ŠTEVILKA 233 LETO XXI
27. FEBRUAR 1987
brestov


azobzornik
lasi lo delovne organizacije
Naše gospodarjenje v preteklem letu
Zopet se je obrnilo leto in prišel je čas za pregled in obravnavanje doseženih poslovnih rezultatov v letu 1986.
Verjetno že dolgo časa nismo s tolikšnim pesimizmom čakali, kako se bodo računi »izšli«. Preteklo leto je bilo namreč eno najbolj črnih za lesno industrijo v celoti. V vsakem četrtletju je bila namreč ugotovljena večja izguba, ki je po tretjem periodičnem obračunu v Sloveniji znašala že blizu 1300 starih milijard dinarjev.
TOZD	t;
POHIŠTVO — Pohištvo	4.151.648	4.166.433	100,4	81,0
—■ Strojegradnja	243.320	276.658	113,7	
MASIVA	1.606.544	1.743.950	108,5	114,6
ŽAGALNICA	1.730.988	1.707.574	98,6	93,6
GABER	1.971.947	2.209.519	92,7	113,1
IVERKA	4.339.904	4.021.972	92,7	92,8
TAPETNIŠTVO	1.754.375	1.604.008	91,4	84,8
JELKA	1.461.840	1.502.850	102,8	99,4
MINERALKA	1.206.300	1.823.333	151,2	123,5
PRODAJA	40.454	117.750	118,7	—
SKUPAJ	9.234.353	18.566.074	103,3	94,6
Podobno se je dogajalo tudi . jia Brestu, saj smo že med ;tom ugotavljali, da so gibala neugodna in da na koncu l ne moremo pričakovati Uvenih sprememb na bolje. ' glavnimi vzroki za takšne rezultate so najbolj očitni: predimenzioniranos t celotne slovenske lesne industrije ter posameznih obratov, ki so za hitro prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča neokretni, slaba akumulativnost v preteklih letih, predvsem na račun izvoza, zato tudi zastarela in iztrošena oprema, pomanjkanje lastnih virov za obratna sredstva, visoka inflacija, velikokrat slaba organiziranost in ekstenzivno zaposlovanje. Kljub vsem deklaracijam in
napovedim lahko trdimo, da izvozniki v preteklem letu nismo bili deležni nikakršne družbene podpore, nasprotno, s politiko tečaja dinarja proti tujim valutam je bil stimuliran predvsem uvoz.
In kako so vse te neugodnosti vplivale na naše poslovanje?
Doseženi finančni rezultati temeljnih organizacij so taki, da razen v dveh (IVERKA in MINERALKA) ne zagotavljajo nikakršnih sredstev za sklade, v POHIŠTVU in TAPETNIŠTVU pa je bila ugotovljena izguba, ki je sicer pokrita s sredstvi rezerv TOZD in nepovratno odstopljenih sredstev rezerv nekaterih drugih delovnih organizacij. Novo po-
slovno leto smo začeli z zelo skromno zapuščino preteklega leta.
Oglejmo si bistvene značilnosti posameznih področij poslovanja, -ki najbolj vplivajo na končni finančni izid.
PROIZVODNJA
Doseganje načrtovanega obsega in vrednosti proizvodnje je osnovna naloga poslovanja in od tega je v veliki meri odvisno, kakšni bodo doseženi finančni rezultati. Delovna organizacija je v letu 1986 dosegla 103,3 odstotka načrtovane vrednosti (19.174.047.000 dinarjev), kar je za 108 odstotkov več kot leto prej.
Fizični obseg proizvodnje, merjen v norma urah, pa je manjši od načrtovanega in je dosežen 95-odstotno.
Gibanje proizvodnje po vrednosti in fizično za vse temeljne organizacije je videti iz razpredelnice:
Vidimo, da vrednost načrtovane proizvodnje ni bila dosežena v ŽAGALNICI, IVERKI in TAPETNIŠTVU, fizično pa so načrtovane količine proizvedli le v MASIVI, GABRU in MINERALNI.
Pomembno je povedati, da v strukturi fizičnega obsega proizvodnje predstavljajo izvozni izdelki 48 odstotkov. Največji delež v strukturi celotne vrednosti proizvodnje še vedno nosi furnirano pohištvo (26 %), sledijo iverne plošče (21 %), masivno in kuhinjsko pohištvo (po 11,5 %), mineralne plošče (9,5 %), žagan les in tesani trami (9,3 °/o) in tapetniški izdelki (8,4 %). Glavne značilnosti proizvodnje po temeljnih organizacijah so bile naslednje:
V POHIŠTVU so se v glavnem srečevali z že znanimi težavami (slaba oprema, kadrovski problemi, majhne serije, nihajoče obremenitve). Dodatno so na obseg in kakovost proizvodnje negativno vplivale še nepravočasne dobave in neustrezna kakovost nekaterih materialov (furnirji, iverlte, površinski materiali).
MASIVA je načrtovano proizvodnjo dosegla tako fizično kot vrednostno. Doseženi so bili načrti izvozne proizvodnje
O C	0) >	a
(L) >N		Indeks dosega fizične; načrta
Dose 1986	•s°>s Č.tig	
kot tudi tisti za domače tržišče, le načrta kooperacije niso dosegli.
V	ŽAGALNICI niso dosegli načrtovanega obsega proizvodnje, kar velja tako za žago kot za stolarno.
Na žagi so imeli težave s slabo kakovostjo hlodovine, poleg tega pa so jo spomladi napadli še škodljivci, kar je pomenilo slabšo kakovost žaganega lesa. V drugem polletju pa je žaga obratovala v dveh izmenah, to pa je bilo premalo, da bi dosegli plan.
V	stolarni so glavni vzroki manjšega obsega proizvodnje v premajhni zmogljivosti kro-jilnice ter občasnih motnjah pri nabavi rezil, lepil in vezanih plošč.
GABER je izpolnil proizvodne načrte tako vrednostno, kot fizično. Večjih težav v proizvodnji ni bilo. Izpadel je del proizvodnje za izvoz, nekaj težav pa so imeli pri uvajanju proizvodnje predelnih sten iz negor plošč za ladje.
IVERKA ni dosegla načrtovane proizvodnje predvsem zaradi okvar na važnejših strojih. Opravili so tudi večji remont, ki je trajal od 6. 10. do 12. 12. Pri ponovnem zagonu tovarne pa je nastopilo (nadaljevanje na 2. strani)
Naše gospodarjenje v preteklem letu
(nadaljevanje s 1. strani) več težav pri usklajevanju funkcij nekaterih sklepov, kar je povzročilo dodatne zastoje in izpad proizvodnje.
TAPETNIŠTVO. V tej temeljni organizaciji je bila proizvodnja nižja od načrtovane zaradi slabe prodaje gotovih izdelkov v tretjem trimesečju, ki je ni bilo mogoče več nadomestiti, kljub delu ob prostih sobotah. Tudi dejanski časi izdelave so bili daljši, kot pa so bili načrtovani.
JELKA. Vrednostni načrt proizvodnje je bil presežen, fizični pa je bil le 0,64 odstotne točke pod načrtovanim. Boljše rezultate bi dosegli, če ne bi v prvem trimesečju izpadla proizvodnja žaganega lesa in tramov zaradi slabega vremena, dokaj razdrobljene proizvodnje in težav pri nabavi kakovostnih izdelavnih materialov.
MINERALKA je najuspešnejša temeljna organizacija, saj je presegla tako vrednostni, kot fizični obseg proizvodnje. Proizvodnja pa je bila usklajena z zahtevami kupcev, zato je prihajalo v posameznih obdobjih do nihanj in je bilo spričo tega potrebno daljša obdobja delati v treh izmenah.
PRODAJA. V tej temeljni organizaciji je proizvodnja v vzorčni delavnici višja od načrtovane za 19 %.
STROJEGRADNJA je presegla letni načrt proizvodnje kljub temu, da je bilo nekaj ovir pri doseganju še boljših rezultatov (slabša organiziranost, nabava materiala, premajhne strojne zmogljivosti, kader). Program proizvodnje pa je usmerjen na tri področja:
—	strojna oprema za širin-sko lepljenje lesa,
—	za površinsko prekrivanje (lakiranje, lužen j e) in
—	za profilno in medfazno brušenje.
NABAVA
Domači trg:
Ponudba je bila boljša kot leta 1985. Glede na to so se tudi nekoliko izboljšali plačilni pogoji, ki pa še vedno pre-
cej odstopajo od naših prodajnih.
Cene so se gibale zelo različno, v glavnem pa so sledile inflaciji. Najbolj so se z ozirom na leto 1985 povečale cene bukovega furnirja (indeks 247), pohištvenega okovja (indeks 230), tapetniškega blaga (indeks 208) ter dekor papirja (indeks 199).
Največ težav so povzročali kratki dobavni roki, ki so bili posledica hitrih sprememb v proizvodnji, ali pa na kratek rok vezana izdelava vzorcev za nekatere kupce oziroma sejme.
Področje kooperativnega sodelovanja je ostalo organizacijsko nespremenjeno, kaže pa težnjo obračanja k proizvajalcem iz drugih republik, kjer so cene nižje.
Uvoz:
Uvozili smo za 907.136.000 dinarjev raznih reprodukcijskih materialov, surovin in rezervnih delov. Letni načrt je
bil dosežen 77-odstotno.
V vrednosti uvoza predstavlja konvertibilno območje 77 %, klirinško pa 23 odstotkov.
Največja težava pri uvozu je kasnitev plačil v tujino, kajti banka je devizno nelikvidna. Zato preteče več mesecev preden dobi naš dobavitelj plačilo, to pa pomeni veliko oviro pri sklepanju nadaljnjih poslov. Iz teh razlogov je bil pretežni del uvoza realiziran preko kooperacijskih pogodb (kontokorent) in maloobmejnem prometu.
Devizne cene uvoznih materialov se v letu 1986 niso spreminjale, izjema so lepljeni furnirji in lesne robne folije, kjer je bila rast 7-odstotna, pri površinskih materialih pa 1 do 4-odstotna.
PRODAJA
Domači trg
Vrednost prodaje je bila v letu 1986 za 23,2 odstotka nad načrtovano, seveda pa moramo pri tem upoštevati rast cen, tako da ta podatek ne kaže tudi enako fizično rast prodaje. Pozitiven premik je vsekakor, da so bile zaloge na koncu leta za 8 odstotkov nižje kot so bile začetne, vendar pa vsi cilji, ki so bili oprede-
ljeni s posameznimi sanacijskimi programi (predvsem v POHIŠTVU) niso bili doseženi.
Dokaj ugodna je bila tudi prodaja primarnih izdelkov, predvsem negor plošč in žaganega lesa.
Minulo leto je bilo s prodajnega vidika značilno po tem, da je bila precej visoka konjunktura v začetku, ter vse manjše povpraševanje proti koncu leta.
Nenehno teče proces raznih prodajnih akcij, prizadevanj za doseganje čim boljših prodal j nih pogojev, ter na oblikovalnem področju, kjer je bil v zadnjih letih dosežen viden napredek. Na sejmih smo predstavili vrsto novih programov, ki so prejeli tudi vidna in pomembna priznanja.
Izvoz
Prodaja na tuja tržišča že drugo leto upada, kar je posledica zavestne odločitve, saj dohodek, ki ga dosegamo na tujem, ne zagotavlja normalnega nadaljevanja poslovanja.
Vrednost izvoza je dosegla lani 10.877.034 S ali 89,4 odstotka letnega plana. Od tega je 9.509.874 S (87 %) konvertibilnega izvoza, klirinškega pa 1.371.160 S ali 13 odstotkov. V primerjavi z letom 1985 je izvoz manjši za 8 odstotkov, oziroma za 878.000 S. Delež pohištva v izvozu je seveda naj večji (76,7 %), sledijo žagan les z
Pred časom, slabi dve leti je od tega, smo se v Brestu odločili, da bomo kalkulacije obdelovali s pomočjo računalnika. To so nam narekovali vse večji problemi, pogojeni z visoko inflacijo ter neprestanimi spremembami cen surovin, materialov in izdelkov.
Skratka, ustvarjene so bile takšne družbenoekonomske razmere, da smo morali začeti sproti spremljati in analizirati gibanje cen in njihov vpliv na dohodkovnost, ter analizirati in na novo določevati cene izdelkom.
Temu bi težko sledili s kalkulacijami po klasičnem načinu, zato smo v ta sistem vključili računalnik.
