Ljubljani, ponedeljek dne 31. oktobra 1910, : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3 uri zjutraj, a cb ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K VSO. Za inozemstvo celoletno K : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana (n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Neodvisen političen dnevnik. St 242.. Po volitvah na Ilrvatskcni. Tomašičev služben aparat je storil svojo dolžnost; še po Khuenu dresirano hrvatsko uradništvo je zaslužilo vso pohvalo poglavarja .avtonomne1* uprave na Hrvatskem. Hrvatsko-srbska koalicija, ki ni hotela brezpogojno podpirati Tomašiča v njegovih madžarofilskih stremljenjih, nima več v saboru absolutne večine, njena večina je samo relativna. To je hotel ban Tomašič doseči in to je s pomočjo svojega službenega aparata tudi dosegel. Vsaka premagana stranka govori navadno o terorju, ker hoče na ta način opravičiti svoj optimizem pred volitvami in za to se take pritožbe navadno ne jemljejo preveč tragično. Ali hrvatsko-srbski koaliciji bi delali veliko krivico, ako bi njene pritožbe taksirali tako, kot se take pritožbe taksirajo navadno. Pred vsem je Hrvatska znana kot dežela, v kateri je pojem volilne slobode v praksi popolnoma nepoznan, a razun tega je bilo zbranega na vseh voliščih toliko vojaštva, kot do sedaj redko kedaj in vsakemu otroku bo jasno, da to vojaštvo ni bilo poslano na volišča za to, da bi tam delalo parado. To je jasno in za to verujemo popolnoma organom hr-vatsko-srbske koalicije, ki govorijo o nasiljih, ki čisto nič ne zaostajajo za nasilji nekdanjega hrvatskega bana in sedanjega ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena-Hedervaryja. V ostalem, volitve so minule in računati se mora z rezultati kakršni so, ne glede na to, zakaj so oni taki in sedaj nastaja vprašanje: kaj bo z novim saborom ? Hrvatsko-srbska koalicija nima več absolutne večine in sama za sebe ne more zrušiti vlade parlamentarnim potom, močna je pa preveč, da bi mogel ban Tomašič vladati ustavno brez nje, da o vladanju proti nji niti ne govorimo. Iz tega položaja sta samo dva izhoda: sporazum, ali pa ponovni razpust sabora in nove volitve. Prvo je malo verojetuo, nove volitve bi pa vodil ban Tomašič samo za to, da — seveda s pomočjo svojega službenega aparata — hrvatsko-srbsko koalicijo še bolj oslabi in vstvari take parlamentarne razmere, da bo njegova vlada vsaj formelno ustavna. Težke čase bo moral še preživeti hr-vatski in srbski narod na Hrvatskem. Težka bo še njegova borba, ker silniki nočejo odnehati, nočejo se pokoriti volji ljudstva. Težke čase preživimo še vsi avstro-ogrski Jugoslovani in vztrajni, odločni in požrtvovalni bomo morali biti v našem boju, ako hočemo kedaj zmagati. 5z slovenskih krajev. Iz Zagorja ob Savi. V soboto, dne 29. t. m. zapustil nas je g. Fran Puc, ofi- cijant na tukajšni pošti, kateri je bil prestavljen v Divačo. Idealen in značajen, natančen in vesten v svoji službi, pridobil si je g. Puc naklonjenost in ljubezen vseh poštenih Zagorjanov, tako da se nam je prav milo storilo, ko smo videli odhajati priljubljenega uradnika in dragega prijatelja. Našel se je pa — žal — tudi pri nas neki človek, ki je g. Puca denunciral pri poštnem ravnateljstvu radi raznovrstnih neutemeljenih dejanj in ta urad je, mesto da bi postopal zoper denuncijanta, — kakor po navadi — raje prestavil obdolženca. Gospodu Pucu pa kličemo za slovo: Na svidenje, z Bogom! Resničen je nemški pregovor, ki pravi: Der groCte Schuft im ganzen Land, dafi ist der Denunziant! Iz Novega mesta. Uradniško kon-sumno društvo v Novem mestu je pri mesarju g. Windischerju v Kandiji izposlovalo, da bo članom društva prodajal meso po znatno znižanih cenah in sicer govedino od 1 K 20 v, do 1 K 60 v, teletino od 1 K 40 v do 1 K 60 v, svinjino od 1 K 72 v. do 1 K 80 vin. Kakor vidimo, so uradniki zase že poskrbeli, dočim bodo drugi meščani še za naprej plačevali meso po istih cenah, kakor bodo hoteli mesarji. Kar počenjajo ti ljudje, je že naravnost škandalozno. Meseca oktobra so namreč predložili mestnemu magistratu cenik glede prodaje mesa in se zavezali, da bodo isto prodajali brez razlike od 1 K 40 v. do 1 60 v. V resnici ga prodajajo sedaj mnogo dražje. Zelo umestno bi zato bilo, da bi se mestni magistrat malo bolj pobrigal za te cene in ukrenil vse potrebne korake. Draginja je že tako dovolj velika. Novomeški gimnazijski katehet g. Ažman radi dopisa, ki je bil priobčen v »Jutru* št. 230, strahovito razsaja in neprestano išče dopisnika imenovega dopisa. Cisto enostavno, da hoče vso svojo jezo zliti na uboge dijake. Tako se je pred par dnevi spravil na dijake šestega gimnazijskega razreda in jim zabičaval, da je že na sledu .dopisunu1* ter da bo vso zadevo izročil kakemu odvetniku v Ljubljani. Gosp. Ažman, če ne boste kmalu mirovali, vam postrežemo lahko še z nadaljnim gradivom. Splošni pregled. Važne izpremembe pri vojaštvu. V vojnem odseku avstrijskih delegacij je bila zadnje dni živahna seja, v kateri se je sprejelo nekaj resolucij, ki so splošno važne. Izpremenile so se določbe glede enoletnih prostovoljcev. Takozvani »švindel-kurz“ za enoletne prostovoljce je odpravljen. Vsi enoletni prostovoljci bodo služili na državne stroške. Pravico do enoletnega prostovoljstva .imajo poslej absolventi srednjih šol in njim enakopravni bodo v tem slučaju samo absolventi višjih obrtnih in 41etnih trgovskih šol. — Razširi se olajšanje v vojaški službi za one, ki morajo skrbeti za svoje rodbine. Uvede se zavarovalni zakon za vojake in rodbine proti nezgodam, ki se pripete v vojaški službi. Častniki smejo obiskovati vsa nepolitična meščanska društva svojih rojakov. Pri vseh vojaških zavodih in šolah je žaljenje katerekoli avstrijske narodnosti strogo prepovedano. Pri ljudskem štetju se morajo vojaške oblasti vzdržati vsakega vpliva glede določitve narodnosti, oz. občevalnega jezika. Poslanec Mandič se je tudi energično zavzel za to, da morajo častniki razumeti in obvladati jezik svojih polkov. Vendar se v tem oziru ni sprejela nikaka resolucija, ker je vojni minister Schonaich tudi napram mažarskim zahtevam neupogljiv in je odločno branil enotnost armade, ki je največja moč v državi. Portugalsko. Kaj je novega ? Največja novica je to, da je večina onih mrtvih, o katerih je pisal .Slovenec1* kričeče članke proti razbojnikom, roparjem, morilcem etc. — še vedno v življenju, med njimi je tudi klerikalni redaktor Mathus, ki mu je posvetil .Slovenec* cele kolone in ga proslavljal kot žrtvo svobodomiselnega nasilja. Ljudstvo se je hitro pomirilo, kar je znamenje, da je bilo z izpremembo zadovoljno in da je bilo kričanje klerikalnih časopisov samo hujskanje, ki je imelo namen povzročiti prelivanje krvi med sodržavljani ev. poklicati velevlasti na pomoč, da bi šle branit klerikalce na Portugalsko. Danes je svet že preveč pameten za take stvari, zato klerikalci niso dosegli svojega namena, le v svojih listih in v raznih predavanjih o portugalski revoluciji, kjer so nesramno lagali o portugalskih dogodkih, so svojim vernim ovcam pokazali, kaj bi bilo na svetu, če bi svobo-domiselci zmagali in so ojunačili svoje vrste z novim fanatizmom. Namesto laži, naj bi pripovedovali klerikalci v svojih predavanjih o klerikalni vladi in o dolgovih, ki jih je imela stara država. Državni dolgovi so bili ena prvih skrbi nove vlade. Sklenilo se je vse dolgove poravnati ev. spraviti v red. Kraljevi dolgovi so znašali 4 milijone in državnega dolga je okoli ene miljarde. Ureditev dolgov je torej glavna najoga, ki jo hoče nova vlada temeljito rešiti. Pri tem pa se je prišlo na sled velikanskim defravdacijam, ki so se izvršile še pod starim režimom. Svote teh ponever-jenj presegajo 16 milijonov. Ako se je tako gospodarilo, ni čuda, da je država propadala in razumljivo je, zakaj je bil prevrat tako neljub onim ljudem, ki so sedeli blizu državnih kas. Proglašena je splošna amnestija. Grško. Sedanje negotovo stanje na Grškem je povzročilo različno mnenje o parlamentu (narodni skupščini). Ali je nar. skupščina ustavodavni element (legislativna), ali je le revidirujoča skupina. To različno mnenje dela razpor med narodom in kraljem in ta razpor krepi vojaška liga, ki je že prej nastopala proti kralju. Situacijo obvlada sedaj še Venizelos, vendar tudi on ne stoji na trdnih tleh, ker je glede parlamenta na kraljevi strani. Odločitev pride gotovo v najbližjem času. Na vzhod. Veliko pozornost vzbuja turško posojilo. Avstrija in Nemčija sta ponudili Turkom pomoč. Posojilo je političnega značaja in je v zvezi s perzijskim vprašanjem. Dr. Mehrman je govoril v Kolnu svojim nemškim radikalcem, da se morata Nemčija in Avstrija kar najožje spojiti, ker le po tej zvezi more prodirati nemštvo na vzhod preko Turčije. Ob časi, ko cesar Viljem navdušeno govori o miru, razburja evropske države perzijsko vprašanje in Nemci zbirajo vse moči, za svoj postop na vzhod. Kitajski parlament. Tudi na Kitajskem so sklicali parlament — za poskušnjo. Ta parlament je sklenil, naj se skliče stalen parlament. Tako je napredek prodrl tudi čez kitajski zid. Volitve v Ameriki. V začetku novembra se vrše nove volitve v Ameriki. Volilni” boj med socijalisti in republikanci je že v polnem teku. Ali bo Roosevelt kandidiral, ali ne, še ni gotovo. Dnevne vesti. Čitateljem »Jutra* javljamo, da bo izhajal naš list od sedaj ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljskih ob 5. uri zjutraj, tako, da ga bomo mogli razpošiljati s prvimi jutranjimi vlaki, tako, da v bodoče ne bo nobenih pritožb več radi poznega prejemanja lista. Proti draginji. Včerajšnji shod soci-jalnih demokratov proti draginji je bil tako dobro obiskan, da je bila dvorana »Mestnega doma* premajhna za toliko zborovalcev. Red je bil vzoren in mobilizacija policije se je pokazala kot popolnoma nepotrebna, ker so naši delavci bolj razsodni kot gg. baron Schwarz in Johann Lauter. Reveži. Kadarkoli je v Ljubljani kak shod, je mobilizirana vsa mestna in državna policija, tako, da so mestni stražniki in vladni agenti takorekoč vedno »mobilizirani*, vedno morajo biti v službi — za borno plačo, ki jo dobivajo za svojo naporno službo. Nekateri mogočneži v Ljubljani res ne vedo kaj je to usmiljenost in ljubezen do bližnjega, sicer ne bi postopali s temi ljudmi kot z živino. Složno? Petkova praška »Union* prinaša dopis iz Ljubljane, v kateri se pozi- LISTEK. MICHEL ZŽVACO: ----- Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [142| »Da, milostljiva.