polčasu, vendar pa je napad Adrije v precejšnji pretežnosti ogrožal vrata Obzora. Okrog desete minute je šel krasen strel Golobiča v levi kot vrat, en igralec Obzora ga je mislil obrniti, a ga je obrnil v — vra- sto; halfi in branilca ne bafl popol* i ni, vratar po po len v vseh eftuaci*-jah. J Rdečedrni pričnejo Igrati z de« j setimi možmi in morajo u trpe ti1 premoč Concordije, ki ne zna izrabiti par lepih prilik, dvakrat izvrši napad Sparte dve lepP knk ^nJSn t rWr*n in to takoj, ker sicer bo lukenj v r<.šett! vedno in vedno več in bo brila skozi nje hrrda burja. Treba nam je le malo resne volje m hi-strosti, pa bo mogoče tudi pri nas nedeljske sestanke. G. De Nicolo nam je poslal sledečo poslanico: Nepozabni Bovčanif •Nikjer na vsem svetu tako mirno kot ta med gorami. Skoraj dve leti sem preživel tu v tej zgodovinski bovški dolini. — dve leti sein občudoval te svete kraje. In sedaj, znanci dragi, predno se vrnem pod domačo streho na jugu, ginjen obračam svoj pogled na Vas, morda zadnjikrat, zahvaljujoč se Vam najfskrenejše za vso dobroto, katero ste mi izkazali. Vam vsem še eno sladko misel, sladak spomin. Iz vsega srca Vam želeč vse dobro Vas pozdravljam De Nicolo Vito Carabiniere Reale. IDRIJA. Aretacije so pri nas, kot smo na kratko že poročali, na. dnevnem redu. Da ne bo strahu, povejmo, da je še vedno mnogo neprevidnežev, ki prekoračijo mejo in jih tu zalotijo oblasti. Te dni so prignali dve ženski v grajske zapore s polnimi nahrbtniki. Ker se nista znali zgovoriti s stražniki radi ne p oznanja jezika, so jih pridržali tu v zaporu. Slabo silvestrovanje sta imeli. Prejšnji dan pa so pripeljali in zopet odvedli nekega Luk. domačina, ki je hotel obiskati svoje domače brez postavnega dovoljenja. Z avtom so ga poslali na mejo in izročili tamošnjim oblastvom. Dokaj sitnosti so v začetku imeli rudarji, ki prihajajo od meje na delo k nam. Pa sedaj so novonameščeni miličniki že spoznali razmere. — Vrtat je biloposl-ednje dni lanskega leta tu pri nas naravnost krasno. Že tri dni solnce, ki sicer zaide že ob treh popoldne, a je vseeno vsem v vesolje. Pest solnčnih žarkov, ki jih rtavrže nebo, pa le ostane prijetno v spominu in v duši. Sneg kopni vzlic temu, da je solnce le bolj medlo. Po vseh prisojnih hribih je videti široke lise trave. Veselo je na sankališču. Ljudi, zlasti mladine polno. Krika in vrišča tudi. Jasne noči povzročajo izredno mrzla jutra. Kostanjarjev je tu malo ali pa nič. Tudi drugih zimskih pribolj-škov le malo. Primerno božično darilo. Načelstvo okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji je določilo za svoje člane, ki so trpeli škodo pri velikih jesenskih povodnjih, denarno podporo v znesku L 5000. Svota je bila razdeljena med 23 pri j a vijence v v različnih zneskih od 150 do 400 lir nekaj dni pred prazniki. Lepšega božičnega darila nesrečnim poplavijencem si pač ne moremo misliti. — Civilni ženi j je pričel graditT v strugi Niko ve za gradom, to je tam, kjer priteče Nikova do prvih biš mesta, nekake zatvornice, ki naj bi imele namen zadrževati grn-gč in podobno šaro, da ne bi voda zanašala mostov. Ker je delo iz betona, se je moralo zdaj radi nastalega mraza s tem delom seveda prenehati. Mesto vi čez Niko-vo so razen enega zopet postavljeni, nekateri le začasno. Predvsem pa bo treba izprazniti strugo Nikove, da se s tem enkrat za vselej prepreči podobna katastrofa, kakor nas je zadela preteklo jesen. In to upamo, da se bo v letu 1927. tudi zgodilo. imeti redne Pomislite, bralci. AHASVEB: OPATIJA ▼ preteklosti... Zgodovina. liburnskega nabrežja. se izgublja v temini časa. Tu so se borile že vitke rimske trireme Julija Cezarja in Pompeja v meščanski vojni Leta 842. so divji Saraceni pri otoku Sansego premagali in u-ničili benečansko brodovje. lil nekaj časa je pogin jalo prebivalstvo teh krajev in bližnjih otokov v krvi in ognju, dokler se niso zopet prikazale beneške galeje — ljubljene in sovražene V. I. K HIŽ A N O V S K A: NEMEZ& ROMAN — Prosim te, Mavricij, pridi danes k meni 1 ** krStnf botor Serije, tvoja pri- njeni tajni zaroki J1 bo v olajšanje kakor tudi meni. Javna zaroka bo šele po Meier-jevem krščen ju, na katero ga pripravlja oče ^ Rote m ki se bo izvršilo čez Štiri ali pet meti te' rT°i Ubo^ toda rečem ti odkrito, da ne smatram te ženit ve za tako nesrečo. Poznam Meierja in sem ga že večkrat videl neCakU (ki 2* * tovariša z volišča). to ti je izvrsten dečko in poštenjak- nič na njem ne spominja na to sirovo, odvratni pleme, ki smo ga navajeni prezirati. Seveda, način ki si ga je izbral, ni baš primeren, toda treba je upoštevati njegov mučni položaj; kaj ne napravi strastno zaljubljen mlad človek, da dobi ljubljeno gensko, posebno pa če gre za tak biser, kot je I h,-!