Na začetku so morale ustrezne službe poleg priprave sistema računalniške obdelave v računalnik vnesti vrsto novih podatkov. Tehnološke službe temeljnih organizacij so morale za svoje izdelke vnesti sestavnice (tehnološko listo), nabavne službe pa cene surovin in materialov. V nadaljnjem procesu je potrebno podatke, ki se spreminjajo (običajno so to cene), stalno ažurirati.
Kasneje smo ugotovili, da pri takšnem načinu obdelave kalkulacij s pomočjo računal-
11,3 odstotka, iverne plošče s 6,2 odstotka ter negorljive plošče s 5,8 odstotka.
FINANČNI REZULTATI
Vsi učinki našega prizadevanja, delovanja okolja in splošnih gospodarskih razmer se izkažejo v finančnem rezultatu. Neizpolnjeni proizvodni načrti, manjša prodaja na domačem trgu kot bi bilo nujno za občutne j še zmanjševanje zalog in povečano obračanje sredstev, zmanjševanje izvoza in njegova nedohodkovnost, visoke obresti ter notranje slabosti so prispevali k neugodnemu finančnemu rezultatu.
V tabeli so prikazani glavni elementi za celo delovno organizacijo.
Z izgubo sta poslovali TOZD POHIŠTVO (175.104 tisoč dinarjev) in TAPETNIŠTVO (106.666 tisoč dinarjev), poslovanje pa je moteno tudi v ostalih temeljnih organizacijah z izjemo MINERALKE.
Celotni prihodek je delovna organizacija dosegla z indeksom 120,6 glede na letni načrt in z indeksom 192 v primerjavi z letom prej. Dohodek je tudi večji od načrtovanega za
nika še vedno škriplje, kar pomeni, da kalkulacije- ki jih obdela računalnik, niso vedno »užitne«. Zato smo si v zadnjem času močno prizadevali, da odpravimo vse napake, oziroma, da do napak ne bi več prihajalo. Sistem obdelave kalkulacij naj bi torej deloval brezhibno. Ustrezne službe so dobile zadolžitve in naloge; tudi z nekaterimi odprtimi vprašanji in nejasnostmi smo opravili. Nekaj drugih pomanjkljivosti ki jih je pokazala praksa, pa kljub vsemu nismo dovolj hitro odpravili.
Predvsem nabavna služba (domači trg in uvoz) morata poskrbeti za sprotno vnašanje novih cen materialov. Tudi šifre novih materialov sme odpirati ali brisati le nabavna služba (temeljna organizacija da le zahtevek).
Za interno kooperacijo mora poskrbeti nabavna služba, kljub neposrednim dogovorom med posameznima temeljnima organizacijama. Tehnologi morajo v celoti razčistiti z vsemi materiali, ki so v sestav-nicah.
Služba AGP mora ob sodelovanju drugih služb poskrbeti za natančna in jasna navodila, tako da bo vsak udeleženec v tem sistemu vedel, za katere podatke je odgovo-
13,5 odstotka ter je porasel z indeksom 208 glede na leto 1985. Ti pokazatelji bi bili nedvomno slabši, če ne bi med letom prenašali učinkov revalorizacije v celotni prihodek ter zmanjšali amortizacijo za tisti del, ki je bil obračunan za že odpisana osnovna sredstva pri TOZD, ki imata izgubo in tistih, ki bi jo imele, če tega ne bi storili.
Čisti dohodek je za 16,2 odstotka večji od planiranega, in je za 98 odstotkov presegel doseženega v letu 1985.
Ostanek čistega dohodka je dosegel 14 odstotkov načrtovane vrednosti in 62 odstotkov vrednosti iz L 1985. Poslovnega sklada ni formirala nobena temeljna organizacija,
Nova mozničarka v Jelki
Pri kalkulacijah škriplje
KATEGORIJA		Indeks na 1.1985	Indeks na plan
1. Celotni prihodek	27.550.769	192	120,6
2. Dohodek	5.646.788	208	113,5
3. Čisti dohodek	3.704.015	198	116,2
4. Rezervni sklad	125.722	151	. 65,5
5. Poslovni sklad	—	—	—
6. Izguba	281.770	641	
zato to pomeni tudi izredno slabo osnovo v začetku letošnjega leta.
Izguba v obeh TOZD bo krita do oddaje zaključnega računa z nepovratnimi sredstvi in sicer iz lastnih rezerv, rezervnih skladov drugih temeljnih organizacij in odstopljenih sredstev rezerv drugih delovnih organizacij.
P. Kovšca
ren, ter kako in kdaj jih mora dajati v računalnik.
Stvari so bile tako postavljene že ob začetku uvajanja tega sistema. Razna, tudi drobna vprašanja pa niso bila dovolj dorečena, kar je imelo za posledico nejasnosti in napake. Tudi odnos vseh, ki bi morali dajati posamezne podatke, ni bil vedno dovolj odgovoren. Tudi drobna, pa čeprav nezavestna napaka pri posameznem podatku lahko na koncu povzroči »veliko napako«.
Napake in slabosti v našem organiziranju in v sistemu dela pridejo na dan prav ob računalniški obdelavi. Predvsem je potrebna natančnost, doslednost in odgovoren odnos do izpolnjevanja dolžnosti.
J. Frank
Gospodarski načrt za leto 1987
Pripravljen je tudi drugi del planskih dokumentov za letošnje leto. To je sam načrt, ki konkretizira poslovno politiko in v numeričnem delu izraža opredeljene cilje ob upoštevanju predvidenih pogojev in možnosti.
Nekatere opredelitve na posameznih področjih:
ZAPOSLOVANJE
V	letu 1987 v delovni organizaciji ne načrtujemo povečanja števila zaposlenih. Po temeljnih organizacijah je predvideno gibanje števila zaposlenih različno glede na potrebe proizvodnje in poslovnega procesa. Tako načrtujemo povečanje v temeljnih organizacijah Strojegradnja in Prodaja ter v delovni skupnosti Skupne dejavnosti. Pri delovni skupnosti gre za povečanje števila zaposlenih zaradi nezasede-nosti nekaterih strokovnih del in zaradi predvidenega formiranja razvojnega teama. Pri Strojegradnji pa gre za novo dejavnost, kjer je kljub predvidenemu povečanju skupno število zaposlenih še vedno sorazmerno majhno.
Občutnejše zmanjšanje števila zaposlenih načrtujemo v temeljnih organizacijah Pohištvo in Tapetništvo, kar smo v TOZD Pohištvo v bistvu delno že realizirali konec lanskega leta.
Morebitno trenutno pomanjkanje zaposlenih v posamezni temeljni organizaciji bomo še naprej reševali s prerazporeditvami delavcev med temeljnimi organizacijami.
Nabava
V	načrtu nabave so številčno opredeljene predvsem potrebe po deviznih sredstvih za oskrbo proizvodnje. Uvoz surovin, re-Promateriala in rezervnih delov (za tekoče in investicijsko vzdrževanje) načrtujemo v letu 1987 za 22 odstotkov več od realiziranega v preteklem letu. Po področjih uvoza je povečanje različno; s klirinškega načrtujemo
ovečanje uvoza za 51 odstotkov, konvertibilnega pa za 14 odstotkov. V strukturi predstavlja načrtovani delež uvoza s konvertibilnega področja 72 odstotkov.
Načrtujemo tudi za preko 2 milijona dolarjev uvoza opreme Po sistemu leasing. Le-ta naj bi bil realiziran v okviru načrtovane investicije za TOZD Pohištvo in uvoz preostalega dela računalniške opreme.
PROIZVODNJA
Vrednostno prikazan obseg Proizvodnje se povečuje z indeksom 215, kar je v največji meri Posledica uskladitve proizvodnih cen s porastom cen surovin in fepromaterialov. Fizični obseg Proizvodnje naj bi bil za 0,7 % višji od doseženega v letu 1986, °b tem, da v letu 1987 načrtujemo v norma urah tudi proizvodnjo Strojegradnje, medtem ko za leto 1986 tega podatka nimamo. Brez Strojegradnje je načrtovana proizvodnja za 2,6 % nižja od dosežene v letu 1986.
V	strukturi fizičnega obsega proizvodnje načrtujemo večji delež za domači trg. Pa tudi v primerjavi z doseženo fizično proizvodnjo v letu 1986 je predviden porast pri načrtovani proizvodnji za domači trg (indeks 112), medtem ko predvidevamo zmanjšanje pri proizvodnji za tuji trg (indeks 89).
Nižjo fizično raven obsega proizvodnje od doseženega v letu 1986 načrtujemo v TOZD Mi-neralka, Masiva in Gaber, vendar moramo pri tem poudariti, da je bila v letu 1986 dosežena proizvodnja tako visoka zaradi dodatnega dela ob prostih sobotah, v dodatnem delovnem času in zaradi prerazporejanja delavcev ter občasnega dela v treh izmenah, medtem ko je za leto 1987 proizvodnja načrtovana za dve izmeni brez dodatnega dela.
Porast fizičnega obsega proizvodnje načrtujemo v temeljnih organizacijah Iverka, Tapetništvo, Strojegradnja in deloma tudi Jelka.
V	vrednostni strukturi izdelkov se v primerjavi z letom 1986 nekoliko povečuje delež strojegradnje, žaganega lesa in iver-nih plošč, zmanjšuje pa delež mineralnih plošč. Bistvenih odstopanj v strukturi v primerjavi z letom 1986 ni.
PRODAJA
Povečanje prodaje brez interne realizacije načrtujemo z indeksom 206. Indeks porasta prodaje ni enak indeksu porasta proizvodnje. Temu so vzrok različne osnove, na katere primerjamo.
Celotno prodajo, vključujoč interno realizacijo, načrtujemo za 99 odstotkov višjo v primerjavi z lansko.
V	strukturi načrta prodaje (vrednostno) je delež izvoza 19 odstotkov, kar pomeni, da načrtujemo manjši delež, kot smo ga dosegli v letu 1986.
Vrednostno naraščanje prodaje na domačem trgu je predvideno z indeksom 230. Potrebno je vložiti vse napore, da omenjeno realizacijo dosežemo ali celo presežemo.
IZVOZ
Izvoz načrtujemo predvsem glede na predvidene potrebe po deviznih sredstvih in seveda tudi glede na naše realne možnosti prodaje na zunanjem in hkrati tudi domačem trgu. Izredno pomembno vlogo je pri našem letošnjem načrtovanju poleg že omenjenega odigrala tudi slaba dohodkovnost izvoza, izvirajoča predvsem iz paritete dinarja do konvertibilnih valut. Istočasno pa je plasma na domačem trgu ob dejstvu, da se vse več orga-
nizacij preusmerja na domači trg, vse težji.
Letos načrtujemo za 1,5 odstotka nižji skupni izvoz (izraženo v dolarjih) kot smo ga dejansko dosegli v letu 1986. Samo konvertibilni izvoz pa načrtujemo za 8 odstotkov višji od doseženega v lanskem letu.
Dinarsko povečanje izvoza zaradi predvidenega naraščanja tujih valut v primerjavi z dinarjem načrtujemo z indeksom 142, kar je veliko manj od predvidenega povečanja prodaje na domačem trgu.
V	strukturi izvoza izdelkov načrtujemo večji delež mineralnih plošč in lesnoobdelovalnih strojev in naprav ter manjši delež ivernih plošč in žaganega lesa. Predvidevamo, da bo pohištvo v izvozu zastopano z enakim deležem kot v • preteklem letu. Po področjih prodaje načrtujemo za 9 strukturnih točk povečan delež konvertibilnega izvoza v primerjavi z doseženim razmerjem med konvertibilo in klirin-gom v letu 1986.
NALOŽBE
V	letošnjem letu načrtujemo dokončanje naložbe v TOZD Masiva in naložbo v TOZD Pohištvo. V tej temeljni organizaciji je predračunska vrednost načrtovana v višini 1.456 milijonov dinarjev. Pri tem predvidevamo zagotovitev lastnih virov sredstev iz amortizacije v višini milijarde dinarjev, preostali del pa iz amortizacijskih sredstev leta 1988. Vendar potrebujemo v TOZD pohištvo poleg opredeljenih vlaganj (za domačo opremo in del za gradbena dela) tudi uvozno opremo. Načrtujemo, da bi le-to uvozili po sistemu leasing, kar smo že opredelili v poglavju nabave.
FINANČNI REZULTATI
Pri celotnem prihodku načrtujemo nominalno rast z indeksom 180 v primerjavi z letom 1986. Dohodek naj bi nominalno porasel za 94 odstotkov, kar pomeni počasnejšo rast porabljenih sredstev od rasti prihodka. To naj bi dosegli z racionalnejšo porabo materiala in manjšim deležem obresti. Te moramo doseči na podlagi hitrejšega obračanja sredstev in s tem tudi manjšimi potrebami po izposojenih virih sredstev.
