CETJIv, 10. NOVE!VrB!L\ 19T7 — STEV. 45 — LETO XXXr      CE.VA I OIVARJ«'
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC j
Z UREDNIKOVE MIZE
Spet smo pred velikim dogodkom, pred petim tednom domačega filma v Ceiju,
ki je bistvu postal že jugoslovanski kulturni dogodek, in ki je, kot vse kaže, zatrd-
no pognal korenine v Celju. Ker imata Novi tednik m radio Celje precejšen delež
pri tej kulturni manifestaciji, ni čuilno, če ji danes posvečamo našo običajno meseč-
no prilogo »Obzorriik«.
Cas hitro teče. V uredništvu pripravljamo svečano Številko za Dan republike.
Radi bi, če bi nam pri tem pomagali, nam sporočili, kako se na ta praznik priprav-
ljate, nam sporočili kaj za vas osebno in za nas vse pomeni. Praznična Uevilka bo
obsežnejša in če pogledate na koledar boste razumeli, zakaj bo tudi dvojna.
Vaš urednik
Do začetka 5., jubilejnega Tedna domačega filma v Celja
nas loči le še nekaj dni. Vse pa je že nared, da bo v četrtek,
17. novembra, ko bomo po letu dni v Celju spet praznovali
filmski praznik domače filmske ustvarjalnosti, res vse v
redu.
Ostaja cilj, da bi osrednja slovenska filmska manifesta-
cija s svojim fibnskim, še bolj pa spremnim sporedom,
kar najmočneje odjeknila v našem družbenem prostoru, da
bi dejansko prišla do izraza njena neločljiva povezanost z
združenim delom. Ob želji, da bi presegli lani doseženo
število obiskovalcev, ki so si ogledali filmske predstave do-
mačih filmov, zabeležili pa smo 33.000 obiskovalcev, ostaja
še ena želja, ta pa je, da bi tudi vsak učenec celjskih os-
novnih in srednjih šol videl vsaj en domači film.
__Šoto: d. m,
DELEGATSKI ODNOSI
DPO Sil SLABA OPORA
iz razprave o razvoju političnega sistema
v ponedeljek je bila v Ce-
lju skupna seja medobčinske-
ga sveta ZKS in medobčinske-
ga sveta SZDL za celjsko ob-
močje, ki so ji med drugim
prisostvovali tudi Janez Bar.
borič, predsednik republiškega
sveta ZSS ter Franc šifkovič
in Jcjtže Zor iz republiške kon-
ference SZDL, na njej pa so
razpravljali predvsem o na-
daljnjih nalogah družbeno-
političnih organizacij prt do-
grajevanju in razvijanju poli-
tičnega sistema socialistične-
ga samoupravljanja. Pri tem
so izhajali predvsem iz kri-
tične analize obstoječega sta-
nja, ki jo je strnil Edvard
Kardelj v poglobljeni študiji
s naslofvom: »Smeri razvoja
političnega sistema socialistič-
nega samoupravljanja«. Uvod-
no besedo na seji je imel
Janko Ževart, predsednik
medobčinskega srveta SZDL in
poudaril, da vodstva družbe-
iiopolitičnih organizacij še
zdaleč niso storila vsega, kar
bi morala. Družbenopolitične
Organizacije ao bile premajh-
na m preslaba opora celotne-
mu sistemu socialističnega
samoupravljanja in delegats-
kemu sistemu kot vzvodu za
povezovanje in usklajevanje
vseh interesov. Preslaba opora
ne le za njegovo formalno
funkcioniranje, ampak za hi-
trejše in učinkovitejše raz-
reševanje vseh vprašanj tn
problemov, ki ob njihovem ko-
pičenju lahko postanejo resna
ovira ne samo za hitrejši go-
spodarski, ampak tudi samo-
upravni in s tem demokratič-
ni razvoj naše družbe. Tako
je ob konou svoje raaprave
poudarU Janko 2evart.
Razpravljalci iz različnih
občin celjskega območja so
na uvodno razpravo Janka Že-
varta in seveda na osnovi ugo-
tovitev Kardeljeve študije na-
vezali vrsto praktičnih reši-
tev, ki naj bi v naslednjem
obdobju v praksi utrdila na-
čela, zapisana v zakonu o
združenem delu ter ustavi in
sprejetja v najvišjih organih
Zveze komunistov Jugoslavi-
je. Tako so izpostavili števil-
ne rešitve v zveai z delom de-
legcij, njihovim povezovanjem
z delegatsko bazo, delom dru-
žbenopolitičnih zborov in zbo.
rov uporabnikov v skupčinah
samoupravnih interesnih skup.
nosti, pa novosti pri organi-
ziranju delegatov v posebne
delegacije povsod tam, kjer
bodo zanje izkazo\'aIi delavci
in občani poseben interes.
Vendar pa je ob koncu seje
prevladala misel, ki jo je iz-
rekel predsednik slovenskih
sindikatov Janeci Barborič, da
delegatski sistem kot ©kostni-
ca samoupraTOih socialistič-
nih odnosov ne bo funkcioni-
ral, če ga ne bomo utrjevali
v krajevnih skupnostih in te-
meljnih organizacijah združe-
nega dela kot osnovnih celi-
cah naše družbe. Kajti če v
teh celicah ne bo deloval, bo
prav gotovo odpovedal tudi v
skupščinah in sploh v vsej
nadgradnji delegatskega si-
stema. »V vseh občinah smo
doslej izdelali ocene o delova-
nju in funkcioniranju dele-
gatskega sistema. Kritično
smo opredelili naloge, ki smo
jila sprejeli, a ne uresničili.
Sedaj pa moramo drugače za-
staviti delo. Predvsem se mo-
ramo dogovoriti, kako bomo
v družbenopolitičnih organi-
zacijah delali in se organizi-
rali, da bomo lahko odpravi-
U razkorak, ki je nastaJ med
družbenoekonomskim razvo-
jem in razvojem političnega
sistema,« je dejal Janez Bar-
borič.
Na ponedeljkovi seji so
sprejeli tudi vrsto obvezujočih
sklepov. Med dmgim sklep,
da bodo v vseh občinah celj-
skega območja ustanovili po-
litične aktive, ki bodo v pred-
kongresnem in predvolilnem
obdobju spremljali in usmer-
jali razpravo o nadaljnjem
grajevanju političnega siste-
ma in poglabljanju delegats-
kih odnosov v vseh sredinah
združenega dela in krajevnih
skupnostih.
DAMJANA  STAMEJCIC
PREDSEDSTVO OK SZDL CELJE
PODPORA PREOBRAZBI
Razvojni center v Celju je sicer ne-
ločljiv del družbenoekonomske preob-
razbe življenja na vseh področjih zdru-
ženega dela v občini, toda obenem iz-
žareva odprtost Celja. Zato se mora
Razvojni center tudi v prihodnje še
bolj vključevati v procese združenega
dela v Sloveni/i in širše. Tako je me-
nilo predsedstvo OK SZDL Celje na
zadnji seji, ko je obravnavalo proble-
matiko izvaja?ija srednjeročnega načr-
ta te pomembne družbene in strokov-
ne organizacije na celjskem območju.
Delavci Razvojnega centra, njegove
družbenopolitične organizacije, samo-
upravni organi in vodstvo so dobili pri-
znanje za dosežene rezultate v zad-
njih dveh letih. V odnosu do dela in
poslovanja RC še vlada nekaj nekda-
njega nerazpoloženja v različnih kro-
gih. Razumljivo je, da sedanji' rezul-
tati strokovne uveljavitve, notranjega
presnavlJanja, utrjevanja družbenoeko-
nomskega položaja, vključevanje v
združeno delo in v procese svobodne
menjave dela še ni končano. Razvojni
center bo moral predvsem sam, s svo-
jim delom, odprtostjo, podružblja-
11 jem, z usmerjenostjo v združeno de-
lo in v delegatske odnose zanikati mo-
rebitne kritike na svoje delo. V tej
smeri nadaljnjega razvoja in preobraz-
be bo dobil podporo družbenopolitične
skupnosti, predvsem pa združenih de-
lavcev.
Zato je predsedstvo predlagalo ena-
ko zasnovano razpravo s podpisniki
družbenega dogovora o oblikovanju
Razvojnega centra. Potrebno bo domi-
šljanje notranje samoupravne organi-
ziranosti RC. Z razpravo o političnem
sistemu bodo tudi v Celju opredelili
vlogo in pomen znanstvenih in stro-
kovnih institucij v delegatskih odno-
sih. Na seji predsedstva so se zadržali
ob nalogah RC kot strokovne službe na
področju planiranja. Zanimiva je misel
o ustanovitvi inženiringa za občane.
Mišljena je služba, ki bi pomagala ob-
čanom pri pridobivanju dokumentacije
za gradnjo. Pomembno ledino orje
Razvojni center v podružbljanju urba-
nizma. Izvedli so že nekaj pogovorov
o urbanističnih načrtih v krajevnih
skupnostih. Veliko nalog pa ima RC,
tako so dejali v razpravi člani pred-
sedstva, pri spodbujanju znanstveno-
raziskovalnega in razvojnega dela v ob-
čini in v tozdih, kot strokovno usmerje-
valna institucija na področju načrto-
vanja, pri združevanju računalniških
zmogljivosti itd.
Predsedstvo OK SZDL Celje je na
isti seji razčlenilo še družbeni polo-
žaj družbenih, interesnih organizacij
in društev v celi občini, čeprav so
pretežni del razprave namenili zahte-
vam po drugačnem družbenem izvred-
notenju različnih oblik interesnega
združevanja občanov, materialni sana-
ciji in prepotrebni določitvi prednosti,
pomembnejših družbenih organizacij,
pa sta očitno najpomembnejši pred-
vsem dve nalogi. Prvič, ugotoviti me-
sto različnih družbenih, interesnih de-
javnosti občanov v fronti SZDL, v po-
litičnem sistemu in nemudoma z ak-
cijskim pristopom določiti osnove za
hitrejše odpravljanje vsebinskih, pro-
gramskih, organizacijskih, kadrovskih
in materialnih težav družbenih orga-
nizacij, društev in združenj v celjski
občini. O tem se bodo dogovorili na
širšem posvetu, ki ga bosta priprainla
fronta SZDL s predsedstvom OK
ZSMS. že sedaj pa bi naj, tako je
predlagalo predsedstvo, v vsaki KS,
TOZD in šoli storili vse za boljše de-
lo in večjo množičnost družbenih or-
ganizacij in društev.
2. Stran — NOVI TEDNIK
St. 45 — 10. november 197?
CELJE
DOGOVOR O VARSTVU OKOLJA
nov korak pred delegati občinske skupščine
Cea teden dna, v četertek,
17. t. m., se bodo na loče-
nih sejah sestali delegati
vseh treh zborov celjske
občinske skupščine. Predlog
dnevnega reda ima kar 23
točk!
V tem gradivu zavzemajo
tri točke? posebno mesto: pro-
gram dela občinske skupšči-
ne do jiinija prihodnjega le-
ta, torej do konca tega man-
diatnega obdobja, zatem
ostnutek družbenega dogovo-
ra o varstvu okolja in ne
nazadnje predlog ugotovitev
in sklepov za učinkovito sta-
novanjsko i:qgradnjo v tem
ozircsma prihodnjem letu.
V prizadevanjih za uredi-
tev ekoloških razmer v obči-
ni pomeni osnutek družbene-
ga dogovora o varstvu oko-
lja v občina do 1980. leta
prav gotovo novo kvaliteto,
nov korak naprej, saj ne
gre samo za ugotovitve, ki
so znane in o katerih jc
bilo izgovorjenih in napisa-
nih že nič koliko besed, mar-
več tudi za ukreipe. Da, tudi
ali zlasti zanue!
Družbeni dogovor o var-
stvu okolja prihaja na tape-
to predvsem zato, da ude-
leženci zagotovijo izboljšanje
varstva dobrin in vrednot
okolja v celjska občani, da
obliifcujejo skupni program
nalog s p>odročja varstva
okolja, predvsem zaradi iz-
boljšanja stanja in prepreče-
vanja novih posegov, ki bi
ogrožale dobrine in vredno-
te splošnega pomeaaa. In ne
nazadnje — gre tudi za do-
govor o uresničevanju  tega
zahtevnega programa.
Kot sestavna del družbene-
ga dogovora je seznam obvez-
nosti, ki jih morajo podpis-
niki izvršiti zaradi izboljša-
nja ekološkega stanja v obča-
ni. To je izredno konkreten,
natančen seznam, ki ne za-
jema samo organizacij zdru-
ženega dela, marveč tudi ne-
katere samoupraAmc Interes-
ne skupnosti, zavode, orga-
ne in podobno. In za vsa-
kega posebej so opisane na-
loge, ki jih mora izvršiti v
tem obdobju na področju
varstva zraka in voda ter tu-
di pri ravnanju z odpadka.
Tudi te naloge niso nič no-
vega. So tisto, kar v kolekti-
vih in drugod že zdavnaj
vedo, da jih moramo izvrši-
ti, če hočejo prisperati svoj
delež k varstvu okolja. Se-
veda, gre tudi asa sredstva,
ki jiii za vse to potrebujejo.
Teh 1» nd ali jih je zelo
malo. In najbrž se bo zgo-
dilo, da bodo v nekaterih
delovnih sredinah spoznali,
da bi bila uresničitev nalog
na področju varstva okolja
predraga glede na vrednost
in perspektivo tiste proizvod-
nje, ki je glede na ekološko
stanje najbolj problematična.
V takšnih primerih zna pri-
ti do drugačnih odločitev,
lahko tudi do spremembe
proizvodnega programa in
podobno.
Skratka, gre za odločne
ukrepe na področju varstva
okolja, gre za tisto, na kar
smo dolgo čakali.
M. BOŽIČ
VBRASANJi
JAVNEMU
DELAVCU
STANE LESJAK, direktor Zavoda
za načrtovanje Žalec
Občane žalske občine, pa tudi druge, bo prav gotovo
zanimal odgovor na to, zakaj so semaforji pri a-vto-
busni postaji v Žalcu tolikokrat pokvarjeni. Navada je
že, da dobro delajo le kakšna dva, tri dni, potem pa
teden dni sploh ne utripajo ali pa vztrajno gorita le
rdeča in rumena luč hkrati. Kdo je kriv za takšno
stanje in kdaj bodo semaforji končno le pričeli delovat
kot je treba?
_______;     _ J4NBZ. VpaE^IK, DOviiOM
BANKE: BLI2E USTAVI
Enajsti redni zbor uprav-
Ijalcev celjske podiaižnice
Ljubljanske banke, v torek,
8. t. m., je bil nov korak na-
prej k uskladitvi bančnega si-
stema na širšem celjskem ob.
močju novi zakonodaji. <o
je zbor p>o uvodnih besedah
predsednika izvršnega odbo-
ra, Emila Juga ne samo oce-
nil javno razpravo o ustavni
preobrazbi bank, marveč
sprejel tudi sklepe za uresni-
čitev vseh nalog, ki jih v tej
rvezi terjata zakon o združe-
nem delu in zakon o temeljih
kreditnega in bančnega siste-
ma.
Javna razprava o preobraz-
bi bančnega sistema je opre-
delila interese združenega de-
la VTSt» stalLšC, pripomb in
mnenj, ki so bila tudi osnova
za izdelavo samoupravnih
.sporazumov o povezovanju v
temeljno in ne nazadnje tudi
v združeno banko. Glede na
takšno ugotovitev je zbor po-
trdil predlog samoupravnega
six>razvuna o združitvi v te-
meljno banko oziroma v Ljub.
Ijansko banko ,Splošno ban-
ko Celje ter predlog statuta
temeljne banke. Oba ta doku-
menta sta zdaj v zadnji javni
razpravi v združenem delu,
nakar bo predvidoma 5. de-
cembra letos tudi podpis sa-
moupravnega sporazuma o
združitvi v temeljno banko.
Na zboru so i>ol^ tega iz-
volili komisijo za vodenje
vseh priprav okoli oblikova-
nja organov upravljanja te-
meljne n prav tako združene
banke.

MIHA
PETAN
Gosta naše rubrike po-
znamo danes predvsem
kot sekretarja Občinskega
odbora ZZB NOV Celje.
Rojen je bil pred 55. le-
ti v Dečnih selih v brežiš-
ki občini. V kmečki dru-
žini je bilo  11  otrok m
Miha je moral, kot osta-
li, pasti živino doma in pri
tvjih ljudeh. Po končani
osnovni šoli so ga dali
starši učit brivske obrti k
mojstru Josipu Holiiu.
Brivski mojster, čeprav
po rodu Čeh. je bil zaoe-
den državljan in je s svo-
jim naprednjaškim zano-
iom tudi v Veliki meri vpli.
val na svojega pomočnika.
Pisalo se je leto 1941, ko
je okupator iz tega pre-
dela začel izseljevati ljudi.
Med pregnanci so bili tu-
di Mihovi bratje in sestre,
ki jih je okupator z druži-
nami vred odpeljal v Sle-
zijo, v kraj Breslav.
V oktobru, leta 1941 je
Miha pobegnil pred oku-
patorjem na Dolenjsko —
v Kostanjevico. Takoj je
na§el stik s partizani in
OF. Maja 1942 se je v teh
krajih pričela masovna
vstaja proti okupatorju in
tedaj se je Miha vključil
v Gorjansko četo. Boril se
je na Dolenjskem, Primor-
skem, Koroškem in Šta-
jerskem. Bil je komandir
voda, komandir  čete, ko-
mandant bataljona, pred-
vsem pa borec za lepše
dni.
Končno je prišla svobo-
da. Miha pa je ostal v JLA
kot aktivni oficir še 10 let.
Slabo zdravstveno stanje
mu ni dopuščalo več. red-
nega dela in tako se je
Miha leta 1955 invalidsko
vpokojil. S svojo 5-člansko
družino se je preselil v Ce.
Ije. Po svojih najboljših
močeh je delal pri Občin-
ski skupščini, kasneje pa
na Okrajnem odboru Zve-
ze borcev NOV, in sicer
vse do ukinitve okraja
Celje. Od tedaj dalje se-
veda dela pri Občinskem
odboru Zveze združenj
borcev NOV Celje. Torej
deluje Miha Petan v orga-
nizaciji Zveze združenj
borcev že polnih 20 let.
Prijetno je imeti za so-
govornika človeka, kakr-
šen je Miha Petan. Rad se
pogovarja z ljudmi, a kot
pravi sam, se mu je naj-
težje spominjali trdih in
hudih časov iz NOB. Saj
so bili v teh letih tudi pri.
jetne stvari, pravi. Toda
neizbrisni so spomini na
mrtve bojne tovariše, ki
fo še vedno živi v spomi-
nih Mihe Petana. Pogum
smrtno ranjenih tovarišev
je v preživele borce vlival
novih in novih moči, fci so
bile vsem tako potrebne
še tudi v letih po osvobo-
ditvi.
Kot droben izsek iz ti-
stih hudih dni pove Mina
Petan dogodek, ki se mu
še vedno vrača v spomin
in ki je v najtežjih tremit-
kih hrabril tudi njega:
»Smrtno zadet je ob svo-
jih tovariših umiral komu-
nist in politkomisar Franc
čibej. Nič ni potožil, če-
prav je hudo trpel. Le
enemu od soborcev je s
poslednjimi močmi naro-
čil 'Pozdravi mamo. Vi
tovariši pa se borite in
priborite svobodo.'t(
In priborili so nam jo.
Tudi Miha Petan.
MATEJA PODJED
MED OZD

KOMUNISTI SPREJELI VRSTO SKLEPOV
čeprav je bilo na področ-
ju združevanja dela in sred-
stev storjenega v zadnjih le-
tih v celjski občini veliko, or-
ganizacije združenega dela še
zdaleč niso izkoristile vseh
možnosti, ki jih na tem pod-
ročju ponuja zakon o zdru-
ženem delu. Tako so menili
na torkovi seji člani komi-
teja občinske konference
ZKS v Celju, ko so razprav-
ljali o oceni prizadevanj
združevanja dela in sred-
'stev v organizacijah združe-
nega dela celjske občine. Na
tem področju so dosegli vid-
nejše uspehe v štorski Žele-
zarni v okviru Slovenskih že-
lezarn in pa v LIK Savinja
v Slovenijalesu. V občini pa
je na drugi strani še veliko
organizacij združenega dela,
ki vztrajno in s trmasto za-
gnanostjo iščejo svoja pota
v širši gospodarski pro-
stor. Vendar pa ne gre
pristajati na slučajnosten
razvoj v takih organizacijah.
Komunisti se morajo skui>aj
z delavci zavzemati za to,
da bodo organizacije združe-
nega dela uvidele prednosti,
ki  jih  prinaša  združevanje
dela in sredstev na podlagi
dolgoročnih interesov enako-
pravnih partnerjev. Gotovo
pa je, da se bodo celjske or-
ganizacije združenega dola
lahko vključile v širši sloven-
ski, jugoslovanski in svetov-
ni gospodarski prostor le ta-
ko, da bodo združevale delo
in sredstva z ostalimi orga-
nizacijami združenega dela.
Člani somiteja so zato spre-
jeli sklep, da morajo vsi toz-
di v celjski občini do 1.
marca prihodnjega leta iz-
delati plane.
d. s.
ZRVS OTOK — SAVINJA

utrjevanje vloge zrvs v krajevni skupnosti
Konec minulega tedna so se
zbrali na volilni konferenci
rezervni vojaški starešine KS
Savinja, da bi pregledali svo-
je doslej opravljeno delo in
se domenUi za naloge novega
obdobja.
Dosedanji predsednik Vin-
ko Kolenc je v svojem poro-
čilu podal zaključno podobo
doslej opravljenega dela, ki je
bilo uspešno. V razpravi je
Vaso Starovič i>oiiidaril po-
pomen in vlogo rezervnih vo-
jaških starešin v krajevni
skupnosti, zlasti z vidika
splošnega ljudskega odpora in
družbene samozaščite. V svo-
jem izvajanju je tudi opo-
zoril na problem, ki je že več
let prisoten med nami. Gre za
vključevanje mladih v vojaš-
ke šole. še vse premalo se
jih odloča za različne vojaške
poklice. Rudi Travner je v
imenu občinskega odbora ZR-
VS Celje govoril o nalogah,
ki čakajo zveao v naslednjem
letu. Rezervni vojaški stare-
šine se že sedaj pripravljajo
na oba partijska kongresa.
Proslavljali pa b'>do tudi ju-
bilej AVNOJ. N/islednje leto
bo tudi tradicionalno srečanje
rezervnih vojaških starešin,
tokrat v Sloveriiji. Tako bo
nekaj jugoslovanskih rezerv-
nih vojaških starešin obiska-
lo tudi Celje in okolico. Po-
membne naloge jih bodo ča-
kale tudi v krepitvi vloge ZR-
VS v krajevni skupnosti.
Najlaže bodo to utrje\^li s
svojim delom pri obrambnih
dnevih, obrambnih krožkih in
v široko zastavljeni akciji
»Naša obramba« v vsako dru-
žino.
Na omenjeni volilni kon-
ferenci so izvolili tudi novo
vodstvo in sicer za predsedni-
ka Albina Vahtarja, za pcd-
predsednika Vmčeslava Zale-
zino, za tajnika Dušana Sego
in za člane Alojza Marinška,
Janesa Petka, Janeza Hart-
mana in Milana Jermana. V
programu nadaljnjega dela bo-
do izvajali osrednje naloge,
izpolnjevali priprave in nalo-
ge splošnega ljud.skega odpo-
ra ter družbene samozaščite.
DRAGO MEDVED
MLAOINA CELJA: NALOG NIKOLI
NE I&1ANJKA
Šestdeseta obletnica Oktobrske revolucije ter razvoj
političnega sistema in vloga subjektivnih sil v njem
sta bili glavni točki zadnje seje članov predsedstva ob-
činske konference Zveze socialistične mladine v Celju.
Medtem ko je Irena Mrvič spregovorila nekaj uvod-
nih besed o pomenu Oktobrske revolucije danes in pred
šestdesetimi leti, so mladi v nadaljevanju dela na os-
novi nove Kardeljeve študije o smereh razvoja politič-
nega sistema in vlogi subjektivnih sil ▼ njem pred-
vsem razpravljali o problemih mladinske organizacije.
Pri tem so opozorili, da je nujno, da se mladinska
organizacija ukvarja tudi s splošnimi družbenimi pro-
blemi, seveda v sodelovanju z ostalimi družbeno-poli-
tičnimi organizacijami. Prav tako so opozorili na nuj-
nost načrtne kadrovske politike v svojih vrstah, oziro-
ma na izboljšanje tega dela. Povsem razumljivo je, da
se mora Zveza socialistične mladine aktivno vključeva-
ti v delo Socialistične zveze.
V tej razpravi so poudarili tudi usposabljanje ter
družbeno-pKDlitično izobraževanje . mladih. Sklenili so
še, da bodo do konca leta obiskali vse osnovne mladin-
ske organizacije in se z mladimi v njih p>ogovorili o
najbolj E>exečili problemih.
samo mihelin
PREJELI SMO:
NI JIH BILO
Pretekli teden je organiziral
občinski center marksističnili
krožkov pri občinski konfe-
renci ZSMS Celje in medob-
činski svet ZKS ob pomoči
Muzeja revolucije slavnostni
in delovni posvet mentorjev
in predsednikov marksističnih
krožkov v počastitev 60-letni.
ce olitobrske revolucije. V
skrbi, da bi obletnico tega
pomembnega trenutka v zgo-
dovini počastUi kar na naj-
boljši možen način, se je ob-
činski center marksističnih
krožkov pripravil kot se je
najbolje znal. Vabilom men-
torjev in predsednikom mark-
sističnih krožkov so čez ne-
kaj časa (pa vendar še pra-
vočasno) sledile teze za po.
svet. Potem se je pričelo mal-
ce živčno čalcanje na 3. no-
vember, saj je bfl to navse-
zadnje prvi dobro pripravljen
posvet v kratki zgodovini cen-
tra. No, čakalo ga je presene-
čenje. Na predavanje prof.
I.ajha o odmevih oktobrske
revolucije pri nas ni prišel ni-
ti en sam mentor. Njihove
stole so (k sreči) zasedli pred-
sedniki maricsističnih krož-
kov in še 18 učenk zdravstve-
nega šolskega centra. Kasne-
je, sredi ogleda razstavnega
materiala oktobrski revolu-
ciji, sta prišli dve mentori-
ci — od skupno dvanajstih.
Tako se je žalostno in klavr-
no končal prvi del »slavnost-
nega in delovnega posveta
mentorjev marksističnih krož-
kov«.
Od ostalih 10 mentorjev se
je namreč opravičil en sam,
nekaterim pa se ni »zdelo
vredno« zapuščati pouka (ver.
jetno tudi opravičiti ne). Ne
vem, če je potreben kakršen-
koli komentar.
VODJA OBČINSKEGA  CEN-
TRA MARKSISTIČNIH
KR02K0V PRI OK ZSMS
CELJE
KONFERENCA
ZK SliNAZIJE
Osnovna organizacija ZK na
celjski gimnaziji sestavljata
dva aktiva: aktiv profesorjev
in aktiv dijakov. Oba akt:va
sta se v tem letu že sestala in
se dogovorila za nadaljnje
delo. Prvi sestanek celotne OO
ZK je bil hkrati volilna in
programska konferenca, na
kateri so izvolili novo vod-
stvo rn sprejeU program dela
za tekoče šolsko leto. Za no-
vega sekretarja je bil izvo-
ljen prof. Zlatko Galoič, za
njegovega namestnika pa di-
jak Boris Karlovšek. Na kon-
ferenci so komunisti gurinai^i-
je kritično ocenili dosedanje
delo OO ZK in si zastavili ši-
rok program dela za v pri-
hodnje. Konferenci je prisos-
tvoval tudi Emil Roje, član
izvršnega komiteja CK ZKS.
Govoril je o nalogah komuni-
stov pri uveljavljanju usme-
rjenega izobraževanja v gim-
nazijo.
J. rebernjak
8t. 45 — 10. november 1977
NOVI TEDNIK — stran S
Direktor Savinjskega magazina Toaie Privošniilc pozdravlja goste.
NA CELJSKI POŠTI
DAN ODPRTIH VRAT
cilj: v vsako gospodinjstvo en telefon
Da, odprli so vrata v pra-
vem pomenu besede. Prav
vsa. Da bi tako pokazali de-
lovnemu človeku in občanu
svoje delo in da bi tako
predstavili tudi svoj kolektiv.
Odločili so se za dan od-
prtih vrat. Na celjski pošti.
Odločili za korak, ki je men-
da v življenju p>oštnih ko-
lektivov pri nas edinstven.
In tudi zato simpatičen.
2e prvi stik je bil prijeten.
Pozdrav'v avli, zatem vitrine
s starimi telefonskimi apara-
ti in tudi omarice, polne po-
kalov, zastavic in prizaianj s
športnih in drugih tekmo-
vanj.