^ zlasti, ko mu glupi predsodek brani, da bi stop,I v vrsto z ostalimi tekmeci. i-, wUpi predsodefc? — je prekinil grof. — Grofica M. m sin oderuha. ® vyn'.;Xe jezi se, Egon, in priznaj, da te najbolj vzn emirja zgolj to, da je Meier Jud; toda kakor hatm prejme krst, ne bo več Jud. Sicer pa ti je znano da ne dajem jaz nikake važnosti vsej tej navlaki starih veroizpovedanj, ki temelje na. lažnivem pojmovanju o stvarstvu sveta m so pre- pojena z, nevednostjo in množico neumnih legend. \ se vere se morajo umakniti edini veri, ki je liberalizem. in ffiloxolija~ — Vem, da si ateist, Mavricij, in zelo te pomilujem. - Oprosti, jaz verujem v bivanje višjega bitja, Stvaritelja sveta^ioda ta večni Oče je ustvaril vse svoje otroke enake in on seveda ne odobrava malenkostne borbe, ki jo bijejo med seboj po krivdi ljudi, katerih častihlepna sebičnost je tolikšna, da se imenujejo Njegovi služab- i^V-*^04* *** davolK Poznam tvoje strogo Katoliško prepričanje in ga spoštujem. Toda, dovoli, da ti rečem, da se motiš, ako meniš, da mora mlad, lep, razumen in tako bogat človek, ki bi lahko kupil celo kneževino (česar ne nemo omalovaževati v naših časih), neizbežno raZ1Imeti drQ* d™gega. in postati — Danes se boš sam uveril, če je kakšne upanje, da se tvoje optimistične nade uresničijo, — le zaključil grof, stisnil baronu roko in odSel IV. sebe svojo brezbrižnost, je že odbila četrta m že davno bi morala »četi s toa- IvZmZ,*lES?'AntUimeta' ki je bila že oblečena ^ di^nu ln Je Valerija Ieiala ~ R.es je*:~~ je Spregovorila, vstala in vnfih-nila, — trebaje vstati Reci, prosim te, Marti, naj mi pripravi črno obleko in črno ruto; pravičnost zahteva, da se odenem v ialno oblačilo na dan, ko pogrebem ime, družabno stališče in srečo skozi skoraj devet stoletij. Vekov i so tonili v večnost. Saracenskim morskim roparjem so sledili krist janski. Drvje-drzni, neustrašni senjski Uskoki in Otočane i. Neizmerna bogastva in cvet svojih vojščakov je porabila beneška ljudovlada, da jih je po celo stoletje trajajočih, strašno krvavih bojih pripravila k pokorščini. Še sedaj pravi legenda, da se v temnih nočeh, ko tuli in razsaja burja, Čuje v viharju strahovit žven-ket orožja: Uskoki in Benečani vstajajo iz razburjenih valov ter po stoletjih ponavljajo grozovito, besno klanje, kateremu je zamogla narediti konec edino — smrt. Na gradu v Veprincu so stra-žili srednjeveški Eberštanjci. Ob njegovem zidovju so se večkrat razbili divje^besni navali Uskokov. Tudi Moščenica je morala biti važna vojaška postojanka. Tu so gospodovali avstrijski nadvojvode. Dvakrat so jo oblegali Benečani in jo enkrat tudi zavzeli, a vzdržati so se za mogli le nekaj mesecev. 2e davno so potihnile bombarde na gradu in v stopih. Priča nekdanje moči in slave so le še edina podirajoča se vrata in na njih špar-tansko kratek napis: «Hanc portam FF. Comunit Moschie-nis Anno 1634.» Tudi Lovran ima prastaro zgodovino. V senci njegovih la-vorjevih in kostanjevih gajev so gotovo počivali že Rimljani. Lovran omenja že ravenski Neznanec, zemljepisec 7. ali 8. stoletja. V zgodnjem srednjem veku so divjadi okrog Lovrana grozoviti boji. Domačini so začeli odbijati prve valove preseT ljujočih se narodov. Hribovje j katero sega od Lovrana do Reke, ni drugega nego eno samo ogromno pokopališče. Zedinjene v smrti, trohnijo tu kosti Ava-rov, Vendov, Longobardov in Libumov, padlih v naskoku ali hrambi. Leta 1139. so prešli Lovran, Moščenica in Veprinac v last pulskih škofov. Sledili so jim devinski grofje. Ko so ti l. 1400. izumrli, je Liburnija prešla v last Walsee-jev. Leta 1465. pa je že prišla pod vlado avstrij-skih nadvojvod. Leta 1468. najdemo Liburnijo pod Jakobom Rannacherjem, a že leta 1478. pod Nikolajem Ravberjem. Leta 1583. jo proda nadvojvoda Karel Avstrijski nekemu Wolfangu de Schrantz, ta pa jo zopet proda baronu Wagensbergu za 20.000 goldinarjev. Leta 1615. se polastijo Libur-mje jezuit