Načrtujemo, da bo čisti dohodek porasel za 80 odstotkov. Največji delež v čistem dohodku predstavljajo sredstva za osebne dohodke. Le-ti naj bi v masi porasli za 85 odstotkov. Razporeditev sredstev v poslovni sklad načrtujemo v TOZD Mineralka, manjše zneske (praktično le za pokrivanje obveznosti do gospodarske infrastrukture na republiški ravni ter do gospodarsko manj razvitih republik in pokrajine) pa še v TOZD Gaber, Tapetništvo, Strojegradnja in Prodaja.
Posebej moramo pri načrtu za leto 1987 poudariti dejstvo, da TOZD Pohištvo izkazuje izgubo (979 milijonov din) in da kljub večjemu številu inačic pri načrtovanju nismo uspeli z izračunom pozitivnega rezultata. Vendar pa za to temeljno organizacijo posebna strokovna komisija pripravlja sanacijski program. Tudi pri TOZD Masiva načrtovani ostanek dohodka zadošča samo za osebne dohodke, za rezervni sklad in za del stanovanjskega dela skupne porabe. Zato bomo morali v takih primerih problematiko skupne porabe razreševati v okviru delovne organizacije.
Opozorim naj še, da za delovno organizacijo predstavlja načrtovani delež akumulacije (poslovni in rezervni sklad) v celotnem prihodku 1,5 odstotka, delež izgube pa 2 odstotka. Ker pa načrtujemo tudi sredstva za skupno porabo, je načrtovani ostanek čistega dohodka poziti-
Brušenje robov v Žagalnici
ven v višini 30 milijonov dinarjev.
OSEBNI DOHODKI
Povprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v letu 1987 načrtujemo v višini okrog 165.000 din, kar pomeni nominalni porast v primerjavi z letom 1986 za 80 odstotkov. Ta porast je nekoliko nižji od porasta mase sredstev, ker predvidevamo nekoliko višje obveznosti iz osebnih dohodkov (kot so pravzaprav že na začetku le-
Težalc položaj, v katerem se je znašla delovna organizacija, prav gotovo pripelje do razmišljanja, kje tiči vzrok za takšno stanje in kje so možnosti za rešitev iz težav.
Nujno je uvajanje novih tehnologij v proizvodne procese. Nadaljnje zaostajanje na tem področju bi potisnilo naše gospodarstvo in družbo v celoti vedno bolj na obrobje razvitega sveta. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšne so kadrovske možnosti za uvajanje novih tehnologij. V Brestu ugotavljamo, da je kadrovska struktura slaba in nezadostna. Ob spiskih delavcev, ki so že zapustili Brest in ga še zapuščajo se moramo vprašati, kje so vzroki, da je do takšnega stanja prišlo.
V začetku sedemdesetih let je Brestov razvoj temeljil na zasnovi takoimenovanega ekstenzivnega razvoja, za katerega je bila značilna delovno intenzivna tehnologija. To smo dobili s prenosom iz industrijsko razvitih zahodnih dežel, predvsem iz Zvezne republike Nemčije. Za obvladovanje nove tehnologije smo potrebovali obilo domače delovne sile. Dobili smo jo predvsem z de-agrarizacijo in z vključevanjem ženske delovne sile. Pri tem pa je uvožena tehnologija po zahtevnosti presegla tedanji kadrovski potencial. Ta je po svoje sprejel pridobljene vrednote in si seveda temu primerno tudi ustrezno prikrojil nekatere splošno sprejete zakonitosti, značilne za industrijsko družbo.
Takšna razvojna zamisel je veljala vse do konca sedemdesetih let, ko je njena moč začela pospešeno pojemati, saj je izčrpala vire, iz katerih se je napajala. Poleg surovinskih in energetskih virov so bili ključnega pomena kadrovski
tošnjega leta). Za razporejanje čistega dohodka na porabo in akumulacijo, odvisno od doseženih rezultatov, bomo upoštevali določila sporazuma naše dejavnosti.
XXX
To je povzetek nekaterih bistvenih značilnosti našega letošnjega gospodarskega načrta, v celoti pa bomo delavci o njem razpravljali in ga sprejemali na organih upravljanja prav v teh dneh.
M. Širaj
viri, predvsem v obliki cenene delovne sile. To je bilo obdobje, ko je bila delovna organizacija še akumulativna. V tem obdobju bi morali pričeti z postopnim prestrukturiranjem, ki naj bi potekalo ob uvajanju zahtevnejših tehnologij.
Te stvari je takrat dojel le malokdo.
Vztrajali smo pri klasični zamisli nadaljnjega razvoja, čeprav so bili osnovni viri za to že precej izčrpani. Ker jih nismo obnovili, pa tudi zaradi kadrovskega potenciala, je bilo mogoče proizvodnjo nadalje organizirati le s pospešenim priseljevanjem delavcev iz manj razvitih območij. Za nameček sta v tem času znanje in strokovnost kot kriterija napredovanja in nagrajevanja izgubila svoj pomen. Popustili smo do te mere, da nista bila več nujen pogoj. Vse bolj so ju nadomeščale delovne izkušnje in interno priznane kvalifikacije. V tem je nedvomno tudi eden od osnovnih vzrokov za razvrednotenje izobrazbe. Vse bolj je bilo opevano fizično delo in delovne izkušnje.
Tako smo se znašli sredi osemdesetih let. Kakšnih pomembnih kadrovskih in tehnoloških sprememb nismo dosegli.
Kaj naj storimo v položaju, v kakršnem smo? Tudi če bomo zbrali denar za posodobitev proizvodnje in nakup sodobne tehnologije, nam bo pomanjkanje znanja v veliki meri zaustavljalo hiter in uspešen razvoj.
Če hočemo najti izhod iz labirinta, moramo temeljito pretehtati naše sedanje možnosti.
Nikakor se ne bi smeli odpovedati nadaljnjemu tehnolo-(nadaljevanje na ,4. strani)
Nova natresna postaja v Iverki
Razvojne možnosti so v znanju
Nov računalnik kmalu v obratovanju
Že v novembrski številki smo pisali o nabavi novega, večjega računalnika na Brestu. še v lanskem letu je prispelo sedem od stodevetih enot. Žal tudi ob pisanju tega sestavka še čakamo na ostale enote, ki pa bodo po zagotovilih dobaviteljev prispele še pred izidom te številke glasila.
Ob tej priložnosti je potrebno poudariti nekaj stvari glede dobave te opreme. Namreč, nova oprema je neprimerno cenejša v primerjavi z opremo, ki jo imamo sedaj. Poleg večje zmogljivosti računalnika na ta način pridobimo skupaj s Kovinoplastiko preko 60 terminalov, ter poleg tega šest osebnih računalnikov, ki sodijo med najboljše te vrste.
Druga pomembna stvar je, da si obetamo s prodajo starega računalnika pokriti velik del stroškov zamenjave.
Najprej je treba navesti, da se bo občutno povečala produktivnost vseh, ki delajo in bodo še delali s terminali, saj je bil to eden osnovnih razlogov za zamenjavo.
Z njim bomo dobili možnost uporabe jezikov četrte generacije, kar naj bi dodatno povečalo produktivnost ljudi v računskem centru in pospešilo razvoj nekaterih projektov.
Osebni računalniki nam ponujajo nekaj izredno uporabnih rešitev pri avtomatizaciji pisarniškega poslovanja, kot tudi nekaterih rešitev za taktični nivo odločanja.
Na žalost je treba ugotoviti, da se bodo pojavile tudi nekatere nove težave. Vsak morebitni izpad računalnika bo
odslej pomenil toliko večjo zavoro v poslovanju, saj bo to pomenilo delno blokado preko sto delovnih mest.
Delavci v računskem centru imajo na ta način bolj zvezane roke, še posebej, če je potrebno poseči v operacijski sistem.
Te probleme nameravamo rešiti z nabavo sodobnejše sistemske programske opreme ter z večjo specializacijo ljudi v računskem centru.
Za zaključek pa le še podatek, da v razvitih državah zamenjujejo računalnike povprečno na 19 mesecev. Na Brestu smo to storili prvič po desetih letih, sedanja, druga zamenjava pa je po šestih
Razvojne možnosti
Razumljivo je, da se ob položaju, v kakršnem je Brest, veliko delavcev sprašuje, če je ta investicija, čeprav majhna, nujnejša od zamenjave kakega stroja v proizvodnji. Odgovor na to vprašanje ni najbolj enostaven. Omejiti se moramo na oceno, da računalnik v taki delovni organizaciji kot je Brest, vedno bolj predstavlja »ključni stroj«, ki v veliki meri uravnava delovanje vseh ostalih strojev. Večino podatkov o pretokih materiala, izdelkih, finančnih tokovih, zasedenosti posameznih strojev in še marsikaj dobimo neposredno ali pa posredno prav s pomočjo računalnika.
Kaj si od novega računalnika lahko obetamo?
so v znanju
(nadaljevanje s 3. strani)
škemu razvoju. Prednost bi morali dati tehnologiji, ki bi bila intenzivna po delu in znanju. Kratkoročno bi morali poiskati notranje rezerve z ustrezno prerazporeditvijo sedanjega strokovnega kadra, ter istočasno omejili fluktuacijo. Vse sile moramo vložiti v to, da s pomočjo ugodnosti, ki jih kot delovna organizacija lahko nudimo in ki so za mlade ljudi še vedno zanimive, pridobimo kar največ novega strokovnega kadra (štipendije, kadrovska stanovanja...).
Praksa dokazuje, da nimamo možnosti za izboljšanje
Brestov teptalec snega
Kljub nekaterim začetnim težavam teptalec snega, izdelan v Strojegradnji, že nabira prve testne ure. Do konca letošnje sezone bo stroj še vedno v fazi preizkušanja in nadaljnjega izpopolnjevanja.
Naj so bili ob začetnih težavah komentarji takšni ali drugačni, dejstvo je, da je izdelava tovrstnega stroja povezana z zahtevnim razvojnim delom in dolgotrajnim preizkušanjem.
Stroj smo v celoti skonstruirali in izdelali doma. Uvozili smo samo nekatere najzahtevnejše elemente, ki jih domača industrija še ne izdeluje.
Ker je bila izdelava tega stroja za nas nekaj povsem novega m
neznanega, so bili seveda temu primerni tudi prvi preizkusi, ki niso minili brez slabe volje in razočaranj. Na osnovi pridobljenih izkušenj in spoznanj smo stroj čedalje bolj izpopolnjevali. Med poskusnim delom, ki ga je stroj opravil na zahtevnih terenih, se je pokazalo, da trud ni bil zaman.
Konstruktorji in mehaniki, ki so z veliko mero znanja in strokovnosti uspeli izdelati tako zahteven stroj, si nedvomno zaslužijo priznanje.
položaja brez opiranja na lastne strokovne moči in lasten strokovni razvoj, seveda gledano dolgoročno. Samo kot primer: sedanja zasnova razvoja Bresta, pa tudi razvojnega oddelka je v nasprotju z vsemi opredelitvami in potrebami. Ob dejstvu, da je z razvojnim delom zaposlenih manj kot odstotek v Brestu zaposlenih delavcev, ni potreben poseben komentar.
Ob kroničnem pomanjkanju kadra, ne samo na Brestu ampak tudi v širšem republi-
m

škem merilu, bi bilo morda dobro pretehtati idejo o uvedbi oddelka srednjega izobraževanja v Cerknici, kakor tudi o agresivnejši politiki pri vpisu na višji in visokošolski študij. Ob vseh teh ukrepih pa bomo morali najprej spremeniti odnos do razvojnega dela, ga drugače vrednotiti in ne nazadnje vložiti tudi nekaj sredstev v razvojno opremo.
Vsemu napisanemu navkljub moramo priznati, da do sedaj niti strokovni kader tniti razvoj na Brestu nista imela tistega mesta, ki bi jima moralo pripadati. Primer naše miselnosti:	v proizvodnem
procesu predajo CNC stroj kot osnovno sredstvo v uporabo delavcu s IV. stopnjo strokovnega znanja, delavec v konstrukciji z VII. stopnjo strokovnega znanja pa dobi kalkulator, kot poseben pripomoček. Ob tem pa zahtevamo od tega kadra vrhunsko ustvarjene izdelke.