* »Res je, da stojite s svojo vrednostjo previsoko nad to službo . . .“ »To ni tisto, milostljiva. Služba pribočnika je častna, in človek se v njej lahko odlikuje. Narobe, bilo je mnogo več, nego sem mogel upati »Zakaj je potem ne marate sprejeti?" je vprašala Primavera živahneje. »Oh, iskreno vas prosim, gospod vitez, ne imejte me za tako nehvaležno, da bi mislili, da se mi zdi ta čast zadosten dokaz moje hvaležnosti . . . Toda v tem, da jo sprejmete, bi nasprotno videla dokaz, da hočete ostati pri nas ... da nam v strašni skrajnosti naše borbe ne bo manjkalo vaše hrabrosti in vašega meča ... in naposled ... da sva še zmirom . . . prijatelja . . ." Primavera je izrekla te poslednje besede s tako tihim in tako drhtečim glasom, da jih je Ragastens bolj uganil nego razumel. Popadla ga je nenadna omotica. Že se je hotel vreči k nogam Beatrice in ji glasno zaklicati svojo ljubezen . . . Toda pomislek, žalosten, krut pomislek mu je prekinil možgane. »Pomirite se, milostljiva,* je dejal z bridkostjo, »moj meč ostane v vaši službi. Še vedno sva . . . prijatelja, da rabim besedo, s katero ste me počastili . . .« Primavera ni čutila sumnje o sebičnosti, ki se je oglašala v vitezovem odgovoru; morda niti ni razumela,*da ji je po njegovem mnenju pred vsem do tega, da si ohrani enega branitelja več. »Vidite torej!* je vzkliknila. »Ce je tako, zakaj potem odklanjate, kar vam ponuja grof Altna?* »Milostljiva*, je dejal Ragastens hladno, »vojak-pusto-lovec sem in sijajno mesto pribočnika je mnogo več, nego si želim . . . Vrhu tega pa nalaga tudi vezi, o katerih priznavam, da se jih bojim. Živel sem vedno le iz dneva v dan; moj edini gospodar je bila moja domišlija, moj edini vodnik — moja hipna kaprica. Sopel sem zrak široke svobode, popotoval, ustavljal se in odhajal, kakor in kadar se mi je zazdelo . . . Zato mi oprostite, da ne ubogam vašega laskavega prigovarjanja ... Rajši delam v popolni prostosti in neodvisnosti . . .“ »Toda v Montefortu boste vendar ostali?* »Ne vem, milostljiva.* Primavera je zopet začutila mokroto v svojih očeh. Vitezov odgovor je bil suh, skoraj oduren. Ragastens je nadaljeval : »Ako vidim, da vam morejo moje usluge kakorkoli koristiti, ostanem na vsak način do dne, ki upam, ni daleč — do dne, ko se bo Cezar moral umakniti . . . Toda takrat me ne bo nič več priklepalo na Italijo, takrat se vrnem na Francosko.* »Nič več!* je vzdihnila Primavera. »Nič več!" je ponovil Ragastens. »Storili boste, kakor vas bo volja, gospod,* je zamrmrala ona. Ragastens se je globoko naklonil, in že se je bil okrenil, da bi odšel. Njegovo srce je bilo polno ljubezni, obupa in srda. Primavera pa mu je mignila, naj ostane. »Oprostite gospod,* je dejala s slabotnim glasom. »Hotela sem tudi govoriti z vami... o nekem dogodku . ki se je danes pripetil ..." »Govorite, milostljiva . . .“ »Mislila sem zaradi vašega prepira z gospodom Ma-latesta . . .* Ragastensa je zagrabil dolg trepet. V njegovi glavi se je zasvetilo. 6 »Takšna je torej resnica,* je dejal sam pri sebi, grizoč si ustnice do krvi, da ne bi s krikom izdal svojega obupa m svojega gneva. »Ona ljubi Malatesto . . . Bogme! Jaz slepi norec, ki nisem videl tega že v prvem trenotku! Poklicala me je semkaj, da bi me prosila, naj se ne bijem ! Boji se zanj!* In molče je čakal, da se ona objasni. Primavera pa se je zdela zdaj zelo razburjena. Toda vseeno se ji je posrečilo pomiriti, in z glasom, ki je bil navidezno brez ne-pokoja, je vprašala: »Vi se namerjate biti z Giovanijem Malatesta ? . . .* »Kaj še, milostljiva! Saj ste bili navzoči, ko se je gospod Malatesta lojalno opravičil . . . Dvoboju, ki mi ga je predlagal, torej ni več povoda.* »To vera. Toda vidva se hočete biti . . . Vitez zakaj mi prikrivate resnico? ... Jaz vam vendar ne prikrivam, da sem slišala, kar vam je govoril Giovani Malateste za oknom . . .* Odsev nade je zasijal v Ragastensovi duši. »Vi ste slišali . . . vse?* Nenadna rdečica je poškrlatila Primaverino obličje. Toda noč je že bila, in Ragastens ni videl te rdečice. In maloupno je zamahnil, ko je zaslišal odgovor mlade kneginje z zelo naravnim glasom: (Dalj*) vate obe napredni struji k skupnemu postopanju pri prihodnjih ljubljanskih občinskih volitvah z ozirom na nevarnost od klerikalne strani. Vzamemo na znanje. Slomškarija In nje kultura. Kako krasne sadove rodi klerikalna vzgoja, nam jasno priča sledeče pismo, katero je poslal neki Slomškar, ki ni imel niti toliko poguma, da bi se podpisal, deželnemu poslancu in učitelju g. Ganglu, ki je kakor znano kandidiral za državnozborskega poslanca na Dolenjskem. Priobčujemo pismo dobesedno: M. T. F. Živio! slavnemu, propalemu državnemu poslancu!! Ali si zdaj sit?! Triller se je v zbornici zaletaval nekaj v jeruzalemske romarje, češ, da zapravljajo denar. Kaj pa ti, ali ga nisi za volitve zapravljal še bolj po neumnem ! Oni imajo od romanja vsaj nekaj, ti