je. Pozneje postane zasebna last cesarjev in ti Jo oddajo leta 1784. v najem francoskemu vitezu dr. Ivanu de Thierry-ju, čigar sinovi jo pa leta 1&43. oddajo vitezu Juriju Vraničanu za 112.000 goldinar-jer. Grad Lovran, kateri se je ponašal z imenom mesta, je bil priklopljen pazmski grofiji, tako da je bil prej pod neposredno vlado istrskih grofov, pozneje pa pod vlado avstrijskih vojvod in je pazinska grofija skupno z Liburnijo tvorila tako zvano Avstrijsko Istro. — A sedaj vihra mirno, nad vedno nemirnimi vodami, polnimi groznih, bolestnih spominov, italijanska tro bojnica. Nad Lovranom, na zgodovinskem hribu iMons Laurentus, se je bojeval pred skoraj dvanaj- Gospodična pl. Eberstein je zmajala z glavo. _ — Ne morem verjeti, da hočeš resnično spre-jeti Meierja s tako žaljivim preziranjem. Ce bi se ? pa zaradi take žalitve odrekel tebi in bi se mu zahotelo maščevanja, kaj potem? L Ne misLLn^ da je gospod Meier tako občutljiv; povedala sem mu, da mi je zoprn, in... i.se ni užalil. Toda jaz ne maram tvegati tvoje in Kudolfove sreče zaradi take neumnosti; zato iz^ beri mi sama obleko. . — Ce je tako, izberem to-le lepo belo obleko a tipkami, ki so ti jo poslali pred kratkim iz Pa-riza; tudi bela barva je žalna, toda ni tako mračna in ne pada toliko v oči. Valerija se je udala, in ko je sobarica z An-tuanetino pomočjo končala svoje delo, si je An-tuaneta morala priznati, da ni bila njena prijateljica še nikoli tako lepa kakor zdaj. Ta preprosta in lahka obleka je bala kakor nalašč za njeno nežno, idealno lepoto. Ko pa ji je Antua-neta hotela pripeti za pas in na pepelne lase nekaj vrtnic, je Valerija odrinila njeno roko ter dejala s prezirnim nasantua^ni: — Trnje brez rož bi bilo beri j na mestu za to veselo zaroko,- če pa so cvetlice zares neobhodno potrebne, kakšne ljubi mili narod, h kateremu spada moj ienin? Cesnflt, če se ne motim?... — Fuj! Katko si moreš dovoliti take besede? — jo je prekinila Antuaneta. — Kje sta tvoj po-gum in tvoje dobro srce? Mlado dekle ni nič odgovorilo in molče sta se odpravili t sobo, ki je bila zraven sprejem-nlce. Valerija se je spustila v naslanjač poleg okna in začela nemirno osuvati cvetje prelepega šopka, ki ie stal v sevrski vazi. stimi stoletji tragičen boj. Vojvoda Henrik Istrs-ki je ob srednji Donavi potolkel Avare. Besni in še krvaveči so ga leta 799. počakali vrh hriba. Ko je prišel, da jim zabrani pot, so se avarska krdela ko sestradani volkovi usula iz vseh gozdov. Obkoljen od vseh strani je vojvoda umrl junaške smrti in z njim večina njegovih vitezov. Le malo se jih je rešilo ter sporočilo grozno novico njegovemu prijatelju, oglejskemu patrijarhu sv. Pavlinu. Ta je proklel kraj nesreče. ln hrib, katerega so prej pokrivali vinogradi, oljke in kostanji, je baje izgubil svojo rodovitnost, postal je gol in skalnat, kakor je dandanes. Karel Veliki pa je kmalu potem maščeval smrt vojvode s tem, da je razdejaJ avarsko Tar-satiko. □ □ □ MILI OGLASI o □ □ □ BERUTMCHOGL vseh jezikih. (Dalje na IV. strani) Stanko in Zofka Orel sporočata, da sta zgubila najljublje-nejšo hčerkico STANO v njeni najnežnejši mladosti, katere zguba jima je zalila srce s trpko bolestjo. GORICA, 3. januarja 1927. ZAHVALA Podpisani, globoka ginjeni po tolikih dokazih iskrenega sočutja, se iskreno zahvaljujemo vsem onim blagim osebam, ki so počastili na&e£a nepozabnega Ivino TrKsontin! bodisi z darovanjem cvetja, kakor vsem onim, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se pa zahvaljujemo mladeničem in gospodičnam ter trgovcem in obrtnikom. NABREŽINA, dne 3. januarja 1927. (Pogrebno podjetje «Nuova Impresa») Tvrtka B. PETRIČ v Pistoioi priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in arebraik predmetov in raznovrstnih dmO. Zaloga originalmih isvalnih strojev «Stn-ger». Prodaja tndi na obroke. Pouk v i ju brozplačao. (135) V ta Fabio Filzi 23, pouk in prevodi v vseh jezikih. 1 LISTNICA se je zgubila v nedeljo zvečer, od pokopališča do bolnišnice pri Sv. M. Magdaleni. Najditelj je naprešen, da jo prinese v upravništvo, denar pa naj si obdrži. 21 TRGOVINA sadja in zelenjave se proda po nizki ceni. Naslov pri tržaškem uprav- ništvu.__ •_____23 TRGOVSKI pomočnik išče službe v trgovini jestvin. Brezovec Hermin, Via Cri-stoforo Belli 50.____20 vrifif L 5.