B. Mlakar
V našem računalniškem centru
Zimske zaloge hlodovine
Nabava surovin — v tem sestavku bo obravnavana hlodovina — je področje, kjer je že v normalnih razmerah potek od na-
ročila do dobave daljši, kot pri
Poleg tega pa moramo upoštevati tudi vpliv vremenskih razmer, od česar je v veliki meri odvisna uspešnost gozdne proizvodnje, spravila in dobave do skladišč porabnikov.
Drugače rečeno — nabava teh surovin je sezonskega značaja, zato si moramo za zimske mesece ustvariti ustrezne zaloge. Ob koncu vsakega leta bi morale biti zaloge hlodovine na žagarskih obratih še v višini dva- do trimesečne porabe.
Zaloge hlodovine ob koncu januarja letos pa so bile v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986 naslednje:
večini drugih materialov.
letošnjega leta že za nami. Bolj zaskrbljujoča je nadaljnja oskrba. Pogodbena količina hlodovine od območnega gozdnega gospodarstva se v primerjavi z lanskim letom znižuje za 6.300 m3. Vzrokov za to je več, omenil pa bom le nekaj važnejših:
Zaradi bolezni nekaterih pomembnih drevesnih vrst in škode, ki jo povzroči divjad, je prirastek nenehno v upadanju. Tem pojavom pa se pogosto pridružijo še naravne katastrofe kot so vetrolomi, ledolomi in podobno.
Vse navedeno povzroča zniževanje poseka in spremembe
Tozd	Vrsta iesa	31.1.1986	Zaloge v m3 i 31.1.1987	Indeks
Žagalnica	hlodi iglavcev in listavcev 9.379	4.835	52
Jelka	hlodi iglavcev in listavcev 203	1.740	857
Skupaj	9.582	6.575	69
Iz pregleda je razvidno, da je gibanje stanja zalog po temeljnih organizacijah zelo različno. Pri tem moramo omeniti, da je bila lanska zaloga v Žagalnici previsoka, v Jelka pa prenizka. Ob upoštevanju zmogljivosti žagarskih obratov je letošnja zaloga primernejša. Večjih zastojev se v proizvodnji zato ni bati, saj je eden od kritičnih mesecev
v strukturi gozdnih sortimen-tov, pri čemer se delež hlodovine zmanjšuje.
Ob omenjenem znižanju letošnje dobave nastaja vprašanje, kako izpadlo količino nadomestiti, da proizvodnja med letom ne bo motena in da si bomo zagotovili primerne zaloge za naslednjo zimo.
A. Hiti
Skladišče hlodovine v Iverki
TA LIST SO V CELOTI PRIPRAVILI IN GA S TOPLIMI ČESTITKAMI POSVETILI DELAVKAM. ŽENAM IN MATERAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU UČENCI OSNOVNIH ŠOL »11. maj« GRAHOVO IN BEGUNJE PRI CERKNICI. NJIHOVIM ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEMO VSI BRESTOVCI IN OSTALI OBČANI.
MAMA, RAD BI TI REKEL HVALA
Veliko ljudi je, ki bi jim rad rekel hvala. Najbolj pa je tega vredna moja stara mama, ki je veliko storila zame, ko sem bil še majhen, pa tudi sedaj.
Od prvega rojstnega dne pa do mojega četrtega leta je vseskozi skrbela zame, kajti mami je bila dopoldne v šoli, popoldne pa je študirala ali pa pomagala pri delu na kmetiji in gradnji nove hiše. Ko sem bil še majhen, sem imel velikokrat gnojno angino. Mamici ni bilo treba ostati doma, saj me je pazila mama. Mnogo noči je prečula ob moji postelji in me tolažila. Ker pa je mama morala delati na kmetiji, me je vzela s seboj tudi na polje. Posadila me je v senco, ona pa je delala na njivi. Vmes je prišla pogledat, če sem priden. Včasih pa me je tudi razvajala in mi dovolila marsikaj, kar mi mami ni. Zato sta se tudi sprli.
Večkrat se oglasi pri nas v Cerknici. Če pride do prepira, vedno potegne z menoj, pa če imam prav ali ne. Tudi jaz grem rad na Lipsenj. Tam preživim skoraj vse letne in zimske počitnice. Pomagam pri delu na kmetiji. Tudi z atom se dobro razumeva, a z mamo še bolje. Res se včasih skregava zaradi politike, a se kmalu pobotava.
Ko bom odrasel, upam, da ji bom vsaj delno lahko povrnil njeno dobroto in se bova še naprej tako dobro razumela.
Matej Kvaternik, 8. r.
OŠ 11. maj Grahovo
mama se je bala zame
MOJA MAMA JE NAJBOLJ VESELA
—	kadar domov prinesem pet-ko in hitro naredim domačo nalogo
Mitja
—	če pomij em posodo in pospravim dnevno sobo
Jure
—	kadar dobim dobro oceno in pospravim po kosilu
Branka
—	kadar pridem zdrava s smučanja ali dobim dobro oceno
Judita
—	kadar dobim petico
Maruša
—	kadar jo ubogam in ji pomagam pri delu
Cvetka
—	kadar ji vse pospravim in dobim petico
Samo
MAMO NAJBOLJ JEZI
—	če pripeljem Tarzana v dnevno sobo in se polula na pod
Jure
—	kadar se ne učim in zato dobim slabo oceno
Ivan
—	kadar dobim v šoli cvek
Branka
—	moja razmetana soba
Maruša
—	kadar kaj razbijem
Cvetka
—	če ne pomij em posode
Karmen
—	kadar dobim nezadostno ali zadostno
Samo
—	kadar kaj razbijem in prinesem iz šole cvek
Vlado
Preden sem začel s pisanjem, sem premišljeval: »Vem, da me ima mamica rada. Torej se je verjetno tudi kdaj bala zame.« Povprašal sem jo in dobil preprost odgovor: »Velikokrat.« Spraševal sem naprej: »Toda kdaj najbolj?«
Obraz ji je prekrila temna senca in pripovedovala je: »Bil si še nerojen. Takrat z atom niti vedela nisva, da boš ti prijokal na svet. Zaradi nekega pijanega nergača sem se močno prestrašila in sem že mesec prej morala v porodnišnico. Ure čakanja so bile neizprosno dolge. Vsa zaskrbljena sem si želela samo, da bi se rodil zdrav. Ko si prijokal na svet, sem bila zelo srečna, saj si bil zdrav. Tvoja teža je bila zelo skromna in te tri dni nisem nič videla. Ti dnevi so bili najdaljši. Oddahnila sem si šele, ko sem te lahko Prijela v naročje. Bil si tako majhen, drobcen in nebogljen. Narahlo sem te snisnila k sebi in ti zaželela, da postaneš krepak in zdrav fant. Vidim, da so se mi želje uresničile. Nič ti ne manjka, le preveč počasen in razmišljen si.« Umolknila je.
Verjetno bom šele čez dolgo časa spoznal, kaj pomeni mamina ljubezen in skrb.
Mitja Jerič, 6. r.
OŠ 11. maj Grahovo
MAMI MI JE ZOPRNA
—	kadar me od televizije nažene učit
Mitja
—	kadar kriči.
Karmen
—	kadar delam nalogo in me pošlje v trgovino
Ivan
—	kadar pride z govorilnih ur
Vlado
—	kadar kriči, da štiri ni dobra ocena
Maruša
—	kadar moram pospravljati ali pa me sili na izlet.
Judita
—	kadar me pošlje po drva
Branka
—	kadar mi ne pusti peči peciva
Cveta
Učenci 6. razreda OŠ 11. maj Grahovo
MOJA MAMI
Mamica je res le ena, a kot moja ni nobena.
Zna vsako delo narediti, tudi po riti me nabiti.
Hoče, naj si gumbe sam prišijem in ko kuham, nič naj ne polijem.
Posodo mora sestrica oprati, jaz pa sobo vedno posesati.
Pravi, da res včasih sem zabit.
Mislim si, saj po komu moram bit!
Se petice vsake vedno veseli, ob trojkah pa je tiho in molči.
Če karkoli jaz ne vem, mislite, da vprašati jo smem?
Pravi, da o šoli naši nič ne zna, da prej ni bila tako usmerjena.
Moja mami, res te rad imam, za nobeno drugo te ne dam!
Bodi zdrava, srečna in vesela, da med nami še dolgo bi živela.
Berni Godeša, 4. r. OŠ 11. maj Grahovo
MOJA MAMI
Moja mami je še mlada, pa mene ima zelo rada.
Rada bere, pere, lika, kuha, včasih pa je sitna kakor muha.
Kadar je vesela,
rada poje in posluša glasbo.
Vsako jutro zgodaj vstane in mi skuha skodelico kave.
A v hlevu jo čakajo krave, da jim prinese otave, a to ni zadosti, mora jih še pomolsti.
Ko pa pomlad pride, brž na polje uide.
Tam orje, seje, žanje in okopava, da ne bosta zrasla ost in kompava.
Branko Miklavčič, 4. r.
OŠ Begunje
DAN ŽENA
Danes je praznik,
A ne za vse,
Naše ga mame praznujejo le.
Žene in mamice,
Enkrat na leto,
Naj bo vaš dan,
A ne pozabite, da sinko vaš vseeno bo ob s sedmih zaspan.
Miha Šega, 4. r. OŠ 11. maj Grahovo
	
®0 pp	
		aiujtiij.
		6'S
		@'"68
	™TTTrrrW	

ZAKAJ IMAM MAMICO RAD?
Mamico imam rad zato, ker skrbi zame, ker mi kuha in me zjutraj zbudi.
Bogdan Brančič
Mojo mamico imam rad zato, ker mi je podarila življenje in ker tako lepo skrbi za nas.
Viktor Krištof
Mamo imam najraje. Dela dan in noč. Vse da zame.
Marko Kržič
Mamo imam rad zato, ker mi je dala življenje in skrbi in služi zame.
Marijan Obreza
Mamica mi je naredila že toliko dobrega, da še sama ne vem, kaj vse mi je dala. Zato jo imam rada.
Mateja Doles
Mamo imam rada zato, ker skrbi za nas in nas ima rada.
Albina Zalar
Mamica mi je dala življenje. Zato jo imam zelo rad.
Simon Rupar
Moji mami je ime Fani. Rada jo imam zato, ker mi kuha.
Jasna Zalar Učenci 2. razreda OŠ Begunje
DELO MOJE MIMICE
cesJJhv*
mo'
L-
'Dtlo' /rru^tf/ /rrvamlcJ/ Jj/ oaL>-
/ruxJ hrtzjJrKsr'	JJlo'
Ihajbo'	nj-^loAl/ plr ^ol/ msJjUi/, M/	„ „
.vrv odsrMMs /rrJLJL&' ny
r	/mcrnJ/ /nostnola// /nis	JLrm&s.
mi/,™*/ as sLp	j&LrtU/ wjjpsy vas fcpCidz jurUh
do- HuSnvds. JLL' KjoJLupn/ nrtjii/e:
JjJpvJyiL/ JoAsO-^ Axv LssmS /juV /JudolujL/ /ruiss. sCtsla/l^-dilo' J-*/ <^p/tp^i^xyriv/nvL/ /vtd/rur k^o^ass/^os istv Xct^ /jvMjunrvfu< iLr M^clalvdo-AS švtdc/) M/ rCMsrnv /mr /’ddL-AsM^/rud<r}^ny	dLas srf-Kjj*
do' s*s nsnusmJ AAs ^Jlvj/mju ai' /Cola, Ihjpdir-.M' HuoddL/ ^o^djsrius mv M/ /moJLr ^r^nr^o^rnpr UdvnJLe/nv x^cuvuy /j^o^cdcloM/ spldv vzv zvčircu. Jo-oLpama
■cisrus jia/ /m/yrw Sfssn^rAstvs- /w JrJim' a
■7*7- AS JnfJOT m, AS SSV\AVflJL:d(idr Y ds^Z/sruzrli/
vtov^/CVCVrUA' %€/ yUym<XA> > /Las M/ /inoJLls^/ /rUSo<Jx/
ss^onAsJlt/rn/
/ZvO^O-f-CV,
JLSRJ ^-VW^>Co jCur-
rmsnUu /ssxJ.r/vxv-
ASSU
mvcrrt/ ASzd/SMltp. ijstn/ju	w/vuLmCTaLt'*.
DAMJANA ZALAR H.RAZ RED
ni BEfitAUE
Ženam za njihov praznik
Da se časi spreminjajo in z njimi ljudje in navade, slišimo in občutimo vsak dan. Čas s porajanjem novih vrednot nehote pokoplje stvari, ki smo jih sprejeli za lepe, pravilne — za naše.