pa od sto in sto pisanih plakatov čisto nič — pač — veliko blamažo. Škodoval si sebi, povrhu pa tudi vsemu kranjskemu učiteljstvu. Zbog tvojega in tvojih trabantov rovanja smo — kakor se kaže — od regulacije plač zopet par sto kilometrov bolj oddaljeni. Ni zameriti poslancem S. L. S., da se za regulacijo nikakor ne morejo ogrevati. Tebi seveda to nič ne škoduje. Toda misliš, da smo drugi tudi vsak dan pečenke siti, kakor si je ti?! Ti si pro-kleti kozel, ki pomagaš regulacijo le ovirati. Sedaj nam reguliraj sam, če moreš! Sicer si pa en osel, političen otrok, ki se upaš iti v boj proti Jarcu. Kje so zdaj tiste stotine rok, ki so se na vsakem tvojem volilnem shodu vzdigovale? Kje so! V tiskarni lažnjivega „Slov. Naroda", Ti in tvoji somišljeniki ste coklje regulacij. Čim preje vas vzame hudič, boljša bo konstelacija regulacije. Si-li tako neumen, da misliš, da bo slovensko ljudstvo dovolilo zboljšanje svojim največjim nasprotnikom!! Kaj boš ti storil s človekom, ki te bo psoval? Ali ga boš pogostil zato! Mislim, da ne! Vendar upam, da se liberalni poslanci pač ne bodo ozirali na par brezverskih hujskačev, ki imajo za svojega pa-trona Ferrerja. Bodo že prišli boljši časi za nas brez vas! Servus, propali državni posranec! Bivši liberalni učitelj na Gorenjskem. Slomškarji so v resnici lahko ponosni na take tovariše. Občinstvo pa mislimo, da si bo lahko samo ustvarilo jasno sliko duševnega obzorja teh kreatur. Ljubljanske nune. Na Kranjskem in Spodnje Štajerskem imamo ljudi, ki so v nunske kloštre in njih črne nune tako zanikani, da pošiljajo svoja dekleta kar tje v en dan med klošterske zidove v šolo. In tu dekleta oziroma njih starši plačujejo svoj trdo pridobljen denar za dresiranje v molitvi, hinavščini in podobnih čednostih mesečno po — 50, 60 in 70 K! — Poleg tega mora otrok pa še vsega dovelj seboj prinesti — obleke, perila in obutev. Ali ta dekleta se ne uče notri nič več in nič manj kot v kaki posvetni javni dekliški šoli, poleg tega pa morajo veliko |moliti, na zdravje in telovadbo se pa ne gleda. Kako neki! Zdravnik in deželni ali pa mestni okr. šolski nadzornik prideta malokdaj Mali listek. Slovensko deželno gledališče. (Dalje) Po presoji operete z muzikalno-teh-ničnega stališča in po ocenitvi libretnega teksta, preostaja, da postavimo tudi uprizoritev „Grofa Luksemburškega pred forum kritike. Omenjamo predvsem, da je včerajšnja predstava izpadla v naše večje zadoščenje kakor premijera, ki je imela mestoma značaj generalne orkestralne skušnje z zborom. Sploh je pri nas prva repriza vedno vse eksaktnejše izvedena kot premijera: iz kakšnega vzroka, ne bomo preiskavah, dasi bi bilo morda zanimivo. Dva vzroka moreta priti resno v poštev: ali se gg. igralci ozirajo na premijerne recensije ali pa se jim šele pri reprizi povrne tista sigurnost, tista gotovost, katero bi sicer morali pokazati že pri premijeri. Iz tega razloga nas veseli, da pridemo na govor o posameznih damah in gospodih šele danes, ko je predstava lepše zaokrožena in ko so izginile posamezne pomanjkljivosti prve predstave. Reneja Luksemburškega je igral in pel g. Iličič. Ta uloga spada pravzaprav v stroko takozvanega „Spieltenorja“; ker pa razpolaga g. Iličič tudi z velesimpatičnim, tudi v visokih in najvišjih tonih enočrtane oktave zvonko donečim, lepo egalizovanim glasom zelo prijetnega timbra, je čisto naravno, da je sijajno reusiral. Elegantnega Reneja je igral elegantno; to se pravi, ka-rakterizoval ga je z dobrimi manirami. Krasen extčrieur je njegovega Reneja povzdignil do izredne višine. Ako bi bil g. Iličič poleg vseh teh lepih lastnostij še notri in še takrat ne opazita ničesar, ker je vse fingirano in zlagano, kar se jima pove. I seveda, tiste pobožne stare device in matere znajo lagati! Zatorej: Stariši, če vam je kaj na srcu prihodnjost in sreča vaših deklet — ne pošiljajte jih v nunske šole in ne metajte denarja po nepotrebnem v to črno mavho! Ložnl sedeži v slovenskem gledališču so bili doslej večinoma vedno prazni, ker naša publika te nove uvedbe še ne razume. Vsakdo misli, da je poleg cene ložnega sedeža (v parterju 4 K, v I. redu 5 K, v II. redu 3 K) plačati še ložno vstopnino. To je pa zmota. Tak ložni sedež velja namreč z vsem skupaj le 3, 4 ali 5 K ter ni doplačevati ničesar več. Tako moreš sedeti v loži sam, a si plačal le 3 K. Želeti je sicer, da bi bili vsi 4 ložni prostori zasedeni, a v Ljubljani se tak slučaj pač težko doživi v slovenskem gledališču. Seveda v nemškemu gledališču so pri vsaki predstavi (tudi pri dramskih!) vse lože nabite; v našem gledališču pa je navadno več lož docela praznih. Niti pri operetnih premi-jerah ni Slovencev v ložah. Naj bi se torej jemali poslej tudi ložni sedeži! Ljubljanski „kriegerkorarji". Ti uniformirani patrioti imajo v svojih novih pravilih paragraf, ki pravi da je njih »Kom-mandosprache — deutsch". Ali vlada jim nekam nič ne zaupa, in jim tudi parlament še ni dovolil sabelj, ker se boji, da bi ti stari patrioti kake nerodnosti ne ruknili, ko se jim že roke tresejo; baron Schwarz jim pa v Ljubljani niti uniforme ne pusti nositi, ker še niso „prisegli“. Nekateri člani pa tudi zato nimajo zaupanja v društvo, ker se boje, da jim bo danes ali jutri zopet vlada denar iz kase spihala. Zdaj se ljudje več ne izprašujejo, zakaj ta črno-rumeni »kriecherkor" še ni »ausriickal", — uniformiran še ni! Študije o hiši na Slovenskem. V »Matici Slov/ se je sprožila misel, da bi bilo proučiti značaj in tehniko hiše, kakor je običajna v slovenski vasi. Ta stran narodopisnega raziskavanja je tem nujnejša, ker z napredkom časa hitro ginejo spomini pro-šlih časov, stare slovenske hiše. Take študije pa so brez vzorov, brez slik malo vredne, premalo umljive. Zato se obrača „Mat. Slov.