— Societa Ligure - Lom-It Vit v barda Piazza Scorcola 3, Trst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento. Iščejo se zastopniki. 19 SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi glavobol, šibkost, a»J">'krvnost. c b«emof last. IzdeL-k lekarne CasttrlJanovicli, trst, Via dei Giu- liam 42._____ 4 STROJ za izdelovanje cementnc strešne opeke, proda po nizki cent Srečko Bajt, v Idriji. _ _______6 ŠTEDILNIKE premične in nepremične, od L 100.— naprej, proJaja kovač Pu- ričr Via Media fc_______J946 OSLABELI GOSPODJE (nevrastenikij dobijo važno pojasnilo. Dopisi na upravo tega lista pod št. ^902_________ 1902 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko-. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. 3 ZDRAVNIK d* iv. mmm SPREJEMA 1347 V VIA VALD1R1VO ŠT. 33 (NASPROTI KAVARNE ROMA OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE Pra^RO prodat« KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Mazsinl it. 43 kjer dobite najviije cene. - Kupujem listke mestne zastavljalnice. iM Zobozdravnik a Dr. SARDOC D. ordinira v TRSTU ViaM.R. Imbriaoi £16, ffl. frrtj Via S. Ghvaiui:) od 9-12 in od 3-7 153 . e] NADALJUJE SE Še vedno splošni POPU v vseh oddelkih. Porabite to priliko? Stari grof je bil razburjen in raračen kakor črn oblak. Rudolf ni bil nič manj mrk in nemirno se je poigraval s šnurami na svojem kuharskem suknjiču, ali pa si je vihal brke. — Rudolf, prizadevaj si zatajiti svojo jezo in nevoljo, — mu je prišepetala Antuaneta. — Ah? če bi samo mogrel zaviti vrat temu podležu, takoj bi postal vesel, — je votlo zamr-mral mladi grof in stisnil pesti. — Kje pa. je Valerija? — je vprašal baron Goe. Antuaneta je molče pokazala na sosedno sobo. Ko je baron zagledal bledo in potrto deklico, je obstal in zmajal z glavo. Preproga in obleka Valerijina. sta bili posuti s cvetnimi lističi vrtnic levkaj in lilij. — Aj, aj? draga krščenka; kaj pomeni to in kaj je zakrivil nesrečni šopek? — jo je šaljivo vprašal baron. Valerija je mehanično dvignila glavo; skušala se je nasmehniti in naglo je vstala z naslonjača, toda v tistem hipu je obstala, V7.trepet.ila in njena iztegnjena roka ji je brez moči omahnila; zaslišala je drdranje kočije, ki se je ustavila pred zunanjimi stopnicami. — To sta on in oče pL Rote, — je rekla Antuaneta, ko je stekla k oknu. — Točen kakor plemič, — je zasmehljivc pripomnil Rudolf, vihajoč si brke: — šesta manj pet minut. Oče pl. Rote in Samuel sta stapila v »prejemnico. Grofa sta zelo vljudno sprejela bankirja, toda v rahlem dotiku rok je Samuel čutil ledeno umerjenost obeh. Samo baron Goe mu jf s prijateljskim usmevom stisnil roko. «EDHfOST» V Trstu, dne 4. januarja 1927. Obilo krasnih legend in pripovedk na zgodovinski podlagi živi še med tamkajšnjim prebivalstvom. Moral bi jih kdo zbrati in zapisati, preden izumre ta rod. Drugemu bo zamrla poezija v modernem vrvežu njegovih krajev. V Moščenici, na nekem dvorišču v bližini cerkve sv. Andreja, je vodnjak z latinskim napisom sledeče vsebine: «Moj-zes je izvabil s čarobno palico skali studenec, dandanašnji se to zgodi s pomočjo železa, ognja in denarja iz papirja. 1807.» Nasproti napol razpadlemu kipu sv. Jakoba je stara gostilna. Slovi radi daleč v morje segajoče kamenite terase s krasnim razgledom, a najbolj radi ognjevitega refoška. Zato jo vsak tujec, kateri pride v Mo-ščenico, rad obišče. Kakor razvidno, ni Opatija nikjer omenjena, vendar pa izdaja že ime samo, da je moral biti tu samostan, kateri je dal potem ime naselbini. Najbrže so bili poslani sem benediktin ci že okrog leta 1300., da ljudstvo v strašni nadlogi tolažijo in zdravijo. Kuga je razsajala takrat no teh krajih. In grozna morilka jc najbrž podavila tudi požrtvovalne menihe, saj so izumih cele vasi in vse je bilo za dolga desetletja zapuščeno in opustošeno. Verietno pa je. da je morebiti ostala majhna samostanska hišica z enim ali več redovniki, katera se je po dobrem Poletju zoprtt razvila do samostojnega samostana. Hodi temu kakor lioče, samostan omenjajo prvič šele latinski dokumenti XV. in XVI. stoletja ter imenujejo samostan: «S. Giacemo al Palo di Pre-luca.» .S. Giacomo al Pslo ie dobil ime po istoimenskem samostanu v Španiji. Za razliko pa. je dobii pridevek «di Pre-luca>; zato, ker je nosila isto ime naselbina v bližini, od katere pa je bil samostan oddaljen približno pol ure hoda. To je od današnje Preluke pri Vo-loskem pa do Opatije. V !»