Zakaj to razmišljanje? To naj bi bil uvodnik, čestitka vsem ženam, materam, delavkam ... naj bo to delček njihovih misli, ker bi mnoge od njih, kdo ve zakaj, ostale za vedno neizrečene ...
Tri, celo štiri generacije žensk žive med nami. Le ena od njih je doživela 8. marec v letu 1947. Prisrčen kulturni program v mrzlem Sokolskem domu; javne pohvale najboljšim na udarniškem delu; zanos in veselje, ker se gradi in gre na bolje.
Sedemdeseta leta so potrkala z izobiljem. Dan žena so praznovali s cvetjem in darili.
V gospodarski krizi osemdesetih let je nastala zmeda. Sindikat je vodil akcijo za varče-
vanje, za kulturno obeležitev dneva žena — brez daril.
Zakaj ta kronolog? Zato, ker ga meljemo in meljemo, da denarja ni, da moramo biti realni in stabilizacijski.
Da to res drži bi priznala kar večina žena in mater, ki kot vodje družinskega proračuna iz dneva v dan ugotavljajo, da je življenje drago. Pa bo že šlo nekako, kot vedno.
Na duši pa leži nekaj drugega. Nekaj, česar ne zahtevajo, pa vendar včasih le pričakujejo. Enakopravnost z moškimi? Ne. Ta je enostavna in obljubljena le na papirju. Življenje pa kaže precej drugačno, močno tradicionalno — moško obarvano podobo. Kaj je tu mišljeno, je jasno.
In ko preživiš dan in to 8. marec, med ženami, materami, dekleti...; ko se zamisliš nad vrsto moških, ki iz navade, lepega vzora ali službene dolžnosti stoje v vrsti pred cvetličarno ali ko se lcrat-
MAMICA
Zjutraj zaslišim:
»Ura je sedem, ljubčka vstanita, hitro se umij ta, oblecita pa na kakav ne pozabita«.
In že na postajo hitimo, da avtobusa ne zamudimo.
Mami uči, midva se učiva, poiščeva jo kadar petko dobiva.
Po pouku hitro domov odhitimo, mami kuha, pospravlja in naju kar naprej opozarja:
»Posteljo posteljita in se preoblecita«.
To pa je za naju
zelo težko in narediva šele,
ko mami bolj glasno pove.
Popoldne radi pešačimo, kolesarimo, pozimi drsamo, smučamo, poleti pa se kopamo in takrat nam je zelo lepo.
Mami zvečer na zobke opozori, skrbi, da pravočasno zaspiva, da zjutraj šole ne zamudiva in kot miške zaspano v svet ne strmiva.
Lucija Strle, 4. r. OŠ 11. maj Grahovo
komalo zamisliš nad igro življenjskih odnosov, v katerih živiš, potem morda razumeš. Ali pa tudi ne:
— Ne maram darila za 8. marec, kot nagrade za trud — saj ne delam le ta dan.
— Zelo rada imam rože. Je dan žena edina priložnost, da jih dobim v dar?
— Lepa beseda vsak dan odtehta naj dražje darilo za 8. marec.
— Naj pijem in plešem za 8. marec? Zato, ker sem ženska? To lahko pokažem vsak dan.
ota«;« turšič 1. k. o? 8lP'
— Vesela sem proslave in zakuske za 8. marec. Vsaj enkrat v letu se kdo spomni tudi name.
— Nisem enakopravna, sem pa emancipirana. Hvala za rože. Delam in kupim si jih lahko sama.
— Da je to res moj praznik, čutim ob čestitkah otrok.
Tisoč takih in podobnih misli in želja bi lahko nanizali. Različne so, kot so različni obrazi naših žena, mater, deklet, deklic. Vsaka, kljub istemu času in okolju piše svojo življenjsko zgodbo.
Naj bo dan, ki so ga proglasili za mednarodni praznik žena, res praznik. Naj bo vsaj ta dan pozornost za vse, kar smo sprejeli za samoumevno, naravno in žensko — za skrb, materinstvo...
Naj bo vsaj ta dan po želji žena — s cvetjem, z darilom ali z »enakopravno« pozornostjo.

ciia/tfu,
/jRzrC/nv
/]|Uv
nciw<iv,
li
^J^xd<l/ri£/	/jTVK^lnKlAAV
rjz-^j yyvo' /fw»v ^vo^*jv>oa>v.
fTLCV (Y^AM/ v^WX/
'O/	^
ooq/udu.
d^nmus yj /pnJlncu, !rvy>
Uuri^JU.
fiOOJ /Ho/ .
(J/LinCuIL OS 5^yu>y/
Besedo imajo naše sodelavke
Priznati moramo, da res ni prav, da samo enkrat letno posvetimo nekaj več pozornosti našim delovnim ženam, saj se vse leto z vso odgovornostjo predajajo delu na delovnem mestu, doma svoji družini, pa še v družbenopolitičnem delovanju in drugod.
Prav zato, da bi osvetlili njihova razmišljanja in poglede na svoje mesto v družbi, smo pripravili nekaj razgovorov z njimi. Naši sodelavci so se z njimi pogovarjali o vsem mogočem: o njihovi enakopravnosti, o vključevanju v samoupravna in družbenopolitična dogajanja, o pogledih na praznovanje dneva žena, in še o marsičem drugem. Preberimo, kaj so povedale!
Ivanka RUPAR, TOZD JELKA Begunje
Menim, da ženska ni enakopravna moškim, čeprav je marsikje tako zapisano. V družinskem življenju ima ženska več odgovornosti, saj mora najprej opraviti obveznosti na delovnem mestu, potem pa jo čaka vsa skrb za dom in družino.
Nekoliko več enakopravnosti je v kulturnem in družbenopolitičnem življenju, saj tudi ženske opravljajo zahtevna dela, včasih še odgovornejša kot moški.
Praznovanje 8. marca se mi zdi pomembno, saj mislim, da mora vsaka ženska dobiti vsaj nekaj priznanja. Zadostuje skromna proslava, priznanje kolektiva. Spominjam se prvih organiziranih praznovanj dneva žena. Ženske so se jih rade udeleževale. Sprva brez daril, kasneje pa smo dobile tudi skromna darila.
Kot žensko me ne obremenjujejo primerjave z drugimi. Odločam se samozavestno, ne glede na to, kaj rečejo drugi.
Ob prazniku dneva žena pa želim, da bi se ženskam v svetu izboljšal položaj, da bi bile enakopravne vsaj možem ter da bi njihovo delo cenili. Vsem ženskam iskreno čestitam ob njihovem prazniku.
Marija TRUBAČEV, TOZD GABER
Možnosti za vključevanje žensk v družbeno življenje so velike in zaželene, vendar moramo jemati stvari realno in življenjsko. Poglejmo žensko predvsem kot delavko, mater in gospodinjo. Ali od nje lahko pričakujemo poleg navedenega še kaj več? Mar ni že s tem preobremenjena? Sicer bi se večina žensk rada vključila v družbeno življenje, vendar jih čas in vsakodnevne skrbi za družino dokaj omejujejo.
Ob našem prazniku nimam posebnih želja, niti zahtev. Všeč mi je sedanji način praznovanja.
Jožica HLADNIK, TOZD IVERKA
8. marec — dan žena, čestitke, rože, poljubi, zakuske, vsako leto enako, kot bi predvajali pred časom posnet film znova in znova. Vse dobre želje veljajo samo en dan. In kakor so bile na hitro zaželene, tudi hitro preminejo. Kako pa delavke, žene in matere živimo in delamo od tega do naslednjega osmega marca, mislim, da o tem premišljujemo predvsem me same. Zgodi se, da pridejo svetli dnevi, ko nam doma možje in otroci priskočijo na pomoč in nas nekoliko razbremenijo. Kakšno pa je videti naše delo v tovarni, kjer smo zaposlene? To je tema, o kateri bi lahko tekle zelo raznolike razprave, pač glede na število zaposlenih žensk. Tam, kjer so predvsem ženski kolektivi, se kažeta večja disciplina in produktivnost. Reševanje problemov je zaradi večjega razumevanja dosti lažje. Problemov alkoholizma skorajda ne poznajo.
Pa bi vse to lahko rekli tudi za kolektive, kjer prevladujejo moški? Odgovori za to se ponujajo sami, saj imamo na Brestu temeljne organizacije s tako in drugačno strukturo glede na spol.
In kako se počuti peščica žensk v takšnem okolju?
Ne ravno zavidanja vredno. Praksa kaže, da v takšnih okoljih čaka ženske še več dela in prizadevanj, da se uveljavijo. Še vedno so opazni sledovi patriarhalne miselnosti, na deželi bolj kot v mestih.
In kaj bomo storile me za naš boljši jutri v moških in malo manj moških okoljih?
Svoj položaj si bomo utrjevale s pridobivanjem znanja na vseh področjih. Še aktivneje bomo delovale v gospodarskih in samoupravnih zadevah. Poprijele bomo za delo tam, kjer so neodgovornost, nedelavnost in neodločnost pustile globoke sledi. Veliko pa lahko storimo pri vzgoji naših otrok, da bodo bolj zrelo in z večjo odgovornostjo poprijeli za delo.
Majda ZAKRAJŠEK,
TOZD MASIVA
O enakopravnem angažiranju žensk, pa naj bo to na področju družbenega, poslovnega, kulturnega ali družbenopolitičnega življenja, v pravem pomenu besede še ne moremo govoriti. Dosedanja miselnost to zanika, kljub ustavnim opredelitvam. To se predvsem čuti v družinskem krogu, saj žena-delavka-mati enostavno ne najde prostega časa, da bi se lahko vključevala v različna področja življenja.
Kljub temu pa so v naši družbi — čeprav kot izjeme — premiki v smeri enakopravnosti oziroma emancipiranosti žensk že vidni. Nekatere ženske niso več zgolj družinske partnerice, temveč se vključujejo v poslovno, kulturno in družbenopolitično življenje, seveda ponekod več, ponekod manj. In prav je tako.
Želela bi spregovoriti tudi o praznovanju samega dneva žena. Čeprav se na nek način praznovanje dneva žena »ovekoveči« nekje bolj bogato, drugje skromneje, pa je ob vsem tem pogosto čutiti nela; godnost, predvsem s strani sodelavcev. To je povezano z zakoreninjeno miselnostjo, češ, zakaj je vse to sploh potrebno. Pa vendar se moramo zavedati, da je dan žena praznik emancipiranih žensk, ki so si ga morale izboriti same in ga napredni svet tudi priznava.
Zato naj ženske v tem tudi vztrajajo, ter ta praznik s spoštovanjem praznujejo na tak ali drugačen način.
Ivanka TURK, TOZD GABER
Sodim v generacijo, ki je dala »skozi« vse, od splošnega pomanjkanja, do slabih delovnih pogojev. Življenje se je v mnogočem spremenilo in popravilo, čeprav jadikujemo.
To je pač človeška navada. Kljub temu mislim, da smo predvsem starejše ženske preobremenjene in nam ni do ne vem kakšnih aktivnosti v družbenem življenju. Mislim, da kot mati in gospodinja lahko največ prispevam, da imam urejeno gospodinjstvo in zadovoljstvo v družini.
Pa naše praznovanje — kar taka praksa naj bo tudi v prihodnje, saj je praznovanje v okviru kolektiva dokaj prijetno. Tedaj smo deležne velike pozornosti, vendar žal le na ta dan. Temu sledi ponovno vsakodnevno delo na normo z vsemi svojimi zakonitostmi. Sicer pa sem zdrava, rada delam in se v kolektivu prijetno počutim.
Olga AVSEC,
TOZD TAPETNIŠTVO
Že enaintrideset let je Brestova delavka. Letos aprila se bo predčasno upokojila. Vsa ta leta je sodelovala v samoupravnih organih temeljne organizacije, sindikatu in v delegacijah samoupravnih interesnih skupnostih.
Položaj ženske se je v teh letih močno izboljšal in se v tem pogledu ženska ne čuti zapostavljeno. Porodniški dopust se je iz treh mesecev podaljšal na eno leto, kar je velika pridobitev tako za žensko kot za otroke. Praznika — 8. marca je bila vedno vesela.
Vsako leto je bilo v temeljni organizaciji organizirano praznovanje žena z darili ali družabnim srečanjem. Tudi letos si želi takega srečanja, saj je to priložnost za pogovore s sodelavkami o dobrem in slabem.
Valči OBREZA,
TOZD POHIŠTVO
Smatram, da v naši družbi še vedno prevladuje »moška roka« na vodilnih delovnih in političnih mestih; ženskemu vodenju očitno premalo zaupamo.