In potem sprehod skozi
prostore, kamor sicer ni
vstopa za nepovabljenega.
Tja, v vrvež telefonske cen-
trale, med brnenje teleprin-
terjev, v oddelek, kjer še
vedno ročno razvrščajo na
tisoče in tisoče pisemskih po-
šiljk in jih spravljajo v vre-
6e itd.
Kolektiv delovne organiza-
cije PTT prometa Celje ima
dve temeljni organizaciji
združenega dela PTT prome-
ta, eno temeljno organizacijo
PTT tehnične i2wršne službe
in seveda delovno skupnost
skupnih služb. Vsej skupaj
je nekaj nad 600, od tega sa-
mo v Celju 134. Sicer pa gre
v celoti za 55 PTT enot ozi-
roma pošt in sedem pomož-
nih pošt.
Na sprehodu skozi delov-
ne prostore je najprej vzbu-
jala pozornost telegrafska
dvorana z dvanajstimi tele-
printerji. Delo telegrafistk je
zahtevno. Tudi zaradi stalne-
ga ropota. Druga zahtevnost
je natančnost. Brzojavk z na-
pakami ne sme biti!
Zdajšnja telegrafska cen-
trala ima zmogljivost 140 na-
ročniških priključkov in 40
spojnih vodov proti tako
imenovani nadrejeni tranzitni
centrali v Ljubljani. Zdaj je
centrala povsem zasedena, y
bližnji prihodnosti pa bodo
povečali njeno kapaciteto za
nadaljnjih so priključkov. To
ho zadoščalo za potrebe v
srednjeročnem obdobju.
Prva avtomatska telefonska
centrala, ki je bila v Celj-u
postavljena 1952. leta, še
vedno dela. Okoli tisoč na-
ročnikov je še zmeraj vklju-
čenih nanjo! Toda, ta seveda
ni sama.
Za marsikoga je bilo dra-
goceno spoznanje, da so štev-
ci posameznih telefonskih na-
ročnikov lepo vidni in kar
je najvažnejše — zapečateni.
Poštni delavec nanje nima
vpliva.
Telefonija pa je tudi sicer
vzbujala največjo pozornost,
število telefonskih naročni-
kov nenehno rase, s tem tu-
di avtomatskih telefonskih
central. Ročne so že prava
redkost in njihova nadome-
stitev z avtomatskimi je
vprašanje nekaj mesecev.
Na celjsko osrednjo avto-
matsko omrežje je vezanih
že štirideset avtomatskih te-
lefonskih central. Sicer pa je
bil na tem področju v resni-
ci napravljen velik korak na-
prej. Ce je prišlo 1952. leta
na 100 prebivalcev na celj-
skem območju le 0.53 telefo-
na, se je letos ta številka po-
večala že na sedem. Ob kon-
cu srednjeročnega obdobja,
ob koncu 1980. leta, pa bo
prišlo osem telefonov na sto
prebivalcev! In cilj: vsako
gospodinjstvo vsaj en tele-
fonski priključek!
Pomembna je tudi ugotovi-
tev, da bo z vključitvijo v
promet tranzitne telefonske
centrale v Ljubljani še v pr-
vi polovici prihodnjega leta
moč neposredno, avtomat-
sko, vzpostaviti telefonsko
zvezo s katerim koli naroč-
nikom v tujini, predvsem v
zahodnoevropskih državah.
Torej, direktna zveza brez
posredovanja in naročanja
pogovora v krajevni telefon-
ski centrali.
In potem prijava telefon-
skih napak. Delo, ki zahteva
veliko vestnost, in ne nazad-
nje selekcijo, saj opravljajo
popravila najprej tam, kjer
so težja in podobno.
Poštni center. Prostor, v
katerem se zbirajo vse pošt-
ne pošiljke, ki prihajajo iz
celjskega območja, pa tudi
one. ki prihajajo s celotnega
jugoslovanskega in medna-
rodnega prostora za PTI
enote celjske delovne orga-
nizacije. Delo je pretežno
nočno. Težko, tudi zaradi ne-
primernih prostorov. Pogoje
bodo izboljšali šele po 1980.
letu, z izgradnjo novega pošt-
nega centra blizu nove avto-
busne postaje, nasproti ho-
tela Celeia.
Delo v tem centru je roč-
no. Ko pridejo pisma v us-
merjevalne omare, jih p>otem
razporedijo v vreče po po-
štah in poštnih centrih. Teh
pisem je vsak dan ocziroma
vsako noč na tisoče. Dosti
več pa jih je seveda za praz-
nike.
Pogled v ta center je po-
kazal, kako pomembno je,
da je na vsaki poštni pošilj-
ki označena tudi številka ix>-
šte. Ce te ni, lahko pride
do zamude pri odpreml in
lahko do slabe volje tistega,
ki je pismo poslal in onega,
ki ga pričakuje. Zato, poštna
številka ni sama sebi namen,
je zaradi hitrejšega razpore-
janja i)Ošiljk, zaradi hitrejše
dostave. Tudi tu ali zlasti tu
velja pravilo: danes oddano,
jutri izročeno!
še in še je bilo vtisov, za-
pisov. Tudi o načrtih, sicer
pa v vsakem od njih potr-
dilo, da gre zlasti v tem pri-
meru za pomembno družbe-
no delo, za delo, ki služi za-
dovoljevanju določenih druž-
benih potreb, za delo, brez
katerega bi si ne mogli za-
misliti današnjega družbene-
ga življenja.   MILAN B02IC
V telegrafski dvorani na celjski pošti..«
Angelca Kolar-
Karel Kolar
Olga Potočnik
CELJE: DNEVI
MLADIKE
Center za obveščande in
propagaindo pri celjski Ob-
činski konfereinoi ZSMS
je pred kratkim izdal dru-
go redno šitevilko Biltena,
v kateri prizadevni čland
centra poročajo o življe-
nju in dogodkih v svoji
sredini. Zabeležili so neka-
tere zelo pomembne do.
godke vz Celja in posame-
znih osnooTiih organizacij
ZSMS.
Na prvih straneh obšir-
no poročajo o Dnevih mla-
dine, ki tečejo v Celju od
28. oktobra. Tudi dneve
mladine uspešno vodijo
mladi člani centra.
Tako so mladi 28. ok-
tobra obiskali delovno or-
ganizacijo AERO in se po-
govarjali o uresničevanju
zakona o združenem delu.
Nato pa so si ogledali še
proizvodni proces. Popold-
ne so se pomudili še v
krajevni skupnosti Ostro-
žno, zsvečer pa pri šiiK>rt-
nikih atletskega društva
KJadivar. V petek, 4. no-
vembra so bali gostje na
Pedagoškem šolskem cen-
tru v Celju. Tema pogo-
vora je bila več kot zani-
miva: dijaki tn usmerjeno
izobraževanje in problema-
tika izvenšolske dejavnosti.
Več o ustnem časopisu
in odprti redaikoiji Biltena,
ki je bila v torek, pa bo-
bo napisali v naslednji
številki.
OB JUBILEJU
TAKO NAPREJ
dvanajstim tudi priznanja
Na sobotnem slavju ob 25-
letnici Savinjskega magazina
je predsednik žalske občin-
ske skupščine Vlado Gori-
šek FK>delil dvanajstim delav-
cem odlikovanja predsednika
republike, red dela s srebr-
nim vencem. Tri iizmed na-
grajencev smo povprašali,
kaj jim priznanje pomeni.
OLGA POTOČNIK, Polze-
la: »2e 25 let deCam v Sa-
vinjskem magazinu, toroj
vse od njegove ustanovitve
naprej. Prav v trgovini sem
lahko ves čas spoznavala,
kako se menjajo časi, kako
je ljudem iz leta v leto bolj-
še. Mislim, da so prav trgo-
vine eden izmed pokazate-
ljev osebnega standarda lju-
di v določeni sredina. Pri-
znanja, ki sem ga prejela. Je
prišlo neJpričakovano. Vseka-
kor pa mi odlikovanje vefli-
ko pomeni in nanj sem za-
res ponosna.«
KAREL KOLAR, Griže: »V
Savinjskem magazinu sem
zaposlen že dvaindvajset let
in v tem času sem se na to
našo delovno organizacijo ta-
ko navadia, tako sem se
vžived, da si sploh ne znam
predstavljati, da bi jo zapu-
stil. Delam kot aranžer. Pri-
znanje je predvsem obveza
za nadaljnje delo in težko
je z besedami povedati, kaj
čutim. Ponosen som, ko vi-
dim, da znajo ljudje ceniti
moje  delo.«
ANGELCA STERGAR, Latr
kova vas: »Trgovka sem že
več kot petindvajset let. Se-
daj dedam v poslovalnici
Tekstil v Šempetru, pHred
tem pa sem bila že na Pol-
zeli in v Tmavi. Priznanje
jemljem tudi kot priznanje
vsem delavcem in brez
dvoma je vzpodbuda še
za nadaljnje delo. Najbolj
vesela pa sem, ko vi-
dim, kako se razvija tuidl
Savinjski magazin in prav
je tako. Le če bomo sledili
času, bomo lahko opravljali
tisto vlogo, ki jo imamo. Mi-
slim seveda na preskrbo ob-
čanov tudi v obrobnih deJab
in  ne   le  v   centrih.«
Red dela s srebrnim ven-
cem so prejeli uidi Panika
Blatnik, Ivanka Drubnik, Mir-
ko Drnovšek, Ivan Čakš, Ro-
bi Govc, Anica Kosec, Nada
OreSnik, Marjana Selan ia
Jože Verdev.
Vinko Brglez, Zofija Ciz^j,
Karli Lobndkar in Slaivka
Oblak so prejeli medaljo za-
slug za narod, medaljo dela
pa Jože Delakorda, Franc
Gostinčar, Ivica Govc, Mari-
ja Ozis, Silva Učakair, Prida
Vinder, Majda Zupan iai
Pavle Vozelj.
Tekst: JANEZ VESDENIK
Foto: TONE TAVČAR
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
oskrba tudi v obrobnih predelih občine
V soboto so v novi bla-
govnici v Šempetru, ki jo
bodo odprli 25. novembra,
proslavili delavci trgovskega
podjetja Savinjski magazin
iz Žalca 25 let obstoja. Po-
leg delavcev Savinjskega
magazina so se slovesnosti
udeležili tudi predstavniki
trgovskih delovnih organiza-
cij iz sosednjih občin, šol-
skega centra za blagovni
promet iz Celja ter pred-
stavniki žalske občinske
skupščine in družbonopoli-
tičnih organizacij.
Osredni govor je imel Jo-
že Delakorda, predsednik
osnovne organizacije Zveze
sindikatov, ki je med dru-
gim poudaril, da Savinjski
magazin še danes opravlja
tisto dolžnost, ki si jo je
zadal ob ustanovitvi, pred
pe*tindvajsetimi leti. Gre za
osnovno preskrbo vseh ob-
čanov žalske občine, torej
tudi v obrobnih predelih,
kjer marsikje ekonomski ra-
čuni zaradi določenih sistem-
skih rešitev ne dajejo poseb-
nega podjetniško ekonom-
skega    interesa.    Savinjski
magazin se torej ni usmeril
le na prodajo dohodkovno
najbolj zanimivih artiklov. Do.
hoddk torej ni bil edino me-
rilo poslovne orientacije, m-
ti takrat ne, kadar je šlo za
odločitev ali naj v določe-
nem kraju trgovina sploh
posluje ali ne. Navsezadnje
so se negativno razlike teh
manjših enot pokrivale iz
specializiranih trgovin v cent-
rih. Tudi v bodoče bodo rav-
naU tako. Morda bi lahko
danes govorili še o lepših
rezultatih, vendar je bilo v
preteklih letih nekaj ukre-
pov, ki so omejili stopnjo
razvitosti te delovne organi-
zacije. Mislimo na zamrzni-
tev marž leta 1971, zakon o
obveznem foirmiranju trajnih
obratnih sredstev, obvezni
polog za investicije in dru-
go, ki so popolnoma ohro-
mili podjetniško akumulaci-
jo. Kljub vsemu temu pa
ne gre pozabiti dejstva, da
so bile v vseh teh letih ob-
novljene številne prodajalne,
res pa je tudi to, da so no-
vogradnji namenjali premalo
pozornosti. Prav zaradi tega
bodo temu posvečali v bodo-
če več pozornosti. Market v
Šempetru je 'že zgrajen, na
vrsto prideta blagovnici v
Preboldu in na Polzeli, te
dni pa bodo odprli tudi pre-
novljeno trgovino v Pirešicl.
še nekaj velja zapisati ob
koncu. S prvim januarjem
prihodnjega leta bo Savinj-
ski magazin postal organi-
zacija združenega dela, ki jo
bosta sestavljala dva tozda
in sicer TOZD Trgovina in
TOZD Gostinstvo ter seve-
da delovna skupnost skupnih
služb.
Ob koncu sobotnega slav-
ja so podelili številnim de-
lavcem državna odlikovanja
ter priznanja upokojencem.
V kulturnem programu, ki
so ga pripravili ob jubileju,
so sodelovali moški pevski
zbor Svobode iz Prebolda,
godba na pihala iz Zabuko-
vice, recitatorji ter ansam-
bel Borisa Terglava iz šem-
p>etra.
JANEZ VEDENIK
4. strai, — NOVI TEDNIK
St. 45 — 10. november 197i
LAŠKIM MEDALJAM NA ROB
KOT NADEV V SENDVIČU
intervju z direktorjem inž. jožetom staničem
Za čestitke, da je Laška pi-
vovarna dobila 3 zlate meda-
lje na mednarodnem ocenje-
vanju, se je direktor Jože Sta-
nič iskreno zahvalil rekoč, da
gre pri tem poglavitna zaslu-
ga kolektivu, delavcem, ki v
svoje delo vlagajo skrb ter
znanje in da je nekaj zaslug
treba pripisovati tudi neka-
terim drugim dejavnikom,
kot so voda, izbrane surovi-
ne itd. O tem danes, z ozi-
rom, da smo uspehu poročali
zadnjič, ne b: izgubljali be-
sed. Zato priredimo kak k
drugemu vprašanju:
NOVI TEDNIK: Pivovarna
je, kot kaže, svojo investicij-
sko olKiobje zaokrožila in
končala. Ker pa dobre kolek-
tiv ni nikoli brez načrtov za
prihodnost, povejte, kakšne
načrte imate in kakšen na-
daljnji razvoj si obetate?
JOŽE STANIČ: Res je, da
smo zaokrožili izgradnjo sa
okoli 800.000 hektolitrov piva
letno. Mnogo pa je tega, kar
moramo še postoriti. Imamo
ozka grla v kleteh, rešiti mo-
ramo še probleme okoli pro-
izvodnje kvasa, okoli tropin
itd. Velika naloga, ki nas ča-
ka, je rešitev problema od-
padnih vod. Ne moremo na
eni strani kričati nad onesna-
ženjem vode severno od La-
škega, tudi sami moramo kaj
storiti, da zmanjšamo onesna-
ženje Savinje. Seveda so vse
to nekatere naloge, ki pa ne
zahtevajo tako obsežnega in-
vesticijskega vlaganja in Iz-
gradnje objektov, kot smo
jih bili navajeni prevzemati
nase v minulih letih. To niso
novi programi.
Kar zadeva razvoj pivovar-
ne, v našem kolektivu inten-
zivno raamišljamo. Ta raz-
mišljanja vodijo k cilju, da
bi ustvarili poleg novih de-
lovnih mest tudi trdnejšo so-
cialno varnost kolektivu.
NOVI TEDNIK: Najbrž ni
skrivnost, da nekateri kazal-
ci gospodarjenja v pivovarni
kažejo na to, da kolektiv le-
ta ne bo zaključil z zavida-
nja vrednimi rezultati. Kaj je
v ozadju tega neljubega P
java?
JOŽE STANIČ: Res je, da
nam trda prede že dve leti
nazaj. Vzrok vsem težavam,
pravzaprav skromnim rezulta-
tom pri gospodarjenju je ne-
sorazmerje cen. Najbolj bi-
stveno pri tem je to, da nam
vsako leto cene surovine; gre
tu predvsem za kmetijske
proizvode, neprestano rastejo.
Po drugi strani pa proizvajal-
ce piva ostro omejujejo za-
mrznjene cene in v bitki z
zvezno birokracijo le s težka
dosegamo minimalne poprav-
ke cen. Naj povem, da smo
delali za enako ceno več kot
Inž. Jože Stanič
dve leti in pol in da smo jo
komaj pred pol leta uspeli
popraviti za bomdh 6 odstot-
kov. Ob tem pa so v istem
obdobju narasle cene surovi-
nam kmetijskega izvora naj-
manj za eno tretjino. Eno-
stavna računica pokaže, da
je v takih pogojih gospodarje-
nja težko dosegati takšne re-
zultate, kot jih bila ta in-
dixstrija vajena dosegati t
preteklih letih Kljub stabili-
zacijskim ukrepom in odre-
kanju kolektiva!
NOVI TEDNIK: Bo na sve-
tovnem ocenjevanju pridol>-
Ijeno simbolično zlato kaj
pripomoglo k razreševanju
vaših problemov?
JOŽE STANIČ: Oh, ko že
omenjate zlato, moram reči,
da smo že zaradi ponaša ne-
posrednih proizvajalcev v ko-
lektivu veseli uspeha. Vendar
se zdaj ne bi smeli uspavati
na teh treh medaljah. Delati
moramo še bolje, še bolj
pridno in še kvalitetnejše.
Mislim, da te medalje ne bo-
do prav nič pripomogle k raz-
rešitvi problemov.
Trdim, da nas k rešitvi lah-
ko pripelje le dosledno izpe-
ljani dohodkovni odnosi. Ti
odnosi morajo biti izpeljani
od začetka do konca; od pro-
izvajalcev ječmena pa do tr-
govine, ki potem naš proiz-
vod »realizira na tržišču«. V
sedanjem položaju pa smo
predelovalci, oziroma proiz-
vajalci v nekakšnem sendvi-
ču. Za kaj gre?! Na eni stra-
ni so cene administrativno s
strani Izvršnega sveta dolo-
čene, po drugi strani pa žeh
živeti seveda tudi trgovina,
ki ima zamrznjene marže. V
tem sendviču naj bi bil pro-
izvajalec tisti, ki bi probleme
v obeh straneh reševal. To
pa ne gre! Urediti si mora-
mo dohodkovne odnose v ce-
lotni verigi.
JURE KRAŠOVBC
ŠENTJUR

od obrtnih delavnic do sodobne tovarne
560 članski delovni kolek-
tiv AliPOS praznuje te dni
dvajsetletnico svojega obsto-
ja. Iz treli združenih obrtnih
delavnic v katerih so naj-
prej popravljali, nato pa tu-
di izdelovali male mlatilni-
06, vejavnice, sadne in žitne
mline, se je razvil Poijostroj,
ki je zaposloval 120 delav-
cev. Ko je bilo podjetje v
najlepšem razmahu, so ga
leta 1956. prizadeli ukrepi
Zveenega izvršnega sveta, ki
je ukinil regrese za nabavo
kmečke mehanizacije in uve-
del takse na kmetsko meha-
nizacijo. Prodaja kmetijskih
stroje\' ^ je s tem v celoti
ustavila.
Kolefictiv, ki se je takrat
že znatno razširil, je čez noč
ostal brez dela, zato se je
moral preusmeriti na novo
proizvodnjo in sicer na alumi-
nijasto pohištvo za gostin-
stvo. Odločitev je bila pra-
vilna in EO io narekovali
tehnološka enostavnost pro-
azvodnje, ki ni zahtevala vi-
sokokvalificiranoh kadrov, ki
jih itak ni biLo ter niso bi-
la potrebna FK)sebno draga
vlaganja. Ob takratnem na-
glem razvoju turizma in go-
stinstva so šli proizvodi ta-
koo v denar. Kaj knaalu so
v svoj proizvodni program
vključili tudi gradbene eile-
mente iz aluminija — fasad-
ne srtene, okna in vrata. Ker
je aluminjasto pohištvo do-
seglo že dve tretjini celotne
proizvodnje, je delavski svet
preimenoval Poijostroj v
ALPOS, kar pomeni alumi-
nijsko p>ohištvo in poljedel-
ske stroje. Proizvodnja je
rasla, zato so na jesen 1957.
leta zgradili prvo proizvod-
no halo. Mlado podjetje se
je nenehno bojevalo s finanč-
nimi težavami jn je vso sivo-
jo akumulacijo vlagalo v no-
vogradnje, saj je leta 1961
biila zgrajena že druga pro-
izvodna hala. Zaradi težkih
notranjih težav, ki so bile
predvsem fiinaačnega   saiača-
ja, so se nenehno menjali
vodilni kadri, dokler se leta
1%3 vodstvo ni utrdilo. Te-
žave so bile tudi z nabavo
surovin, ki jih nikoli ni bi-
lo dovolj. Spreminjale so se
tudi zahteve tržišča, ki je
vse bolj težilo k pohištvu iz
železnih cevi.
Novo vodstvo je izdelalo
razvojni program, ki je te-
meljil na izdelavi profilnih
ši'vnih cevi ter izdelkov iz
teh. P*red dosetami leti je bil
ustanovljen lastni razvojni
oddelek, ki je takoj izdelal
program za izdelavo trgov-
ske opreme iz železnih pro-
filnih cevi. S proizvodnjo
šivnih cevi so morali opu-
stiti proizvodnjo gradbenih
elementov, ker bi sicer bila
proizvodnja preveč razdrob-
ljena. Delovna organizacija
je tudi pristopila h krepit-
vi kadrovske zasedbe, ker
se je zaivedala, da so stro-
kovni kadri pKjrok za uvaja-
nje modernejše tehnologije.
Leta 1973 je bila zgrajena
lakirnica in skladišča; s tem
se je znatno povečala proiz"
vodnja, letna realizacija pa
je znašala 100 milijonov, od
katerih so dali 7 milijonov
za sklade.
Največji skok je napravila
organizacija v letu 1974, z
izdelavo projektov za sodob-
no cevadrno. Investicija je bi-
la s pomočjo kreditov LB
v naslednjem letu realizira-
na in je znašala 125 milijo"
nov din. Proizvodnja v novi
veliki hali med Voglajno in
cesto v Novo vas teče že od
novembra 1975. leta, vendar
so za dokončanje te investi-
cije potrebna še prilična
sredstva. Urediti je še tre-
ba notranji transport in pri-
ključek  na  industrijski  tir.
ERNEST RECNIK
POSVET
INOVATORJEV
Medobčinski svet Zveze
sindikatov je skupaj z ob-
močno raziskovalno skup-
nostjo Celje in občinskim
sindikalnim svetom v Ce-
lju pripravil za torek, 15.
novembra območni posvet
o inovatorski dejavnosti v
adruženem delu.
Zanimivega posveta se
bodo udeležili predstavni-
ki iz vseh občdn celjskega
območja. Posebno pozor-
nost inovatorski dejavno-
sti in v zvezi s tem tudi
posvetu v Celju bo pK)sve-
tilo tudi naše uredništvo.
V ponedeljek dopoldne
bomo tcy temi posvetili
našo živo oddajo na radiu
in že danes vas vabimo,
da v tej oddaji s svojimi
vprašanji in mnenji sode-
lujete.
icsisii doiiisecsa filma
ŠENTJUR:
O OOHOOKIH
Na pobudo delovnih orga-
nizacij šentjurske občine je
bil v Šentjurju pred dnevi
ix>svet o stimulativnem na-
grajevanju. Razgovora, ki se
je odvijal na pobudo Izvrš"
nega sveta, so se udeležili
predstavniki vseh OZD in
TOZD. Skupaj so tako ugo-
tovili, da v vseh tozdih in-
tenzivno pripravljajo merila,
na osnovi katerih bodo po
letu 1978 začeli izplačevati
dohodke po novih merilih.
Povsod so že nastavili kata-
log nalog za posamezna de-
lovna mesta, čeprav bodo
morali med merili za oce-
njevanje količine dela upo-
rabiti tudi normative kot
merilo za količino.
V Šentjurju so prepričani,
da bodo pri tem dosegli
dobre in vzpodbudne rezul-
tate.
tnp
PREBOLD
SE V ŠIRŠE
mladi tekstilci o delu
Pred kratkim so se na
redni seji zbrali člani koor-
dinacijske konference ■ osnov-
ne mladinske organizacije v
Tekstilni tovarni Prebold, na
kateri so ocenili svoje delo
in imeli zaradi neaktivnosti
nekaterih članov tudi nado-
mestne volitve.
Na seji je predsednica
koordinacijske konference
Branka Borišek poročala o
delu mladih v minulem ob-
dobju. Poudarila je, da so
se mladi tekstilci na nekate
rih področjih lepo uveljavili.
Toda, navzlic temu niso do-
segli zaželenega. Predvsem
niso uspeli pri angažiranju
^šega kroga nUadlh za iz-
vajanje skupnih akcij. Ko
so se vprašali, zakaj tako,
so rekli, da morda tudi za-
radi velikega števila vozačev,
zategadelj, ker nekateri me.
nijo, da je dovolj, če delajo
v mladinskih organizacijah v
krajevnih skupnostih ali v
drugih organizacijah itd.
Sicer pa so se mladi tek-
stilci iz Prebolda v minulem
obdobju hvaležno vključevali
v delovne akcije, športne ig-
re in tudi na kulturno pod-
ročje. Vključili so se tudi v
akciji, ki ju je razpisala re-
publiška mladinska organiza-
cija »najboljša osnovna or-
ganizacija« in »najboljši mla-
Li samoupravljalectt.     D. N.
VULKANIZACIJA CEUE
Aškerčeva 19
razpisuje
delovna mesta:
1. vodja splošno kadrovske službe
2. vodja proizvodnje
pod 1. se zahteva:
— da izpolnjuje še poleg z zakonom določenih po-
gojev
— da ima višjo šolsko izobrazbo pravne, upravne
ali organizacijske smeri
— da una 4 leta delovnih izkušenj na podobnih
ah enakih delih oz. nalogah na vodstvenih ali vo-
dilnih delih oz. nalogah
— da ima p>otrebne moralno politične kvalitete
— da ni bil kaznovan za kazniva dejanja zoper te-
melje samoupravne socialistične družbene ureditve,
samoupravljanja, gospodarstvo, prisvojin družbe-
nega premoženja
— da ima sposobnost vodenja in koordiniranja
službe.
pod 2. se zahteva:
— da ima višjo šolsko izobrazbo kemijske, strojne
ali organizacijske smeri in tri leta delovnih izku-
šenj v stroki
— da ima srednjo šolsko izobrazbo gumarske, ke-
mijske ali strojne smeri m 7 let delovnih izkušenj
v stroki
— da ima moralno politi&ie kvalitete
— da ima sposobnost vodenja in koordiniranja del
oz. nalog
OZD potrebuje še več delavcev v proizvodnji, oz.
storitvah.
K pismeni vlogi za opravljanje del oe. nalog naj
kandidati priložijo potrdilo o strokovni izobrazbi
ter se naj javijo na osebni razgovor.
Odbor za medsebojna razmerja
delavcev VVZ občine Laško
objavlja
prosta delovna mesta:
1. finančni administrator
2. KV kuharica za delovno enoto
Rimske Toplice
3. hišnik — kurjač za vrtec Laško, de-
lovni enoti Radeče in Rimske Toplice
POGOJI — pod 1.:
— srednješolska izobrazba ekonomske smeri
— 2. kvalifikacija — poklicna šola
— 3. izpit za kurjača
Objava prostih delovnih mest velja 8 dni po objavi.
GORENJE TGO VELENJE
Komisiji za medsebojna razmerja delavcev
TOZD Servis in maloprodaja ter DSSS SOZD
objavljata
prosta delovna mesta:
1. vodja oddelka za plan in razvoj
2. vodja tehnično planskega oddelka
3. glavni projektant
POGOJI:
pod 1.:
— ekonomist z najmanj dvema letoma prakse v
stroki (po možnosti na področju računalništva ali
računovodstva)
— poskusno delo 75 delo\'nih dni
pod 2.:
— diplomiran ing. elektrotehnike ali strojništva
— i)oskusio delo 75 delovnih dni
pod 3.:
— dipl. ing. arhitekture ali dipl. ing. gradbeništva
z najmanj dveletno prakso v stroki
— i>oSkusno delo 75 delovnih dni
Kandidati naj pošljejo prošnje Kadrovski opei-ativi
»Gorenje« TGO Velenje v roku 15 dni od dneva
objave. «
§t. 45 — 10. november 1977
NOVI TEDNIK — stran 5
GOLTE NAD MOZIRJEM
SE NA MRTVI TOČKI
slab ODMEV za ustas^JOVSTEV skupnosti
Na Golteh so še vedno v
teku intenzivne priprave na
bližnjo zimsko sezono. Pri
vsem tem ne gre samo za
smučišča in vlečnice, kjer so
dela v glavnem že končana,
zilasti pri vlečnicah, marveč
tudi za popolno obnovo vo-
dovoda, ki bo poslej deloval
na avtomatski podlagi. Tako
upajo, da ne bo prišlo več
do nevšečnosti, ki so jih
mnogokdaj spremljale doslej.