>. stoletju omenja samostan tudi neka nemška, listina, katera ga imenuje: «Abtey von St. Jakob am Stockchen». Zadnji pridevek z;opet zato, da ga razlikuje od Opatije sv. Jakoba v bližini Vinodola. Imenuje se opat Simon, kateri je bil opat od leta 1453. do 1506. in je tudi sezidal cerkev. To spričuje latinski napis v cerkvi sami, kateri pravi, da je dal 21. julija 1506. opat Simon graditi to cerkev. Najbrž je bila, cerkev na ta dan svečano posvečena. Cesar Ferdinand I. je dal samostan Franu Živkoviču, poznejšemu senjskemu škofu, ki pa ga Rim ni hotel potrditi kot opata. Kljub temu se je vzdržal osem let, in sicer od leta 1552 do 1560. Na višje cerkvene oblasti so namreč prihajale pritožbe že izza njegovih prednikov, da dajejo sorodnikom in prijateljem v najem cerkvena zemljišča, da sekajo gozdove in drugo. Opatija se pozneje še večkrat omenja, sicer se pa v bližini samostana niso vršili važni zgo dovinski dogodki, ker je bil samostan preneznaten, da bi sam odločilno posegal v zgodovino. Od opata Simona sezidana cerkev je bila prenovljena leta 1703.. kar priča časovnica na pročelju: CVIVs - In - hoC reno-Vata - LoCo - pla - fVLget -iMago - sls - C'Vstos pop VLI sanCte laCobe tVI. Zadnjič bila cerkev prenovljena leta 1924. po zaslugi sedanjega župnika gosp. Brumna, kateremu se je po neizmernem trudu in požrtvovan ju posrečilo dobiti potrebna sredstva. In baš se pričenja nova doba v zgodovini opatijske župnije. Z 8. decembra 1926. je namreč postala Opatija samostojna župnija in ni* več spojena z Vo-losko. Župnijo prevzamejo italijanski redovniki iz reda Oli-vetancev. V modernem vrvežu Opatije-Voloskega je to razdeljonje vzbudilo zanimanje pač samo pri prizadetih. DAROVI G. Furlan Josip iz Podratre 84 pošilja potom l>r. Fornazariča iz neke kazenske zadeve za tiskovni sklad «Edinosti» L 100.—. Mesto cvetja na grob pok. Bev-čarja ilaruje g. Hafael Zimic. De^ skle L 25.— »Šolskemu društvu«. Denar hrani uprnvni^tvo. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. A. 7.. Bistrica: Stvar smo prejeli ?e!e včeraj 3. t. m. Pride v četrtkovi Številki._ EnrSaileTn širite „EDlHOSr RAZNE ZANIMIVOSTI Tragičan brodolom ▼ Rokavskem preliv«. Kakor smo nedavno poročali, se je na boiični večer potopil v Rokavskem prelivu francoski trijam-bornik «Eugene Scbneider», pri čemer je 20 pomorščakov izgubilo življenje v hladnih valovih. Angleški listi so prinesli o tej nesreči dramatične podrobnosti. «Eugčne Schneider» je odrinil v začetku oktobra iz Kameruna in je plul, patovorjen z lesom, proti Belgiji. V Rokavskem prelivu ga je presenetila divja nevihta; silen severovzhodni veter in ogromni valovi so zelo ovirali plovbo. Nenadoma se je v temi pojavil pred jadrenico obris parnika. Bil je to angleški parnik «Burndu». V naj slednjem trenotku, predno je kapitan utegnil kaj ukreniti, da bi se izognil nesreči, je prišlo 'o silnega trčenja. «Eug£ne Schnei-der» je zadobil ogromno luknjo in se takoj potopil. Z njim je po-greznila v razburkane valove skoro vsa posadka, ki j-e štela 24 mož; !e Štirje so se rešili s tem, da so se v dramatičnem trenutku zgrabili za ograjo na krovu parnika. Dasiravno je bilo morje silno razburkano, je poveljnik parnika ukazal spustiti rešilne čolne, a prizadevanja pogumnih pomorščakov, da bi rešili nesrečne tovariše z jadrenice. je bilo zaman. Štirje rešenci so povedali, da so prvi hip mislili, da se jadrnica ne 1)0 potopila, ker se je zdelo, da sta se ladji zarili druga v drugo. Toda zdajri =e jo «Eugčne St*hneider» nagnil na bok in se pogreznil. To se je zgodilo tako naglo, da mornarji ki so ostali na krovu, niso niti enkrat utegnili zaklicati na pomoč. Nenavaden rekord. Lastnik neke predilnice v Que-hecu v Kanadi je te dni dosegel nenavaden rekord. Na ivo'/.iv nekega lista je sklenil, da izgotovi tekom dneva iz surove vohie površnik. Ob 5. uri zjutraj so delavci ostrigli štiri ovce, oprali vokio in jo namočili v barvilo. Posebni delavci so volno nato spredli in stkali ter nato izročili i k.anino krojaču. Ta se je pridno lotil tlela in čez par ur je bil površnik izgotovljen. Pozno popoldne ga je že nosil pokrajinski guverner Perodeau, ki ga je kupil na razstavi, kamor je bil površnik prepeljan z letalom. Sanje so o a rešile. Priprosti ljudje pravijo, da sanje