Kljub vsem ustavnim določilom ženska še vedno ni enakopravna z moškimi. Vrsto let sem sodelovala v raznih samoupravnih organih, kjer sem tudi kritično razpravljala. Nekajkrat pa se s položajem nisem mogla strinjati; sestankov se od tedaj zato ne udeležujem več.
Za 8. marec si želim, da bi bilo praznovanje takšno, kot nekoč — samo za žene. Nisem za praznovanja kot so bila nekaj let nazaj, ker mislim, da bi morala biti mati — žena spoštovana sleherni dan v letu. Mislim, da bi bilo lepo, če bi bile delavke na delovnem mestu obdarovane le z nageljnom. Tako bi se v današnjem težkem položaju izognili nepotrebnim stroškom, denar, namenjen za praznovanje, pa bi lahko namenili za onkološki inštitut.
Bolijo pa me velike socialne razlike, lažna solidarnost in nepravilen odnos mladih delavcev do dela. Mladi vse preveč poznajo svoje pravice, premalo pa obveznosti. Težko mi je tudi ob misli na bivše sodelavke, ki so odšle v pokoj po 35 letih dela, pa prejemajo tako mizerne pokojnine.
Na koncu želim vsem bivšim in sedanjim sodelavkam lep praznik — v pravem pomenu besed!
URA
Ura bije taka tika, zunaj se nebo svetlika.
Ura bije taka toka,
Tinca je precej visoka.
Ura bije tik tak tok, pred šolo polno je otrok. Tinca pa stoji in gleda, zdaj učiti se bo treba.
Mojca Manček, 4. r. OŠ Begunje
NAŠI LJUDJE
Ortopedska obolenja v lesni industriji
Komaj sem odložil plašč, že mi je žena Angelca prijazno ponudila kavo, za drugo ni vprašala, kar prinesla je ...
Naj sedeva za mizo v kuhinjo, lahko tudi v dnevno sobo, je vljudno predlagal Božo Bajc, ki odhaja po skoraj de-ventintridesetih letih dela na Brestu v zaslužen pokoj.
Kako je v pokoju? Saj nisem v pokoju, samo na dopustu sem, je veselo razpoložen razpredal. Ne, ni mi dolgčas. Kot da sem »prerazporejen«, se je pošalil. Ne boj se, tudi v pokoju se bom znašel. Pa vendar sem začutil v njegovih besedah priokus spoznanja, da bo teklo življenje naprej v spremenjenem ritmu.
Dolgo delovno dobo je preživel na Brestu in spominja se vseh podrobnosti o svojem delu. Leta 1946 je začel z delom v tovarni pohištva, ob tračni žagi v Zabojarni. Lesno gozdarsko šolo v Ljubljani je obiskoval leta 1948, nato pa je bil razporejen za lesnega manipulanta na Krajcovi žagi. Zaradi pomanjkanja kadrov je bil kmalu za tem premeščen na Medenovo žago v Begunje, kjer so prav tedaj dali v poizkusno obratovanje prvi polno jarmenik, narejen v Litostroju. Leta 1951 je bil določen za lesnega manipulanta na
žago v Dolenjo vas. Od tu je odšel v Kičevo na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi od vojakov leta 1953 je opravljal dela skladiščnika rezanega lesa, čez leto dni pa je postal tehnični vodja zabojarne.
Leta 1958 je bil imenovan za šefa nabave. Na tem delu je ostal kar dolgih deset let. Leta 1967 je bil premeščen v Tozd Pohištvo za skladiščnika gotovih izdelkov. Od tu je bil leta 1970 prerazporejen na delovno mesto planerja materiala, kjer je ostal vse do upokojitve.
Velikokrat sem bil premeščen, veliko različnih del je bilo potrebn oopravljati, pravi. Včasih tudi proti svoji volji, toda časi so bili taki, da se ni dalo upirati, pač pa delati in graditi lepšo prihodnost.
Tudi Božo se, kot veliko starejših delavcev, živo spominja razmer prvih let po vojni. Tistega navdušenja, ki je vladalo
med ljudmi, tiste zagnanosti in vizije, ki je to generacijo vodila pri graditvi takšnih odnosov, -ki bodo opravičevali socialistično družbo s tem, ko bo življenje lepše in bogatejše.
Skupaj sva ugotovila, da mu življenje kar hitro teče. Poročil se je leta 1955. Leta 1972 sta z ženo zgradila lepo, prostorno stanovanjsko hišo. Sin in hčerka sta že poročena. Tako je Božo že kar štirikrat stari oče.
Včasih je bilo življenje težko, pa so spet nastopili lepi trenutki. Sedaj mu je skoraj naj lepše, saj je našel vse tisto, kar od življenja pričakujemo.
A, to pa ne, energija mi pa še ni pošla. Še sta prisotna volja in moč. Če le-ta včasih poide, pa jo Božo po stari navadi poišče, on že ve kje ...
Zahvalil sem se mu za gostoljubje in za vse, kar je v dolgih letih dela na Brestu prispeval za razvoj našega podjetja.
J. Klančar
Takoj na začetku moram pripomniti, da ortopedskih obolenj nimamo samo v lesni industriji, ampak jih poznamo tudi v drugih industrijah in pri drugih poklicih. Torej povsod tam, kjer je treba dvigati težja bremena, kjer delo poteka v prisilnih položajih, pri delih z vibracijskimi orodji, pri delih sede in drugo.
Že iz časov, ko je postalo delo bolj diferencirano, so se poleg drugih obolenj, ki so bila posledica raznih škodljivosti na delovnih mestih, ter držam, ki so jih zahtevali posamezni tehnološki procesi, pojavljala različna obolenja lokomotornega aparata oziroma gibal.
Pri klasičnih mizarskih delih in tedaj, ko še ni bilo toliko lesnoobdelovalnih strojev, so prevladovala obolenja hrbtenice, posebno pri mladih ljudeh (pri skobljanju, ko je vajenec delal v prisilnem položaju, pri dviganju ter prenašanju težjih bremen). Pri tem so bili močno obremenjeni tudi nekateri sklepi, posebno v križu, kolkih ter v gležnjih in ramenih. Pri dolbenju utorov z dleti ter vrtanju z različnimi ročnimi svedri so
trpele kite in sklepi ter predeli kosti, kamor se naraščajo mišice. Ko so se začeli pojavljati tekoči trakovi tudi v lesni industriji, je postajalo delo vse bolj enolično in povezano z dolgotrajnim sedenjem. Dostikrat je potrebna drža v prisilnih položajih, pomembno vlogo pa ima tudi mikroklima.
Pri pripogibanju in dviganju bremen je najbolj prizadeta hrbtenica, kolki, gležnji ter ramena. Bolečine začutimo najprej v križu. Pri sedenju in enoličnem delu z rokami se pojavljajo bolečine v rokah, ramenih (obsklepna vnetja) ter mravljinčavost v prstih rok. Da bi se zmanjšalo število obolenj v križu, moramo bremena dvigovati pravilno, npr. tako, da se pri tem ne pripognemo, ampak počepnemo in iz tega položaja vstanemo z bremenom.
Še posebno se zmanjšajo bolečine v gibalih, če občasno angažiramo tudi druge dele gibal, ki sicer mirujejo ali niso dovolj razgibani. To dosežemo tudi z aktivno telovadbo v odmorih, o čemer sem v tem glasilu že pisal.
dr. A. Šmalc
Novosti v knjižnici
Slovensko pesništvo upora
Prva knjiga iz zbirke prinaša partizanske pesmi. Nekatere pesmi so postale že zelo znane (uglasbitve), večina pa je prvič zbrana in objavljena v knjigi. Pesmi izžarevajo občutke, ki so navdajali ljudi v krutih življenjskih razmerah.
PEASE, Allan: Govorica telesa
Knjiga nam pokaže razlike med besednim govorom in govorom kretenj. Skuša nam pomagati, da spoznamo, kaj nam hoče nekdo povedati s kretnjo rok, z znaki oči, položajem telesa.
BEATY, David: Palica
Vsebina romana je katastrofa potniškega letala. Ob dogajanjih pa ves čas spremljamo pilotovo zgodbo, ki je dovolj psihološko in notranje usmerjena.
SMOLE, Dominik: Igre in igrice
Avtor nam posreduje štiri dramska dela, ki so izrazi sodobnega slovenskega gledališča. Posamezni naslovi so: Veseloigra v temnem, Ljubezni, Zlata čeveljčka, Igra za igro.
H. Mele
Šivalnica v Tapetništvu
JOŽEF ŽIROVNIK	:
©EW»S6C0“P
JEZGlLJhM^
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Če je vajina ljubezen stanovitna in resnična, bosta tudi to veliko zapreko lahko premagala in tvoja želja se bo izpolnila, da se boš zedinil s svojo ljubico. Poslušaj me in stori tako, kakor ti svetujem. Pojdi domov in skuj omrežje iz močnega železa, povezni ga na to požiralno jamo in jo še s kamenjem in prstjo dobro zasuj in zadelaj. Ker se studenci in potoki ne bodo mogli več izlivati v jamo kakor doslej, razširila se bo voda po dolini in nastalo bo jezero. Izpolnilo se bo na ta način graščakovo zahtevanje, in ti boš dosegel svoj namen.
Mladenič, vesel dobrega sveta, hiti domov, ukaže napraviti močno omrežje in da z njim pokriti požiralno jamo ter jo zasuti. Z radostjo opazuje, da se izpolnjujejo besede povodnega moža. Dan na
dan narašča voda in se razširja po dolini, ker nima odtoka. Za malo časa pokrije jezero vso planjavo.
Zdaj se napoti mladi Šteberčan še enkrat v grad Karlovec po svojo nevesto. Svest si je, da mu je zdaj graščak ne bode odrekel. V najlepši obleki, kakor se spodobi ženinu, se odpelje v čolnu po jezeru tja. Stopivši pred graščaka, ponovi svojo snubitev.
Ko je stari Karlovčan obljubil mlademu vitezu svojo hčer za ženo s pogojem, da se pripelje po jezeru po njo, pač ni mogel misliti, da bi bilo to kdaj mogoče. Hotel ga je takrat le zlepa odpraviti za vselej. Kaj mu je zdaj storiti? Ženin stoji pred njim, proseč ga, naj mu zdaj ne brani več svoje hčere v zakon. Že hoče privoliti in ga objeti kakor svojega dragega zeta, ali v tistem trenutku mu pride na misel, kako je prejšnji
Šteberčan spravil njegovega deda s sveta. Staro sovraštvo ga premaga in ne držeč dane viteške besede, mu odreče obljubljeno roko svoje hčere in ga zgrda odpravi iz gradu.
Graščakovo nemožato vedenje speče mladeniča globoko v srce. Z najbridkejšimi čutili se vrača domov. Da bi zapustil in pozabil vkljub očetovi odpovedi svojo izvoljenko, tega ne more in noče storiti. Pričakuje tudi, da se bo dal stari Karlovčan sčasoma morebiti vendarle omehčati in preprositi, da bo dovolil zvezo njegovega rodu s šteberškim rodom.
Kaj stori mladi vitez? Svojo ljubico začne skrivaj in sicer ponoči obiskovati, da bi njen oče ne zvedel o njegovih pohodih. Ona se boji za njega, da bi v temi ne zapeljal h kateri požiralni jami in se ponesrečil, zato mu postavlja vsako noč luč na južno stran gradu, da ve kam veslati.
Lepota Karlovške hčere je slovela daleč okrog, in vedno so se oglašali snubači, a ona je vse odbila, ker je sklenila, da zvesta ostane svojemu izvoljencu.
V grad je zahajal večkrat tuj plemenitaš. Mnogo je že slišal o Karlovčanki in želel si jo je pridobiti za svojo ženo. Starega graščaka hitro pregovori, da mu zagotovi roko svoje hčere, le nji se
ne more prikupiti, ker se ga vedno brani. Ko povprašuje po vzroku njenega mrzlega vedenja do njega, zve, da njeno srce ni več prosto. Ona že dolgo ljubi mladega Šteberčana, ki jo vsako noč pride po jezeru obiskat in mu postavlja po strežaju svetilnico na kraj gradu, da najde pravo pot. Takoj se tujcu rodi v srcu maščevalen naklep.