“ teni potem do vseh, ki se zanimajo za stvar, zlasti do amaterskih fotografov, naj bodo pozorni na gradbeni značaj hiše v raznih krajih, naj fotografirajo tipične hiše, njih tipične strani in naj blagovolijo slike pošiljati »Matici Slov.“. Pozornost bi pri tem bilo obračati ne samo na to, da so slike kolikor mogoče velike in da sta na podobi vedno dve hišni stranici, »Matici Slov.“ bi marveč izbo'rno služile tudi fotografije posameznih detajlov in pa notranjščine. Mežnarska olika. Te dni se je vršila pred senožeškim sodiščem neka obravnava. Med pričami je bil zaslišan tudi senožeški gospod oiganist in mežnar, spretni (?) voditelj klerikalnega tamburaškega zbora in njegova gospa soproga Mica. Mežnar se je v svoji ošabnosti vsedel na stol, ki je namenjen za nam. drž. pravdnika in si prižgal — v sodni dvorani — cigareto, meneč da je v farovžu. Sodnik ko je vse to zapazil, je dal mežnarju potreben poduk, kako se mora zadržati v sodni dvorani, potem je pa spodil iz sodne dvorane ošabnega mežnarja. ljubljenec Terpsihore, bi ga brez nadaljnih pomislekov proklamirali za ideal operetnega tenorista. Gdč. Nad&sovš, ki je prevzela ulogo, namenjeno gdč. Hadrbolčevi, je imela težavno stališče, ki ga popolnoma uvažu-jemo. Zelo dobro razumemo, da je za operno primadono silno težko uživeti se v lahni operetni ton in prilagoditi se zanjo takoj tujemu miljeju. Vzlic temu bi ji imeli komaj kaj očitati. Da je bila v pevskem oziru briljantna, se razume ob sebi in kbnstatiramo to še posebe samo zato, da izpolnimo nalogo vestnih žurnalistov. V igri in govoru je bila pa preveč rezervirana ; osobito v tretjem dejanju bi bila morala biti malo živahnejša. Elegantna njena postava je po okusnih toiletah stopila kar najugodnejše v ospredje . . . Publika je bila sicer navdušena za operno-lirične krasote operete, sprejela pa je z vse večjim entuzijazmom tiste vesele številke, kjer leži težišče manj v grlu kakor v — nogah. Vsled tega so gg. Thalerjeva, Povhe inBohuslav imeli priliko, zahvaliti se za aplavz ob odprti sceni, za tak aplavz, ki je imel že značaj ovacije ... Režiser g. Povhe je zastopal glavno komično figuro, kneza Bazila z učinkujočim, gibljivim humorjem. Z uniformo Joahima je prinesel na oder tudi nekaj njegovih gest, v splošnem pa nam je podal nekaj novega, nekaj povsem samoniklega. Origi-nelen je bil v svojem ljubezenskem razkritju Angeli, naravnosi neprekosljiv v pesmi v »Metuljčku"; v finale drugega akta je sploh položil toliko drastične komike, da smo bili že prav resnično v skrbeh za tiste mišice, ki pridejo pri smehu najbolj v poštev. Dasi stari knez opetovano toži o sla- Kolera je zelo nevarna reč, ki se je moramo skrbno čuvati, da nas ne obišče. To je pa mogoče samo, ako je prebivalstvo obveščeno o vsakem posameznem slučaju, ki se pojavi in za to prosimo v interesu prebivalstva natančnih strokovnih pojasnil o zdravstvenih razmerah v ljubljanski prisilni delavnici, odkoder so prihajali včeraj malo čudni glasovi, ki morda ne odgovarjajo resnici, ali ravno za to si želimo strokovnega pojasnila, da se občinstva brez potrebe ne bega. Lep poštni urad! Javljajo nam iz Mirne peči na Dolenjskem: Na našem poštnem uradu vladajo take razmere, kot malokje. O poštni tajnosti niti govora ne more biti, ker zahaja k poštarici vsak dan njena prijateljica učiteljica — plesti nogavice, a poštarica jo pusti tudi k mizi, na kateri so poštne tajnosti. Mirnopečani nosijo svoja pisma rajši 20 minut daleč na kolodvor, ker jih ne zaupajo mirnopeški pošti. Take razmere so nevzdržne in poštarici svetujemo, da se drži službenih predpisov, ki zabranjujejo marsikaj, kar ona dela. „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" so darovali od 20. julija do 20. oktobra 1910: Kranjska deželna blagajna v Ljubljani 700 K; dr. Ivo Šubelj, c. in kr. sekc. svetnik na Dunaju 100 K; dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani 50 K; dr. Val. Kušar, glav. učit. v Ljubljani, Okrajna hranilnica v Sežani, Ivan Okretič, c. k. gen. advokat in dr. Pavel Valjavec, odvetnik na Dunaju po 10 K; Gustav Dežela, tehnik, za »Struno" v Idriji in dr. Fr. Vidic, c. k. ured. drž. zakon, na Dunaju po 6 K; ga. Hana Diehl v Celju, I. Hutter, katehet v Celovcu in dr. Fr. Kropivnik, c. kr. prof. v Ljubljani po 5 K. Skupaj 917 kron. Preteklo šolsko leto je društvo veliko več razdelilo kot pa prejelo. Navedeni prispevki so se zato porabili za pokritje primanjkljaja. Zdaj bi bilo treba zopet deliti podpore, društvo pa nima