vselej nekaj pomenijo. O tem jr menda prepričan tudi lastni* nekega kinematografa v Ton bridge-u pri Londonu. Neko noč jt :iož sanjal, da krožijo nad Lon-lonom nemški zrakoplovi ter da mečejo bombe. Zdajci ie ena bomba ti-ešCila na njegovo hišo. M o? >e je v sanjah tako prestrašil, ds bi. Par dni potem je izginil, ne da bi bil poprej kaj povedal gospodinji o svojem odhodu. Bilo ga ni dva dni, gospodinja se je bala za svojo najemnino, odprla njegov kovčeg, la bi dobila kako navodilo, kje iskati izgubljenega najemnika. Ra-'en oblee in perila ni bilo poseb-losti v kovčegu. Iz rokava je padlo jabolko na tla. Da bi se v saprtem prostoru jabolko ne izpridilo, je nesla gospodinja jabolko v kuhinjo, kjer ga je zre-ala kuharica in na veliko začu-leuje obeh je padel iz jabolka kamen — bil je to oni dijamant, td ga je po rožnatem blesku po-'.nal vsak Parižan. Zadeva se je prijavila policiji, ki je kmalu nato ulovila tička. Najemnik se je vrnil v svojo sobo in padel s tem v past. Bil je to Leon Emile Kauffer iz Elzaškega, ki jo je pred meseci pobrisal iz Strassburga. prišel v Pariz k svojemu bratrancu Emilu Souter-ju, s katerim sta vdrla kozi okno v grad Chantilljr in nlnesla iz njega en žep poln biserov iri dragocenosti, med temi rudi znameniti dijamant. " Rojstvo belega slona. Državo Siam v Vzhodni Indiji je :adela velika sreča, ki se slavi ,K>vsod s slavnostnimi sprevodi in veselicami. V severnem delu države. Ker se je rodil slon o istem ■ek. Beli slon se časti kot nekako ia d na ravno bitje. Ko se je zvedelo j tem dogodku, so pripeljali po-davarji presrečne vasi srečonos-aega mladiča v mesto Chiengmai, ki je glavno v severnem delu države. Ker se je rgdil slon o istem letu, v katerem je zasedel prestol svojih prednikov nov kralj, prerokujejo svečeniki vladarju sre&io vladanje. Zlobni hudomugnež Paiiška policija mrzlično zasle-luje zlobnega hudoniušneža. Pred nedavnim časom je poslal štirinajst znamenitejših pisateljev pariških v urad ministra Herriota. Vsem pisateljem je telefonično sporočili, da gre za vele važno konferenco. Nato se je lotil znanega umetnika slikarja v Versail-le-s-u. Ne ua bi jih bil slikar naročil, so se prinesli v njegovo stanovanje sledeči predmeti: deset nagrobnih vencev, fonograf, radioaparat, velik rak, kuhan in pripravljen in deset zabojev šampanjca. Istočasno so se ustavili pred njegovo hišo izvoščeki — bilo jih je kakih dvanajst — da odpeljejo nevesto in povabljene poročne goste. Kmalu nato je dobil neki drugi Parižan od najboljše tvrdke s pohištvom krasno spalno sobo, trgovec z ogljem mu je pri-peiljal poldrugo tono premoga, od raznih knjigam je dobil pa kakih sto in petdeset novih knjig o spi-ritizmu, mesar je poslal dva delavca s petdesetimi mesnatimi zreški, ki so se bili telefonično naročili. Tihotapci, ki si znajo pomagati. Odkar je bila na Norveškem vpeljana prohibicija, je tudi tam, kakor v Ameriki, začelo cvesti tihotapstvo z alkoholnimi pijačami. Norveški tihotapci pa so iznajdljivi ptički in dobro razumejo svoj posel. Neke noči je bilo pristaniško poveljništvo v Oslu obveščeno, da križari na odprtem morju pred pristaniščem tiho tapska ladja «Viola», znana radi svojih drznih tihotapskih voženj. Deset carinikov je brez odlašanja skočilo v najhitrejši motorni čoln in se odpeljalo proti «Violi». Preteklo je več ur, a tihotapske ladje ni bilo še na spregled; izginila je kot kafra. Z njo so pa izginiti tudi cariniki in ndso se vrnili ne tisto noč ne naslednjega dne. Sele čez par dni so cariniki sporočili v Oslo, da so vsi živi in zdravi ter da so na poti proti domu. Prl-šedSi v Oslo, so cariniki povedali, da so jih v hipu, ko so stopili na krov «Vjole», tihotapci razorožili in zaprli« Naslednji dan proti večeru so hiti cariniki izkrcani na zapuščenem otočiču blizu obale. Pred izkrcanjem so še vsakemu podarili 20 kron in po par steklenic najboljšega likerja, češ da jim ne bo dolg čas v samoti. Cariniki so ostali na otočiču skoro dva dni, dokler jih ni rešil neki ribiški čoln, ki jih je prepeljal v bližnjo pristanišče. Gospodarstvo Kalijeva soi je baje prav izvrstno sredstvo za pokončevanje krvave ušice. 