Nekega večera se odpravlja mladi Šteberčan na svojo navadno vožnjo po jezeru. Močan veter je pri-podil črne oblake od juga, ki so se kopičili okoli Slivnice, kjer so imele čarovnice svoje domovanje. Pripravljalo se je hudi uri. Zvesti sluga opominja in svari mladega graščaka, naj danes v temni noči opusti vožnjo po razburkani vodi, da se mu ne prigodi kaka nezgoda, ali on se ne da pregovoriti in odvrniti od priljubljene poti. Sede sam v čoln in vesla kolikor mogoče hitro, da bi ga ne prehitela nevihta. Že je sredi jezera, ko zagleda luč z grada. Veselje ga prevzame, videč, da ga njegova draga pričakuje celo v taki nemirni noči. Z vso močjo prime za veslo in izkuša priti hitro do svojega cilja. Ali ista luč, katera ga je tolikokrat dovedla do ljubice, mu je danes v pogubo.
Čudno se mu zdi, da ne more priti do gradu. Vedoč, da mora biti
blizu požiralna jama, se je hoče ogniti in obrniti čoln na desno. Utrujen se upre z vso močjo v veslo, da bi premagal valove in tok vode ter prišel na stran. Pri tej priči pa potegne voda čoln in njega v jamo Karlovico.
Peneči valovi zagrnejo viteza in ga pokopljejo v hladnem grobu.
Kako je prišlo, da je mladenič zgrešil pravo pot h gradu in zašel v požiralno jamo, kjer je storil tako žalostno smrt?
Njegov nasprotnik, ki ni našel milosti v očeh Karlovške hčere, je ravno nocojšnjo viharno noč hotel doseči svoj hudobni namen. Skrije se in pazi na sluga, ki prinese svetilnico in jo postavi na vogel gradu. Kakor hitro pa je odšel, pride tujec iz skrivališča, prime svetilnico in jo prestavi nad požiralno jamo. Mladi vitez je vozil naravnost na luč in zašel v jamo, kjer se je ponesrečil.
Tujec je spravil svojega tekmeca s poti. Mislil je, da mu bo zdaj laže pridobiti naklonjenost in ljubezen Karlovčanke. Ali ta namera mu je izpodletela.
Ko ona sliši o žalostni smrti svojega ljubčka, skoči raz grajsko ozidje v jezero in utone.
Izpolnilo se je prerokovanje povodnega moža.
KONEC
brestov
HPobzornik
lasilo delovne organizacije
(iz štvilke 113. — 28. februar 1977}
LANSKI GOSPODARSKI USPEHI — OBVEZNOST ZA LETOŠNJE LETO
Proizvodnja za 19 odstotkov višja kot v letu 1975 • Prestrukturiranje proizvodnje se uresničuje ® Zaposlenost nad poprečjem srednjeročnega piana ® Nabava v skladu s potrebami proizvodnje ® Hitrejša rast prodaje kot proizvodnje © izvoz podvojen • Akumulacija zadošča le za pokritje minimalnih potreb in obveznosti © Osebni dohodki naraščajo skladno z rezultati gospodarjenja • Ukrepi za boljše letošnje gospodarjenje
KORAK NAPREJ...?
Ob spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Slovenijales
Omeniti moramo, da so v gradivu sprememb delno upoštevane tudi pripombe BRESTA, čeprav smo imeli predlog za drugačno ureditev odgovornosti za obveze. Le-ta naj bi se uredila za vsako združevanje dela in sredstev posebej s samoupravnim sporazumom. Tako bi bila odgovornost za obveze pokrita z interesi podpisnic, ostale pa se ne bi ubadale z zadevo, ki jih neposredno ne zanima. Verjetno bi tako točneje realizirali smisel 262. člena Zakona o združenem delu oziroma opredmetili »skrb za pametno združevanje«.
URESNIČEVANJE KADROVSKE POLITIKE
Nekatera stališča za prihodnje oblikovanje kadrovske politike:
—	Poostriti je treba odgovornost na vseh delovnih mestih, ne v obliki raznih pritiskov, ampak odgovornosti za vsak prekršek ali slabo opravljeno nalogo.
—	Težiti je treba h konkretnemu in utemeljenemu premeščanju delavcev. Vsaka prisila vodi v odpor in pasivnost v medsebojnih odnosih. Prosta delovna mesta je potrebno zasesti z delavci, ki izpolnjujejo zahteve delovnih mest.
Odstopanje je v skrajnih primerih možno le za eno stopnjo šolske izobrazbe, pri tem pa morajo biti izpolnjeni ostali pogoji kot so praksa, nadpovprečni uspehi v dotedanjem delu, napredovanje v isti stroki in drugi pogoji.
—	Potrebna je popolna centralna kadrovska evidenca s pripravo za elektronsko obdelavo, kar bo omogočalo strokovnejše in zanesljivejše odločitve za izbor delavcev za strokovno izpopolnjevanje in ustreznejše razporejanje na delovna mesta.
UMETNOST — ODRAZ DRUŽBENIH DOGAJANJ
Letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku je bila tudi v naši občini posvečena vrsta kulturnih prireditev. Rečemo lahko, da toliko kot jih že vrsto let nazaj ni bilo. Nedvomno to dokazuje, da si tudi pri nas kultura sicer počasi, a vztrajno — znova utira pot med delovne ljudi, jih šča in jim plemeniti njihov vsakdan.
Reditve so bile po skorajda vseh krajevnih skupnostih, osrednja
dvesnost pa je bila v Starem trgu, združena s proslavljanjem 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-letnice, odkar je prišel tovariš Tito na čelo naše partije, njegovega petinosemdesetega rojstnega dne in 500-letnice mesta Loža.
TUDI UMETNOST JE NAS VSEH
Četrtega februarja je Loška dolina s svojevrstno likovno razstavo začela uresničevati pisano vrsto praznovanj, posvečenih 500-letnici mesta Loža, jubileju, ki sovpada s praznovanjem velikih dogodkov moderne jugoslovanske zgodovine — s 85 leti življenja tovariša Tita in 40. obletnico njegovega vodstva naše partije.
Usmeritev proslavljanja teh zgodovinskih dogodkov je zelo posrečena, saj nas na samem začetku kljub razumljivemu zgodovinskemu prizvoku popelje v praznovanje sedanjosti — v neke vrste pregled dosežkov sedanje tvornosti človeka, ki živi tod, s tem pa odpira vrsto zanimivih in lepih doživljanj za naše jutrišnje dni in za šele prihajajoče rodove.
KNJIGARNA V CERKNICI
Te dni odpira Mladinska knjiga iz Ljubljane v »Meletovi hiši« v Cerknici knjigarno in papirnico. V knjigarni bo bogat izbor knjig. Posebej vas opozarjamo na možnost obročega odplačevanja knjig. Poleg knjig bodo na voljo tudi plošče, kasete ter bogata izbira daril in spominkov. Tudi za šolske in papirniške potrebščine ne bo več težav, saj boste v papirnici dobili vse, od svinčnika do pisalnih strojev.
Mladinska knjiga obljublja, da bo v knjigarni prirejala tudi kulturne Programe in sicer v obliki srečanj bralcev s priljubljenimi avtorji, tematskih razstav, signirnih ur in podobno.
Tako uresničujemo večletne želje občanov in prizadevanja skupščine občine, da bi zadovoljili tudi to plat potreb.
kako kaže z letošnjo prodajo?
Predvsem moramo obdržati kontinuiteto naših prodajnih pozicij na tržišču. Še več, razširiti bo treba našo prodajno prisotnost v tisto smer, kjer smo zaekrat na tržišču še premalo zastopani — s kuhinjami! Veliko Pozornost bo treba posvetiti tudi izvozu, zlasti še zato, ker smo ugotovili, da so naša izvozna prizadevanja zelo slabo nagrajevana, saj so vsi izvozni posli več ali manj na meji rentabilnosti. Ne glede na takšno stanje smo v planu za leto 1977 predvideli povečanje izvoza pohištva ter ostalih finalnih in polfinalnih proizvodov.
V bližnji prihodnosti bomo tržišču ponudili nove modele jedilnic, tapeciranih garnitur in komodnega pohištva. Pričakujemo, da bomo s takšnimi nastopi na tržišču še razširili svoje prodajne pozicije, zlasti še zato, ker bomo tudi naprej nudili najboljši servis, kar zadeva kvaliteto, pa tudi sproinost dobav in ostalih storitev, ki jih kupcem zagotavlja tudi zakon.
»SIVA LISA« V OBVEŠČANJU
Cerkniška občina ima svojevrstno in nekako »nesrečno« lego: na nobeno širše območje se neposredneje ne navezuje. To do neke mere °vira najrazličnejše oblike gospodarskih in drugih povezav, zelo očitno Pa se kaže tudi v slabem obveščanju z našega območja. Lahko povsem upravičeno trdimo, da je naše območje zares »siva lisa« v sistemu obveščanja v slovenskem prostoru.
Iz drugih lesarskih kolektivov
Decembra lani je RTV Ljubljana podelila gozdarjem LESNE iz Slovenj Gradca turistični nagelj za 15-letno delo in prizadevanja na turističnem področju v koroški krajini in za sodelovanje pri razvoju turizma v Sloveniji.
Lesna Slovenj Gradec je poleg svoje osnovne dejavnosti povečala skrb tudi turizmu v svoji občini. To je gotovo edinstven primer celovitega gospodarjenja s prostorom, ki bi ga veljalo vpeljati tudi širše v Sloveniji.
LIP je v zadnjih decembrskih dneh preteklega leta podpisal pogodbo, s katero so uspešno zaključili večletna prizadevanja, da bi poslovanje ter predvsem prodajo razširili tudi izven republiških meja. S podpisom omenjene pogodbe so kupili poslovne prostore v Beogradu, kjer bo urejeno predstavništvo in del maloprodaje.
Z letošnjim letom so v LIPU prešli na 40-uri delovni čas. Zavedajo se, da bo treba v sicer krajšem, to je 40-urnem tednu opraviti najmanj toliko oziroma še več dela kot so ga opravili v preteklem letu v 42 urah in to bi moralo biti vodilo v tem letu.
V ALPLESU so zastavili cilje in poslovno politiko za leto 1987. V zadnjih mesecih leta 1986 so ob povečani prodaji na domačem trgu dosegli ugodne rezultate in tako pokrili izpad dohodka v izvozu. Tudi letos si bodo prizadevali zagotoviti boljši status v re-proverigi in s tem kvalitetno osnovno, vhodno surovino. Pri trženju preko trgovske mreže bodo skušali zagotoviti takšne prodajne pogoje, po kakršnih so poslovali v letu 1985. Tudi v prihodnje bodo veliko pozornosti posvečali konvertibilnemu izvozu, ob tem pa si
bodo skupaj z drugimi izvozniki prizadevali izboriti vsaj enak dohodek, kot ga ustvarjajo s prodajo na domačem trgu, kar naj bi zagotovila tekoča gospodarska politika.
LIKO Vrhnika je v letu 1986 vložil veliko sredstev v nove investicije. V rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje masivnega pohištva, katere skupna vrednost znaša 1.623.525.000 din, so v letu 1986 vložili 590.008.000 din. Dokončali so rekonstrukcijo la-
Vse organizacije združenega dela se najprej združujejo v zbornico na medobčinski (regionalni) ravni. V našem primeru gre za notranjsko medobčinsko gospodarsko zbornico, ki ima kot najvišji organ skupščino, ki šteje 51 delegatov, izvoljenih po določenem ključu v organizacijah združenega dela v vseh treh občinah tega območja (Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica).
Delovna organizacija Brest ima v tej skupščini 3 delegatska mesta. Zanje so evidentirani naslednji kandidati:
Vinko Ileršič, direktor Tozd Jelka,
Bogdan Repše, direktor Tozd Pohištvo in
Alojz Škrabec, vodja razvojne službe.
Skupščina bo izvolila izvršilni odbor notranjske medobčinske gospodarske zbornice. Iz naše delovne organizacije je kot kandidat za člana izvršilnega odbora evidentiran Danilo Mlinar, pomočnik glavnega direktorja.
Skupščina in izvršilni odbor bosta izvolila oziroma imenovala tudi druge svoje organe in telesa (odbore, komisije).
Del zborničnega sistema so tudi splošna združenja, ki pove-
kirne linije v Proizvodnji notranjih vrat v Borovnici.
V	Prištini so kupili zemljišče, na katerem bodo gradili prodajno skladišče za območje Kosova in Makedonije.
V	letu 1986 so aktivirali za 470.035.576 din osnovnih sredstev, vendar so bila nekatera plačana že v letu 1985.
Precej sredstev so namenili tudi za investicijsko vzdrževalna dela, za nakup stanovanj, parcel, za stanovanjske kredite ter za nakup in opremo počitniških zmogljivosti.
zujejo organizacije združenega dela po panožnem principu. Lesna industrija Slovenije in s tem Brest je povezan v splošno združenje LES. Tudi to ima svojo skupščino kot naj višji organ. Članice imajo v njej po enega delegata in namestnika.