denarja. Prosimo torej nujne pomoči! Darove sprejema blagajnik Ivan Lugar, nad-revident juž. žel. v p. Dunaj III. Reisner-strasse 27. N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila. Boj za splošno in enako volilno pravico za gališki deželni zbor. Lvov, 30. oktobra. Danes dopoldne je prišla k gališkemu cesarskemu namestniku deputacija delavcev, obstoječa iz 20 članov in sicer pod vodstvom galiških so-cijalno-demokratičnih poslancev, ki je od cesarskega namestnika zahtevala, da se nova volilna reforma za gališki deželni zbor izvede še tekom letošnjega zasedanja. Cesarski namestnik in navzoči poljski poslanci so izjavili, da bodo napeli vse moči, da se izvede volilna reforma za gališki deželni zbor še v tekoči seziji. Med tem, ko je odšla deputacija k cesarskemu namestniku, se je pred namestništvom zbralo več tisočev poljskih in rusinskih delavcev, ki so nestrpno pričakovali na odgovor. Socijalno-demokratični poslanec Diamand je stopil na neko klop pred Sodnim trgom in naznanil ljudstvu rezultat deputacije. Množica se je nato uvrstila in se med petjem de- bih kolenih, je vendar zaplesal bravurozni ples v 14. sceni II. akta s tako vervo, da smo mu radi takoj priznali mladostno hrepenenje . . . Končno mu svetujemo, da opusti nekaj dovtipov iz svojega sicer bogatega privatnega repertoirja.- G. B o h u s 1 a v je kot slikar Brissard žel mnogo zasluženega priznanja. Mal, a nikakor ne moteč nedostatek neznatno prešibkega glasu nam stotero nadomesti s svojo ekscelentno komiko; kot izboren plesalec je imel dovolj prilike, pokazati svojo umetnost v družbi z gdč. Thalerjevo; duet Brissard-Juliette v drugem dejanju se je vsled spontane ovacije od strani občinstva moral- ponoviti. Gdč. Thalerjeva je kot Juliette razvijala tisto živahnost, ki jo stori tako mikavno . . . Igrala, pela in plesala je s svežim humorjem in prikupljivo gibčnostjo. Ples v osmem in štirinajstem prizoru drugega dejanja je morala na splošno željo ponoviti. Pohvalno omenjamo muzikalno korektno prednašanje pesmi o Pierru in mali Fleuretti; boheme-duet je sipal iskre: marš-tercet v tretjem aktu je prišel po gdč. Thalerjevi odlično do veljave. Da je na odru izborno izgledala, ni treba posebe ponavljati, ker ona sploh nikdar drugače ne izgleda. Ga. Bukškova je svojo malo epizodico častno rešila; g. Mo 1 ek je v čudovito bizarnih skokih prtemferil oder, g. Peček je izgledal grozovito distinguirano, gdč. Danilova je bila čitsto srčkan lift-boy. Gg. Bukšek, Križaj inRasber-ger so zabavali občinstvo in same sebe. Neomejeno pohvalo zasluži orkester, ki je rešil svojo dosti težavno nalogo pod finim, umetniškim vodstvom g. profesorja R e i n e r j a izborno. lavske himne napotila skozi glavne lvovske ulice in ceste. Mnogoštevilna policija je na konjih neprestano divjala po mestu in hotela preprečiti vsako demonstracijo. Ko je množica hotela udreti pred deželni dvorec, je policija zaprla vse dohode. To je delavce tako strahovito razburilo, da so viharno protestirali proti temu nasilstvu in pričeli demonstrirati. Na večih krajih je prišlo med delavci in policijo do hudih spopadov. Ne-broj ljudi je bilo ranjenih, več aretiranih. Ker policija ni bila v stanu napraviti red, je poklicala na pomoč vojaštvo, kateremu se je po dolgem trudu in naporu konečno posrečilo razkropiti množico na vse strani.^ Utis delavske manifestacije je bil naravnost velikanski. Spravna pogajanja med Čehi in Nemci. Praga, 30. oktobra. Kljub nedeljskemu počitku so se danes v Pragi vseeno vršila spravna pogajanja med češkimi in nemškimi zastopniki narodno-politične komisije. Tako Nemci kakor Čehi so skušali dobiti modus, po katerem bi se v vprašanju glede delitve češkega deželnega odbora dosegel sporazum. Toda izkazale so se zopet nove težkoče. Nemški zastopniki so izjavili, da so odločno proti temu, da bi morale nemške občine reševati češke vloge. Kljub vsem izjavam, da se je situacija na češko-nemški narodno - politični konferenci zboljšala, se vzdržuje vest, da se je celo znatno poslabšala. Grof Thun v listih strahovito napada češkega poslanca dr. Kra-mara, ki se je javno zavzel za predlog delegata Kvičane. da se morajo otroci češke narodnosti pošiljati samo v češke šole in nikamor drugam. Nemški zastopniki na na-rodno-politični konferenci so dalje izjavili, da odločno protestirajo proti temu, da bi se češki napredni poslanci vmešavali v izključno deželne zadeve kraljevine Češke. Konflikt z dr. Kramarem. Praga, 30. oktobra. »Narodni listi" se obširno pečajo z napadi konservativnih veleposestnikov na dr. Kramara in izjavljajo, da ima dr. Kramar kot češki deželni in državni poslanec pravico, da pride na narodno-politično konferenco in pove javno svoje mnenje glede spornih vprašanj in zatrjujejo, da bodo češki delegati v slučaju, ako se sprejme predlog glede izpremenitve občinskega reda, izvajali konsekvence in smatrali pogajanja na narodno - politični konferenci kot končana. Zopet požar na mednarodni svetovni razstavi v Bruslju. Bruselj. 