10% raztopina navadne 40/o kalijeve soli učinkuje bolje nego katerokoli drugo sredstvo. Pa tudi razne druge škodljivce preženemo, ako drevje škropimo s to raztopino pozimi ali tik pred pomladjo. Zlasti priporočajo kalijevo sol za zatiranje kaparjev na češplali in trtah. Poskusite in poročajte! Lizol kot sredstvo za pokončevanje listnih ušL "Neki nemški sadjarski list piše, da je !4% raztopina lizola prav dobro in uspešno sredstvo za pokončevanje listnih uhu Dobro bi bilo to tudi pri nas poskusiti. Ako se cepiini vosek strdi, ga na slabem ognju raztopimo. Ko se nekoliko ohladi, mu dolijemo nekoliko čistega špirita ijn ga dobro premešamo. Cepilno smolo branimo vedno v zaprti posodi. Sadne drevje gnojimo z gnojnico in straniškiin gnojem lahko celo zimo ob ialem vremenu. Za mlado drevje moramo gnojnico in straniščnik primerno razredčiti. Ker primanjkuje straeikščnikTi kalija, dodamo na iOO litrov kaka 2 kg kalijeve soli, gnojnici pa na isto množino IH—2 kg superfos-fata. Lepo gosto irato bomo dosegli, ako jo redno vsako jesen gnojimo. Najprikladnejši čas gnojenja traje je novembra meseca, preden zapade sneg, enakomerno potrosimo z dobrim, predelanim' kompostom ali popolnoma preperelim gnojem. Gomolje dali j moramo skrbno prezimiti, ako jih hočemo ohraniti do spomlad ne saditve zdrave in krepke. Gomoljaste kopuče, ki smo jih na zraku primerno osušili, spravimo v suho klet, kjer ne znurzuje, a je toliko hladno da gomolji ne začno prezgodaj poganjati; tu jih položimo na deske- ali police ali pa po sortah v plitve zabojčke tako, da jih lahko tekom zime večkrat pregledujemo. Zlasti sromolji nekaterih novejših in dragocenih sort zahtevajo pri prezimovanju dokaj pazljivosti. Zato je najboljše, da manjSe, tanke in dolge gomoljce in sploh gomolje novejših, dragih sort vložimo v suho žaganje ali štiri zdrob; Če tega nimamo, si lahko pomagamo tudi s peskom ali s suho prstjo. Glavno je, da mo-molje čez zimo obvarujemo mokrote, ki pospešuje razvoj gnjilobe in plesnobe. Nov način obdelovanja kulturnih rastlin. Iznajdljive! Američani so iztaknili zopet nekaj novega. Iz asfalta so začeli izdelovati neko tkanino, ki jo pogrnejo po zemljišču, ki ga hočejo obsaditi s kako rastlino. Ob robu zasujejo to odejo z zemljo, da jo veter ne more od-grniti. Potem pa je s sadilnim klinom probadajo in sadijo skozi luknje solato, zelje, paradižnike itd. S tem je vse delo končano. Takih rastlin ni treba ne pleti, ne okopavati, ne zalivati. Kljub temu pa baje rastejo neprimerne bolje ob navadnem obdelovanju; prej dorastejo in dajo trir krat do štirikrat večji pridelek.. Ko se pospravijo, se tkanina zopet zvije in spravi za drugo leto. Tudi Nemci že preizkušajo to novost in so baje dosegli nepričakovane uspehe. Pravijo, da je zemlja pod tako odejo tri stopinje toplejša nego nepokrita. Umevno je, da zemelijska vlaga ne more izhla-pevati in da plevel ne raste. Čudno pa je to, da rastline ne trpe pomanjkanja zraka. To tkanino, ki ji pravijo «termogen» (toplo-tvor) izdeluje tvrdka Alfred Otto, Guben (Deutschland). Oglasi v Edir o ti Imalo nalboSISI uspeh* - I <1530) Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri HEBCU, Via Carducci 36. ODVETNIK lr. Dioniz Godina sodoijskl tolmač slovenskega, srbo-hrvaSkega in nemškega jezika naznanja, da je preselil ■■BfcTOj0 piša™0 v Via N.R.Imbriani 14,1. Telefon 40-21. mi S MIL AJ O D čisti kri PRSNI SIRUP izborno sredstvo proti kašlju GLYKOL najboljše okrepčevalno sredstvo Lekarn Cistillasivich - Trst, Via dei Giuliaii 41 Lastnik » F. BOLAFFIO sobe, jedilne sobe, kuhinje izredne lepote, po nizkih cenah, prodaja društvo mizarjev, Trst, Carđucci 17, prodajalna. Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po ^starih, nizkih cenah. *9a drobno. Na debelo. Največje jamstvo Vlale XX Settembre 33 - Trsi Tel. 793 Zoftozarcsunlški ctmijulaforlj Trst, Via sctttttoniar*e S od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in pralnih od «0-12 Dežeianf aobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. Ljudske cene. MIZARSKA DELAVNICA Z ZflLCGO navadnega in finega 1040 POHIŠTVA D. Cavalieri <& E. Luis Trst, Via Parini št. 5, tel. 4 l-0i Najboljše blago. Najnižje cene Plačevanje na obroke. Tržisffin posojilnic in hranilnica registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% -m* večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam- Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obcestna mera po dogovoru.-- Ra razpolage varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. 