V teku so tudi obnovitve-
na dela v hotelu ter v pla-
ninski koči. Na začetku dru-
ge polovice tega meseca bo-
do zamenjali oziroma nape-
ljali novo vlečno in prav ta-
ko novo proti vrv za gon-
dolsko  žičnico.
Še vedno pa so odprta ne-
katera kadrovska vprašanja.
Ta Izletnikova temeljna or-
ganizacija združenega dela je
še vedno brez direktorja.
Navzlic razpisom, navzlic
vsem prizadevanjem. Kandi-
dati se pač težko ogrevajo
za to delovno mesto, ker še
vedno ni rešeno vprašanje
normalnega dela in zato tudi
obstoja te enote. To seveda
velja za finančno poglavje.
Pomemben uspeh na tem
področju so dosegli v tem,
da je vodstvo gostinskega de-
la na Golteh prevzela Silva
Reharjeva iz Šempetra. To
je zadostna ugotovitev, ki
jamči, da bodo letošnjo zi-
mo gostinske usluge v cent-
ru boljše oziroma dobre.-
Presenetljivi, v negativnem
smislu namreč, so podatki,
da p>odpisovanje samouprav-
nega sporazuma o ustanovit-
vi skupnosti za rekreacijo na
Golteh poteka izredno slabo.
Doslej se je za ta sporazum
odločilo le osem delovnih
oziroma temeljnih organiza-
cij združenega dela in le tri-
je kolektivi so sporočili, da
v takšno skupnost ne gredo.
Ali to pomeni, da vsi drugi
še oklevajo, čakajo? Težko
je najti primeren odgovor na
to vprašanje. Nekaj pa je na
dlani. Zavlačevanje prej šlio-
duje, kot koristi, škoduje tis-
temu, čemur je center na
Golteh namenjen. To pa je
rekreaciji,  sprostitvi,  počitr
ku delovnega človeka in ob-
čana.
Ne gre za grožnjo, daleč
od tega, toda pri Izletniku
še niso preklicah sklepna, da
bodo center takoj po zaklju-
čku zimske sezone zaprli, če
ne bodo usp>eU v akciji, ki
jo postavljajo v republiki za
zgled reševanja takšnih in
podobnih primerov. Torej,
če ne bo dovolj interesentov
za skupnost za rekreacijo na
Golteh, če Izletnik ne bo
našel. v združenem delu pri-
čakovanega odmeva, potem
lahko pričakujemo, da bodo
Golte po izteku zimske sezo-
ne zaprli. To pa je škoda.
Neprecenljiva škoda. Te bi
se morali zavedati zdaj in
ne spomladi prihodnjega le-
ta.
Zato naj bodo tudi ta raz-
mišljanja ponoven klic zdru-
ženemu delu, da se odloči
glede Golt. Treba je poveda-
ti, tako ali drugače, da bodo
tisti, ki upravljajo center ve-
deli pri čem so.
M. B02IC
Tudi Solčavi, po-ijaznl vasici v skrajnem dela Gornje Sa-
vinjske doline, se obetajo leipši časi v turističnem življenju.
Gre tudi za program, ki bi ga naj uresničili v nekaj bližnjih
letih. Kot prva naloga se pojavlja novogradnja turističnega
in trgovskega objekta. Investitor je Zgomjesavinjska kme-
tijska zadruga. Gre za objekt, ki bo imel trgovino, bife
s turistično recepcijo tn seveda tudi turistične sobe. Pred-
računska vrednost samo za gostinski del znaša okoli 7.5
milijona dinarjev. — Kot druga naloga pa je preureditev
gostišča Zadružnik, ki je že zastarelo in ne ustreza več
zahtevam sodobnega turizma.
TREBCE:
GOSTIŠČE BO
Metnik bo itapolnjl svo(Jo
nalogo v Trebčah pri gra-
ditvi novega gostišča v ok-
viru spominskega parka.
Nov in pomemben gostinskd
objekt bodo odprli pred dne-
vom republike letos. Dela
v samem objektu gredo h
koncu. Zdaj imajo glavno
besedo obrtniki. Žal, pa za-
mujajo z urejevanjem oko-
lice. To pa ni Izletnikova
naloga, marveč šmarskega
občinskega komunalnega
sklada pa tudi republiške
skupnosti za ceste.
Gre za manjše in lično
urejeno gostišče, ki bo ime-
lo večjo pivnico, zatem po-
sebno sobo z osemnajstimi
sedeži, dva ločena gostinska
prostora za štiri oziroma
šest gostov in med drugim
*udi zunanji prostor, ki bo
lahko naenkrat sprejel do
dvesto gostov.
In tako lahko sklepamo,
da bo to gostišče, ki še ni-
ma imena, namenjeno pred-
vsem sprejemanju gostov,
ki se bodo pripeljali z av-
tobusa in drugimi vozili,
M. B,
ATOMSKE TOPLICE:
ZAMUDA
Cel,jsko cestno podjetje in ljub-
ljanski Gradiš imata te dni te-
žave z obrtniki, ki opravljajo še
zadnja dela v novem hotrfu t
Atomskih toplicah in bi moral bi-
ti odprt do Dne\'a republike. Po
zatrdilu predstavnikov cestnega
podjetja Celje to najbrž ne bo
mogoče, čeprav bi z njihove in
s strani Gradisa bilo mogoče.
Obe omejijcni pod.)etji sta svoje
obveznosti Izpolnili. Stavba je na-
red, tudi okolje in tukaj zaprek
ni. Prav bi bilo, da bi se tudi
obrtniki, ki opravljajo notranja
dela. nekoliko podvizali In da
bi hotel bil za dan republike
vendarle predan svojemu nameno
ali pa vsaj pred Novim letom.
tast
MLADI DELALI
NA GOLTEH
Zadnjo soboto v oktobru
so mladinci celjsJkega Iz-
letnika organizirali prosto-
voljno delovno akcijo na
Golteh. Prijavilo se je kar
106 mladih ljudi iz Izlet-
mka, di-ugih delovnih or-
ganizacij, iz štor in tudi
pripadniki celjske garnizi-
je JLA. Zaradi slabega
vremena pa je na delo
prišlo 76 mladincev. Torej,
navzlic vsemu izreden us-
peh, velik odziv.
Mladi so delali pri ure-
jevanju smučišč, pri nape.
ij&vi električnega kabla od
hotela do Zekovca, pri
urejevanju okolja hotela
itd.
Akcija je pokazala, da
mladi v Izletniku niso
osamljeni pri reševanju
nekaterih vprašanj na Gol-
teh. Mladi iz drugih kolek-
tivov so p>otrdili, da so pri.
pravljeni pomagati in da
se torej zavzemajo, da naj
bi bile Golte odprte in da
naj bi delale brez prekinL
tev, brez zastojev.
ZLATKA SKET
GASILSKA ZVEZA ZALEG
KADRI.OPREMA
FINANCIRANJE ŠE NI UREJENO
Na eni iamed zadnjih sej
Izvršnega sveta žalske občin-
ske skupščine so govorili tu-
di o delu občinske gasilske
zveze, ki zdrmuje 36 prosto-
voljnih in šest industrijskih
gasilskih društev. Glavna skrb
je bila tudi v zadnjem letu
namenjena kadrom in njiho-
vemu izobraževanju, naicupu
potrebne gasilske opreme ter
seveda sodelovanju z ostali-
mi interesnimi skupnostmi in
družbenopolitičnimi organiza-
cijami. Ker sodi strokovna
v25goja članstva med najbolj
pomembne naloge občinske
gasilske zveae, so tudi letos
pripravili nekatera strokov-
na tekmovajna. Tu mislimo
predvsem na pionirsko in mla-
dinsko tekmovanje v Grižah,
ki se ga je udel^ilo okrog
štiristo mladih gasilcev, na
člans.kem tekmovanju, Id je
bilo na Polzeli, pa je sodelo-
i valo tristo gasilcev in gasiUc.
Ob tem ne smemo pozabiti,
da se gasilska društva iz žal-
ske občine vsako leto udeleži-
jejo tudi republiških tekmo^
vanj, na katerih dosegajo le-
pe uspehe. V zadnjem času
so pričeli tudii na osnovnih
šolah ustanavljati gasilske
krožke. 2al se še vse preveč-
krat dogaja, da šole zaradi
prenatrpanega učnega pro-
grama, požarnovarnostni zaš-
čiti ne namenjajo dovolj pa
zomosti. Nakup programirane
gasilske opreme se ne odvi-
ja Po določenem programu,
kljub nekaterim težavam na
tem področju pa so številna
društva uspela zbrati potreb-
ni denar sa novo črpalko, vse
več pa je tudi takšnih, ki
imajo nove, sodobne gasilske
avtomobile. Najbolj pomemb-
na letošnja pridobitev za ga-
silce iz žalske občine je nova
sodobna avtocistema gasil-
skega draštva iz Prebolda, s
katero lahko gasijo tudi zah-
tevnejše kemične požare. Ob
vsem tem ne gre pMDssabiti, da
so prav gasilska društva v
mnogih krajevnih skupnostih
izredno prizadevna, kadar gre
za razvoj njihovega kraja.
še vedno ostaja problema-
tična oskrba a vodo v sušnih
mesecih. Vse več je vodnja-
kov, ki so zaradi upadlega vo-
dostaja osušeni. Prav zaradi
tega bodo morala dati gasilska
društva pobudo, da te vodnja-
ke poglobijo ali pa na novo
izkopljejo. To so že štorih v
Drešinji vasi in Tmavi.
Nalog občinske gasilske
zveze je še cela vrsta. Vseeno
pa lahko mimo zapišemo, da
so gasilska društva v žalski
občini izredno prizadevna in
v marsičem so lahko za vaor
nekaterim drugim.
JANEZ VEDENIK
VELENJE:
19 NOVIH OOZK
V velenjski občini so končali x
besedah sekretarja občinske kon-
ference ZKS Velen.ic Franja Ko-
rana so bile vt)Iilne konference
t osnovnih organizacijah ZK v
Šaleški dolini kadrovsko, vsebin-
sko in organlzaci.isko skrbno pri-
pravljene. V ČASU volilnih konfe-
renc je bilo zaradi samoupravne
reorganiziranosti v nekaterih or-
ganixacijali združenega dela ter
zaradi želja, da bi bilo delo ko-
munistov v prihodnje še bolj tis-
pešno, ustanovi jenili več novih
osnovnih organizacij ZK tako, da
trenutno sestavlja občinska orga-
nizaci.{a ZK Velenje 107 osnov-
nih organizacij zveze komimistov.
Zdaj. ko so Tolllne konference
omovnfh organiazdj opravijene
pa pričakujejo, da se bodo že t
zač^Hku druge polovice novembra
sestali na prvi seji novoizvoljeni
Mani občinske konfea-ence ZK Ve-
CEUE: O ŽIVUENJU
AD KLADIVAR
v ofcviru dnevov mladine 3« center za obveščanje in
propagando pri predsedstvu 5bčinske konference zveze
socialistične mladine v Celju skupaj z uredništvom »Mla-
dine« pripravil razgovor o delu, problemih, nalogah in se-
veda življenju v atletskem društvu Kladivar.
Pomenek je op>0(zoril, da ima atletika v Celju že dolgo-
letno tradicijo, da je to šport, ki wahteva veliko samo-
odpovedovanja, volje, pobud, da je to šport, ki »rodi« člo-
veka, ki je SF>osoben premagati samega sebe, hkrati pa je
to ljubezen, ki nikoli ne umre, temveč neprestano rase.
In taiko je razgovor osvetlil ne samo delo z mladimi
t tem športnem kolektivu, ne saino prve stike z osnovno-
šolsko mladino, marveč tudi notranjo organiziranost kolek-
tiva, samoupravo in podobno. V tem okvira ne kaže pre^
zreti teženj po idejnem izobraževanju atletov, zatem delo
mladinskega aktiva v tej sredini itd. Ni naključje, da je
bDo izrečenih več besed na račun financiranja društva,
Štipendiranoa atletov In tudi pomoči, ki jo je društvo de-
ležno pri združenem delu. S posebno ostrino so osvetlili
položaj atleta, ki še ne dosega vrhunskih rezultatov in one-
ga, ki sodi v kvahtetnl vrh. In še in še. Skratka, zanimiv in
aktuailen prerez skozi delo, življenje in probleme celjsike-
ga atletskega kolektiva. In prav je, da so se te osvetlitve
lotiM mladil
samo mihf.lin

Z razvojem načrtnega mladinskega
varčevanja v šolah in vzgojnovarstve-
nih organizacijah je vzgojno izobraže-
valni proces razvil družbeno pomemb-
no vsebino socialistične vzgoje, katere
temeljni smoter je oblikovanje vse-
stransko razvite osebnosti človeka in
občana, ki bo aktiven in ustvarjalen
borec za nadaljnji samoupravni in so-
cialistični razvoj. Samoupravna vzgoja
mladih varčevalcev, vT^roja varčne
osebnosti, kritičnega potrošnika in člo-
veka, ki bo razvil zavest o individual-
ni in kolektivni povezanosti ter so-
odvisnosti posameznika od družbene
skupnosti, imel human odnos do so-
ljudi, so tudi osnovna izhodišča in
smotri vsestranske vzgoje za varčeva-
nje.
Tako so se pionirske hranilruce na
osnovnih šolah — zdaj jih je na ob-
močju celjske podružnice Ljubljanske
banke 83 — razvile kot samoupravne
oblike interesne dejavnosti učencev, ki
vzgajajo mlade k varčevanju, pravilne-
mu vrednotenju denarja, drugih do^
brin itd.
Dejavnost pionirskih hranilnic je
postala programska usmeritev Ljub-
ljanske banke in njenih sodelavcev na
p>odročju mladinskega varčevanja. Po-
membno je, da skrb za razvoj pionir-
skega varčevanja ni ostala ozko pove-
zana samo v banki, ampak tudi sesta-
vina programskih nalog pionirske or-
ganizacije.
Pionirsko varčevanje je doseglo t
preteklem obdobju izreden razmah in
popolno uveljavitev svoje dejavnosti
predvsem zaradi svoje Izvirnosti in ja-
snega koncepta. Izrednega pomena je
vzgojna komponenta pri razvoju sa-
moupravljanja učencev t osnovni šoli.
Z razvojem varčevanja so si ustvarili
učenci na tem področju primemo eko-
rvomsko osnovo in možnost samouprav-
nega sporassumevanja ter odločanja.
Pomembna samoupravna funkcija hra.
nilndce je v široki in bogati vsebini od-
ločanja o vseh poslovnih, organizacij-
skih in materialnih vprašanjih. Poseb-
na vrednota je razvijanje zavesti mla-
dih varčevalcev za solidarnostno od-
stopanje obresti od zbranih sredstev
za skupne namene.
V dosedanji praksi dela pionirskih
hranilnic je bila uspešno razvita po-
sredna oblika samoupravljanja varče.
valcev. Nadaljnji razvoj tega dela bo
zahteval nove korake tudi na tem po-
dročju. Gre za takšna samoupravna
pravila, ki bodo urejala dejavnost mla-
ddn^ega varčevanja na delegatskih
razmerjih. Delegatsko osnovo pa pred-
stavljajo razredne skupnosti, ki so po-
vezane v šolsko skupnost učencev in
v prostovoljne dejavnosti učencev. Raa-
redne skupnosti so temeljne oblike
samoupravne povezanosti, v katerih se
uresničujejo interesi učencev in ustvar.
ja neposredni vpUv na celotno življe-
nje in delo v razredu ali oddelku. Us-
p>ehi in neuspehi mladinskega varče-
vanja so bili že doslej v tesni poveza-
nosti s celovito dejavnostjo razrednih
sikupnosti.
Drugo področje, ki ga bo treba de-
legatsko povezati v pionirskih hranit
nicah, so prostovoljne dejavnosti učen-
cev, ki so sestavni del vzgojnoizobrar
ževalnega dela šole. ,Doslej interesne
dejavnosti učencev niso imele svojih
delegatov v samoupravnih in drugih
organih hranilnice, čeprav so vsestran-
sko zainteresirane za kvalitetno delo
hranilniške dejavnosti na šoli. Kajti
samoupravna organiziranost pionirske
hranilnice na delegatskih načelih daje
varčevalcem vseh skupnosti in dejav-
nosti učencev na šoH enakopraven po-
ložaj tn pravice z drugimi. Skratka:
nova kvaliteta samoupravljanja se mo-
ra odražati v boljši organiziranosti var-
čevalcev in samoupravni vlogi vseh
varčevalcev na področju pionirskega
vaj-čevanja.
6. stran — NUVl TEDNIK
St. 45 — 10. november 1977
KRAJEVNA SKUPNOST SLIVNICA
MED NAČRTI IN DELOM
milan kokošar: krajani so delavci
Po številu prebivalcev sodi krajevna skupnost Slivnica med večje v
šentjurski občini. Šteje okrog 2000 prebivalcev. Največje naselje v tej kra-
jevni skupnosti je Gorica, ki se po izdelanem zazidalnem načrtu hitro širi.
Konec leta 1975 je znašal delež zaposlenih občanov okoli 24 odstotkov.
Program krajevne skupnosti za srednjeročno obdobje je široko zastav-
ljen in med drugim zajema tudi dograditev osnovne šole, ureditev poko-
pališča in modernizacijo lokalnih cest. Največja naložba v prihodnje bo
nedvomno gradnja II. faze osnovne šole.
Pred dnevi smo se o živahnem delu v tej krajevni skupnosti pogo-
varjali s predsednikom MILANOM KOKOŠARJEM.
»Vaša krajevna skupnost
Je dokaj velika in njeni kra-
jani si v veliki meri pri-
zadevajo, da bi se čimbolj
približali napredku na vseli
ravneh. Kako to dosegate?«
No, saj se tu in tam kaj
zatakne, a vendarle _^ moram
reči, da so krajani prizadev-
ni in da brez njihovih sa-
moprispevkov in udarniških
tir ne bi bili niti na po-
lovici prehojene poti. če-
prav se veliko ljudi vozi na
delo bodisi v štore, Šentjur
ali Celje, radi v prostem ča-
su priskočijo na pomoč, ko
gre za delo v domači kra-
jevni skupnosti. Zanimivo je,
da se ta delovnost še pose-
bej odraža med ljudmi po
vaseh in zato nimamo proble-
mov, ko gre za udarniške
akcije ah prispevke.
»So to tudi mladi ljudje?«
Mladi so še posebej delav-
ni in zato je prav, da jih
pohvalim. Letos so bili kra-
jani zelo zadovoljni z nji-
hovim sodelovanjem z mla-
dinskimi delovnimi brigada-
mi in z brigadirji samimi
tudi. Zdi se mi, in to ni
samo moje mnenje, da smo
imeli letos v naši krajevni
skupnosti zelo zelo delavne
mladince. Nobenih proble-
mov ni bilo. Daleč od tega!
Bili so pridni kot mravlje
in veliko so naredili. Tako
mnenje in vtis so še kako
pomembni, saj je pred leti
še marsikdo negodoval, češ,
kaj bodo tile, samo kratko-
časit so se prišli. Pa ni ta-
ko! Tem mladim ljudem ni
kaj oporekati. Vedeli so, da
so prišli delat in pomagat
ljudem tisto, česar sami v
tako kratkem času ne bi
zmogli.
»KaltštM) pa Je sicer sode-
lovanje X družbeno-političnl-
mi organizacijami v kraju?«
Ce ne bi bilo trdno kakor
je, bi uspehi izostajali.
»Kako je z gradijo kul-
turnega doma v vaši krajev-
ni skupnosti?«
Stvari dobro tečejo. To bo
pravzaprav nadomestna grad-
nja po potresu. Načrti za
objekt so že plačani, prav
tako tudi lokacijsko dovo-
ljenje. Predračimska vred-
nost znaša okrog 450 milijo-
nov starih dinarjev. Upamo,
da bomo temelje za nov kul-
turni dom postavili že v na-
slednjem letu. V krajevni
skupnosti že uspešno dela
odbor za gradnjo tega do-
ma. Predsednik odbora pa je
Martin Cmok dn mislim, da
delovanju tega odbora ni
kaj oporekati. Pripravlja in
ureja vso potrebno dokumen-
tacijo in skrbi še za kup
vzporednih stvari. V novem
kulturnem domu bodo vse-
kakor boljši pogoji za delo
domače prosvetne skupine,
gasilce in ostale družbenopo-
litične organizacije kraja.
»Torej je v vaši krajevni
skupnosti v tqm ol>dobju ze-
lo živahno?«
Zelo. Se posebej moram
omeniti prizadevanja vseh
krajanov za dozidavo osnov-
ne šole. Prizidek je resda več
kot nujen. Nujno potrebna
je tudi gradnja mrliške ve-
žice in nai>eljava javne raz-
svetljave v kraju. Naselje se
namreč hitro širi, za zdaj
pa ga razsvetljujejo le štiri
svetilke. Verjetno spet ne
bo šlo brez prostovoljnega
dela in prispevkov krajanov
in zatorej upamo na njihovo
pomoč.
»Je kraj dovolj i>ovezan z
rednimi avtobusnimi proga-
mi?«
Nad njimi se ne moremo
pritoževati. Kar 90 postan-
kov v obe smeri na dan na-
redijo avtobusi. Zaenkrat ni
večjih potreb.
»Vsega v neisaj vrsticah ni
moč zajeti. Pa vendar: bi
imeli morda v imenu kraja-
nov še kaj dodati?«
Seveda. Na zboru občanov
ljudje sprašujejo, zakaj ne
prUiaja v našo krajevno skup-
nost inkasant Elektra iz Ce-
lja, ki bi redno ipobiral de-
nar za porabljeno elektriko.
Nazadnje se je pri nas mu-
dil 3. marca 1977. Ljudje se-
•veda opravičeno negodujejo,
saj marsikdo ne bo zmogel
hkrati plačati vseh stroškov
za porabljeno elektriko. In-
kasant že prej  ni prihajal
IVIilan Kokošar
vsak mesec, ampak vsak
drugi mesec v letu, zdaj ga
pa ni in ni. Seveda smo
urgiraii. Ne enkrat, A za-
man.
Upam, da potem, ko se
bo kdo od Elektra le ogla-
sil v naši krajevni skupnosti,
ne bo zahteval, da ljudje
hkrati plačajo porabljeni zne-
sek za električno energijo.
Niti ne bi bilo prav.
No, medtem, ko so te vrsti-
ce nastajale in se tiskale
upamo tudi mi, da se je
kdo od poklicanih že ogla-
sil in reagiral na kritiko
krajanov Slivnice, ki žele
sproti poravnati svoj dolg.
Morda pa bodo te vrstice
celo pripomogle, da se bo
stvar čimprej in čimbolje
uredila.     MATEJA PODJED
NOVOSTI V KAZENSKI ZAKO-
NODAJI IN PHAVOSODJU
PIŠE
I^GR. LUDVIK
VIDMAR     (3)
— Kazniva dejanja zoper
^>olno nedotaldjivost in mo-
ralo so v razpravi vzbudila
precej razprav ravno okrog
kaznivega dejanja posilstva.
Novost je namj-eč v tem, da
predstavlja sedaj posilstvo s
silo ali grožnjo prisiljenje k
Siix)lnemiu občevanju katere-
koli ženske, torej tudi lastne
žene. Tej, torej oškodovanJd,
ki živi v zakonski ali v izven-
z^onski skupnosti s storilcem
pa daje zakon možnost zaseb-
ne tx>žbe, s katero bo torej
sama cKiločala o kazenskem
pregonu. Opušča pa zakon ka-
znivost protinaravnega neči-
stovanja, tudi med osebama
istega spola in to rešuje tako,
da navezuje kaznivost samo
na uporabo sile ali grožnje.
— V poglavju kaznivih de-
janj zoper človekovo zdravje
bi ameinili kot novost to, da
se kaznivi dejanji nevestnega
Bdravljenja in opustitve zdrav-
stvene pomoči rastezata sedaj
tudi na druge zdravstvene de-
lavce in ne samo na zdrav-
nika.
— Kazniva dejanja zoper
upravljanje družbenih sred-
stev in naravna bogastva so
dopolnjena in posodobljena
ter prilagojena današnjemu
stanju in razvoju družb^ih
odmosov.
—- V poglavju kacnivili de
janJ zoper splošno varnost
ljudi in premoženja je docela
noivo kaznivo dejanje onesna-
ienja in uničenja človekovega
žUvljenjsikega otaolja. Nanaša
•e aa oaesmžefnje zraka, ial.
tekočih, stoječih aM talnih
vod ah morja, ki občutno
presega dovoljene meje ali za-
jame širše območje, ali pa
povaročd nevarnost za uničenje
živalskega ali rastlinskega sve-
ta. V tem primeru je kazniva
oseba, ki ne poskrbi za na-
mestitev očiščevalnih naprav,
za njihovo brezhibno delova-
nje ali sploh ne ravna po
predpisih in tehničnih pravi-
lih za varstvo človekov^a
življenjskega okolja. Odgovor-
na pa je tudi oseba, ki omo-
goči postavitev obratov, ki po-
vzročajo takšne posledice. Me-
nimo, da bodo ta določila
občutno prekrižala račune do-
sedanjim onesnaževalcem oko-
lja in tistim, ki jim to omo-
gočajo, seveda ob močnem
nadzoru občanov in ostaliii
zainteresiranih dejavnikov.
— Pri kaznivih dejanjih zo-
per varnost javnega prometa
je kaanivo dejanje ogrožanja
javnega prometa doživelo ko-
renito spremembo. Kamivost
je sedaj pogojena z nasled-
njim:
1. nanaša se na udeležence v
prometu ali na ostale kršilce;
2. kršeni morajo biti pred-
pisi o varnosti cestnega, že-
lezinJšckega, ladijskega, avtobus-
nega prometa ah prometa na
žičnicah;
3. v nevarnosti mora biti
človeško življenje ali premo-
ženje večue vrednosti;
4. nastati mora premoženj-
ska škoda nad 20.000 din ali
pa vsaj labka t^i^vma po-
&kocU>a.
Zakon daje sodišču tudi
možnost, da naloži storilcu
kontrokii zdravstveni pregled
ali preverjanja vozniškega
znanja.
NOVA DOLOČILA ZAKONA
O KAZENSKEM POSTOPKU
Ta zvezni zakon, ki določa
kako teče postopek pred so-
dišči, je doživel tolikšne spre-
membe, da govorimo o si-
stemskih spremembah. V tem
okviru bi bilo preobširno, če
bi omenili vse novosti, zato
se bomo omejili le na tiste,
ki so prvenstvenega pomena
za občane, kot udeležence in
stranke v postopku.
Določila o jeziku zakon po-
drobno obdeluje. Glavne vlo-
ge se vlagajo v uradnem je-
ziku sodišča, ki je določen z
ustavo, zakonom ali podob-
nim predpisom. Ostale vloge
je moč vlagati tudi v jeziku
ostalih narodov. Tudi uradni
jezik sodišča je jezik naro-
da, kot to določa ustava ali
zakon, lahko pa stranka upo-
rablja jezik narodnosti, če to
določa ustava, zakon ali sta-
tut občine. Sodišče je dolžno
zagotoviti tolmače, če stran-
ka ali udeleženec ne zna
uradnega jezika in to zahte-
va.
Sicer pa je sodišče dolžno
seznaniti nevedno stranko z
njenimi pravicami, da Ji ne
nastane škoda zaradi lastne
nepoučenosti.
Stranke lahko ix določenih
saaiofanv saiatevajo obravna-
vo svoje zadeve po drugem
sodniku, vendar morajo na-
vesti razloge in poimensko
navesti izločevanega sodnika.
Ce se oškodovanec pred
vložitvijo tožbe na sodišču
obrne na poravnalni svet se
rok za vložitev tožbe podalj-
ša. Ta 3-mesečni rok začne
namreč teči od takrat, ko po-
ravnalni s\'et konča zadevo
ali pa če lezi zadeva 3 mese-
ce na poravnalnem svetu in
v tem času ta na odloči.
Oškodovanec in zasebni toži-
lec imata tudi pravico ypo-
gledati spise in dokazne pred-
mete in le v izjemnih prime-
rih lahko to sodišče prepo-
ve. Sodišče jih je dolžno se-
znaniti s temi pravicami.
Sodišče bo lahko tudi za-
vrglo vloge strank, ki so ne-
popolne ali nerazumljive, če
jih kljub pozivu ne bodo po-
pravile. Ce pa bo vloga ime-
la ali vsebovala tudi žalitev
sodišča aU udeleženca v po-
stopku, bo lahko sodišče sto.
rilca takoj kaznovalo z denar-
no kaznijo do 1000 din, kar
pa seveda ne izključuje še
nadaljnje redne kazenske tož-
be za isto dejanje.