30. oktobra. Danes je na mednarodni svetovni razstavi v Bruslju zopet nenadoma izbruhnil požar in sicer v razstavni kavarni. K sreči so mimoidoči ljudje zapazili ogenj in nemudoma poklicali ognjegasce na pomoč. Toda kljub vsem naporom se ognjegascem ni posrečilo rešiti razstavne^ kavarne, ki je skoro popolnoma zgorela. Skoda je zelo velika. Kako je nastal v razstavni kavarni ogenj, dosedaj še ni natančno znano. Kulturni boj na Španskem. Madrid, 30. oktobra. Kakor se poroča iz Barcelone, je tamkajšnji občinski svet enoglasno sklenil, da se mora utrjeno obzidje jezuitskega samostana Cale Caspe takoj podreti. Zbor nam odkrito povedano, tudi včeraj ni ugajal; treba bo pač spregovoriti jasno besedo . . . Resnici na ljubo priznamo, da smo z ženskim zborom v splošnem bolj zadovoljni nego z moškim, seveda nam tudi ta ne more izkazati več kot zelo poprečne glasovne kvalitetete. O skupni igri zbora niti ne govorimo; čimdalje bolj uvidevamo potrebo stalno angaževanega zbora. Treba samo osem dobrih zboristinj in osem zanesljivih zboristov, pa lahko takoj odpade ves drug neraben materijal, ki pač mnogo velja, ne stori pa nič. — Priporočamo g. ravnatelju ta nasvet v primerno uvaže-vanje! Ker govorimo že o zboru, omenjamo z ozirom na včerajšnjo predstavo še sledeče: Neestetično upliva, ako stojita v damskem špalirju začetkom drugega akta dve zboristki v črni, vse druge pa v svetli toileti; med prednašanjem chansone o Pierru in Fleuretti mora šepetanje na odru potihniti, ako se neče pokvariti vtisa; v refrainu »Tak liri, liri, lari" je nekaj sopranov precej občutno distonovalo; ako maske ne vedo, da lahko odidejo skozi vrata sicer živahno, pa vendar tudi brez nevarnosti, da podero kulise, jim je treba to povedati itd. Razume se, da na grajanih nedostat-kih, ki jih je sicer še mnogo več, ne moremo pripisovati g. režiserju prav nobene krivde; prvič ga ne more nihče delati odgovornega za to, kar se godi neposredno med predstavo in drugič ne more g- režiser nič za to, če se njegovih navodil ne upošteva. Z vso gotovostjo pričakujemo, da se bode zbor končno zavedel svoje naloge in svojih dolžnostij! —a— Vprašanje glede izplačevanja v gotovini. Dunaj, 30. oktobra. Nasprotja med ogrskimi in avstrijskimi zastopniki glede vprašanja o izplačilih v gotovini še sedaj niso poravnana. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je v tej zadevi danes konferiral z avstrijskim ministrskim predsednikom baronom Bienerthom in ministrom za zunanje zadeve grofom Aehrenthalom. Cesar je barona Bienertha sprejel v posebni avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Bienerth je cesarju natanko razložil sedanji položaj. Jutri se konferenca nadaljuje in se je bosta udeležila tudi oba finančna ministra vitez Bilinski in pl. Lukacs. V to svrho je grof Khuen-Hedervary finančnega ministra pl. Lukacsa brzojavno pozval na Dunaj. Lukacs pride semkaj še tekom današnjega večera. Ako se v tem vprašanju med zastopniki obeh strank ne bo doseglo kmalu popolno sporazumljenje, preti na Ogrskem huda kriza. Ogrska vlada namerava namreč v slučaju, da se vsa akcija ponesreči, predložiti cesarju svojo demisijo. Nemške občine proti nemškim zastopnikom na narodno-politični komisiji. H e b, 30. oktobra. Odsek občinskega ■sveta v Hebu na Češkem je v svoji včerajšnji seji izdal objavo, v kateri naznanja, da smatra dosedanje rezultate nemških zastopnikov s češkimi kot popolnoma nepo-voljno in izjavlja, da morajo Nemci na vsak način doseči sprejetje Franglovega predloga glede narodnostne avtonomije občin. V tej svoji izjavi poživljajo hebski občinski svetniki nemške zastopnike, naj takoj v prvi plenarni seji češkega deželnega zbora prično zopet z obstrukcijo. Enaka resolucija je bila sprejeta tudi v občinskem svetu v GraBlitzu. Ferrerjeva slavnost v Pradi. Praga, 30. oktobra. Na Žofijskem otoku v Pragi so se danes vršile vsled tega, ker je bil zadnji shod prepovedan, velikanske manifestacije v obletnici Ferrer-jeve smrti. Shoda se je udeležilo nebroj čeških in nemških svobodomiselcev. Govorila sta češki drž. poslanec prof. dr. Masa-ryk in dr. Ofner z Dunaja in sicer o pravicah avstrijskega meščanstva. Med govorom pisatelja Boerna z Dunaja, je vladni zastopnik izjavil, da zaključuje shod. Ta korak je vse navzoče strahovito razburil. Udelež-niki shoda so skušali zasesti estrado, kjer je sedel vladni zastopnik. Nato so vsi skupaj zapustili zborovanje in odšli v vrstah na Ferdinandovo cesto. vTu je policija nekaj oseb, ki so vpile „Živio Ferrer!“ aretirala in jih izročila sodišču. Množica se je nato popolnoma mirno razšla. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Kupujte ,JUTRO! Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob C. uri zvečer. Izvrsten brinjevec ima 137/4-9 L. Šebenik v Spodnji Šiški Lepo ineblovann mesečna soba s posebnim vhodom se odda s 15. novembrom. Istotam se sprejme 1. malega dijaka na hrano in stanovanje. Kje, pove inseratni biro .Jutra'. 365/3—2 Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 6—26 in knjige, tudi sv. pismo nove in stare zaveze je naprodaj, Sodnijska ulica štev. 4, II. nadstropje, levo. Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6-— 1 , . trojno „ ... 