986 iiaHii slov. denarni zavod Ne pozabite, da ima tvrdka 011 InM TnUoisoU. 26 (nasproti zaitavijinid) Izootov. obleke površnike s la- in ta. blago Lastna krcjafnica l.r. Podruž. v Idriji Via Castello 63 (hiša Lapajne) Govori^ slcvgnski | Odhodi vlakov Pomen kratic: o — osebni, ob — ubrzani, b — brzi vlak, m — mešani vlak. TRST — TRŽIČ 5 (o), 5.25 (o), 6.10 (o), 6.45 (b). 7 (b). 8.25 (o), 8.50 (b), 10.35 (i), 12.30 (o), 15 !b) 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b). 17.25 (b|, 18.10 (b), 18.20 (o), 19.20 (o», 2« (b). 23.45 (o) _ TRST 4.31 (o). 6.57 (o), 7.10 (o). S.44 (o), 9.23 (b), 10.21 (b). 10.55 (o), 10.42 (b), 11.46 |b), 13.49 (o, se ustavi na Biviji, v Grijanu in Miramaru), 13.35 |b), 14 (o), 16.il (o), 17.14 (o), 17.48 (b), 18.— (o), 19.24 (b), 22.01 (oj, 22.32 (o) 23.12 (b). TRST — BENETKE 5 (o), 7 (b), 8.05 (bj, 8.50 (b). 10.35 (b), 15.15 fb), 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20 (b), 23.45 (o). BENETKE — TRST 0.40 (o), 5. 25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (b), 8.57 (b), 10.55 (b), 12.15 (o) 15 (b), 17.25 (b), 18.35 (o), 20.20 (b). TRST _ GORICA — VIDEM aj i z T r s t a : 5.25 (o). 6.45 (b), 8.25 (o) 12.30 (o), 15 (b), 17.25 (b), 19.20 (o). b) iz Gorice: 6.6 (o). 7.22 (oj. 8.15 (b), 10.25 (o), 14.28 (o), 16.27 (b), 19.10 (b). 21.20 (o). VTDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o). 6.55 (o), 9.06 fb), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o, do Gorice), 18 (b), 20.10 (o). b) iz Gorice: 6.68 (o), 7.56 (o), 9.42 (b), 13.02 (b), 16.23 (o), 18.42 (b), 21.13 (t+ TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 12 (o). 17.35 (b), 18.35 (o, doGorice)). b) iz Gorice: 7.56 (b), 8.35 (o), 14.08 (o). 17.10 (o), 19.22 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (o), 17.10 (o). 19.40 (b). b) iz G o r i c e i 5.17 (o), 6.45 (na južno post.), 10.09 (b), 13.30 (ob), 19.21 (o), 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob). 7.10 (b), 9.20 (o, do Nabrcžine, tu zveza z vlakom, ki odhaša ob 10.13), samo iz Št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 13.41 (ob. do Št. Petra in v Reko), samo iz Št. Petra 16.42 (o). 15.^0 fo), 18.35 (o, na Reko), samo i? Št. Petra 21.16 (o). 19.45 (b). 20.20 (b). 21.05 (b). POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o). 6 (b). 6.40 fb). 7.25 fb), 9.30 (ob), 14 (m), 14.59 (b), 17 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b). 18.05 (o), 19.50 (b), 20.55 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 21.23 (o). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o), 8.40 (o), 12 (m), 1545 (o), 19.15 (o). ŠT. PETER _ REKA * 5.27 (o), 8.05 (o), 9.25 (o), 11.49 (o). 16.35 (o), 21.49 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o), Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o). 16.25 (o, do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8 00 (iz C. Barbetta, o), 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o). 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpclj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 10.50 (oj, 19 05 (<>)• PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpclj) 6.39 (o). 4.55 (o). 7.55 [o. do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 16.25 fo), 17.40 (o, samo do Kanfanara). Tiskarna Edinost v Trstu t j fzvrfujs vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor | • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, : \ Črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim^ strojem. : 1 Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. * •-------j ................................................................. Ul. S. Francesco d'Assisi |'a aa^aaagsaagiagigsiHisiH w w*wjsffiiai»ateiMjriijgeffi^sESS MOČ PRETEKLOSTI Romati v treh delih Spisala V. J. Križanovska. Iz ruščine prevedel IVAN VOU& Cena L 6'—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*0 proti v naprej poslanemu znesku -Roman je Iz-dala iz založila Tiskarna Edinost.- Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu. Via S. Francesco - Knjigarna J. štoka. Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigama, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica. Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. t originalne platnice (cena L10) »e dobi v knjigam? STOKA. □□DDDQ