Pomembno in novo je do-
ločilo, da se morajo izločati
iz sodnih spisov in torej ne
smejo uporabljati zapisniki o
zaslišanju oseb, ki so po sa-
mem zakonu o(pro.ščene pri-
čevanja ali pa jim ni treba
pričati, kot tudi zapisniki o
zasliševanju obdolženca, če
mu je bila izjpovedba izsilje-
na.
MED TERITORIALCI
BRANILI UBOJE
zaključene vaje v ks
Ko sva se v nedeljo zjutraj
s Tonetom peljala v Liboje,
da bi bila navzoča pri eni
izmed vaj pripadnikov terito-
rialnih enot iz libojske kra-
jevne skupnosti, sva povpra-
šala staro ženico, kod se pri-
de do mesta, kjer vadijo. Sre-
po naju je pogledala ter de-
jala, da nima pojma. Tudi
tisti, ki sva jih kasneje »za-
sliševala«, o tem niso nič ve-
deli, pa čeprav je že dva dni
prej bilo sUšati pokanje
pušk, eksplozije ...
No, vrle pripadnike teri-
torialnih enot sva končno
vseeno našla. S pomočjo ko-
mandanta Alojza Kampuša.
Prišli smo prav v trenutku,
ko je bila na vrsta vaja ob-
rambe objekta pred napa-
dom. Da je bila vaja zares
dobro pripravljena, smo se
lahko pričakovali, še preden
smo prišli na kraj, kjer se
je vse skupaj odvijalo. Le
malo je manjlcalo, da nismo
pohodili dobro skritega stra-
žarja. Seveda, če nas prej
ne bi zaustavil.
Pripadniki teritorialnih
enot v žalski občini so te
dni imeli v krajevnih skup-
nostih posebne tridnevne va-
je. Za kaj sploh gre? ALOJZ
KAMPUS, komandant: »Os-
novni namen vaje je, da lju-
di v krajevnih skupnostih
pripravimo na obrambo posa-
mezne krajevne skupnosti. S
tem bi morali pričeti že lani,
vendar je bilo iz utemeljenih
razlogov nemogoče. No, za-
mujeno smo v zadnjem me-
secu dni nadoknadili. V šes-
tih krajevnih skupnostih smo
vojake usposobili v najbolj
pomembnih vojaških vešči-
nah, brez katerih si uspešne
obrambe sploh ni mogoče
predstavljati. Posebni pouda-
rek smo dali vzgoji posamez-
nika in oddelkov ter na kon-
cu še voda kot najvišje for-
macije teritorialne obrambe
v krajevni skupnosti. Poveda-
ti moram še to, da bomo od-
slej tovrstno obliko usposab-
ljanja pripravili vsako leto
p>o dva dni. Najbolj pomem-
bno ob vsem skupaj pa je,
da so vsi, ki so sodelovali
na vajah, pokazali veliko me-
ro resnosti in da ni bilo ni-
Icakršnih problemov.«
No, ob opazovanju nedelj-
ske vaje smo se o tem zares
lahko prepričali. 2^rani smo
bili namreč ob »strateško po-
membnem objektu«, postav-
ljenem sredi hriba. Z gornje
strani je naenkrat počilo, ta-
Icoj za tem pa še z južne, še
predno smo se dodobra za-
vedali za kaj gre, so vrh bra-
nitelji že bili v akciji in us-
pešno obranili objekt, ki je
bil obkoljen. Ob tem pa velja
zapisati, da tud' »agresor«
ni bil kar tako. Dobro so
znali iskati kritja ter »zale-
gati«. In ko človek takole
opazuje vrle možakarje, bi si
le težko mislil, da zmorejo
kaj takšnega. Prav gotovo je
to odraz dobre učne metode.
O tem nam je povedal več be-
sed kapetan FRANC OSET:
»Vsako vajo najprej teoretič-
no obdelamo, potem pa jo
praktično izvedemo. Vaja s
tem seveda še ni končana.
Po prvi izvedbi analiziramo
vse postopke, opozorimo na
napake in v drugem posku-
su začetne slabosti odpravi-
mo. Seveda brez resnosti te-
ritorialcev ne bi šlo. Vsi so
izredno pripravljeni za vsako
stvar, ničesar jim ni pretež-
ko, pa čeprav marsikomu
primanjkuje kondicije. Na-
vsezadnje ne smemo pozabi-
ti, da traja pouk ves dan.
Bolj natančno povedano — v
treh dneh smo imeli 31 ur
pouka. To pa je prav gotovo
naporno.«
MIL.-i.NA DOLENCA smo
povprašali, kaj vsd zajema ta
ALOJZ KAMPUS: »Odslej
bomo vaje v kraje-vnih skup-
nostih pripravljali vsako le-
to!«
MILAN DOLENC: »Poudarek
tako političnemu izobraževa-
nju kot seveda tudi praktič-
nim vajam.«
FRANC OSET: »Pomembno
je metodično delo. S priza-
devan,ii teritorialcev sem
povsem zadovoljen.«
tridnevni program vzgoje:
»Prvi dan smo dali pouda-
rek političnemu izobraževa-
nju, ter spoznavanju orožja
in rokovanja z njim. Drugi
dan smo namenili predvsem
inženiriji, danes — zadnji dan
vaj, pa izvajamo nekater«
postopke z oddelkom ter vo-
dom in s tem v zvezi sode-
lovanju posameznikov z od-
delkom ter oddelka z vo-
dom.«
In kako so bili z vajami
zadovoljni vojaki? Pogovarja-
li smo se z nmogimi, vsi pa
so se strinjaU z mislijo Iva-
na JAGRINCA. Takole je de-
jal: »Ce pomislim, da se na
teh vajah učimo, kako bomo
branili svoj kraj pred mo-
rebitnim agresorjem, potem
prav gotovo nikomur ne mo-
re biti žal časa in truda.«
T^tst: JANEZ VEDENIK
foto; TONE TAVCAB
St. 45 — 10. november 1977
NOVI TEDNIK — stran 7
POSLANICA 06 PRAZNIKU
ZVEZE SVOBOD
s prireditvami, ki se ta
čas vrste po Sloveniji in med
Slovenci zunaj nje, praznuje-
mo kulturni delavci — ljubi-
telji, združeni v današnji
Zvezi kultunrnih organizacij
Slovenije ali povezani z njo,
tridesetletnico svoje enotne
organiziranosti. Želimo si, da
bi z nami praznovali tudi vsi,
ki so deležni sadov našega
delovanja, ali ki to delovanje
spremljajo z naklonjenostjo.
Ob svojem jubileju se s
spoštovanjem spominjamo
vseh tistih, ki so se v letih
revolucije in v obdobjih pred
njo zgrinjali pod zastavo na-
prednega kulturnega gibanja,
ker so tudi v najtežjih okoli-
ščinah in v usodnih trenutkih
verjeli v osvobodilno moč in
poslanstvo  kulture.
Z zadovoljstvom, čeprav
brez cenenega samozadovolj-
stva ugotavljamo, da naš pri-
spevek v skupno zakladnico
slovenske kulture v zadnjih
treh desetletjih ni bil maj-
hen; da naš delež v skupnih
prizadevanjih za demokrati-
zacijo kulture ni bil nepo-
memben; da smo znali sebi
in družbi o pravem času za-
stavljati bistvena vprašanja
o poteh slovenske kulture,
znali pa smo za svoj del tu-
di odgovarjati na ta vpraša-
nja; da smo vsebino in orga-
nizacijo svojega delovanja
znali in hoteli prilagajati po-
trebam časa in družbenega
razvoja, da pa ta razvoj nosi
tudi pečat naših prizadevanj
in naših iskanj; in da smo
se v svojem snovanju in de-
lovanju zavedali naravnega
zavezništva z vsemi drugimi,
ki kulturo ustvarjajo ali po-
sredujejo in z vsemi, ki jim
je kaj do nje.
Tudi za naprej se zaveda-
mo svojih nalog in svojih od-
govornosti, ko gre za hote-
nje slehernega člana naše
skupnosti, da bi bogatil svoje
osebno in družbeno življe-
nje, za kulturo človekovega
delovnega in življenjskega
okolja, za uveljavljanje novih
samoupravnih razmerij in
samoupravnih navad, za utr-
jevanje enotnosti slovenskega
kulturnega prostora. Zaveda-
mo se, da smo v teh prizade-
vanjih le ena od organizira-
nih moči v socialistični zve-
zi delovnih ljudi, a zaveda-
mo se tudi, da je naš delež
v skupnih prizadevanjih ne-
pogrešljiv in da ga nihče
ne bo opravil namesto nas.
Ko se organizacijsko, stro-
kovno in idejno pripravljamo
na izpolnjevanje prihodnjih
nalog, vemo, da našega de-
lovanja ne gre vrednotiti le
po velikih, enkratnih deja-
njih. Ljubiteljsko kulturno
delo je sestavljeno iz tiso-
čerih dejanj, kaj različnih po
obliki, vsebini, obsegu in ra-
bi. Prav zato pa more in mo-
ra najti svoje mesto v sle-
hernem dogajanju. V tem je
njegova dragocena posebnost,
ki jo hočemo upoštevati in
gojiti. V tem smislu med na-
šimi ljubiteljskimi prizade-
vanji ni nepomembnih pri-
zadevanj in med našimi lju-
biteljskimi sodelavci ni nepo-
membnih sodelavcev.
Z optimizmom gledamo na
možnosti, ki jih našemu gi-
banju napoveduje že dana-
šnji dan in ki mm jih pri-
naša jutrišnji. Verjamemo,
da bo naš delovni človek vse
bolj jemal usodo svoje kul-
ture v svoje roke. Verjame-
mo, da bo mogel in hotel
vse bolj posegati po vredno-
tah umetnosti in kulture in
da bo vse pogosteje stopal
med umetniške tvorce in kul-
tume delavce. Verjamemo,
da bo po tej poti vse bolj
izginjalo tudi razlikovanje [
med poklicno in ljubiteljsko <
umetnostjo, ne v korist ali \
škodo te ali one, temveč v
prid celovitosti in bogastva
slovenske kulture. V razcve-
tu vseh oblik kulturnih de-
javnosti bo še naprej rastel
delež ljubiteljskega delova-
nja, pomen njegovih dosež-
kov, ugled njegovih nosilcev
in iigled njegove organizaci-
je.
Zato tudi praznujejo ta ju-
bilej delovno in samozavest-
no hkrati, ne kot organizaci-
ja ob robu družbe, temveč
kot zveza dejavnosti in ho-
tenj, skupnih vsem delovnim
ljudem in namenjenih sleher-
nemu delovnemu človeku.
PREDSEDSTVO ZVEZE
KULTURNIH ORGANIZACIJ
. ^ ... .....sLovEmm.
NOVA GORICA GOSTUJE
Te dm je že v gosteh Slovenskega ljudskega gledališča Celje iPrimorsko dramsko
gledališče iz Nove Gorice, ki bo uprizorilo za celoten celjski abonma duhovito icomedijo
Miloša Mikelna MANDRAGOL. Gostovanje za abonma je v okviru široko zastavljenega
programa o medsebojni izmenjavi gledaliških predstav in sistematično še z drugimi gle-
dališči širi ^ovenski kulturm prostor. Mikelnova komedija je sodobna, naslanja pa se na
znano srednjeveško pripoved in dramatizacije o čudodelnem korenu lečenu »mandragoli«,
Ici da leči vse ljubezenske in druge nagonske tegobe.
OB JUBILEJU LAŠKEGA
ZA KONEC KULTURA
vrsta dogodkov v novembru in decembru
Naj naslov tega sestavka ne
zapelje koga, ki bi pomislU,
da so bile dosedanje priredit-
ve v oikviru 750 letnice — ne-
kulturne. Narobe. Ni bilo pri-
reditve, ob kateri bi ne so-
delovale kulturne skupine ia
mesta jubilanta. Kulturne do-
godke v Laškem je letos po-
množilo tudi proslavljanje
partijskih in Titovih jubilejev,
zarto iahko govorimo o bo-
gati kulturni žetvi, bogatejši
kot prejšnja leta.
Organizatorji proslav v po-
častitev 750 letnice Laškega
so že v začetku leta načrtova-
U, da naj bi se jubilejno leto
v Laškem končalo s kulturni-
mi prireditvami. Bilo je sicer
mišljeno, da bi se te priredit-
ve zvrstile v oktobru in no-
vembru, vendar    iz različnih
razlogov to ni bilo mogoče.
Taiko se zdaj, ob zaključku
leta. Laškemu obeta vrsta
kvalitetnih prireditev in dru-
gih kulturnih dogodkov. Tako
pripravlja svoj jubilejni kon-
cert laška godba na pihala,
ki v tem mestu obstoja že
več kot sto let. V domačem
okviru bo bržčas .še revijalni
nastop pevskih zborov. V sre-
dini prihodnjega meseca, vse-
kakor pa ob sestanku sloven-
skega zgodovinskega društva
v Laškem, bo dokončno od-
prta tudi prenovljena in po-
sodobljena muzejska zbirka v
Laškem. Knjižnica v Laškem
pripravlja zanimivo razstavo,
skupno z muzejem v Laškem
pa Zavod za spomeniško
varstvo pripravlja razstavo,
ki bo pričevala   o kulturno-
zgodovinskih spomeffiikih v
Laškem in okolici.
Posebno doživetje bo i>rez
dvoma gostovanje celjskega
gledališča s »Salemskimi ča-
rovnicami« in pa večer na-
rodnih plesov, ki ga bo i-zvar
j al a renomirana folklorna
skupina »France Marolt« iz
Ljubljane. Naj kulturnim do-
godkom dodamo še izid ko-
ledarja pivovarne Laško, ki
je tokrat financirala izdajo
zbirke starih likovnih del o
Laškem in motivih iz Laške-
ga.
žal iz objektivnih razlogov
najbrž še ne bo v javnosti
»Zbornik«, ki bo na svojih
straneh prinesel vrsto člankov
o zgodovini Laškega in laške
občine v celoti.
JURE  KRAŠOVEC
TOPNICARSKE IN RAKETNE ENOTE JLA PRAZNUJEJO
10. november je dan, ki ga slavijo vse topnlčarske in raketne enote naše JLA. Ta dan so si
izbrali za svoj praznik kot spomin na 10. november 1944, ko je bil v Beogradu ustanovljen
pi-vi protiavionski topničarski polk vrhovnega štaba. Od ustanovitve enote pa vse do danes
so pripadniki topničarskih in raketnih enot JLA dosegli izjemne rezultate tako pri pouku,
borbeni pripravljenosti, stalnem tehničnem izpopolnjevanju in seveda tudi moralno politični
čvrstini. Danes topničarsko-raketne enote razpolagajo z najsodobnejšim orožjem od radar-
sko računalniških centrov za spremljan.)e situaci.ie v prostoru do raketnih sistemov za
borbo na vseh višinah. Ob praznovanju se čestitkam pripadnikov topničarsko raketnih enot
naše JLA pridružujemo tudi mil Foto: D. MEDVED
ZVEZA KULTURNIH
ORGANIZACIJ CELJE
razpisuje delovno mesto
organizatorja kulturnega
življenja
POGOJI:
— visoka ali višja izobrazba
— organizacijske sposobnosti za delo v kulturi
— najmanj petletno delovanje v kulturnem dmštvu
ali kulturnem zavodu
— široko poznavanje kulturnih dejavnosti
— družbena in politična aktivnost
Osebni dohodki bodo p>o Poslovniku o sistemizaciji
delovnih mest strokovne službe ZKO Celje.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave pošljite ali osebno izročite na naslov: Zve-
za kulturnih organizacij Celje, Gregorčičeva 6 —
p. p. 65.
ŽALEC: KULTURA - DELOVNA
ORGANIZACIJA
Na novembrski seji občinske kulturne skupnosti v 2al.
cu bo osrednja točka dnevnega reda namenjena dokumentu
Nekatere misU o delovanju skup:ičine in delegatskega siste-
ma v minulem obdobju. V tem dokumentu ugotavljajo, da
je bila na sejah najslabša udeležba delegatov iz tozdov, naj-
boljša pa s strani izvajalcev. Tudi v razpravah so največ-
krat sodelovali delegati izvajalci. Sestavljale! dokumenta
menijo, da bi morala v večji meri zaživeti povezava na rela-
ciji delovna organizacija—kultura. Pri tem bodo morali
večjo vlogo odigrati kulturni animatorji in sindikalne
organizacije. Do sedaj so vse pre-zeč pozabljali na dejstvo,
da bo morala tudi kulturna skupnost svoj program bolj
približati delavcu. Kulturo je treba delavcu približati na
delovno mesto. V marsikateri tovarniški hali bi lahko pri-
Zupan-
čičevo
popoldne
Na naši šoli smo se od-
ločili, da se bomo tisti, ki
še prav posebej ljubimo
iefpo slovensko besedo, se-
sta<jali na litemmih popol-
dnevih, ki bodo skozi vse
leto.
Rečeno — Storjeno. Res
smo se (žal samo dekle-
ta) osmih razredov zbrale
in se začele pripravljati sa
1. nastop. Glede vsebine
se nam pač ni bik) težko
odločiti, saj praznujemo
letos 100-letnico rojstva na-
šega velikega pesnika —
Otona Zupančiča. Prej
sem ga poznala bolj po ti-
stih drobnih, otroških pes-
micah, ki smo jih s takim
veseljem prebirali v niž-
jih razredih. Le malokdo
ne pozna Cicibana in čebe-
lice, pa njegovih zbirk za
otroke kot so Pisanice,
Lahkih nog naokrog. Sto
ugank in še kaj. Pesmi za
nHadino sk) pisane tako
prisrčno ui 'Jubko, da sem
bila do zdaj trdno prepri-
čana, da je Žup>ančič iz-
ključno mladinski pesnik.
Toda sedaj sem dodobra
spoznala ne le njegovo bo-
gato literarno zvapuščino,
ampak tudi kakšna je bi-
la pesnikova življenjska
pot.
Na vajah smo trdo de-
lali: Simona Zatler, Moj-
ca Poharc, Judita Učakar,
Dimec Mojca, Cmok Bo-
jana, Paj.H. Janja in —
Adrijana Požun — vse smo
se trudile, da bi čim lep-
še počastile spomin na
Otona Zupančiča. Seveda
smo se nemalokrat spo-
rekle, vpile druga čez dru-
go, preteklo je tudi nekaj
joka, preden je bilo do-
seženo tisto, kar smo ze-
leh. Na recital, ki smo ga
pripravili v lepo okrašeni
risalnici, smo povabih uči-
teljski zbor, goste z OŠ
Kovačiča-Efenke ter odbo-
re T-in rn 8-ih razredov.
Želim si še več podob-
nih srečanj, ki pa naj jih
pripravijo tudi na drugih
šolah. Tako bi se lahko
obiskovali med seboj, iz-
menjavali izkušnje, boga-
tili naše znanje in tako
ponovno ovrednotili ne-
smrtna dela naših velikih
književnikov. I
mladinci
I OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RIM
DOSTAVA POSTE
V CRESNJICAH
v zveai z objavo prispevka
v Novem tedniku dne 16.
septembra letos in hkrati
vprašanjem, kako je z do-
stavo pošte v Crešnjicah, nam
je upraviteljica pošte Fran-
kolovo, Karolina Jošt, posla-
la pismeno izjavo pismonoše
Franca Klinarja:
»Pod prisego si upam tr-
diti, da v vasi Crešnjice, ki
spada v dostavni okoliš šte-
vilka dve pri pošte 63213
Frankolovo, ni naročnika, ki
ne bi prejel Novega tednika
že v četrtek. Objavljeno pis-
mo se mi zdi kot neslana
šala. Res škoda, da se je pi-
sec (verjetno namerno) po-
zabil podpisati. Čudno pa se
mi zdi, da me nihče ni ter-
jal osebno za pojasnilo.
Izjemna zamuda dostave,
ne pa vedno, lahko nastane
samo v času izplačevanja po-
teojnin, kljub temu, da je
treba podaljšati delovni čas
tudi za tri do štiri ure. Ovi-
ra so tudi težje vremenske
razmere ali kvar dostavnega
vozila, saj je teren zelo raz-
sežen in hribovit. Kilometri-
na znaša več kot 40 km dnev-
no.
Ob tej priložnosti bi vas
želel opozoriti tudi na to,
da se v svežnjih Novega ted-
nika najde ponekod samo
listič z naslovom, ali pa, da
sta kar dva nalepljena na
en izvod.
Zaradi takšnih in podob-
nih nevšečnosti smo pri
strankah seveda krivi naj-
prej vedno dostavi jači. Ob
marsikateri pikri neupraviče-
ni pripombi (n. pr.: časopis
si dal ali prodal nekomu dru-
gemu) te hipoma mine vese-
lje.
Ob kopici težav smo dosta-
vi jači deležni predvsem gra-
je, kar pa si ne smemo šte-
ti v zlo, če hočemo ohraniti
voljo in veselje do tega, do-
kaj zahtevnega dela.«
KAKO DOLGO
SE TAKO?
Sirečal sem ga pod Resev-
no. Beseda je dala besedo.
In v tem je potožil o pro-
blemu, ki ga boh in mu ne
pride do konca, čeprav je
formalno sklenjen, čeprav je
vse zapisano, kot temu re-
čemo, čeiprav je na zapisni-
ku tudi žig Skupščine obči-
ne Šentjur pri Celju in če-
tudi ga je potrdil poravnal-
ni svet.
Da, ta sfvet je zasedal
7. aprila leto? in sklenil, da
mora S. S. iz Primoža (v
zapisniku je polno ime, opom-
ba pisca) do konca letošnje-
ga aprila vrniti stensko uro
njenemu lastniku Antonu
Fajdigi iz šibenika 22 pri
Šentjurju. Prav tako je za'
pisano, da bo ob tej izročit-
vi Anton Fajdiga plačal S. S.
250 dinarjev za stroške, ki
jDi je imel le-ta tedaj, ko
je Fajdigi priskočil na po-
moč ob njegovi nesreči.
(Daleč smo prišli, da plaču"
jemo delo, če nekdo druge-
mu pomaga v nesreči! Opom-
ba pisca.)
Tako je zapisano. Ta za-
pisnik ima tudi postaja Mi"
lice v Šentjurju. Najbrž ne
zato, da so ga arhivirali,
maiveč zato, da bi sprem-
ljali uresničitev sklepa šent-
jurskega poravnalnega skle-
pa.
Toda Anton Fajdiga še ni
dobil nazaj svoje ure. Zato
tudi še ni izplačal S. S. iz
Primoža 250 din za stroške,
ki jih je slednji imel tedaj,
ko je človeku izpod Resev
ne pomagal v njegovi težki
nesreči.
O tem, da izpolnitev skle-
pa poravnalnega sveta še ni
uresničena, ve tudi postaja
milice v Sentyurju. Pa nič.
In   ne   samo   to. Ura   je
medtem že menjala svojega
lastnika. Zdaj jo ima Š. G.
(ime je znano, opomba pis-
ca). Baje jo je celo priprav-
ljen izročiti, če bo pri tem
dejanju navzoč tudi miličnik.
Gre torej za majhen pro"
blcm. Za uro, ki pa Anto-
nu Fajdigi veliko pomeni.
Je tudi spomin na umrlega
očeta. Na koncu koncev F>a
gre za predmet, ki je po
čudni poti, da ne zapišemo
dobesedno, prišel v tuje ro-
ke.
Ali se vam ne zdi, da je
že skratjni čas, da bo sklep
šentjurskega poravnalega sve-
ta z dne 7. aprila letos ures-
ničen? Ne samo zato, da bo
uro dobil tisti, ki mu pri-
pada, ki je njegova, marveč
tudi zato, da sklepi porav-
nalnega sveta v Šentjurju,
ne bodo ostali samo na p>a-
pirju! MB
Odbor za medsebojna razmerja pri
Pohištveni industriji »GARANT«
POLZELA p. o.
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. Vodja razvoja
2. Vodja kadrovskega oddelka
3. Operativni vodja
4. Varnostni referent
5. Razvojni tehnolog
6. Tehnolog
7. Analitik dela in časa
8. Planer materiala
9. Dva vodje izmene
Poleg splošnih i>ogojev, morajo kandidati izpolnje-
vati naslednje posebne pogoje:
pod točko 1.: visoka ali višja šola lesne ali organi-
zacijske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkuženj na
področju razvoja
pod točko 2.: višja šola pravne ali organizacijske
smeri m 3 leta delovnih izkušenj na področju sesta-
ve splošnih aktov, pogodb ipKi.
pod točko 3.: višja šola lesne smeri ali organizacij-
ske smeri s predhodno lesno srednjo šolo in 3 leta
delovnih izkušenj ali SŠ lesne smeri in 5 let delov-
nih izkušenj
pod točko 4.: inženir va;rstva pri delu in 2 leti de-
lovnih izkušenj ali inženir lesarstva z opravljenim
strokovnim iz.pitom in delovnimi izkušnjami na po-
dročju varstva pri delu
pod točko 5.: višja šola lesne smeri in 3 leta delov-
nih izkušenj ali višja šola organizacijske smeri s
predhodno lesno tehnično šolo in 3 leta delovnih
izkušenj
px>d točko 6., 7., 8.: srednja tehnična šola lesne
smeri in 2 leti delovnih izkušenj
jxxi točko 9.: srednja tehnična šola ali delovodska
šola lesne smeri in 2 leti delovnih izkušenj
Za vsa delovna mesta je 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati morajo imeti družbenopolitične in moral-
ne kvalitete ter organizacijske sposobnosti za vo-
denje del.
Osebni dohodki po Samoupravnem sporazumu o
delitvi sredstev za OD.
Stanovanj ni na razpolago.
Rok za dostavo vlog z dokumenti je 8 dni po objavi,.
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE
objavlja
prosti delovni mesti:
1. GRADBENI DELOVODJA
POGOJI:
— srednja gradbena šola — smer nizke gradnje ali
poklicna delovodska šola,
— tri oziroma pet let delovnih iaikušenj
2. REFERENTA
za delo v strokovnih službah za samoupravno ko-
munalno interesno skupnost
POGOJI:
— srednja ekonomska šola
— dve leti delovnih izkušenj
Za obe delovni mesti je določeno poskusno delo.
Ponudbe sprejema kadrovska služba 15 dni po ob-
javi.
SPORED OD 10. D016. NOVEMDRA
ČETRTEK, 10. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska
srečanja, 8.50 Pod Konjiško goro, 9.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila,
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Kulturni feljton,
17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 11. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Delavčeve
pravice, 8..50 Po laški občini, 9.00 Zaključek dopoldanske-
ga sporeda. 15,45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zaba\'ni globus,
17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Turistična oddaja, 17.45
Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 12. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre-
čanja, 8.50 Celjski odmevi, 9.00 Zaključek dopoldanske-
ga sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus,
17.00 Kronika, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Za prijeten
konec tedna, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 13. 11.: 10.05 Poročila, 10.15 Predstavljamo
vam — Otmar Riva, 10.330 Obvestila, 10.45 Posebna od-
daja, 11.00 Feljton, 11.50 Zabavni globus, 12.00 Naši po-
slušalci čestitajo in p02dravljajo, 13.00 Literarna oddaja,
13.15 Coctail melodij, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Za-
kljTJČek sporeda.
PONEDELJEK, 14. 11.: 8.10 Poročila, V živo — O
inovacijski dejavnosti, 8.50 šentjurski utrinki, 9.00 Za-
ključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia,
16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in poszdravljajo.
Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 športni
fwegled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 15. 11 : 8 10 Poročila, 8.15 V živo — S ko-
šarkarji, 8.50 Po Savinjski dolini, 9.00 Zaključek dopol-
dansk^a sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila,
Našd poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Reportaža — Revija
narodnozabaTOih ansamblov v Libojah, 17.45 Domači
abori, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 16. 11.: 8 10 Poročila, 8.15 V živo — O ce-
lodnevni šoli, 8.50 Življenje ob Paki, 9.00 Zaključek do-
poldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Po-
ročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zabavni
globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Med delegati,
17.40 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
IiMkraj
STOJNO SELO: MLADI
O SVOJEM DELU
Zadnjo soboto v oktobru je bila
programska konferenca osnovne mlar
dinske organizacije v Stojnem selu pri
Rogatcu, na kateri so govorili o delu
in uspehih v preteklem obdobju ter
sprejeli delovni načrt za naprej.
Mladinci so sodelovali v mnogih
akcijah. Tako so se udeležili delovnih
akcij republiškega značaja, sodelovali
pri gradnji vaških cest, pri zbiranju
.starega papirja, pripravili predavanje
o samozaščiti itd. Na športnem po-
dročju sodelujejo v občinski ligi v
malem nogometu, imeli pa so tudi več
šahovskih tekmovanj s sosednjimi
mladinskimi aktivi. Člani kulturne sku-
pine so pripravili žaloigro »Dekle z
rožmarinom«, sodelovali pa so še pri
proslavah z osnovno šolo.