8 — Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica ... K 2.— 1 „ • • • „4— 1 „ . . . „ 6 — Naročila iz province po pošti le proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročilu čepice naj se navede obseg glave. P. FRČTSCHER, Dunaj III., Barichgasse 17. I K O I K O Najboljša uni sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. Vi prihranite denar! Automatični namizni pri- žigalnik (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. Lepo daril«! Lepo darilo! K 3*80 JOSIP SCHUNDER iKttSKT Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene. Česky hostinec v Terstu A r t Češka gostilna v Trstu iz belega hrastovega OlJUC iesa( trpežni, močni MM (/) O* O >5/a rit OJ ** C cj ^3 c/) O > < x OB “1 O. » 3 w 2. N — tl N X* O. O rt> D) rD ?r nizke in solidne v>cllc točna postrežba Otroški Irlofe-cOsi. - Cenjene dame vljudno vabim na ogled v popolnoma nanovo opremljeno trgovino. Ker sem prodajo vsakega drugega blag* opustila, mi bo sedaj mogoče cenjenemu občinstvu v vsakem oziru radi damskih klobukov skrbno postreči, ter se najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem A. Vivod-Mozetič v Ljubljani, Stari trg. Žalni Modni * * salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31. Priporoča (kot bivša dolgoletna uslužbenka klo-bučnega oddelka Henrika Kende) lepo in ceno izbiro damskih, dekliških, otroških klobukov finih mo-= delov in čepic. 1 Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila točno in ceno. ED. 8MARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta ste?. 18. Samo 6 dni! Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske linije čez Ha vre v \t‘\v-York in nazaj. Združeni čevljarji v IpMjani Wolfova ulica 14 priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. «SSKBi © I Oglejte si naj večjo zalogo polj edelskih »troj ev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. :: Krasne damske frlrthllkffc kakor tudi za deklice IV11/ U U JV Vy jn otroke najnovejše mode v največji izberi po zelo ugodnih cenah priporoča modni salon P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. 1 Nekaj izborno ohranjenih automobilov vseli velikosti se ceno prod-a-. Moje Ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XYII, Santergasse 13. JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5. Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. n&jt>oij*ši vir pri na npovanju blaga. ■pn_or| TTrna-etaa gnojila, gralica, žveplo- „ * f lcixraila, semena, stroji in. orod.ja. «ir . VTTVr A zajamčeno pristna štajerska, istrska, QTT? TUT A O I V A-lM xx dolenjska, gorlška in vipavska. - - OlAA " Iflrluiju . AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke. Cene ugodne t Postrežba točna! Zahtevajte pravila tn cenike! Ponujajte svoje pridelke ! Za jesensko in zimsko sezono nad prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer: 5.000 kom. oblek za gospode . . od K 8 2.000 2.000 1.000 5.000 1.500 500 18.000 y> n za gospode „ „ dečke . „ „ otroke . posameznih hlač „ gospode pelerin iz velblodje dlake . površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov . „ „ 3‘— konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze. Priznano nizke cene! Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. naprej raglani, Velika izbira nagrobnih spomenikov iz vsakovrstnega marmorja, granita, sijenita in labradorja, kakor tudi grobnih okvirjev iz kamna in cementa. Preskrbe se tudi slikepo kojnih natančno po fotografiji na spomenike. Naročila izvrši po željah točno in ceno pri novem pokopališču, Ljubljana. 7 S~ Zavod za pohištvo in dekoracije FRAN DOBERLET Ijubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. H : Poštne hranilnice št. 49.086. : Glro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 : K 3,700.000. i : L: --------------------------—u : Telefon štev. 135. : j Število zadružnih članov čez 600. j Varnostni zakladi sklepom 1909 1 K 160.000. «—-I~«. GLAVNA POSOJILNICI registrovana zadruga z neomejeno zavezo Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopodne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so domači hranilniki. T : T ♦ A * T | t i • y ♦ I : A T i i Vincenc Richterja je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčk^ 50 vin. f?:***'** specijalist za gojenje las Vl&CCIllB IfclCIlSE, Dunaj IX. Sobieskygasses. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuchlauben št. 9. Franc Souvan sin - Ljubljana Mestni trg štev. 22 in 28 2v£a,n.-a.fa.3s:tTa.x3=La, veletrgovina. J LJublfanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2 Deservni fond X 450.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajske komunalne srečke a 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300*000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistili 4V o. m n parna opekarna in tovarna za rezano opeko v Sr. Gameljnih pri Ljubljani. Pisarna v Ljubljani, U.ewljeva cesta št. Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež- nost zarezane opeke I. in II. vrste se jamči najobširnejše. FR. MALLY & dr M n Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo __ Najnižje cene! TURK in BRATA ROJINA.