Za delegata Bresta je evidentiran Anton Kraševec, glavni direktor naše delovne organizacije, za namestnika pa Marjan Braniselj, pomočnik glavnega direktorja. Tudi splošna združenja imajo svoje organe in telesa, v katerih bodo tudi delavci iz naše delovne organizacije.
Tako delegate za skupščino medobčinske gospodarske zbornice kot delegata in namestnika za skupščino splošnega združenja izvoli delavski svet delovne organizacije.
Skupščine medobčinskih gospodarskih zbornic in splošnih združenj volijo delegate za skupščino Gospodarske zbornice Slovenije, ki ima spet svoje organe in telesa. Od tu so delegirani še (voljeni ali predlagani) delegati in člani za organe Gospodarske zbornice Jugoslavije in za splošna združenja na zvezni ravni.
J. Frank
Volitve novih delegatov
V teh dneh se izteka štiriletni mandat organom gospodarskih zbornic in splošnih združenj. Izvedene bodo volitve in konstituiranje novih organov in teles zborničnega sistema za naslednje štiriletno mandatno obdobje 1987—1991.
Namesto rezultatov zimskih iger SOZDA Slovenijales — zgodnji pomladanski posnetek
Kegljaške novice
V nadaljevanju tekmovanja v II. slovenski ligi — zahodna skupina, so kegljači Bresta odigrali tri tekme, ter se s štirimi osvojenimi točkami povzpeli na drugo mesto, s samo točko zaostanka za vodilnim Triglavom.
Do konca tekmovanja je preostalo še 6 kol, v katerih igralci Bresta kar štirikrat gostujejo (Triglav, SCT, Tomos in Kočevje), tako da lahko le ob ugodnem razpletu računajo na naj višjo uvrstitev.
REZULTATI:
BREST : TOMOS 5466 : 5062 DONIT : BREST 5167 : 5071 BREST : IZOLA 5346 : 5213
LESTVICA PO 8. KOLU:
L TRIGLAV	12 točk
2.	BREST	11 točk
3.	GORICA	10	točk
4.	SCT LJUBLJANA 10 točk
5.	KOČEVJE	8	točk
6.	DONIT	6	točk
7.	IZOLA	5	točk
8.	TOMOS	2	točki
KEGLJAŠKA ZVEZA SLOVENIJE
RAZGLASILA NAJBOLJŠE
Kegljaška zveza Slovenije je na priložnostni slovesnosti razglasila najboljše športne kolektive in posameznike, med katerimi je tretje mesto med mladinskimi ekipami pripadlo mladinski ekipi KK Brest, njen član Roman Piletič pa je prav tako tretji med mladinci.
Na skupščini kegljaške zveze Slovenije pa so petim zaslužnim kegljaškim delavcem
Veleslalom za občinski pokal
Telesnokulturno društvo Soviča iz Grahovega je v nedeljo, 8. februarja organiziralo tekmo v veleslalomu za občinski pokal. Tekmovanje je potekalo na smučiščih nad Bločinami — na pobočjih Golo in Soviča. Udeležba je bila za podobna tekmovanja rekordna, tako po številu udeležencev kot tekmovalcev. V 18 starostnih kategorijah je nastopilo 226 tekmovalcev, gledalcev pa je bilo še enkrat toliko.
To kaže na razvoj množične telesne kulture, zlasti med mladimi, saj je bilo kar 66 odstotkov udeležencev starih manj kot 16 let.
Tekmovalci so si prizadevali doseči za svoje klubske barve čimbolj še rezultate, kar je dajalo prireditvi pravi tekmovalno borbeni duh.
Ob uspešni prireditvi, dobri udeležbi, prekrasnemu vremenu in dobro pripravljeni tekmovalni progi pa se poraja
vprašanje, kako naj vso to mlado generacijo obdržimo v tej zagnanosti in ji nudimo pogoje za nadaljnje napredovanje.
Naravne pogoje za to sicer imamo. Boleče pa je spoznanje, da nimamo niti enega urejenega smučišča v celi občini. Ni vlečnic, ustrezno urejenih smučišč, dostopnih cest. O potrebni spremljajoči gostinski ponudbi raje sploh ne govorimo.
Seznam zmagovalcev v vseh 18 starostnih kategorijah bi bil predolg, zato objavljamo le skupne izide po krajevnih skupnostih:
1.	KS	Grahovo	436	točk
2.	KS	Loška dolina 376 točk
3.	KS	Cerknica	258	točk
4.	KS	Bloke	236	točk
5.	KS	Rakek	156	točk
6.	KS	Begunje	45	točk
7.	KS	Cajnarje	9	točk
F. Kranjc
pustuo dvuštuo cexYuxica
PROGRAM PUSTNIH PRIREDITEV
ČETRTEK, 26. 2. ob 20. uri v gostilni »ZGONC«:
—	PRVA JAVNA VAJA SKUPINE »KURJA POUT«
PETEK, 27. 2. ob 20. uri v restavraciji blagovnice CERKNICA:
—	1987. BUTALSKA SKUPŠČINA
SOBOTA, 28. 2. ob 14. uri po ulicah CERKNICE in ob 15. uri v restavraciji CERKNICA:
—	karneval naj mlajših
—	ob 20. uri ples v maskah
NEDELJA, 1. 3. ob 13.30 po CERKNICI:
—	PUSTNI KARNEVAL
—	ob 16. uri v restavraciji PLES ZA STARO IN MLADO
PONEDELJEK, 2. 3. ob 20. uri v restavraciji CERKNICA:
—	PAVLIHOV VEČER — zabava, ples itd.
TOREK, 3. 3. ob 20. uri v restavraciji CERKNICA:
—	ZABAVA V MASKAH
—	ŽAJFENCA NON STOP
SREDA, 4. 3. ob 15. uri PUSTOV POGREB Generalni pokrovitelj letošnjih prireditev je ČP Pavliha iz Ljubljane
podelili največje republiško priznanje — ZLATI KEGELJ, ki ga je prejel član kegljaškega kluba Brest Franc Gornik.
OBČINSKA KEGLJAŠKA LIGA
Tekmovanje v občinski kegljaški ligi, v kateri nastopa 15 ekip, se je prevesilo v drugo polovico. V vodstvu je še brez poraza ekipa vaške skupnosti Martinjak, ki tudi letos dosega odlične rezultate. Ekipa Bresta, za katero pa ne nastopajo najboljši, je šele na 6. mestu.
Taborniške
Tudi taborniki smo se poslovili od starega leta. MČ-ji in TT-ji so žara j ali in se poveselili na taborniški čajanki, dočakali pa so tudi dedka Mraza, ki je najbolj delovne in pridne nagradil s sladkimi nagradami. Klubovci pa smo silvestrovali v Leskovi dolini — tokrat ne delovno.
Z delom smo začeli že kar na začetku januarja. V petek, 9. januarja smo imeli sestanek s starši naših članov. Udeležilo se ga je 12 staršev, vodniki in vodstvo odredove uprave. Čeprav ta številka ni velika, pa je bila udeležba mnogo večja kot na prejšnjih sestankih, na katere se starši sploh niso odzvali. Na tem sestanku smo skušali našo dejavnost približati tudi staršem naših članov in jih seznaniti s problemi, ki nas tarejo, na drugi strani pa smo prav od njih želeli slišati pripombe na naše delo in predloge za vnaprej. Ugotovili smo, da je so-
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Ureja uredniški odbor:	Srečo DROBNIČ,
Vili FRIM, Franc GORNIK, Viktor JERIČ, Karmen KANDARF, Peter KOVŠCA, Danilo MLINAR, Štefka MIKŠE-ŠEBALJ, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC.
Foto: Jože ŠKRU
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Franc
MLAKAR
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za Informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
LESTVICA:
1. MARTINJAK	18 točk
2. GOZDNA	16 točk
3. KOVINOPLAST.	16 točk
4. NOVOLIT	12 točk
5. KARTONAŽA	12 točk
6. BREST	8 točk
7. KEMIKI	8 točk
8. ELEKTRO	6 točk
9. SAP	6 točk
10. AVTOMONTAŽA I.	6 točk
11. GRADIŠČE	6 točk
12. KOVINO	6 točk
13. OBČINA	4 točke
14. AVTOMONTAŽA II	2 točki
15. OBRTNIKI	0 točk
D. Pokleka
novice
delovanje s starši nujno potrebno za dobro delo v naši organizaciji, saj se predvsem s tem krepi zaupanje v vodnike in naše delo.
Taborniško organizacijo v občini vodimo predvsem mladi — največ dijaki in študenti. Vsi skušamo delati resno in kakovostno, vendar pa marsikdaj naletimo na neodobravanje, predvsem zaradi naše mladosti. Očitajo nam neresnost, marsikatero »zabavo«, vendar pa pri tem ne pomislijo na to, koliko prostega časa porabimo za delo v odredu, kolikšno odgovornost nosimo, saj moramo skrbeti za vse, tudi za najmlaj še člane. Prav tu so včasih najglasnejši starši naših članov, zato tudi ne
puste vodnikov na izpopolnjevanje znanja in naše akcije. Tako bodo kmalu člani vodov več vedeli kot vodniki, vod brez vodnika pa bo kmalu razpadel.
Prav zato pomeni za naše vodnike toliko večje priznanje, če starši s svojo udeležbo na sestanku pokažejo, da podpirajo njihovo delo. S tem bo večja tudi vzpodbuda za delo vnaprej. In prav s te strani nas starši lahko podprejo. Seveda pa bomo sprejeli tudi vsako kritiko z njihove strani. Želimo si tudi več akcij in izletov skupaj s starši.
Sestanek smo sklenili ob prikazovanju diapozitivov z naših akcij in s taborjenja ob Kolpi.
Konec januarja so se taborniki, starejši od 14 let, udeležili petdnevnega zimo vanj a v Leskovi dolini. Preizkusili so predvsem življenje v zimskih razmerah; izdelali so igluje, hodili na izlete in pohode ter smučali.
Kuhali smo si sami, hrano smo prinesli od doma, a je kljub temu zimo vanj e stalo posameznika 8.000 din. Na tem zimovanju so si svoje znanje skušali dopolniti predvsem klubovci, saj se ob drugih priložnostih vedno ukvarjajo le z organizacijskimi težavami.
Konec meseca bo ves v znamenju pustovanja. Tudi mi bomo za en dan zamenjali »obraze«, se spremenili v maškare in zarajali. Najizvirnejše maske bodo seveda nagrajene.
A. Žnidaršič
Filmi v marcu
1.	3. ob 19. uri ameriški akcijski film — NINDŽA III
1 3. ob 19.30 ameriški fantastični film — TERMINATOR
2.	3' ob 18. uri avstralski akcijski film — POBESNELI MAN III
5.	3. ob 18. uri ameriški fantastični film — E. T. - VESOLJČEK
6.	3. in 8. 3. ob 19.30 ameriški erotični film — STRASTI
7 3 ob 19 30 in 8. 3. ob 16. uri ameriška kriminalka — NE DAM ' SVOJE HČERKE
9. 3. ob 18. uri ameriški akcijski film — NEVARNOST V ZRAKU
12.	3 ob 19.30 ameriški fantastični film — ODISEJA V VESOLJU
13.	3. ob 19.30 jugoslovanska drama — KORMORAN
14	3. ob 19.30 in 15. 3. ob 16. uri ameriški pustolovski film —
SINA — KRALJICA DŽUNGLE
15	3. ob 19. uri in 16. 3. ob 18. uri ameriški fantastični film —
ZVEZDNI BOJEVNIK
19.	3. ob 19.30 ameriška kriminalka — PASJA ŽEJA
20.	3. ob 19.30 in 23. 3. ob 18. uri ameriška glasbena komedija —
ZADNJA PRILOŽNOST
21.	3. ob 19.30 in 22. 3. ob 16. uri ameriška komedija — PROFE-
SORJI SO ZNORELI
22.	3. ob 19.30 ameriška kriminalka — SUROVA ODISEJA
26	3. ob 19.30 francoska drama — PREHODNICA IZ ULICE SANS-
SOUCI
27	3. ob 17. uri in ob 19.30 in 29. 3. ob 19.30 ameriški akcijski film
KOMANDOS
28	3. ob 19.30 in 29. 3. ob 16. uri ameriška kriminalka — POLICAJ
IZ BEVERLV FIILLSA
30. 3. ob 18. uri ameriška kriminalka — FIN —- UMOR S TRIKOM