Zahteven je tudi delovni načrt za
novo obdobje. Kot glavno obveznost
pa so sprejeli vključitev v delo še vseh
tistih mladih ljudi, ki so doslej stali
ob strani.
Seveda pa p>ri delu naletijo tudi na
mnoge težave in kritike. Zgodi se tudi
to, da povabljenega predstavnika ob-
čenske mladinske organizacije ni na
sejo njihove konference. Toda, navzUc
temu kritizirajo delo organizacije in
njenega vodstva. Zato bi si želeli, da
bi prišli mednje, povedali, kaj je na-
pak, kaj je treba popraviti in podobno.
BRANKO JANŽEK
REČICA PRI LAŠKEM:
MLADI NA POHODU
V počastitev Titovih in partijskih
jubilejev so mladinci osnovne organi-
zacije Rečica pri Laškem organiziraU
pohod po poteh &p>c«ninskih obeležij
NOB.
Mladinci vzdraujejo več spominskih
obeležij na rečičkem območju. Zato
jih večkrat na leto obiščejo, očistijo in
okrasijo. Pomembnejše pa je seveda
oživljanje tradicij NOB.
In tako so se enodnevnega pohoda
ob koncu oktobra udeležili številni
mladi, predstavnik družbenopolitičnih
organizacij in tudi borci, ki so na tej
poti obujaU spomine in pripovedovali
mladim o bojih in drugih partizanskih
akcijah.
Pot je pohodniško enoto vodila od
Laha do Krepuževega, Treh smi-ek in
do Igriš, sklenili p>a so jo s partizan-
skim mitingom pri Kodretu (Fermetu),
pri znani partizanski domačiji v Zgor-
nji Rečici.
Na koncu so sklenili, da naj posta-
ne ta pohod tradicionalna obveznost
maldih in seveda tudi drugih, zlasti
krajanov itd.
ZDENKA STABC
CELJE: PO POTI
CELJSKE ČETE
Člani obrambnega krožka »Dušan
Kveder-Tomaž« na ekonomski srednji
šoli v Celju smo ob koncu oktobra
odšli na pohod po poteh Celjske čete.
Nekaj čez dvajset se nas je zbralo
v štorah, odkoder smo pod vodstvom
predsednika mladinske organizacije
EMO, Francija Krajnca, odšli najprej
k spominskemu obeležju na Opoki, kjer
je štirinajsta divizija prečkala Voglaj-
no in železniško progo. Pot nas je za-
tem vodila proti Slemenu. V gozdu
smo se ustavili ob grobu treh neznanih
padlih partizanov. Ko pa smo prišh
do spomenika, kjer je bila ustanovljena
Celjska četa, se je vreme močno po-
slabšalo. Začelo je deževati. Navzlic
temu smo nadaljevali pot. Sicer pa
nam je pri spomeniku o poti Celjske
čete spregovoril še mentor obrambnega
krožka, prof. Rado Gabrovec — prvo-
borec.
Na nadaljnji poti smo se ustavili še
piri spomeniku vojaku Rdeče armade
in partizanu 13. brigade, padlemu 1945.
leta.
S pospešeno hojo in premočeni smo
prispeli do spomenika na Svetini, do
spominskega obeležja tridesetim padlim
borcem in aktivistom IV. operativne
cone.
Povsod, kjer smo se ustavili, smo
položili vence ali šopke cvetja ter pri-
žgali svečke.
Naša pot se je končala v planinski
postojanki na Svetini.
BETKA ŠELIGO
PLi
Juti
iz Zak
Društv<
sito čla
jev iz
ra in ]
novih
njih d
ganizir
znana
društvi
sverzal
Planini
silec Si
ga pa
vi-sto (
Ija ona
vedici,
hod oi
planin<
cih na
Žalec !
je, ki
bor pl
Zan
deluj eji
beništv
Slednji
rita je
gradijo
ko na
jekt vil
postoja
hodnje
AKU
Kom
kov, ki
Celju »
lepo d(
iki posa
Igranju
tinstvo,
da bi
glasbeni
8 plosi
mladim
le da I
lo mož
znanih
Iconcert
mora
takrat
Bilo
kar pa
čenje j
va.ialci
hodnje
ROB
Vcaa
ranah 1
le znan
shoda
trdimo,
ali soul
Je lanli
ilvo.
V IM
rvrsUle
Sedmini
znana 1
nje v š
bo pos)
njih izb
Surja n
ska aki
družil I
Tržii
bolj 1»
nekolik«
da .je t
nastopa
njihovo
močnim
Loke s<
terih za
nI pop<
Rta bili
je bila
mezniki
Tu 1
pianisti
izvajal
KovačH
gov dd
improvi
lo. Zot
rano o1
ja«, vei
$il. Kfl
»zafrusi
in nav)
glas1>ed
njale K
ne mof
Jani
blue.sort
izvajalci
rane st
večini ;
P
V I
nem t
los, j«
Ijamo i
zadete*
Mozirj
na od)
režiral
ka Ka
Ce&ax
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINK'
UtLE - od rinke do sotle - od rinke do sotle - od rinke do sotle - od rinke do sotle - od rinke do sotle —
fSET LET
lA DRUŠTVA
j>iaruntik.ega dmštva
I deset let obstoja.
J že več kot osem-
Ipi je mnogo pionir-
I iz 2alca, šempet-
jpokojencev. število
jdno naraslo v zad-
ale je najbrž v or-
li izletov. Najbolj
Ico so člani med-
I hodili po YU tran-
orgimiairalo žalsko
jpruštvo je tudi no-
^erzala, poleg te-
L času pripravilo še
[ med katerimi ve-
jnsko pot po Med-
Bzen. spominski p>o-
delovanje na Dnevu
v Gornjih Petrov-
planinsko društvo
ijučuje v vse akci-
^ meddruštveni od-
Stev.
v okviru društva
e pri Minervi, grad-
ičih tn Ferralitu.
|bolj aktivni in tvo-
iZapišimo Š6 to, da
Inci svojo postojan-
> sedaj so v ta ob-
200.000 dinarjev in
jvidoma odprta pri-
IVAN  JURHAR
ILK KONCERT
!LJU
skupin in posameznl-
lično tolk sla-sbo. Je v
fo glasbeni plati je bil
|sku mladino. Skupine
virnostjo v besedilih In
tajanjem pritegnile ob-
■izatlivanje glasbenikov,
lačin predstavili svojo
usm«'rjeno.st, nagradilo
doKazu.ie, da Je med
to zvrst glasbe veliko,
li prostor nudi prema-
vljaiije tph, skoraj ne-
Zato čim vi< takih
organizacija le-teh se
mladimi, ker bodo le
ni in uspe.šni.
.Ijaji-v okoli ozAoi^enja,
ra.sneje motilo. Ozvo-
ben posrednik med iz-
da ga bo treba v pri-
i.
dimo r majhnih dvo-
«inih ttkusllkov  (še to
0 pa i>ride do pravega
fnlkov. Naj 5e toliko
IKisluJia le ročk, punk
v Celju Je pokazal, da
tifno gla«ibo še vedno
triurnem koncertu so se
itina. Hudičeva brv in
itnezoiki, večinoma ne-
vič pokazala svoje zna-
foče je primerjati glas.
Ikupin. saj je vsak od
Slashene poti. Od .^n-
napredek dosegla celj-
Zetev, ki se ji Je pri-
ponovno pokazala naj-
ki pa se mi Je zdel
kot v Šenčurju (mor-
' višja kvalitetna raven
Wno pa .te bilo čutiti
'n obarvanih baladah c
"ličeva   brv   Iz   Škofje
1 nglasbitvijo del neka-
h pesnikov, kar pa jim
Pri nekaterih Izvedbah
'sambia kar odveč, saj
holj kot ne, za posa-
mezniki?
^0 izdvojiti domačina,
""a, ki .je na klavirju
'«•"0 glasbo, kot Jani
^ Zoran iz Kopra. N.)e-
^'1 predvsem sproščena
ga  Je lejM)   spreje-
* Je poskusil z angažl-
na temo »direktor-
''<'Pv nI najl>olJ navdu-
*"i   Kovačič  predstavil
ga Je sam Imenoval,
• Zanimiva besedila in
.s« na trenutke spoml-
kljub temu pa mu
Wran.ia.
Ty» zaključil koncert l
.J' na oder povabil vse
' 'prati z n.fim. Iz dvo-
•"nim občutkom, da Je
Slasba nekaj dala.
V. «.
(■OPRAVEK
J€ Oživel«, objavlje-
^iltu 27. oktobra le-
'^Pake, ki jo poprav-
"^i opravičujemo pri-
' Francu Cesarju iz
Izstavitev  »Moloha«
^eboldu namreč ni
.'^^-ta je roman Jan-
^'^^U, marveč Franc
CELJE
ODPRTI KROG
vabi medse ustvarjalno mladino.
Včasih nam utpe
pobegniti iz urejenega sistema,
prikrojenega telesom naših očetov
in za trenutek živeti svoje življenje.
Včasih nam uspe
in takrat smo podivjani otroci sreče.
ZM-kaj tudi vam, ki ste tako pametni,
izkušeni, učeni, bogati z nasveti in
ukazi,
nikoli ne uspe razumeti preprostih
stvari?
Konec prejšnjega tedna se je sesta-
la skupina mhuiih Odprti krog. Pre-
senetili so že s tem, da so se sestali
na lastno pobudo, da so vse sami orga-
nizirali in izvedli. Prav tako pa je pre-
senetila kvaliteta njihovega dela na lite-
rarnem, glasbenem in likovnem pod-
ročju. 2e samo ime Odprti krog pojas-
njuje, da sd ne želijo ostati skupina
zase, ki bi ustvarjala in prikazovala
svoje delo le za lastno zadovoljstvo.
Radi bi pritegnili čimveč mladih, ki
želijo ustvarjati, poslušati in gledati,
in ki si želijo pogovarjati o problemih,
ki niso samo problemi mladih, pač pa
celotne družbe.
Biti pošten,
pomeni živeti v blatu.
In kdo danes želi biti tam?
Biti pošten,
pomeni ostati brez prijateljev,
kajti nihče te ne potrebuje,
če imaš samo srce.
Biti pošten,
pomeni ostati v očeh množice,
ki ima vedno prav — nič,
nepotrebna stvar.
In kdo danes želi biti tam?
Biti pošten,
pomeni čutiti v sebi dobroto
a kdo danes gleda nanjo,
ko je vendar zgoraj tako lepo
in udobno?
V začetku so nam povedali, kako so
sploh prišli do ideje o Odprtem krogu.
Mladina preveč zahaja v lokale, pre-
malo se ukvarja z glasbeno, literarno
in likovno umetnostjo. Premalo se po-
govarja o problemih, ki jo obkrožajo.
Dokler ne bo osnovan Mladinski
center, jim je 2:SMS dovolila občasno
uporabljata prostore bivšega Mladin-
skega kluba, in to ob petkih, sobotah
in nedeljah.
Prvi plod njihovega delovanja je bil
petkov večer: razstava, recital in nastop
akustične skupine 2etev. Vsi so nasto-
pili z lastnimi deli.
Ko bi gledali soncu v obraz
brez sončnih očal,
bi videli svet v takšnih barvah, kot je.
Takrat bi vedeli, kaj morajo storiti,
da bo svet podoben pisanemu balonu
in ne svinjaku, v katerem živimo.
Toda težko je gledati soncu v obraz.
Tako čisto je in svetlo,
oči te bolijo.
Imena avtorjev niso važna, so deja-
li. Mladi so, želijo ustvarjati, izmenja-
vati mnenja, želijo živeti aktivno, ne
p>a izgubljati časa v brezsmiselnem
životarjenju p>o lokalih, želijo si le
prostora, kjer se bodo lahko shajali,
in veseli bodo vsakega, ki bi se jim rad
pridružil in delal z njimi.
Na travniku, pred očmi zakona,
je mala deklica postala ženska,
ker je imela rada svojega dolgolasega
velikana.
Njega so občudovali, njo obsodili,
ker ni poiskala postelje za zidovi
meščanske morale.
VIDA ŠPENDL
PREBOLDSKO RAZBIJAŠTVOi
SAMO PR M T VNOST
razbit hotel, uničena trimska steza
Bilo je pred leti. Takrat
je nekaj prizadevnih mladin-
cev-športnikov pod vodstvom
Adija Vidmajerja, človeka o
katerem je bilo žo toliko
napisano in povedano, ure-
dila v gozdičku nad Prebol-
dom čudovito trim stezo.
Mnogi so si bili edini, da
najlepšo v Sloveniji. In res
na njej ni manjkalo Ijiidi,
ki So tja hodili nabirat kon-
dicijo in zbijat odvečne ki-
logramčke. Ne le iz Prebol-
da. Tudi od drugod so pri-
hajali. Starejši in mlajši.
Zdaj že zdavnaj ni več ta-
ko. O trim stezi lahko le še
sanjamo. Po zaslugi objest-
nežav, ki so polomili in uni-
čili vse, kar se je uničiti da-
lo. Ali pa pokradli, kar je
bilo koristnega. Kakšna je
danes trim stfza? Trim ste-
ze pravzaprav ni. Tu in tam
lahko vidimo kup odpadkov,
proga je zaraščena... Ža'
lostna sled naše kulture. Ni-
kakršnega smisla nima ugo-
tavljati, kakšna je škoda. Le
grenko se lahko nasmehne-
mo in upamo, da bodo trim
stezo uredili mladinci, tako
kot so obljubili. Skoraj pre-
pričan pa sem, da se bodo
spet našli frajerji, ki bodo
zaiadi po«ianjkanja kulture
in inteligence na njej spro-
ščali svojo divjaško energi-
jo. Komentar ni potreben.
Človek se lahko le grenko
nasmehne, ko kdo reče, v
kakšni civilizirani družbi ži-
vimo.
Manifestacija divjaštva je
prisotna tudi v novem pre-
boldskem hotelu. Bistro so
lepo uredili in vse klopi
preoblekli v usnje. Danes so
vanj z nožem in nohti vre-
zani izrazi, kakršne lahko
vidimo na stenah javnih
stranišč in še kje drugje,
usnje krasa avtoportreti.
Višek je bil v nedeljo
zjutraj, ko me je eden iz-
med delavcev popeljal v
kletne prostore, kjer sta dis-
co in kegljišče.
In imel sem kaj videti.
Dvoje razbitih straniščnih
vrat, razbite straniščne školj'
ke, odtrgane kljuke in dobe-
sedno podrto stranišče v
slačilnici kegljišča. To vse
je neznanim »junakom« uspe-
lo storiti v noči iz soboto
na nedeljo.
No, ob vsem tem je prava
malenkost, ko kakšen frajer-
ček v bistroju z vso jezo
prične razbijat kozarce, po-
tem ko natakarica ni takoj
prifrčala k njemu.
JANEZ VEDENIK
CELJE: MLADINSKI
CENTER
V teku so priprave za usta-
novitev Mladinskega centra
Celje. Mladinski klub je že
nekaj časa pred svojim pro-
padom samo še životaril. Za-
bredel je v velike finančne te-
žave. Dejavnost kluba se je
v zadnjem času omejila iz-
ključno na mladinske plese,
ki jih je obiskoval le določen
krog mladine.
Tako je bila dana pobuda,
da bi namesto Mladinskega
kluba ustanovili Mladinski
center. Problem kadrov bi re-
ševali tako, da bi ga dobili
iz vrst brigadirjev, ki so so-
delovali na letošnjih MDA,
Mladinski center naj bi začel
delovati v začetku novembra.
Ustanovljene so že komisije,
ki bodo skrbele, da bo Mla-
dinski center dobro delal.
2. URANIC
Komisija za razpis prostih delovnih mest
pri
Okrožnem sodišču v Celju
objavlja
pirosti delovni mesti :
a) analitika — knjižničarja
b) strojepiske *
POGOJI:
jx>d a) višja strokovna izobrazba
pod b) srednja ali nepopolna srednja strokovna
izobrazba in 2 meseca poskusnega dela
Stanovanj ni.
Pismene ponudbe, taksirane z 2,00 din upravne ta-
kse in dokazili o izobrazbi in življenjepisom je
poslati predsedništvu okrožnega sodišča v Celju v
20 dneh po objavi.
MALA ANKETA:
GOSPODARSKA OBNOVA
»Gre za vlaganje družbenih sredstev, nam je de-
jal v Virštanju Edo Sovič, tehnolog za vinogradništvo
pri TOZD Kmetijstvo Šmarje, ko smo pred dnevi sku-
paj odšh med vinograde na sestanek z vinogradniki.
Ne moremo si privoščiti obnove vinogradov na raz-
drobljenih površinah, je nadaljeval, kjer ni možno
urediti nasada po tehnološko tehničnih osnovah, ki
zagotavljajo ekonomsko in racionalno proizvodnjo.«
Kmetje vinograidniki so se :^brali kar na prostem,
pred Gregorčevo gorico, da bi se pogovorUi o čim-
prejšnji obnovi vmogradov, o skupni obnovi kakšnih
štiridesetih hektarov zemljišč. Za obnovo bodo dobili
posojila na deset let, odplačevali pa bi po treh letih.
Večina kmetov se za skupen način obnove vinogra-
dov navdušuje, vendar jih je kljub temu še nekaj tak-
šnih, ki v tem ne vidijo izhoda, ki se boje, da bodo
ob zemljo, da se bodo spremenile meje, vendar lahko
že sedaj jasno in povsem nedvoumno povemo, da je
bistvo obnove predvsem v racionalnejši proizvodnji
in lažji obdelavi, na novo urejena zemljišča pa bodo
dobila tudi dovozne in odvozne ix>ti, urejen bo odvod
vode in podobno.
FRANC       GREGOREC:
»Res je, da se danes majh-
nih površin ne izplača ob-
delovati, saj ljudi skorajda
ne dobiš več in prav zara-
di tega pristopam k na-
meravanemu načrtu, prav
pa bi bilo, da bi tako sto-
rili tudi drugi. Zdi se mi,
tako pa menijo tudi v
TOZD Kmetijstvo Šmarje,
da bi bilo še najbolje, da
bi šli v vertikalno obnovo,
ki je tod še najbolj pri-
mema. Razen tega pa bo
odpadlo mnogo truda.«
SLAVKO        BOŽIČEK:
»Brez pridržkov    sem za
obnovo. Večina virštanjske
trte je že izčrpane in vsi
bi morali misliti na ob-    'i.
novo. Tudi obdelovanje bo     ^
veliko lažje. Najbrž bo tre-
ba ustanoviti strojno skup-
nost, kar pa ne bo pro-    ^
blem,  četudi  stane kom-     ^
pletna obdelovalna   linija
za delo na takšnem kom-
pleksu, kot ga bomo ob-    ^
novili mi, okoli 36 starih    ^
milijonov.   Nekaj   strojev
že imamo,    nekaj pa jih
bomo še kupili.«
JOŽE PETAN: »Na ža-
lost je še vedno veliko tak-
šnih kmetov, ki mislijo po
starem: dokler bom jaz,
bo dobro, potem pa naj
delajo za mano, kakor ve-
do in znajo. Mi moramo
misliti za naprej, ne osta-
jati pri doseženem. Saj ni-
česar ne izgubimo, nas-
protno, celo pridobimo,
pa tudi odplačevali bomo
kredite, ko bo trta že v
polni rodnosti, razen te-
ga pa bomo imeli na raz-
polago vso strokovno sluz-
bo vinogradniških strokov-
njakov.«
EDO SOVIČ: »Ce se bo-
mo dogovorili, bi z obnav-
ljanjem začeli že letos,
da čimprej dosežemo pr-
ve rezultate pa tudi zara-
di tega, ker so usluge ved-
no dražje. Na novem
kompleksu nameravamo
posaditi žametno črnino,
modro frankinjo, laški ri-
zling, rdečo kraljevino in
rumeni plaveč. To so sor-
te, ki virštanjski zemlji
najbolj ustrezajo. In še
to: meje po obnovi ostane-
jo iste, nihče se ne bo
mešal v lastninske zadeve.«
LEON AMON: »Sam sem
svoje vinograde več ali
manj že p>osodobil, vendar
sem z vsem srcem na
strani tistih, ki to namera-
vajo. Skupno obdelovanje
je že marsikje rodilo do-
bre rezultate, sploh sedaj,
ko je z delavci čedalje te-
žje. Nova tehnologija je
za nas rešitev. O tem smo
se nekateri med nami pre-
pričali na različnih stro-
kovnih izletih. Kar se tiče
tega kompleksa, ki ga na-
meravajo obnoviti, mislim,
da bo čudovit.«
MILENKO STRAŠEK
^TLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE -
14 stran — NOVI TEDNIK
§t. 45 — 10. november 197)
DOLGA GORA
NA ZEMLJI S SRCEM
obisk na preusmerjeni kmetiji
Žnidarjevo domačijo na
Dolgi gori ni težko najti.
Vsakdo, ki smo ga vpirašaH
za pot natančno ve, kje go-
spodarita Ivan in Hermina.
Na 10 ha obdelovalne zem-
lje je umno gospKKiarU že
Ivanov oče, ki je mlada dva
tudi marsičesa naiučil. »Že
davno smo spoznali,« pripo-
veduje Ivan, »da je treba
pridelati čimveč tudi za trg.
Mi smo se preusmerili v ži-
vinorejo. Trenutno imamo v
hlevu 36 glav živine; 14
molznic, nokaj pitanceiv, rte"
kaj pa plemenskih telic«
Seveda se nam takoj porodi
vprašanje, kako zmoreta de-
lo sama.
»Zgodaj vstajamo, to že
in pozno gremo spat. Siceir
p>a dela v glavnem opravlja-
jo stroji. Treba jih je seve-
da voditi, a mnogo laže je
vendarle. Njiv nimamo. V^
zemlja je v travinju, tako
da imamo vse stroje za spra-
vilo krme in štiri silose. Tri-
četrt spravljene krme gre v
silose. Pasemo in kosimo
čez celo leto. Pašno-košni si-
stem se je pokazal za do-
brega, zato bomo z njim na-
daljevali. Travnati svet tako
dodobra izkoristimo.« Pov-
prašamo, kako je s pospe-
ševalci. »O, pridejo,« pove
Ivan. »Prihajajo po£<peševal"
ci Kmetijskega kombinata
Šentjur. S to službo smo
zadovoljni, saj se s strokov-
njaki marsikaj pomenimo.«
še dolgo kramljamo z Iva-
nom in njegovo ženo. Odi-
demo skupaj v hlev, nato na
pašnik. Pogled z Dolge go-
re na sončne pašnike je
nepozaben in človeka zam/'
ka, da bi ostal tam gori in
kmetoval. Kot bi ujel naše
misli, se oglasi Ivan: »Kmet
je treba biti z vsem srcem,
čez vse leto in misliti tudi
v naprej. Prav se mi zdi, da
se vedno več kmetov odlo-
ča za usmerjeno gospodarje-
nje. Ta.m, kjer še vedno
kmetujejo na klasičen način,
pridelajo hrane v glavnem
le zase. Malo tega, malo
onega, pa vse skupaj na
koncu nič ne navrže. Mi, vi'
dite, imamo zase le majhen
košček njive. Toliko, da je
za sproti. Kruh pa moramo
kupiti. Za na trg vzrejamo
bike in oddajamo mleko. Saj
pravim, kar gre. Dva otro-
ka imava. Sin je star 9,
hčerka pa 7 let. Pri delu
nama kdo ve koliko ne mo-
reta pomagati, a sem vesel,
da sta v šoli pridna. Za de-
lo bosta imela še veUko ča-
sa.«
Za slovo še posnetek pred
nedavno tega obnovljenim
gospodarskim poslopjem in
seveda is^krena želja, da bi
Ivan in Hermina vedno ta-
ko dobro gospodarila.
Tekst: M. PODJED
Foto: D. MEDVED
Preil g-osipodarskim poslopjem
75 KM CEST
ZA VIŠINSKE KMETIJE
ŠE VEDNO ni zbran ves denar za geste
v žalski občini že dlje ča-
sa poteka akcija cestne po-
vezave višinskih kmetij z
dolino. Med delovnimi ljud-
mi je naletela na dokaj ugo-
den odmev, kar dokazuje
tudi podatek, da so zbrali
že dve tretjini predvidenega
denarja za letošnje leto. Na
žiro rač\mu pri komunalni
intere.sni skupnosti se je do-
slej zbralo milijon in sto ti-
soč dinarjev. Nekoliko akci-
ja kasni pri obrtnikih, zaseb-
nih kmetih, upokojencih ter
pri tistih delavcih, ki so si-
cer žalski občani, zaposleni
pa so izven občine.
PrihO(toj© Jeto bo fapraia
biti akcija bolje začrtana, in
z deli pri gradnji cest bo
treba pričeti že marca, saj
zimski in posnojesenski čas
ni primeren za gradnjo cest.
Višinske ceste bodo v žalski
občini gradili štiri leta tn
skupaj naj bi zbrali šest-
najst milijonov dinarjev.
Precejšnji del denarja bosta
namreč prisp>evala tudi ko-
munalna interesna skupnost
ter Gozdno gospodarstvo. Do
leta 1980 naj bi zgradili okrog
75 kilomietrov višinskih cest.
Ob tem je treba zapisati, da
ne gre za obnovo že obsto-
ječih cest, pač pa izkjučno
za gradnjo novih.
V Žalcu upravičeno " priča-
kujejo, da se bodo v akcijo
vključili tudi vsi tisti, ki
doslej še niso prispevali ni-
ti denarja. Navsezadnje ne
gre pozabiti, da bodo lahko
le s solidarnostjo delovnih
ljudi povezali več kot 170
višinskih kmetij. Kmetij, ki
( so nekoč dajale zavetje par-
tizanom in brez katerih bi
si le težko predstavljali na-
rodnoosvobodilno borbo. Ne
nazadnje pa so te kmetije
še danes izredno pomemb-
ne v splošnem ljudskem od-
poru, pa tudi z vidika kmeč-
kega tiu-izma in živinoreje.
. ______JANEZ, VEDENIK.
NAS ŽULIJO CENE
ALI STROŠKI?
PIŠE   JOŽE   PETEK
Nekateri kmetje ne morejo razume-
ti, zakaj se je meso *podražilo, živina
pa ne. Vznemirja jih ugibanje, da po
tej podražitvi menda ni upanja, da bi
v prihodnjih mesecih lahko zvišali tu-
di odkupne cene živine. To pa so pri-
čakovali, zlasti ob razpravah o uvaja-
nju dohodkovnih razmerij med njimi
in mesarji.
Pripravlja se še eno presenečenje.
Mesna industrija se je pri gospodar-
ski zbornici Jugoslavije dogovorila in
predlagala pristojnim organom, da bi
dovolili zvišati cene mesnih izdelkov za
21 odst.. Med utemeljitvami za to so
za poldrugi dinar višje odkupne cene
prašičev, kot so jih upoštevali pri odo-
britvi sedanjih cen mesnih izdelkov.
Morda so tudi že vedeli, da se priprav-
lja podražitev govedine.
Kakorkoli že je, kaže, da živinorej-
ci ne morejo računati v kratkem na vi-
šje odkupne cene. Pri prodaji mladih
pitanih goved bodo na boljšem le to-
liko, da ne bo treba čakati na izplačilo
premije, ker bodo dobili ves izkupiček
naenkrat. Torej bo treba bolj kot le
zbirati dokaze za predloge, da bi zvi-
šali cene, iskati možnosti za zniževa-
nje stroškov reje. To ne bo lahko, ver-
jetno bo pa nujno.
Navadili smo se že — ne le kmet-
je in delavci v kmetijskih organizaci-
jah, tudi delavci drugod — da z izgubo
utemeljujemo predloge za višje cene.
V zadnjem času pa s tem ni moč do-
seči toliko kot pred leti. Ne v kme-
tijstvu in ne v industriji. Z resolucija-
mi in dogovori je treba brzdati rast
cen, da ne bi zdivjale. Pritisk se je
obrnil navzdol, kjer nastajajo stroški.
Ali so cene materiala, strojev in dru-
gih pripomočkov upravičene ali previ-
soke? Kako varčujemo pri njih? Ali nis-
mo razsipniški pri svojem delu?
Ne bi govorili o receptih za to. Bolj-
še je razmišljanje in opazovanje stvar
ri, kot nekateri že delajo. Na primer
ob avstrijski meji, kjer je moč stvari
primerjati in ne gre le za suho besedi-
čenje brez dokazov.
Kako avstrijski kmetje redijo kra-
ve, ko dobijo za liter mleka precej
manj kot naši? Za pitana goveda tn
prašiče dobijo približno toliko kot nor
ši. Enako za pšenico in koruzo. Za vi-
no pa veliko manj. Tudi oni primerja-
jo svoje dohodke z dohodki delavcev
in želijo imeti enake. V preteklih letih
bi se laže zaposlili v drugih dejavnos-
tih, če ne bi bili zadovoljni s kmeto-
vanjem, saj je bilo več prostih delov-
nih mest kot pri nas. Tudi neobdela-
ne aH slabo obdelane zemlje nimajo
toliko, kot je je pri nas.
Pri nižjih cenah in večjih dohodkih
kmečkih družin morajo biti tudi pri-
delovalni stroški nižji Kako jim to
uspeva? To bi bilo treba pogledati,
preučiti in primerjati v nadrobnostih.
Vsakdo ve, da bo laže prodal po
nižji ceni kot visoki; da bo laže zvečal
svoj dohodek, če bo znižal pridelovalne
stroške, . kot le čakal na višje cene.
Morda v preteklosti ni bilo dovolj
spodbtid za to. Kaže pa, da se v pri-
hodnjih letih temu ne bomo mogli iz-
ogniti.
DOBRINA
SKLADNA PREOSNOVA
urejanje dohodkovnih odnosov
»Kadar govorimo o uresni-
čevanju zakona o združenem
delu na širšem celjskem ob-
močju, potem prav gotovo ne
moremo mimo SOZD Dobri-
ne,« je v nedavnem pogovoru
o samoupravni organiziranosti
dejal družbeni pravobranilec
samoupravljanja v Celju, R-udi
Peperko. Etobrina je bila za-
snovana na osnovi agroživil-
skega kompleksa, vsaj tako
so v konceptu zapisali tvorci
te sestavljene organizacije, ki
se že dalj časa ubada z or-
ganizacijskimi težavami, kljub
temu pa vendarle že zanje do-
ločene rezijltate, povezane z
uspehi. Prav zaradi tega, da bi
hitreje uresničili in učinkovi-
teje povezali vse, ki so v Dob-
rini, so pri uresničevanju za-
kona o združenem delu nale-
teli na nekatera nova spozna-
nja, ki jih bo treba vključiti v
proces samoupravnega orga-
niziranja.
»Ni dvoma, ugotavlja dru-
žbeni pravobranilec, da mora
organiziranost kakršnelioli
organizacije združenega dela
izhajati predvsem iz družbe-
no ekonom^skega položaja de-
lavca in s tem iz njegove so-
cialne varnosti. Vendar samo
to ni dovolj, predvsem, kadar
gre za uresničevanje vseh z
ustavo in zakonom o združe-
nem delu določenih pravic in
dolžnosti: delavci, organizira-
ni in združeni v tozde, temelj-
ne organizacije, kooperacije
in zadružne enote, morajo na
nek način v tesni povezanosti
medsebojno združevati svoje
namene in cilje.«
Po mnenju Rudija Peperka
mora biti osnova preobrazbe
skladna z zakonom o združe-
nem delu ter v reprodukcij-
ski povezanosti z urejenimi
dohodkovnimi, družbeno eko-
nomskimi odnosi na relaciji
proizvodnja — predelava —
trgovina — potrošnik. Rešitev
bi morali poiskati med dru-
gim ali Pa predvsem — v
vertikalni povezanosti tozdov
in delovnih organizacij z ure-
jenimi dohodkovnimi odnosi
v reprodukLCijski celoti, ne pa
najprej v samoupravni orga-
niziranosti od zgoraj.
»Stičišča dohodkovnih od-
nosov bodo šele nakazala naj-
boljšo obliko samoupravnega
organiziranja,« je dodal in
pripomnil, da to pomeni, da
bo nujno potrebno znova ana-
lizirati vse dohodkovne od
noše in tokove, kar bi na nek
DOLGA   CirUKA
DOLGA OOBA
Oko fotoaparata jih je
ujelo pri jesenskem opravi-
lu. Nato pa smo z njimi še
mak» pokramljali. Najbolj
zgovorna je bila lastnica
sočnih zeljnih gla-v, Angela
Grajžl.
»Kot vidite, je letos zelje
dobro obrodilo. Zdaj ga či-
stimo in pripravljamo za ri-
banje. Za pomoč pri tem
opravilu sem poprosila so-
sedi; Ano Mlinaric in Mil-
ko Kamenšek. Pri nas je
taka navada, da kmetje radi
priskočimo drug drugemu
na pomoč. Delo je tako hit-
reje opravljeno in tudi bolj
prijetno je delati v družbi.
Ja, kakšnih 600 litrov zelja
bomo pripravili letos za ki-
sanje. Morda se vam zdi ve-
liko, ampak do spomladi je
še daleč. Pa tudi prašiči ga
radi hnistajo. Precej veliko
kmetijo imamo in tako nam
dela nikoli ne zmanjka. 15 ha
zemlje, od tega 8 obdeloval-
ne terja od nas, trije smo
za delo, resnično veliko tru-
da. Jesen potem nekako ves
trud poplača. Pa 12 glav ži-
vine imamo.«
M. fUUJtLl)
loto: u. »it^UMiAJ
način moralo pokazati, kak-
šno obliko naj bi Dobrina
imela v končni fazi.
Združeno delo tn organiza-
cije združenega dela se mora-
jo pKDveaovati glede na svoje
interese ter se med drugim
neumorno boriti proti občin-
skim lokalizmom, kar pome-
ni, da je teritorialni princip
povezave združenega dela pri
bodoči organiziranosti manj
odločujoč.
Na vprašanje, kao je torej
najopaznejše, da ukrene Do-
brina, da bi končno le zadUia-
la polno življenje, je Rudi Pe-
perko, ki se že cd vsega za-
četka ukvarja z samoupravno
organizjiranostjo Dobrine, de-
jal:
»iZdi se mi, da je sedanji
koncept sozda Dobrine potre-
ben korekcije predvsem t
smeri reprodukcijske in do-
hodkovne povezanosti, ki mo-
ra biiti odločujoč faktor za
Dobrino, če hoče ta biti agro-
živilski kompleks v tistem
smislu, kot smo predvidevali
v samem 2iačetiku.«
Se nekaj misli se je utrni-
lo v pogovoru o samotjprav-
ni organiziranosti Dobrine, od
katerih velja poudariti pred-
vsem to, da nikakor ne kaže
zanemariti samoupravne or-
ganiziranosti kme'.jv in še
posebej ne povezanosti po-
trošnikov z deidvci v zdru-
ženem delu. Samoupravna or-
ganiziranost delavcev in kme-
tov na dohodkovnih odnosih v
reprodukcijskih celotah mo-
ra vzpodbuditi interese med-
sebojno povezanih partner-
jev za tehnični in tehnološki
napredek, za hitrejši razvoj
proizvodnje, predelave in di-
.stribucije. šele tako zastavlje-
ni cilji — in rešitve — bodo
omogočUi kvalitetno delo in
hitrejši razTvoj.
logovor zapisal:
MILENKO STRAŠEK
St. 45 — 10. november 1977
NOVI TEDNIK — stran 9

Teden domačega filma sto-
pa v svoje 5., jubilejno leto.
V teh letih je naredil velik
korak. Od skromne manifesta-
cije domačega filma je postal
osrednja slovenska filmska
prireditev, vsakoletna revija
domaČega, jugoslovanskega
filma, s posebnim poudar-
kom na slovenskem deležu v
kinematografiji. Teden doma-
čega filma ni festival. Pa če-
prav na njem vsako leto žiri-
ja podeli tudi nagrade pionir-
ja slavznske   kinematografije^
Metoda Badjure najuspešnej-
šim slovenskim filmskim us-
tvarjalcem. Teden domačega
filma je ubral svojo pot. Pot,
ki pelje v popolno zlitje inte-
resov domačega filma in po-
treb ter želja združenega de-
la. Spopadel se je z zahtevno
nalogo, namreč, da delavcu v
združenem delu prikaže več
kot le filmsko umetnost, vzni-
klo na domačih tleh. Prikaza-
ti mu želi film kot sestavni
del združenega dela. Proble-
me filmskih delavcev, filmsko
kulturo   kot    tako, filmsko
tvornost, ki mora biti izraz
neposrednih želja in potreb
združenega dela. Položaj de-
lavca-samoupravljalca, ki mo-
ra obvladovati tudi kinemato.
grafijo kot integralni del kul-
ture in s tem tudi združenega
dela, je že pred petimi leti
rodil idejo o novi kvaliteti v
družbenem dogovarjanju in
samoupravnem sporazumeva-
nju, v svobodni menjavi dela
v filmski proizvodnji. V tem
je Teden domačega filma
vsaj delno uspel.   Uspel je $^
svojimi srečanji v delovnih
organizacijah in na šolah,
vzpostavil je stik med poprej
kar nekam mitološko odmak-
njenim filmom, filmskim us-
tvarjanjem in problemi filma
ter združenim delom. Kajti
osrednja slovenska filmska
manifestacija je rastla v stal-
ni povezanosti z združenim
delom. O tem priča tudi in-
teres združenega dela za po-
kroviteljstvo nad manifesta-
cijo. To pokroviteljstvo, ni
podpora. To so sredstva za
svobodno menjavo   dela. Ne
gre za mecenstvo, saj kot po-
goj za materialno podporo
prireditvi združeno delo vse
pogosteje postavlja zahtevo
po filmskih pogovorih, sreča-
njih v tovarnah z delavci. S
tem pa Teden domačega fil-
ma postaja oblika dogovarja-
nja med delavci različnih de-
lov združenega dela. Struktu-
ra vprašanja, odgovorov, mis.
li in predlogov na zadnjih
srečanjih kaže, da delavec v
združenem delu vse bolj ra-
zume probleme filma, ne spo.
pada se več z vprašanji tehni-
čnega nastajanja, ampak se-
ga na področje vsebinskih za-
snov domače kinematografije,
kritično spregovori o temat-
ski nesodobnosti domačih fil-
mov, spoznava težave sloven-
skih in jugoslovanskih film-
skih delavcev v bornih raz-
merah proizvodnje. In tako
se znajde sredi razmišljanja
in snovanja kulturne politi-
ke. Ni več le gledal\ filma,
porabnik filmske stvaritve.
Ni več le kritik, ki si film že-
li le ogledati, ali pa še to ne.
Postaja soustvarjalec poti,
gleda, razmišlja, zahteva,
spreminja, sooča se z vsem,
kar naj bi po njegovem mne-
nju film gledalcu ponudil.
To navsezadnje potrjujejo
tudi podatki o interesu delav-
cev za razgovore s filmskimi
delavci in nenazadnje podatki
o obisku filmskih predstav v
okviru Tedna domačega fil-
ma. Leta 1973 si je filme na
Tednu domačega filma ogleda,
lo 10838 obiskovalcev. Lani je
bilo pri 57 predvajanjih pre-
miemih in repriznih filmov
brez posebnih šolskih in vo-
jaških predstav, ki si jih je
ogledalo domala 9000 gledal-
cev, 33.000 obiskovalcev.
Interes za domači film ra-
ste. Tudi zato, ker to ni več
film, ki nastaja odtujeno od
združenega dela, izven prosto-
ra, časa in stvarnosti, ampak
postaja posledica neposred-
nih stikov filmskih in drugih
delavcev.
BRANKO STAMEJČIČ
RAZGOVORI V DELOVNIH
ORGANIZACIJAH
Razgovore filmskih delavcev v delovriih organiza-
cijah smo vselej izpostavi j ali kot enega najpomembnej-
ših dedov osrednje filmske manifestacije na Slov^a-
skem, saj prav ti najbolje izpričujejo neločljivo pove-
zanost filmskega dela z delom delavcev v združenem
delu. Letošnji razgovori bodo v štirih delovnih orga-
nizacijah, 22. novembra ob 9.00 uri v UK Savinja, isti
dan ob 12. uri v Kovinotehni—Tehnomercator, 23. no-
vembra ob 9. uri v železarni Store in isti dan ob 12.
uri še v Aeru. V vseh delovnih kolektivih se že pri-
pravljajo na srečanje, ki naj ne bi bilo obisk, ampak
tvoma izmenjava mnenj.
RAZGOVORI V ŠOLAH
Tudi srečevanjem filmskih delavcev z mladino os-
novnih in srednjih šol posvečamo vso pozornost, saj
ti razgovori sooblikujejo razvejano dejavnost celjskih
šol pri filmsld vzgoji mladih. Letošnji razgovori bodo
v šestih šolali. Pričeli se bodo 18. novembra ob 9. uri
na osnovni šoli Vojnik. Istega dne ob 11. uri bo pogo-
vor na osnovni šoh Vel j ko Vlahovič v Celju, ob 14.
uri pa še razgovor na Pedagoškem šolskem centru,
kamor bodo povabili dijake večine celjskih srednjih
šol. Etoe 21. novembra bodo ob 9. uri filmski delavci
obiskali mladino celodnevne osnovne šole v štorah,
ob 11. uri učence Oanorae šole Ivana Kovačiča-Efen-
ke, ob 14. uri pa še dijake celjske gimnazije.
TEDEN MLADINSKEGA
FILMA
Letošnji TDF je po svojih spremnih prireditvah
bogat kot še nikoU doslej. Svojevrstna obogacitev spo-
reda bo tudi Tededn mladinskih filmov, ki ga v okvi-
ru TDF na Polzeli pripravlja tamkajšnje društvo pri-
jateljev mladine in Svoboda, v sodelovanju s celjskim
Kinopodjetjem. Polzelani bodo v dneh od 18. do 24.
novembra tako videli sedem mladinskih filmov, istih
kot jih bo lahko videla tudi celjska publika.
KRATKI FILMI
Na predlog Društva slovenskih filmskih delavcev in
Vibe filma bodo celjskemu občinstvu v vseh treh ki-
nematografih predstavljeni številni domači kratki lilmi,
katerih izbor bomo objavili v eni izmed prihodnjih šte-
vilk Biltena.
Tudi letos sc bodo številnim filmskim gledalcem predstavfja li ustvarjalci domačih filmov. Naš posnetek prikazuje igralca
Gordano Kosanovič in Irfana Mensurja v celjski unionski dv orani ob predstavitvi filma Čuvaj plaže pozimi. Na sredini je
naša novinarka Mateja Podjed, ki bo tudi letos povezovala vse, kar bo rui odru pred filmskim platnom.       Foto: O. M.
MALI JUBILEJ
VELIKE PRIREDITVE
Pričelo se je pred petimi
leti s posvetom o filmu, ki
ga je pripravilo naše ured-
ništvo v sodelovanju s celj-
skim konopodjetjem, kulturno
skupnostjo Celja. To je bilo
6. februarja 1973, neposredno
pred praznovanjem sloven-
skega kulturnega praznika.
Posveta, ki ga je vodil teda-
nji glavni urednik NT RC Jo-
že Volfand so se udeležili v
lepem številu slovenski film-
ski ustvarjalci, med njimi
France Stiglic, Milan Ljubic,
Matjaž Klopčič, Boštjan Hlad-
nik, Demeter Bitenc, Jane
Kavčič, Mako Sajko in drugi.
Govorili smo o problemih
slovenske kinematografije. V
razpravi so sodelovali tudi
številni celjski kulturni de-
lavci. Poudarili so nujnost
enakopravnega vrednotenja
filma z vsemi kulturnimi de-
javnostmi, povezovanja pro-
izvodnje, reproduktivne kine-
matografije in distribucije fil-
ma, spreminjanje družbenega
odnosa do filmske tvornosti.
Zaključke posveta so organi-
zatorji poslali slovenskim
skupščinskim in kulturnim or-
ganom. Na tem posvetu je
bil tudi podan predlog, da bi
Celje postalo organizator tra-
dicionalnih filmskih srečanj.
Kajti, omenjeni posvet o pro-
blemih slovenske kinemato-
grafije je sodil tudi v okvir
tedaj imenovanega Tedna slo-
venskega filma, prireditve, ki
nam je v kinodvGrani Union
prinesla prvih šest filmov v
šestih dneh in sicer Aman-
dusa. Zaroto, Družinski dnev-
nik, Nevidni bataljon. Nočni
izlet in Ne joči, Peter. Tedaj
je imel Teden slovenskega
filma 2.111 gledalcev.
Potem je minilo skoraj eno
leto. 5. decembra istega le-
ta pa je spet kinodvorana
Union gostila slovenske krat-
ke filme, in igrana filma Be-
gunec in Cvetje v jeseni. Bil
je to res skromen začetek v
nezakurjeni dvorani (takrat
so bile redukcije na dnev-
nem redu). Skromen začetek
po zunanji podobi, po notra-
nji pa neustavljiva volja, en-
tuziazem in trdo delo. Takrat
je v Celju tudi Društvo slo-
venskih filmskih delavcev pr-
vič podelilo svojim članom
Badjurove nagrade. Zlato pla-
keto z diplomo in denarno
nagrado 6.000 dinarjev je do-
bil za Cvetje v jeseni režiser
Matjaž Klopčič, srebrno pla-
keto Metod Badjura in denar-
no nagrado 3.000 din pa je
prejel letošnji debitant igra-
nega filma Jože Bevc za kra-
tek film Življenje po vzorcu.
Žirija je s posebnim priznan-
jem nagradila tudi snemalca
Jureta Pervanjo. 5. decembra
je bil popoldne v uredništvu
Novega tednika in Radia Ce-
lje tudi posvet na temo film
in literatura. Tedanji kronist
v Novem tedniku Jože Vol-
fand je ob koncu svojega pi-
sanja še enkrat pozval: »Prav
bi bilo, da postane Teden do-
mačega filma s podelitvijo
Badjurovih nagrad tradicional-
na kulturna prireditev v Ce-
lju.«
Tako pred petimi leti.
Skromno število filmov,
skromno število gledalcev,
predstave v eni kinodvorani.
Letos okoli 50 filmov v vseh
treh kinematografih, lani
33.000 obiskovalcev, letos jih
bo gotovo še več. Vmes spo-
min na Franceta Kosmača,
Igorja Pretnarja, Mirka Grob-
lerja in seveda vsako leto po-
sebej na Metoda Badjuro ...
Pa izbor filmov, mladinske
teme, žena in slovenski film,
NOB v filmu, kriminalke, us-
pešnice, dežele v razvoju,
neuvrščeni, razstave o slo-
venskem in jugoslovanskem
filmskem plakatu, literaturi,
kratki filmi, Sergej Eisen-
stein, celjski amaterski film-
ski delavci itd. 2iva beseda
najde mesto v šolah, delov-
nih organizacijah, nepozabnih
srečanjih. Vse z enim samim
ciljem: podružbijati in pravil-
no vrednotiti tisto kulturo
in umetniško ustvarjalnost
pri nas doma, ki ji pravimo
— film.
DRAGO MEDVED
SREČA NA VRVICI
Režija Jane Kavčič, scenarij Vitan Mai, igrajo Lidija Kozlo-
vič, Matjaž Gruden, Mitja Tavčar, Vesna Jevnikar, Nino de
Gleria in Miro Podjed.

Tudi letos bo, kot lani, v
vsaki ulici Celja na najbolj
vidnih mestih dovolj opozoril,
da živi med 17. in 23. novem-
brom Celje v znamenju filma.
Posebno pozornost bo ne-
dvomno vzbudil stolp naspro-
ti kina Union, na katerem bo-
mo opozorili na premierni
spored. Stolp bo drugačen in
še lepši kot lani. Kreacijo je
za.nj pripravil Ljubo Mlinaric,
izdelavo pa sta prevzela in-
grad in Pohištvo Celje.
izšli so že tudi plakati 5.
jubilejnega TDF, ki na sim-
boličen način ponazarjajo vse-
binsko rast osrednje sloven-
ske filmske manifestacije. Le-
tos smo natisnili 1.000 plaka-
tov, ki so delo oblikovalca
Jožeta Domjana, tiskala pa
jih je Cinkarna Celje. Aero
je natisnil 4000 raznobarvnih
letakov s programom film-
skih in spremnih prireditev.
ob tem pa še 1000 velikih
pasic s podrobnim sporedom
5. jubilejnega TDF.
Na različnih delih mesta
bodo čez ulice razpeti trans-
parenti, ki jih bo letos pet.
Če k temu prištejemo še
svetlobni napis na Starem
gradu, ki ga bo izdelal Elek-
trosignal, preko 60 urejenih
uk>žb, ki jih po projektu
Zdravka Božičnika urejajo
aranžerji Celja in številne pa-
noje z opozorili na posamez-
ne dele sporeda, potem ja
jasno, da bo Celje pričakalo
TDF v svečani, filmski oble-
ki.
TUOI
lETOS TV
PRENOS
Slovenska televizija se bo
letos vključila v delen direk-
ten prenos svečane otvoritve
manifestacije. V četrtek, 17.
novembra se bodo kamere
ljubljanske televizije vključi-
le v svečano okrašeni Union-
ski dvorani, od koder bodo
prenašali otovritev Tedna do-
mačega filma s svečanimi
govori. Televizija bo zatem za-
vrtela film Krste Škanate Ti-
to, torej isti film, kot ga bo
gledalo občinstvo v dvorani.
Med prvo filmsko premiero
— filma Sreča na vrvici — pa
bo v sosednji dvorani tek-
la oddaja, ki ima zaenkrat de-
lovni naslov »Film in film-
ska kultura«. Tudi v tej tele-
vizijski oddaji bo sodelovala
vrsta Celjanov, predstavni-
kov združenega dela, kultur-
nih organizacij, kinematogra-
fov s celjskega območja in
družbenopolitičnih organizacij,
kinematografov s celjskega
obn>očja in družbenopolitičnih
organizacij. Po koncu projek-
cije bo televizija direktno pre-
našala tudi predstavitev glav-
nih igralcev in ustvarjalcev
Sreče na vrvici, zatem pa se
bo pogovor v stranski dvo-
rar»i nadaljeval.
NE NAGI
Režija Bogdan Žižič, sce|
dranka Stilin in Zdenko i
LJUBEIENSICe ŽIVLJENJE BUDIMIRA
TRAJKOVIČA
Režija Dejan Karakljajič, scenarij Predrag Perišič In Milan Jelič, Igrajo: Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, Miča Tomič,
Marina Nemet in Predrag Bolpačič,
KINO UNION
17. XI. Sreča na vrvici ob 20.00
18. XI. Sreča na vrvici ob 15.30 in 17.30
Ne nagibaj se ven ob 19.30
19. XI. Ne nagibaj se ven ob 15.30 in 17.30
Posebna vzgoja ob 19.30
20. XI. Posebna vzgoja ob 15.30 in 17.30
Ljubezensko življenje Budimira Trajkovic^
ob 19.30
POSVETOVANJA
v času Tedna domačega filma bo v Celju pet posvetovanj. Pričakujemo, da bodo tudi
Ltošnja lako plodna in odmevna, kot so bila lanska, še posebej izjemno koristno posveto-
Lje filmskih kritikov Jugoslavije. 19. novembre, se bodo pričela posvetovanja s skupščino
{(jru/enja filmsko vzgoj,iih aelavcev pri Zvezi Kulturnih organizacij Slovenije. Osrednja po-
jornost letos bo veljala posvetu o ku!turneri, samoupravnem in družbeno ekonomskem
Uožaju slovenskega igralca, ki bo 21. novemt^ra. Dan zatem bo posvetovanje o založniški
Ujavnosti na področju filma v S.oveniji. Istega dne bo tudi zbor kinooperaterjev Slovenije,
n gi pripravlja Gospodarska zbornica. 23 novembra pa bo še zadnje srečanje — seja od-
La za kinematografijo pri Kuiturr.i skupnosti Slovenije. Vsa posvetovanja bodo v domu
[■ožbenopolitič.iih organizacij, Glcdaiižka 2, poKrovitelj vseh posvetov pa je kolektiv Tek-
kjlne tovarne Piebold,
IIAZSTAVI
I Še pred uradnim slovesnim začetkom letošnjega Tedna domačega filma bomo v celj-
kih razsti^vniii prostorih oJprii dve zanimivi r&zstavi. Prva, ki jo pripravljamo pod naslo-
|oni Slovenski filmski krožki, bo prikazala filmska prizadevanja mladih, kot jih je mogoče
larisati, zabeležiti, navreči na papir s svinčnikom ali barvami. Na drugi si bodo obiskovalci
bhko ogledali aokumentarno fotografsko gradivo, zbrano na iz Pule sposojeni razstavi Tito
k film.
I Razstavo Slovenski filmski krožki bomo pripravili v celjskem Muzeju revolucije. Otvo-
ritev bo 11. novembra ob 15. uri. O filmski dejavnosti na osnovnih šolah in o problemih,
I kakršnimi se dnevno srečujejo mentorii in njihovi gojenci, bo spregovoril predstavnik
[veze kulturnih organizacij Slovenije Jože Dolniark. Razstava bo odprta do 23. novembra.
Bogato gradivo, ki ga prikazuje razstava Tito in film, bomo razstavili v dvorani Doma
ILA v Celju. Otvoritev, ki jo bo poživil recitatorski program in dopolnila podelitev nagrad
la najboljši spis na temo filma, bo 15. novembra ob 18. uri. Razstava bo odprta do 23.
lovernbra.
I SE vm
'o Ouien In Bogdan Žižič, igrajo Ivo Gregurevič, Fabijan Šovagovič, Mira Banjac, Ja-
^1. Ljubezensko življenje Budimira Trajkoviča
(5.30 in 17.30
Rešitelj ob 19.30
^1. Rešitelj ob 15.30 in 17.30
Hajka ob 19.30
^1. Hajka ob 15.30 in 17.30
To so gadje ob 19.30
mm munopoi
17. XI. ob 16.30 Letalci velikega neba
ob 18.30 V gori raste zelen bor
ob 20.30 V gori raste zelen bor
18. XI. ob 16.30 Sedmi kontinent
ob 18.30 Razsodba
ob 20.30 Pet minut raja (spomin na Igorja
Pretnarja)
19. XI. ob 16.30 Tovarišija Petra Grče
ob 18.30 Tovarišija Petra Grče
ob 20.30 Na valovih Mure (spomin na Igorja
Pretnarja)
20. XI. ob 16.30 Kekčeve ukane
ob 18.30 Vojna za črno zlato (Maroko)
ob 20.30 Zbiralci perja
21. XI. ob 16.30 Hajduški časi
ob 18.30 Usoda (Romunija)
ob 20.30 Diverzanti
22. XI. ob 16.30 Čudodelni meč
ob 18.30 Iz zmage v zmago (Kitajska)
ob 20.30 Sončni krik
23. XI. ob 16.30 Nevidni bataljon
ob 18.30 Človek ni ptica
ob 20.30 Človek ni ptica
HAJKA
Režija Živojin Pavlovič, sce-
narij Živojin Pavlovič, igrajo
Rade Šerbedžija, Pavle Vuji-
sič, Bero Begovorič, Ratislav
Jovič, Zaim Muzaferija, Bar-
bara Nilsen in Lazar Ristov-
ski.
PODPIS
DOGO-
VORA
Poročali smo že, da bo v
času Tedna domačega filma
posebna pozornost veljala
podpisu Samoupravnega spo-
razuma o ustanovitvi koordi-
nacijskega odbora jugoslovan-
skih manifestacij, ki bo po-
menil pričetek tesnejšega in,
sodimo, tudi plodnejšega so-
delovanja med organizatorji
vseh filmskih manifestacij v
Jugoslaviji. Podpis tega spo-
razuma bo 19. novembra ob
9. uri na celjskem Starem
gradu. Doslej je udeležbo pri
podpisu potrdilo že več pred-
stavnikov šestih filmskih ma-
nifestacij, pričakujemo pa
še prijave preostalih   štirih.
POKROVITELJI
GLAVNI POKROVITELJI: CINKARNA, LIBELA, TO-
PER, ZLATARNE CELJE, Moda, Izletnik, Tekstilna to-
varna Prebold, Tkanina, Gradiš Celje, Ljubljanska banka
Celje, Ingrad, Zavarovalnica Triglav Celje, Opekarne
Ljubečna, Kovinotehna-Tehnomercator, Emo, Železarna
štore. Pivovarna LaSko, Gradnja 2alec, Merx Celje,
TTG Celje, Gorenje Velenje
DELO
FILMSKIH
KROŽKOV
Letošnji teden domačega filma se bo začel s XIII. sre-
čanjem najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije. Celjski
mladi publiki se bodo predstavile s svojo dejavnostjo sku-
pine najmlajših filmarjev, ki delujejo v glavnem po šolah
v okviru filmskih krožkov. Gre za mlade ustvarjalce iz
Solkana, Zgornje Kungote, Izole, Kočevja, Črnuč Vodic nad
Ljubljano, Pionirskega doma iz Ljubljane, osnovne šole
Franceta Bevka prav tako iz Ljubljane ter filmskega krožka
na Prvi osnovni šoli v Celju.
Srečanje bo 11. in 12. novembra, svečana otvoritev pa
se bo začela z obiskom razstave o dejavnosti filmskih krož-
kov na Slovenskem, in sicer v petek, 11. novembra ob 15.
uri v prostorih muzeja revolucije. Po obisku razstave se
bodo udeleženci srečanja preselili v kino Metropol, kj^r
iaodo vse filmske projekcije tudi v soboto, 12. novembra,
ko se bodo začele ob 9. uri.
Vstop bo prost za vse mlade obiskovalce in prav bo,
če si bodo filme svojih vrstnikov ogledali v čim večjem
številu.
12. stran — NOVI TEDNIK
St. 45 — 10. november 1977
5. TEDEN DOMAČEGA FILMA V CEUU OD II
NOVE
TELE-
FONSKE
ŠTEVILKE
Tudi letos bo imel orga-
rjizacijskJ odbor posebno,
direktno telefonsko Mnijo.
Medtem ko lahko do 14.
novembra dobite vse po-
trebne informacije na te-
lefonski številk)! (063)
23-105 m 22-369, bo imel
organizacijski odbor od 14.
novembra naprej telefon-
sko številko 28-830. press
center pa od 16. novem-
bra naprej številki 28-110
im 28^20.
CENTER
Sedež organizacijskega
odbora TDF 77 im press
centra bo letos v dvorani
Doma JLA. Celje Ulica
XIV. divizije, to je na-
sproti železniške in avto-
busne postaje v središču
mesta in v Isti stavbi,
kjer Je tudi kino Union,
kjer bo premierrji spored.
ZNAČKE
Izšle so že značke le-
tošnjega TDF, ki so ena-
ke oblike kot lanJ, le da
je osnovna barva tokrat
rdeča. Značke so že v pro-
daji pri blagajnah celjskih
kinematografov. Izdelala
jih je Aurea Celje.
ZUNANJE
PREMIERE
Z organizacije zunanjih premier v okviru letošnjega
Tedna domače.ja filma je nekaj težav. Tako je povsem go-
tovo le, da booo zunanje premiere v Žalcu. Laškem in v
Šentjurju. Zanesljivo tudi ne bo premiere v Slovenskih
Konjicah.
v Laškem bodo 17. novembra videli film Sreča na vrvi-
ci, v Žalcu 19. novembra Posebno vzgojo, v Šentjurju pa 22.
novembra film Hajka.
NAGRADE
Žiriia za podelitev Badjurovih nagrad in žirija uredništev
Novega tednika-Radia Celje ter revije Stop sta si že ogledali
vse Kandidate za Badjurove nagrade in nagrade obeh ured-
ništev Medtem ko prva žirija odloča o Badjurovih nagradah,
ki so priznanja za najboljša slovenska filmska dela, odloča
žirija obeh uredništev o podelitvi treh nagrad: za igralca in
igralko leta ter za najboljšega debitanta. Tudi letos bodo
nagrade Novega tednika-Radia Celje ter revije Stop slike
naših vidnih likovnih umetnikov.
Nagrade bodo podeljene ob zaključni premieri v okviru
Tedna domačega filma, torej po projekciji najnovejšega slo-
vensKega filma režiserja Jožeta Bevca — To so gadje.
DROBNE
Vsa filmske projekcije v okviru srečanja slovenskih
filmskih krožkov in ob razstavi njihovih del je prevzel kino-
klub Gorenja iz Velenja, ki tudi sicer sodi med najtvornej-
še slovenske amaterske filmske klube.
Vse redakcije, ki nameravajo poslati svoje novinarje
na Teden domačega filma naprošamo, da čimprej vrnejo
poslane akreditive, da bo lahko organizator zagotovil vse
potrebno za njihovo nemoteno delo in prijetno bivanje v
Celju. Obenem novinarje še enkrat toplo vabimo v Celje,
ki jih pričakuje odprtih rok.
Al- ^ Režija Krsto Papič, scenarij Ivo Brešan in Krsto Papič. igrajo
; " Mirjana r.lajurec, Ivica Vidovič, Fabijan Šovagovič, Relja Ba-
šič in Ilija Ivezič.
POSEBNA VZGOJA
Režija Goran Markovič, scenarij Goran Markovič in Miroslav Slmič, igrajo Slavko štimac,
Bekim Fehmiu, Ljubiša Samardžič in Aieksandar Berček.
KINO DOM
Kino Dom: (vse predstave ob 16., 18. in 20. url)
17. XI. Moja nora glava
18. XI. Po isti poti se ne vračaj
19. XI. Kapiraš stari
20. XI. Buba šinter
21. XI. Lito valovito
22. XI. Nož
23. XI. Ljubezen in kakšna kletvica vmes
TO SO GADJE
Režija Jože Bevc, scenarij Jože Bevc, igrajo Majda Potokar,
Bert Sotiar, Mila Kačič, Maks Baje, Radko Polič, Milanda Ka-
lezič, Jože Hrovat, Boris Cavazza in Oare Vaiič.
23. NOVEMBRA 1977
IIOMI TEPNIK, MPIO CELIE, CINKARNA, UBELA, TOPER, ZLATARNE CEUE
gt. 45 — 10. november 1977
NOVI TEDNIK — s»ran
TEDNIKOVA AICCIJA

Pred dobrimi desetimi
dnevu so po vseh občinah
v Sloveniji proslavljali
»Dan požarne varnosti«.
V Celju so ta teden raz-
širili na štirmajst dni,
vendar odgovorni ob tem
nikoli ne pKizabijo pove-
dati, da je za boljšo var-
nost še to premalo in da
bi vse skupaj moralo tra-
jati skozi vse leto.
V tednikovi akciji smo
hoteh ujeti vsaj kanček
tistega, kako bi ljudje
ukrepali, če bi »zapel
rdeči petelin! Zbrani pwD-
datki tn tisti, fci so nam
bili posredovani, kažejo,
da vse preveč živimo v
prepričanju, da se nam
nič ne more zgoditi in da
se zato tudi ni treba us-
posabljati o tako po-
memibnem pKxiročju, kot
je požarna varnost. Pred-
no bomo začeli z niza-
njem podatkov, ki smo
jih dobili v direktni akci-
ji, pa morda še nekaj
ostalih, seveda za boljšo
ilustracijo in razumeva-
nje.
Na osnovi zbranih po-
da.tkov o nevarnih snoveh
pri delovnih organizacijah
ugotavljamo, da gre za
snovi, ki po tehničnem
predpisu predstavljajo ra.
zlične nevarnosti. V skup-
nem seštevku je pri de-
lovnih organizacijah v
celjski občini naslednja
količina nevarnih snovi-:
1. vnetljivih     3,081.890 kg
2. eksplozivnih   570.440 kg
3. strupenih       965.346 kg
4. jedkih        50,040.998 kg
Ivan Pasero, vodja po-
žarne preventive pri Za-
vodu za požarno varnost
t   Celju:   »Iz   navedenih
številk je razvidno, da
gre za ogromne količine,
pri čemer pa je treba
upoštevati, da nekatere
jedke in strupene snovi
gredo v glavnem na ra-
čun proizvodnje (recimo
Cinkarna), vsled česar se
njihove količine občutno
spreminjajo, medtem ko
so v poročilu zajete mak.
simalne količine. Vnetljive
tekočine gredo v glavnem
na račun kurilnega olja
oziroma eksplozivnih sno-
vi na račun tehničnih in
gospodinjskih pilnov ter
le delno za pravo eksplo-
zivo. Stanje okoli nevar-
nih snovi in delovanj z
njimi je zelo resno.«
Maks Leskovec, požar-
ni inšpektor občine Celje,
je situacijo osvetlil še z
drugega zornega kota:
»Problem je staro mestno
jedro, kjer so dotrajani
dimniki, zarjavela dimni-
ška vratca, založena pod-
strešja in dohodi, nečisto-
ča, dotrajane in preobre-
menjene električne in-
štalacije glede na sodoben
razvoj tehničnih sredstev
itd. Na podstrešjih ni po-
žarnih zidov ali so prebi-
ti m zrušeni, kar pogoju-
je, da lahko ogenj hitro
preide na širši prostor.
Problemi so tudi s hi-
dranti, ki ali jih ni, ali
so zastareli, brez marka-
ciijskih označb in uprav-
Ijalec vodovoda kaže do
ureditve tega problema
premalo pozornosti.«
Tone Sentočnik, povelj-
nik Občinske gasilske zve-
ze Celje: »Požarnovarstve-
na kultura pri občanih je
slaba. To pa je tudi ra-
zumljivo, saj v to skoraj
nihče ne posega. Vse sku-
paj se razplamti ob poža-
rih, vendar je to premalo.
Skratka, premalo je pre-
ventive! V požarnem so-
glasju je zapisano, da je
treba seznaniti vse stano.
valce v stanovanjskem po-
slopju, kako se kaj upo-
rablja za boljšo preventi-
vo. V požarnem soglasju
je tudi pogoj zadolžitve
odgovorne osebe za nad-
zor in skrb_ »izpravnosti«
požarnih naprav in stre-
lovodne zaščite.«
Ogenj? Skok skozi
okno!
V dopoldanski akciji
smo sodelovali trije: Maks
Leskovec, Tone Sentoč-
nik in avtor zapisa. Prva
pot nas je vodila v mi-
zarsko podjetje POHI-
ŠTVO na Kersnikovi uhcl
v Celju. 2e samo ime
podjetja pove, da gre za
lesno stroko, torej zelo
problematično za morebi.
tni požar in da mora
prav zaradi tega biti mak-
simalno zadoščeno vsem
predpisom, da do poža-
ra ne bi prišlo ter tako
Jo uničevanja družbenega
premoženja. 2e ob prvem
stiku smo ugotovili (oz.
sta ugotovila Leskovec in
Sentočnik), da ob prime-
ru požara ne bi mogel
pripeljati do poslopja ga-
silski avto. Zakaj? Zato,
ker ob delovnih halah tik
ob steni parkirajo usluž-
benci svoje avtomobile.
Predpis pa pravi, da mo-
ra ob stavbi biti najmanj
šest metrov širok prazen
pas! Tudi če bi gorelo,
kdo bi uspel rešiti vse
dragocene stroje, poleg
tega pa še avto! Ob steni
hale so tudi smetnjaki, fcl
tja ne sodijo, saj se veli-
kokrat zgodi, da kdo od-
vrže »živ« ogorek, zraven
pa so krpe, navlažene z
vnetljivimi stvarmi... Da.
Ije ni treba prognozirati,
kaj se lahko zgodi. Po
obhodu vseh obratov smo
ugotovili, da večina ljudi
2:filo malo ve, kako se
upravlja z gasilnimi apa-
rati, dva pa sta »pogum-
no« odgovorila na vpraša-
nje, kaj bi storila, če bi
v obratu zagorelo:
»Zagorelo? Tamle so
vrata pa bi se pognal
ven ...«, drugi pa: »Ogenj?
Skok skozi okno!«
Seveda sta oba tovariša
s temi odgovori »padla«,
vendar je le upati, da bi
v primeru resničnega og-
nja bolj prisebno ukrepa-
la. Maks Leskovec: »Pre-
več balasta je v lakirnici,
ki je najbolj problematič-
na. Podobno velja tudi za
kotlarno, ki naj ne bo ro-
potarnica, ampak mora bi.
ti v njej vse tako čisto kot
v operacijski sobi. Ven-
dar najprej je treba ure-
diti lakirnico. Predvsem
se vodilni ljudje premalo
zavedajo svoje odgovorno-
sti — če bi prišlo do
požara, da bi ostali brez
zaslužka. Zato je treba
misliti tudi na to in pre-
prečevati, da ne bi prišlo
do najhujšega. Gre za last-
no varnost in čuvanje dru-
žbenega premoženja.«
Tone Sentočnik: »Vse
akcije gredo preko SIS
za požarno varnost, uslu-
ge zanjo pa opravlja Za-
vod za ix>ža.mo varnost.
Tega se je treba posluže-
vati v cilju varovanja vse-
ga, kar ustvarjamo in
imamo.«
Za   miizarsko   podjetje
POHIŠTVO v Celju bi
lahko rekli, da sicer nekaj
delajo na tem področju,
vendar glede na njihovo
dejavnost (les, laki in po-
dobno) še vse premalo.
Odpraviti bo treba po-
i.ianjkljivosti, predvsem
pa usposobiti VSE zapo.
slene v podjetju, da bo-
do ZNALI ukrepati ob
primeru požara. Takrat,
ko bi rdeči petelin že za-
pel, je za takšno razmiš-
ljanje prepozno pa tudi
vse, kar je lepo zapisano
na papirjih, ne pa v za-
vesti ljudi, ne bi poma-
galo. Torej pozor pred
rdečim petelinom!
»Če se bo zrušil
blok, se bom tudi
jaz!«
Obiskali smo tudi dve
stolpnici v naselju, ki se
širi severno od Dečkove
ceste. V novem naselju
se stolpnice vzpenjajo ce.
lo do 46 m v višino tn
zanimivo je bilo izvedeti,
kaj bi ljudje počeli, če bi
nekje v bloku zagorelo.
še ne preveč stara ob-
čanka, ki smo jo srečali
v kletnih prostorih, je kot
iz topa odgovorila na
vprašanje, če zna uporab-
ljati aparat, ki visi na
steni: »Jaz sem že stara
in če se bo blok zrušil
se bom jaz z njim. Na to
naj mislijo mladi! Nas ni
nihče o tem poučil! Hiš-
nik je zato in hišnik naj
dela!«
Seveda se s takšno mi-
selnostjo ne moremo stri-
njati, kot se tudi ne mo-
remo strinjati s stanjem
v stolpnici v Pucovi L
Maks Leskovec: »To je
nova stolpnica s sodobno
pKižarno opremo, vendar
je že vse zanemarjeno, če-
prav še ni eno leto nase-
ljena. Izključili smo na-
petost, pri tem pa se nI
vklopila zasilna razsvet-
ljava. Kdo je za to kriv?«
V istem bloku so zasilni
izhodi preko stopnic, ki
vodijo skozi balkone. Ti
balkoni pa so založeni z
vso vrsto kramarije, na
tleh pa pokriti s prevle-
kami, tako da niti ne vi-
diš zasilnega izhoda.
Precej pomanjkljivosti
je bilo opaziti tudi v
stolpnici v Goriški ulici
1, kjer še vedno nimajo
zunanjega »dodatka« za
zasilni izhod (opozorjeni
že letos aprila!), ni oma-
rice s ključem za odpira-
nje vrat k zasilnemu iz-
hodu (vrata so bila samo
priprta) itd. Hišnik je po-
jasnil, zakaj ne dela za-
silna razsvetljava: »že
večkrat smo o tem obve-
stili Ingrad, vendar do
zdaj še niso naredili nič.«
Pred stolpnico smo
ustavili stranko, ki je na
hodniku: »Ne znam!« Je
pa drugače zaposlena in
pravi, da ji tudi v pod-
jetju niso o tem nič raz-
lagali.
še bi lahko pisali, ven-
dar bi bili podatki vse
bolj zastrašujoči. Resnič-
no se vsi skupaj premalo
zavedamo, v kakšnem
okolju živimo in do kak.
snih katastrof lahko pri-
de. Ljudje ne znajo ceniti
družbenega premoženja!
In hišni sveti bi morali
tudi na tem področju
opraviiti pomembno delo
obveščanja in seznanjanja
ljudi o ukrepanju ob mo-
rebitni nesreči.
TONE VRABL
16. stran — NOVI TEDNIK
St. 45 — 10. november 19>
ALPINISTIČNI KOTIČEK
ZAKLJUČEK SEZONE
30 članov analiziralo plezalno sezono
v soboto, 5. novembra, se je
zbialo v I.,ogai-ski dolini 30 čla-
nov in pripravnikov AO Oclje, da
položijo obračun za preteklo ple-
zalno sezono. Kot že lani je za
alpinisti Celja bogata bera v ste-
nah doma in na tujem. Število
vzponov je nekoliko nižje, zato
pa je kvaliteta preplezanega brez
dvoma najvišja v zgodovini celj-
skega alpinizma. Najtežji vzponi
in nove smeri v francoskih Alpah,
streha sveta v Dolomitih in vrsta
prvenstvenih v Julijcih in Savinj-
skih je izkupiček, s katerim se
,ie Celje z mlado plezalno vrsto
povzpelo med vodilne alpinistične
odseke v Sloveniji. K temu še
udeležba člana na odpravi v Ka-
rakorum in tri kandidature za
Everest   1979.
Za naslednje leto se začne s
pripravami na prvo celjsko veliko
odpravo: Andi '78. Problema z
udeleženci ni, finančna in orga-
nizacijska stran pa bosta huda
preizkušnja, saj Celje izvencvrop-
ske odprave še ni imelo. Verja-
memo pa, da bodo pomagali vsi
Celjani, podjetja in tudi skupšči-
na občine. Uspeh odprave v Pe-
ru.jskih Andih predstavlja veliko
športno afintiac'jo, saj bi bilo v
vsaki novi smeri ime Celje trajno
zapisano.
Novi člani AO Celje: Avgust
Krašovec, Aleš Dolžan, Fanika Re-
bcrčnik, -lože Bornšek, Aco Pe-
pelnik, Jože Zupan. Med priprav-
nike pa so bili sprejeti: Albin
Volavšek, Meta Meh in Vlado
Krajnc.
Vzponi AO Celje v dneh od 20.
oktobra do 2. novembra 1977:
20. X. sta Ivan Lesjak (.AO Ce-
lje) in Avberšek (ŠAO) ponovila
smer Ivo Reje v Ojstrici (V+).
21. X. — Ivan Lesjak (AO C^lje)
in Culk, (ŠAO) v 8 urah ponovila
steber Šit (VI). Franc Canžek in
Srečko Mesarec izplezala zajedo v
Turški gori. 21. in 22. X. — Fran-
ček Knez in Jože Zupan opravila
prvenstveno smer v Travniku,
imenovano »Sveča«. Smer poteka
do kamina z Aschenbrennerjcvo
smerjo, zatem pa se odcepi desno
prek sistema previsov in poči.
Ocena IV do V, mestoma A 1.
Lepa plezarija, dobra skala. Lezla
13 ur intenzivno — 150 m pod
vrhom bivakirala. 22. X. — Jože
Zupan (A() Celje) in Avberšek
(ŠAO) preplezala zajedo Sit (VI).
29. X. — Franček Knez in Jože
Zupan ponovila SkalaSko v Spi-
Uu, Aco Pepelnik in Jože Zupane
(Fajon) pa »Y« v Mrzli gori (V).
30. X. — Franc Canžek in Meta
Meh ponovila Direktno v Mrzli
gori (V). 31. X. — Franc Can-
žek in .Aco Pepelnik ponovila
smer Modet-Režek v Štajerski Rin.
ki (V). 1. XI. — so Franček Knei
(AO C;elje) ter Polak in Osojnik
(AO Črnuče) izplezali prvenstveno
smer v Koglu, imeno\'ana »Hru-
ška«. Ocena III do IV A 1. 2. XI.
sta Franček Knez in Jože Bornšek
ponovila Direktno v Štruci (VI
A 3), Franček Knez pa je v solo
vzponu ponovil smer Iglič-Verbič
v Štruci (III) ta smer Pibernlk-
Cernivc v Slruci (lU). Knez in
Tomaž (AO fTnuče) sta ponovila
smer Šolar-Zajc v Kogln z oceno
IV+ A 2.
Na sliki: v ledenem previsu fran-
coskih Alp.
CIC
PRIPOROČA
Prav bi bilo, če vas bi te dni pot vo(ii{.
v Veleblagovnico T, kajti že v pritličju d«
sno smo vam pripravili lepo izbiro kor^
mičnih izdelkov znane tovarne iz Zaječarj
Gre predvsem za kavne servise, sicer p
si sami oglejte dobro izbiro. Naj va
opozorimo na zelo primerne cene. Na sv
denje v Veleblagovnici TI
MED MLADIMI
zapis o 180 tisočakih za disko in aktivnost
Na prvi pogled bo , sicer vse sku-
paj izgledalo za lase privlečeno. Takoj
I>a naj pripomnim, da je zapis nasta-
jal dlje časa, morda leto dni ali več.
Mladost je norost, pravijo starejši lju-
dje. Nekateri ob tem radi pripomnijo,
da ta norost skače čez vodo tam, kjer
je most. Za mladost je potem še vsaj
kakšnih tisoč pregovorov, izrekov, mi-
sli, mnenj. No, v reportaži, ki io be-
rete, bomo opisali nekaj resničnih do-
godkov, po katerih bi lahko danes so-
dili mladi svet. Ali pa tudi ne.
DAJ MI ŠTIRI DŽOKE!
Disco bar hotela Prebold. Torek
zvečer. Prve dni je bilo precej dvo-
mov, če ima kakšen smisel, da bi bil
disco odprt vsak večer. Navsezadnje
morajo mladi zjutraj v šolo ali pa v
službo. Konec koncev tudi vstopnina
štiri stare tisočake ni malo za dijake.
Bo'azen, da v discu ne bi bilo dovolj
obiska, je bila odveč. To se Je poka-
zalo že spomladi, ko so to zabavišče
odprli. Poznam jih na videz m še ka-
ko drugače. Stalni gostje so v discu.
Vsak večer. Kakšnih deset je takšnih.
Priznam, da sem malce neumno pogle-
dal in globoko požrl kozarec coca-coie,
ko sem maja enkrat med obiskovalci
zagledal šestnajstletno dekle. Hči pro-
svetne delavke. Oče je inženir. Oba
p)oznam, zato sem bil še tem bolj za-
čuden. Oguljene kavbojke, dolgi raz-
puščeni lasje, obvezna cigareta v ustih
in 7dolgočasen pogled v ljubi svet
pred sabo. Deklica ali dekle, ki obi-
skuje prvi letnik srednje šole. No, pr
vi letnik obiskuie še sedaj, nove.m-
bra ... Investitor disco bara .. . Kdo je
kriv? Dekle ali deklica, bolje poveda-
no?! Kdo ve? Naslednji večer ob pol
dveh zjutraj se odpelje s fantom kak-
šnih triindvajsetih let v na pol razbi-
tem spačku. Zjutraj bo treba v šolo.
Računajmo. Disco bar je odprt vsak
dan, razen ponedeljka. Sedemindvajset
dni v mesecu. Vstopnina kot že reče-
no štirideset dinarjev mesečno. Torej
okrog sto starih tisočakov. Ce k temu
dodamo še kakšnih trideset zavojev ci-
garet in vsak dan coca-colo z rumom
(sramota je menda piti pijačo brez
alkohola) dobimo še dodatnih osemde-
set starih tisočakov. Za potrebe dLsco
bara 180 starih tisočakov mesečno. Za
ilustracijo samo še tole. Dekle prejema
štipendijo, kljub temu, da doma ni ni-
kakršnih problemov za denar.
Dogodek 21. oktobra ob 23.10
NN: »Živijo, Janez! Dai mi štiri džo-
ke za disco. Sem suha kot piirfl. Vr
nem jutn . , . Imaš smotko?
J. V.: »Evo ti smotko in pobriši se
čim prej domov!«
NN: »J .. . se! i rasti! Še žal ti bo.«
KAJ JE TO — VSTATI?
Lokalni avtobus zjutraj ob šestih.
Dijaki se vozijo v celjske srednje šo-
le Konkreten primer: proga Prebold—
Skofja vas. Bodoči intelektualci. Malce
bolj prebrisani so že pogruntali, da je
najpametneje na avtobus že na prvi
postaji pred tekstilno tovarno. Zago-
tovljeni so sedeži, ni kaj. V Dolenji
vasi je to že prava iluzija. Za vse ti-
ste starejše seveda, ki vstopajo v Dole-
nji vasi in se zaman ozirajo po pro-
stih sedežih. Stojijo poleg nj'h, mladi
pa jih s sedežev navzgor ogledujejo.
Menda jim niti na kraj pameti ne pa-
de, da bi odstopili sedež starejšim. Kje
pa — to je stara šola vzgoje. Mi pa
smo moderna, sodobna mladina! Bo-
dočnost je pred nami. Ne utrudimo se
preveč pred doseganjem velikih ciljev!
Najbolj zanimiv je debelinko, simpatič-
ni fant sicer, ki ga poznam. Ko zra-
ven sebe opazi starejšega človeka, se
zazre skozi okno in strmi v daljave
ter verjetno v mislih preklinja kruto
usodo, ki mu ne da več spanja kot do
pol šestih zjutraj. Kdaj drugič pa gle-
da v zvez«k ter ponavlja. Prejel je že
pohvale, da je dober igralec.
UBIL TE BOM, PRASEC!!!
Veselica nekje v Savinjski dolini.
Runda plesa, dva kozarčka za mizo,
dvakrat dva deci za šankom, kavica
ter vinjak v »baru«, pa runda plesa in
tako jovo na novo. Uro, dve, tri . .
Na drugem koncu dvorane naen-
krat poči. Za steno obleži fant, krvav
po obrazu. Dekle ob njem ne ve, kaj
bi, potem pa plane v jok. Žrtev leži
nekaj časa negibno, slišati je le stoka-
nje, zabeljeno z najbolj sočnimi izra-
zi, ki segajo od svetnikov naprej do
najbolj intimnih človeških organov in
dogajanj. Naenkrat skoči pokonci ter
zavpije: »Ubil ga bom, prasca!« čez
pet minut je pretep, v katerem sodelu-
je kakšnih šest udeležencev. Najbolj
srečen je tisti, ki je prvi obležal. Glas-
ba prične igrati, ljudje plešejo naprej
in preklinjajo pokvarjeno m'adino, svo-
je prepričanje ob koncu plesa potrdijo
s šilcem mentola (nepogrešljiv na ve-
selicah). Komentarja je konec, ko nek-
do pripomne, da se tudi starejši vča-
sih ravsnejo. Ko pridejo miličniki na-
debudnih karateistov, judoistov, Par-
lovov in Johnov V/avnov ni nikjer več.
Nanje spominjajo le še krvave sledi po
tleh.
KAKO SIBAS?!
Vsakdanji pogovor:
A: »Oooo, čao Meri:
B: »Cao ... te ne šljivim . . .«
A: »Kaj pa te je zategnilo . ..?!«
B: »Stari si počvekala, da se ši
bam z Maretom!«
A: »Ne tupi in ne bodi krejzi . . .«
B: »Kdo je pa potem referiral, če
ne ti?«
A: »Kaj pa, če te je Suzi zaj ...?«
B: »Mejbi.«
A: »Kako pa kej Mare?«
B: »Šiba kitaro, posluša Bonejr M.
in je sploh en ekstra child. Še sedaj
ni prokužil, da je od ... Pri meni že!
A: »Greš na Amaro?«
B: »Pakiraj, greva! Sem ga potreb-
na...«
AKCIJE, PRIZADEVANJA . .,
Poznam jih mlade iz Vrbja. Ne-
mogoče je opisati vse akcije, ki jih
čez leto prireja njihova osnovna orga-
nizacija Zveze socialistične mladine.
Delovne akcije, dramska dejavnost, za-
bavne prireditve, predavanja, seminar-
ji... Še bi lahko naštevali. Kljub te-
mu, da njihova osnovna organizacija
še ne obstaja ne vem kako dolgo, so
v tem času vendarle zabeležili nekaj
izrednih uspehov. Lani so si skupaj
s Prebolčani delili prvo mesto v re-
publiškem tekmovanju Naš klub, kjer
so sodelovali v skupini C. V skupi-
ni torej, ki se ne more F>ohvaliti rav-
no z najbolj idealnimi pogoji za de-
lo in kriteriji, ki torej niso ne veni
kako strogi. Letos so tekmovali v sku-
pini B in brez konkurence osvojili
prvo mesto. Republiška Zveza kultur-
nih organizacij jim je zaupala orga-
nizacijo zaključne prireditve. V Vrb-
ju, vasici, ki sicer sodi-k žalski kra-
jevni skupnosti, so se poleti zbrali
mladi iz vse Slovenije, predstavniki
republiških družbenopolitičnih organi-
zacij in društev, ter predstavniki žal-
ske občinske skupščine. Mladi Vrben-
ci so ponesli ime svojega kraja po
vsej Sloveniji. Tudi to je del njiho-
vega poslanstva, čeprav še zdaleč ne
najbolj pomeinben. Prvo bitko so do-
bili, ko so starejšim ljudem v kraju
dokazali,  da so vredni zaupanja.
MLADI — POVSOD!
Ljudje smo pač takšni, da vedno
najprej vidimo napake sočloveka, so-
ljudi. In o teh mnogo raje govorimo
kot o vrlinah. Je že tako. Vse pre-
večkrat sodimo mlade ljudi le p>o ne-
katerih posameznih primerih. V veči-
ni primerov ti niti niso sami krivi za
vse kar počenjajo. Današnji tempo živ-
ljenja jih je pKDtegnil na napačno pot.
Ob koncu pa je prav, da si vsi
skupaj priznamo še nekaj. Nobenega
dvoma ni, da mladi danes niso aktiv-
ni.. Si lahko mislite gasilce brez mla-
dih ljudi? V pevskih zborih sodeluje-
jo mladi pevci, igralci v igralskih dru-
žinah, godbeniki v Preboldu, Zabuko-
vici in Libojah. Mladi so aktivni na
športnem področju, pri jamarjih, v
planinskih društvih, spomnimo se šte-
vilnih delovnih akcij po vsej domovi-
ni, ne nazadnje pa ne smemo poza-
biti na akti\Tio delo v samih osnov-
nih organizacijah Zveze socialistične
mladine tako v krajevnih skupnostih
kot delovnih organizacijah. Ozrimo se
vsak v svojo krajevno skupnost. Pre-
štejmo VSe organizacije in društva v
kraju ter poskusimo prešteti, kje vse
delajo mladi. V to, da jim gre vse
zaupanje, ne gre dvomiti. Treba je
biti le malce pošten do samega sebe.
JANEZ VEDENIK
gt. 45 — 10. november 1977
NOVI TEDNIK — stran 17
ATLETIKA

gd množičnosti zdaj h kakovosti
Žc v prejšnji številki NT
smo obljubili, da bomo v
naslednji pripravili podrob-
nejši zapis o letošnjih naj-
pomembnejših dosežkih Atlet-
skega društva KLADIVAR.
prav gotovo je bilo uspehov
še nrmogo več, kot jih bomo
danes objavili. Vendar bodo
že ti podatki dovolj zigovor
no potrdili to, da AD KLA-
DIVAR letos ni brez osnove
najboljši atletski kolektiv v
državi! To mu je uspelo prvič
ieta 71, ko' so to tekmova-
nje ustanovili, ponovili pa
so ga letos.
Začnimo pri najmlajših.
Pionirke in pionirji so na
prvenstvu • Slovenije osvojili
11 medalj in imeli 7 repre-
»entantov.
Mlajši mladinci in mladin-
ke so osvojili prvo mesto za
Atletski pokal SRS, mladin-
ci so bili tretji na ekipnem
prvenstvu SFRJ, mladinke
pa prve na istem tekmova-
nju, mladinci so osvojili dru-
go mesto v finalu Atletskega
pokala Jugoslavije, kjer so
bile mladinke pr\^e. V svojih
vrstah imajo tudi državne
reprezentante, ki so bili za-
stopani na Balkanskih igrah
tn ostalih meddržavnih sre-
čanjih ter tekmovanjih: Dar-
ko Orožim,   Vlado   žirovec.
Stane Rozman, Rok Kopitar
(prvak Balkana na 400 m
oviro, tretji v teku na 400 m
in prvi v štafeti 4x400 m ter
edini Celjan, ki je nastopil
na mladinskem evropskem
prvenstvu v Donjecku vSZ),
Mitja Ocvirk, Zvonka Blatnik
(prva v štafeti 4 x 400 m na
balkaniadi), Marjana Kopitar,
Ida Bunderla in Mojca Ja-
ger. V reprezentanci Slove"
ni je pa je nastopilo 15 mla-
dincev in mladink ADK.
Med mlajšimi člani sta
oblekla dres z državnim
grbom Boris Cop in Darko
Rener.
Uspehi čaanic in članov:
oboji so bili prvi v atlet-
skem pokalu Slovenije, kjer
so člani v zveznem merilu
osvojili tretje mesto, člani-
ce pa drugo. Na ekipnem
prvenst-vu SFRJ so bili čla-
ni pono-vno tretji, članice pa
državne! prvakinje! Oboji so
osvojili daleč največ kolajn
med slovenskimi atleti tako
na republiškem kot tudi dr-
ža^vnem prvenstvu. V krosu
je imel Kladivar tri držav-
ne reprezntante: Stanka Lis-
ca, Numana Ukiča in Zvonko
Blatnik, katerim so se na
ostalih tekmovanjih, kjer so
branili barve države, pridru-
žili še Rok Kopitar, Zdrav-
ko Pečar, Dušan Prezelj in
Stanka Lovše-Prezelj.
Že tako tHDgato paleto
uspehov atletov pa moramo
dopolniti še z naslednjimi
podatki: tudi st. mladinci m
mladinke so osvojili prvo me-
sto za atletski pokal Slove-
nije, moški so zmagali v
kriteriju slovenskih mest,
kjer so bile članice druge,
bili so vseekipni prvaki Slo-
venije v krosu, vseekipni prva-
ki krosa Dela in zmagoval-
ci v šestih od osmih kate-
gorij ter s petimi posamez-
nimi zmagami.
Omenili smo samo najsvet-
lejše bisere iz bogate se-
zone ATLETSKEGA DRU-
ŠTVA KLADIVAR, ki so
mu povrnili primat na tro-
nu najboljših jugoslovanskih
atletskih kOiCktivov.
Glede na to, da je delo
v klubu dobro zastavljeno,
da so ga opelemenittU z do-
datki v trenerski bazi in
podobnim, je pričakovati
tudi v prihodnje uspehe
ceijskih atletov, če ne že
boljše, kot letos. Mimo lah-
ko zapišemo, da je celjska
atletika ne več na iK>hodu.
ampak ta pohod že prehaja
v popolno — novo — afirma-
cijo v našem prostoru!
TONE VRABL
KOŠARKA: KOVINAR PRVI       '
V zadnjem kolu medobčinske košarkarske lige za i
člane so bili doseženi naslednji resialtati KOVINAR —\
Železničar 98:67, Glin — Elektra 50:78, Gradiš — Žalec ]
50:46, Prebold — Zlatorog 86:83 in Garant — Šempe-i
ter 80:62. I
KEGLJANJE:
VODSTVO CELJA
Pričelo se je prvenstvo KP
Celje v moški konkurenci
moštvenega tekmovanja za
moške za leto 1978. Na prven-
stvu nastopa izbranih 7 ekip,
ki se bodo med seboj spopri-
jele v šestih kolih. Tri kola
bodo odigrana v Velenju, tri
pa v Preboldu, na kegljiščih,
ki so trenutno najsodobnejša
v celjski regiji, saj so keg-
Ijaške steze iz plastike. Teh-
nični rezultati — 1. Celje
5.078, 2. Aero 4.879, 3. Hme-
zad 4.845 , 4. Ingrad 4.842, 5.
Partizan Šoštanj 4.774, 6. Ko-
vinar Store 4.730 in 7. Konus
(SI. Konjice) 4.674. Najboljši
posamezniki so bili — Toma-
žič 872, Gobec 871 tn Vanov-
šek (vsi Celje) 864 podrtih
kegljev. Prihodnje kolo bo
12. —■ 13. 11. v Veler^ju.
K. Jug
NOGOMET
DERBIŠMARTNEMU
velenjčani ponovno praznih rok
Kljub slabemu vremenu in
razmočenemu igrišču so se v
nedeljo celjski nogometaši
Kladivarja, tako bo v bodoče
nosila ime celjska selekcija in
tako piše tudi na plakatih,
močno trudla v srečanju pro-
ti Muri. Mladi fantje trener-
ja Nedelj ka Vukoja, ki so le
teden dni poprej presenetili
Zasavje, so tokrat izgubiU v
drugem delu prvenstvenega
srečanja, toč^i. Po zelo lepem
zadetku Spasiča so dovolili,
da je hitri Nagy izkoristil dve
napaki domače obrambe in
že je bilo 1:2. In ko je Gmaj-
ner v 78. minuti »za las«
Zgrešil vrata gostov in ni i::-
koristil najboljšo priložnost
<lomačinov smo vedeli, da bo
iiilado moštvo ICladivarja po-
Pu.stilo. škoda, kaji p>o igri
Sodeč šo si zaslužili vsaj toč-
teo.
V domačem derbiju med
nogometaši Smartnega in Uni-
^rja dz Slov. Konjic so bili
'Jomačini mnogo boljši. Za-
'fet.ki Hrena, ka:- triie in Ko-
*feu so zapečatili uiodo mla-
de ekipe gostov. Sicer pa so
domačini pokazali mnogo več.
Tako je ekipa Smartnega se-
daj druga s 14 točkami, Ce-
ljani deveti s sedmimi in
Unior enajsti s šestimi točka-
mi. V prihodnjem kolu bo
igralo Šmartno v Mariboru
proti Železničarju, Kladivar tn
Unior pa med seboj v Slov.
Konjicah.
Nogometni razplet v II. zve-
zni ligi je ponovno dokazal,
da bo težko osvojiti točke na
tujem. Rudar je na gostova-
nju v Zrenj aninu ostal breo
točk. Domači Proleter je bil
boljši in zmagal 3:1.
Prvenstvo C!elja v malem no-
gometu se končuje, saj so od-
igrali že 9. kolo.
J.  KUZMA
MNOŽIČNA VADBA NA GOLOVCU
Pri uresničevanju načela množičnosti v naši telesni
kulturi je iskati različne oblike in organiziranost. Tako
je v teh dneh poleg dela v SSD, Partizanu in TOZD
tudi TRC Golovec pristopil k organizacioi temeljne
športno rekreativne vadbe v dvorani (Golovec. Ob po-
nedeljkih zvečer je dvorana na voljo za žensko vadbo,
ob sredah zvečer za moške, ob četrtkih dopoldne in
popoldne pa za pionirje in pionirke drugih in tretjih
razredov celjskih osnovnih šol.
Doslej je v pn-em tednu bila najbolj množična ude-
ležba pri pionirjih m pvoinirkah, ki so nara^most uživali
v prostranstvu velike dvorane in ob dobrem strokov-
nem vodenju vadbe. Na vodjo je tudi bogastvo sodobnih
drobnih retavizitov, ki p>opestruueyo in bogatijo uspeš-
nost splošne vadbe. K. JUG
ROKOMET
S^AJBCIUSIH
Danes popoldne bo dvorana Golovec ponovno v zna-
menju rokometa in to slovenskega. Vsakoletna revija
najboljših v tej dinamični igri bo tokrat v Celju, kjer
se bodo predstavili resnično najboljši. Tekme se bodo
začele že ob 17. uri in bodo trajale vse do dvajsete. Po
njih pa bodo trenerji sestavili različn: reprezentance,
ki bodo našo republiko zastopale na naslednjih po-
membnih tekmovanjih doma in v tujini. Tako bo A re-
prezentanca nastopila na zr/eznem turnirju AVNOJ v
Prištini, B reprezentanca na turnirju v Italiji in mladin-
ska v Švici na turnirju Alpe-Adria.
Med kandidati je tudi cela vrst^ celjskih igralcev.
Tako se bodo za nastop v najboljši republiški selekciji
borili Margiič, Tomič, Ivezič, brata Bojevič, Vukoje,
Pevnik in Levstik, v mladinski pa Zi'panc, Anderluh,
Toplak, ščurek in Praznik (vsi Aero Celje) Trener naj-
boljše selekcije bo Slobodan Miškovič, kateremu bo
pomagal Antun Bašič, trener Kolinske Slovan iz Ljub-
Ijane. Med kandidati za A in B ekipo sta tudi Kompan
iz Šoštanja in Tumšek iz griške Minerve.
S turneje po Švici in CSSR se je vrnila jugoslovan-
ska rokometna reprezentanca, v kateri sta uspešno na-
stopila tudi Vlado in Miha Bojevič. Prvi se je ob koncu
turneje raklo poškodoval, medtem ko je Miha igral
samo določene tekme. Prav pri njemu pa se v domačih
logih zapleta zaradi znane situacije, čigav član je: ali
od Dinama Pančevo ali od Celja. Situacija je resna in
je zajela cel jugoslovanski rokometni vrh. Na vjiraša-
nje, kako se bo razvUa pa lahko odgovori.>o samo pre-
roki ali čarovniki. Teh pa ni! Torej, kako se bo ta
razplet razpletel ne ve nihče, še verjetno tisti ne, ki
so se v njega zapleteno zapletli! Prav gotovo pa vse
skupaj ne koristi nadaljni popularizaciji in razvoju ro-
kome-ta pri nas.
TONE VRABL
KOŠARKA:
UČINKOVITA ZMAGA
(Jeljski košarkarji so v II.
kolu ZKL-zahod učinkovito
irnagali v Domžalah proti is-
toimenskemu nasprotniku. Ves
čas so igro držali v svojih ro-
kah, kjer so nadigrali doma-
čme v vseh elementih te igre.
Moč Celjanov je prihajala do
izraza predvsem v hitrosti,
protinapadih in učinkovitih
metih. Že v 9. minuti so Ce-
ljani vodih s 24:11, v 16. 40:
18, v 19. 50:21 m v 29. je
bilo že 78:38, polnih 40 košev
prednosti. Ob taltšnem stanju
je trener Zmago Sagadin po-
slal na parke" mladinsko pe-"
torko, ki se je pravtako us-
pešno postavila ob bok Dom-
žalčanov. Razlika je bila si-
cer nekoliko zmanjšana, ven*
dar SI mladinci ob takšnem
nastopanju le nabirajo drago-
ceno rutino m izkušnje. To-
krat so bili najboljši — Pi-
pan 22, Polanc 20, Gole 14 in
T. Sagadin 13 košev. Celjskim
košarkarjem, ki jih pestijo
finančne težave, je za to sre-
čanje priskočila na pomoč
delovna organizacija Sloveod-
jales, TOZD 304 Medlog, kar
p>onovno izipriouje poveza-
nost celjskega gospodarstva s
športom. Rezultat — 93:66
(52:26) za Celje. V III. kolu
se bodo <3eljaiii v soboto ob
18. srečali v dvorani TŠC z
Železničarjem iz Karlovca.
Glede na formo Oljanov lah-
ko tudi v tem kolu pričaku-
jemo zmago domačinov.
K. JUG
HOKEJ NA LEDU
SE PROTI STAVBARJO
celjani edini neporaženi v b ligi
celjski hokejisti uspešno
nastopajo v medrepubliški
zvezni ligi. Tudi po tretjem
kolu so krepko v vodstvu. De-
jansko so edini nep>oraženi,
kajti Stavbar iz Maribora je
v soboto presenetljivo prema-
gal v Mariboru Tivoli 6:4.
Tokrat so Celjani igrali v
Zagrebu in brez Vojka Brat-
ca, ki je na pripravah dr-
žavne reprezentance, prema-
gali Mladost 12:3
Tehnični vodja HDK (Delje
Ivan Zorko:
»Tokrat nismo prikazali
najboljše igre. Fantje so vse
preveč samovoljno iskali pot
do zmage. Šele kombinatoma
igra, kat;ro je dobro vodil
Albin Felc, je prinesla uspeh.
Omeniti pa velja, da so po-
novno dobili priložnost za ig-
granje mladi igralci.«
In ravno pri tem bi nekaj
omenili. Med tednom so celj-
ski hokejisti odigrali prijatelj-
sko tekmo proti Olimpiji.
Kljub porazu 1:5 smo videh,
da je trener Felc dal prilo-
žnost za igranje mladim ig-
ralcem — Janačkoviču, Perči-
ču, Weissencbachu, Mauče-
ou, Dimcu in Perčdču. In mla-
di so zaigrali dokaj dopadlji-
vo. Le tako naprej!
V Zagrebu so zadetke za
Celje dosegli Sanica in Per-
čič F>o tri, Pilipovič in Šmerc
2 ter Kerkoš 1 in Zorko 1. Na
lestvici vodijo Celjani s šesti-
mi točkami in gol razliko
33:4!
V prihodnjem kolu bo v
soboto v Celju ob 18. uri der-
bi prvega dela tekmovanja,
V Celju bo gostovala ekipa
Stavbarja iz Maribora, sa tei-
terega igra kar pet bivših ig-
ralcev Oldmpije in Jesenic.
Torej nova težka naloga za
celjsko ekipo, ki bo imela pr-
vič resnega nasprotnika.
J. KUZMA
SAH: ZMAGA
V petem kolu republiške
lige so celjski šahisti po-
novno osvojili dr počene
točke. V dvoboju proti
Svobodi So v Ljubljani do-
segli prepričljivo zmago
6,5:3,5. Tokrat so odlično
zaigrali člani, ki so osvo-
jili pet in pol točk, šesto
pa je dodal pionir Matjaž
Mikac.
Tokrat so zmagali Og-
lar, Bervar, Markovič, Pla-
nine, Studnička tn Mat-
jaž Mikac, remiz:ral je
Pešec, izgubili pa Samar-
djičeva in Pavljičeva ter
Tomaž Mikac. V prHiod-
njem kolu bodo igrali Ce-
ljani v Mariboru proti Ko-
vinarju. J. Kuoma
KARATE

turnir ob obletnici oktobra
Cleljski karate klub Jugokaj
je priredil ob 60. letnici Okto-
brske revolucije turnir, na ka-
terem je tekmovalo 97 tek-
movalcev iz 16 klubov Slove-
nije. Rezultati niso niti toli-
ko pomembni kot dejstvo, da
smo videli kar 67 mladih tek-
movalcev, ki se šele uvajajo v
to borilno športno panogo. Za-
to je bila izjava predsednika
celjskega karate kluba Rada
Krušiča toliko bolj razveselji-
va:
»V klubu sedaj tekmuje
preko 60 mladih tekmovalcev.
Vsi ti so izšli iz pionirske in
začetniške šole. Resda pogre-
šamo tekmovanja, toda letos
smo že priredili letni tabor
v Rovinju in tako pripravili
dobro ekipo. Med novinci je
danes zmagal naš tekmovalec
Lukman pred Žagram iz Žal-
ca, tretji pa je ponovno bil
naš član Slokan. V težji kate-
goriji pa je Tremše, naš tre«
ner, osvojil tretje mesto.
V Sloveniji pogrešamo liga
telmiovanje. Toda nove smer-
nice za sedaj ne predvidevajo
tovrstno ligo. Tekmujemo sa-
mo po turnirjih. Mi bomo
ponovno priredili večji turnir
ob dnevu žena. Takrat želimo
povabiti v Celje vse slovensk«
ekipe.«
J. KUZMA
AKTIV    SPO^TNIlCer^ o TELESNI
KULTURI
Aktiv ZK športnikov je ol)ravnaval pereče probleme v celjski
telesni kulturi. Ocenil je, da bi bilo lahko več dosiMliiosti pri iz-
vanju delovnih ivalog in obve-z. V strokovnih službah In delu osnov-
nih organizacij je čutiti prennUo kreativnosti, vnašanja vsebinskih
sprememb v dnevno prakso, pa tudi pri kadrovski politiki ne vgra-
jujemo mlade v to pomembno družbeno dejavnost. Ponekod se po-
javljajo nezdravi pojavi, privatizacija, odnosi centri — osnovne or-
ganizacije niso vselej razčiščeni, pa tudi premalo vzgojnega dela
je čutiti s športniki v osnovnih organizacijah. V večji meri bi naj
trenerji posvečali tudi vzgojnim problemom v procesu treniranja,
tudi z vrhunskimi športniki. Splošna ocena pa kaže. da je sicer t
delu TKS In ZTKO, njihovih organov in kocnisij ter delu osnovnih
organizacij čutiti premik na l)olje, le hitreje bo treba v prihodnje
vgrajevati v bodoči sistem dela vsebinska oremike. ki m> na po-
hodu 1 naši telesni kulturi.
18. stra.. — NOVI TEDNIK
St. 45 — 10. november 197^
gt. 45 — 10. november 1977
NOVI TEDNIK — stran 19
NIZOZEMSKA DEŽELA BREZ ZEMLJE
(6)

za denar se dobi vse — tudi religija
PIŠE BRANKO
STAMEJČIČ
Amsterdamski blišč smo
spoznali prejšnji teden. Da-
nes bomo pogledali, kaj se
5sa bliščem obilja in lepote
skriva.
Ce sem kratek, lahko za-
pišem — beda. Za fasado
popolne svobode v tem me-
stu se skrivajo rakaste rane
— narkomani, tatovi, prepro.
dajalci mamil, hippyji, spol-
ni obsedenci, lovci na denar
za   vsako   ceno.   Nizozemci
sami se Amsterdama sramu-
jejo. Imajo ga za nekakšno
državo v državi. Državico, ki
je nočejo poznati, pred ka-
tero zatiskajo oči in se ji
ogibajo. Na vsakem vogalu
v Amsterdamu sem srečeval
nove in nove podobe, ki so
me vse bolj prepričevale v
to, da so očitki, ki jih os-
tali Nizozemci stresajo na
Amsterdam, resnični.
Na Damu, pri nacionalnem
spomeniku, je k meni pri.
stopil mlad črnec. »Boš ha-
šiš?«, je vprašal. »Ne boj se,
nihče te zato ne bo prega-
njal, Amsterdam je svobo-
den .. .«
Le ulico naprej pristopi
mlado dekle in mi vsiljuje
letake, ki propagirajo kdo
ve kakšno religijo. Zraven
škreblja s skrinjico in žica
drobiž. »Komunist sem«, ji
povem in šestnajstletnica
prebledi, koit da je srečala
hudiča. Zibeži.
Dve uUci naprej, sredi
Kaalverstrada mladenič piha
v piščal in s svojo pesmijo
privablja mimoidoče. Pred
njim je klobuk, v katerega
včasih pade novčič. Nekaj
metrov naprej — ista slika,
le drug obraz. Tokrat igra
starček  — harmoniko.
Nenadoma sem zaslišal
zvončkljanje in čudne krike.
Radovedno sem se ozrl in
ugledal deset mladeničev, do
golega obritih glav z izjemo
smešnih čopkov, oblečenih
v dolge indijske tunik«
Skakljali so po cesti, zvonc-
kljali, ropotali in na ves glas
prepevali »Hari Krišna«. Pro.
pagirali so indijsko religijo,
kot edino pot rešitve člove-
ka iz njegovih stisk, rojenih
v bedi civilizacije. Smešne
karikature so bili. Izgubljali
so svojo energijo, razproda-
jali svoje sile za nekaj, kar
nima smisla. Izgubljali so
čas, uničevali svoja mlada
življenja. Pretresljiv prizor
je bil to.
Prav tako kot številni pri-
zori v neštetih sex shopih
vzdolž ulic Amsterdama.
Kakšna pohota je bolščala
iz oči številnih obiskovalcev,
ki so se kar trli v tesnih
trgovinicah in pasli seksa lač-
ne oči- na razstavljenih revi-
jah, pripomočkih za seks, av-
tomatih, ki so za gulden po-
kazali kar si pač perverme-
ga hotel videti, zatemnjenih
majhnih kinodvoranicah s
parado neokusa in perverz-
nosti na majhnem platnu.
Vse za denar — človeško,
meso, mamila, religija ...
Za kuliso blišča se skriva
beda velemesta. Skriva se
revščina ljudi, ki begajo,
iščoč samega sebe. Beda ti-
stih, ki se v življenju ne mo-
rejo najti in tistih, ki i.ščejo
in pogosto tudi najdejo vire
lahkega zaslužka.
Amsterdam se le malo raz-
likuje od mnogih drugih ev-
ropskih velemest, polnih od-
tujenosti. Obraz mu daje
zgodovina in lepota ulic, hiš,
mostičkov ter kanalov. Dušo
mu dajejo ljudje. Amster-
dam je grdo mesto. Edino
umazano, ki sem ga videl na
Nizozemskem.
Nepregledna vrsta koles — še ena nizozemiSka značilnost. Amstei-d^un ima 800.000 prebival,
cev, ob tem pa kar 500.000 koles. Foto: B. S.
REZIRANA
FOTOGRAFIJA
Mati na vsak način hoče,
da se sin in oče slikata sku-
paj za družinski album. Foto-
graf, ki je bil pri hiši, začne
svoj ceremonial. Očeta posadi
spoštljivo v naslonjač, ob
njegovo stran pa postavi sina,
ki naj ga ljubeče objema z
eno roko okoli vratu.
»Ali bi ne bilo bolj simbo-
lično, je dejal oče svojemu
sinu študentu, če bi mi vtak-
nil tvojo roko v žep, namesto
da me držiš okoli vratu.
DEFINICIJE
# Neka starejša ženska je
o svoji mladi sosedi rekla,
češ, kako pametno je ravna-
la, ko se je poročila v staro-
sti, ko je bila še premlada,
da bi se zavedala neumnosti,
ki jo počenja,
# V srednjih letih je za
nekatere vstajanje iz postelje
edina teža, ki jo morajo
dnevno dvigovati.
0 Sosed o sosedu: Bilo bi
bolje, če bi pogosteje ostal
doma in peljal ženo kam ven.
PONIKVA PRI GROBELNEM: POUK POD JABLANO
Oni dan, ko nas je pot vodila mimo Ponikve, smo na griču pod jablano uzrli skupino
otrok. »Tu se nekaj dogaja,« smo rekli in že smo bili med učenci osnovne šole Blaža
Kocena iz Poiiikve. ■.
Prisluhnemo šolski uri spoznavanja narave in družbe. Otroci so vneto poslušali vs^
kar je bilo v zvezi z oblikovitostjo tal. TudU mi izvemo marsikaj zanimivega. Predvsem
pa to, da imajo otroci take ure v naravi zelo radi in da se pri njih več tiauče, kot če
bi takim in podobnim temam sledili pri redni šolski uri. Več znanja ostane v tnalih gla-
vicah, kadar v naravi vidijo in spoznavajo določeno učno snov. M. PODJED
Večina jih jc .strumno in v-zravnano stopala pr*^ naborno komisijo, ki je pred dnevi
v Celju med mladcmiči izbirala bodoče branitelje naše domovine. Večini teh niladUi obča-
nov pomeni biti sposoben za J\j.\ likraiti potrdilo biti siposobe.i za vse druije naloge in
pravice, 11 Jih državljan uživa. Seveda so vmes kakšnemu milji^nrku doma dopovedovali,
kako naj to«! o tem in onem. se drži skruljeno. Sicer pa je biti pripatlnik JLA časi in čast
naj bo i/kazana časti vrednim. Foto: D. M.
CELJSKIM DIJAKOM NA PETE

MNOŽIČNO ZAPUŠČANJE MED SPOREDOM
v Celju imamo redke pri-
ložnosti srečati se z afriško
kulturo. Pa vendar je bil ob
počastitvi 20-letnice klubov
OZN Slovenije tudi nastop
afriških študentov z našlo:
vom: »Afrika v glasbi, sliki
in besedi«.
Moram reči, da sem se z
veseljem odpravila 21. oktob-
ra v Narodni dom, saj sem
vedela, da si bom prvič »v
živo« ogledala nastop Afriča-
nov. Žal, pa me je dobra vo^
Ija kmalu za.pustila. Po krat-
kem, a prijetnem nastopu
gostov, sem mislila, da je za-
deva zaključ€sna in tako sem
z drugimi poslušalci in gle-
dalci vred nameravala zapu-
stiti dvorano. Celotnega pro-
grama nisem poznala in tako
nisem mogla vedeti, da bomo
prisluhnili še črnskemu pevcu.
Neznanemu, ker od napove-
dovalke nismo zvedeli imena
pa tudi ne vseh naslovov pe-
smi. Po njegovem nastopu
sem nekaj minut še ostala,
ter se tako prepričala, da je
prireditev aares končana.
čeprav je bil program prije-
ten, je na prireditev vendarle
padla senca. Ta večer me kot
celota ni zadovoljil in to za-
to, ker sem v Celju navajena
dobro organiziranih priredi-
tev. Tokrat pa o dobri organi,
zaciji ni bilo sledu, škoda!
Obisk na prireditvi je bil
skromen. Je že res, da je
bila dvorana polna, toda sa-
mo dijakov. OstaVh Celjanov
je bilo tako malo. da človek
ne upa izreči številke. Sicer
pa se glede obiska sprašujem
naslednje: ali je bila prired
tev namenjena samo dijakoU
ali se Celjanom ne zdi vred
no ogledati takšnih nastopo"
ali pa je takšen odziv posl(
dica slabega obveščanja?
Za konec pa bi rada tist
polovici dijakov, ki si prirft
drtve niso ogledali do konca
svetovala naslednje. Kakršna
koli je že prireditev bil*
množično zapuščanje dvoran*
med programom ni bilo ns
mestu. Vsekakor v prihodnj«
dobro premislite, če bost«
obiskali še kakšno prireditet
Ce nimate namena spremljati
prorgama do konca, je bolj«-
da ostanete pred vrati! i
KARMEN MAGYAB
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih oigiruzacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško Slovenske K.onjice,;
Šentjur Šmarje pn Jelšah m 2aiec — Ureomištvo: Oelje. Gregorčičeva 5, poštni predaj 161 Nar>čnina m oglasi: Ivg
V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni ureclniK; Milan Seničar; tehničm urednik: Drago Medved — Redakcija: MilaO
Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zden?
ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik Tjne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana
Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 dm — Celoletna naročnina 180 din polletna ^0 din Za inozemstva
je cena dvojna  Tekoči račun 50102 «)1 mn2 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, ooiasi ji nar.-č-nma 22 800