tli. letnik.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1921.
$tev. H.
JUGOSLOVANSKI
ilRDTIVfir
JL J. vi JLJHVl
GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
1 List izhaja enkrat na mesec, in sicer 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto
24 K, za pol leta 12 K, posamezna Številka velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko-
I ' L' 1 1 *   "JUU- 1 ■ 1 11 "	'P'	    '-Mi
pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica Stav. 3.
D. G.
Obrtne zveže in stanovska zavest.
Vsaka, bodisi politična, stanovska ali strokovna organizada iima že sama ob sebi dolžnost, buditi stanovsko samoza,-vest, bofdisi posameznih! j panog, bodisi kompaktnih struj. Za Jugoslovansko obrtno zvezo je pa probujanje stanovske samozavesti eden izmed bistvenih delov. Ona mora pospeševati vse okoliščine, ki pridejo pri tem v poštev in, kjer takih okoliščin še ni, ustanavljati zanimanje za stanovsko izobrazbo; iz izobrazbe pa sledi sama ob sebi tudi samozavest.
Obrtništvo se mora zavedati svojega vzvišenega mesta, ki ga danes zavzema v človeški družbi; zavedajoč se tega, bodo sledili sami cjb sebi tudi pojmi o dolžnostih in pravicah.
Obrt in trgovina pri nas še nista na tako visoki stopinji, kot bi halo želeti; vzrok moramo iskati v bivši Avstriji, ki je zanemarjala in celo hotfe ovirala vsak napredek po ,užnih deželah; dalje moramo računati tudi z nam neprijaznimi sosedi. Mažari in Italijani, ki so imeli ves interes na tem, da ostanejo naše dežele kolikor mogoče neprebujene. Večja industrija in obrt se je prej razvijala le v Alpskih pokra,inah današnje Jugoslavije; ravno zato pa smemo upati, da borno mogli pri nas v doglednem času tekmovati z i nozeanr at vam. Pogoji so dani, treba, da se našemu obrtništvu) tudi dejansko priskoči na pomoč.
Obrtnosti, razvite namreč, v Sloveniji. danes še ni Domača podjetja niso uspevala; ker je bilo vodstvo v tujih rokah in vsled neprijaznih nam sosedov. Pač pa se je lepo razvi.aia v zadnjih desetletjih domača obrt. Ribniška dolina — komu nj znana vsled suhe robe? Ribnica, Št. Jernej, Novo mesto — kdo jih ne ppzna kot središča lončarske obrti? Tudi slovenske
opeka/me, ki izdelujejo dobro strešno in zidno opeko, so znane. Apneniice zala-
gajo celo pokrajino z izvrstnim apnom; Rog in Gorjanci so središče ogljarstva.
Cement se izdeluje v Zidanem mostu in'okrog Mojstrane na Gorenjskem. Tvor;-nice za papir imamo v Tržiču, Vevčah, Medvodah in Radečem. V Zagorju ob Savi je znamenita steklarna. — Slammkarstvo cvete okrog Domžal, Kamnika in Mengša.
S čipkarstvom se ponašajo: Škofja Loka, Železniki in Idrija. Tvormco za čevlje, predilnico in tkalnico za bombaževe izdelke ima, Trži|č. Z izdelovanjem trpežnega domačega platna se pa zelo pridno bavija na Belokranjskem. V Kropi in Kamni gorici cvete domajča žebljaJrska obrt. V Mostah pri Javorniku izdelujejo sukno. Pred leti je bila suknarnica tudi v Škofji Loki, ki so jo pa žalibog opustili; sedaj bi pač lahko procvjtala in bi vsaj deloma odpomogjTa sedanjemu pomanjkanju); izdelovalo se je tam prav dobro sukno.
Vidimo, da je v Sloveni,i zastopana skoro vsaka najpotrebnejša obrt. Slovenija je ravno oni del naše mdade države, ki je v prvi vrsti poklicana, da probudi obrtniško zavest. — Da v Srbiji obrtnost ni še na tej stopni razvitka, so kri)vi najrazličnejši vzroki; pa tudi v slučaju, če bi tam obrt bila razvita že pred vpjsko, bi morali računati sedaj s tem, da je ravno Srbija od naših pokrajin vsled vojne najbolj trpela in da je bila na vojnih posledicah še ona obrt, in industrija, ki je sploh obstojala, uničena.
Država kot taka ima ves interes na tem, da obrtništvu priskoči na pomoč in mu dejansko pomaga; tam pa, kjer je bila obrt in industrija uničena, da jo* iznova vpokliče k življenju.
Kadar se bo naše obrtništvo zavedalo, kako važno vlogo igra. v človeški družbi, bomo mogli reči, da smo za obrtništvo že nekaj napravili.
Vzrok premajhne stanovske samozar vesti pa ne smemo iskati samo v neznanju faktičnega stanja našega razvoja, ampak tudi v naši državni uredbi sami.
Tu pridejo v prvi vrsti v poštev daviti.
Kakor hitro se obrtnik postavi na lastne noge, že ga obsujejo od vseh strani z davki. Prepričani smo, da država mora nalagati davke. Nismo pa prepričani, če so davki v sedanji višini tudi opravičeni. Ni čuda, če začetnik, ki ima gotovo več izd&tkov kot dohodkov, izgubi veselje do poslovanja ali pa samostojno sploh pričeti noče. Če pa kdo že prične, prične bolj na tihem, 'da gaj takoj ne drže za) vratom. Prevelika odmera davkov je torej velika kriva na obrtniški nezavesti.
V	bistvu je pa to naziranje izgrešena stvalr. Toliko časa namreč, dokler na£e obrtništvo ne bo odločno nastopilo za svoje pravice, kar se more zgoditi pa šele potom obrtne samozavesti, se nas nikdo ne bo bal, nikdo nas obrtnikov kot me-r>dajni faktor — sploh vpoštevaS. Ko se pa obrtništvo ne bo več skrivalo za raznimi nevtemeljenimi pretvezami, se bo odločno in očito pokazalo, koliko nas je in kakoj smo močna, Z našo močjo bomo pa dosegli mesto, kakršno nam pristoja. Šele tedaj razni odločilni faktorji ne bodo delali računa brez krčmarja. Pri odmeri davkov n, pr. se bo moralo upoštevati naše mnenje o višini dopustnih davkov, o obremenitvi posameznih že vkoreninjenih obrti in onih, ki so šele v svojem razvoju.
Daljni vzrok je tudi današnje prena^ peto politična izkoriščanje. Prav* je, sqjj ima tudi Obrtna zveza to za svoj dlj, da se obrtništvo tudi politično izobražuje; toda ona sc drži poleg tega tudi načela, da se mora tudi naš političen nasprotnik, ne fanatik, vpoštevati in da dni, ki je iz prepričanja pri kakem drugem političnem naziranju, velja kot obrtnik ravno tolika), kot prepričan naš političen somišljenik. Naši politični nasprotniki pa naravnost
prezirajo vsakega, ki sdepo ne trobi v njihov rog, To ni prav, tega bi se morali vsi izogibati.
Obrtnik, in najsibo še tako mal obrtnik, bi se mclral zavedati svojega poklica in ga odkrito pripoznavati. Ravno-tako kot svoj poklic, bi pa moral odkrito pripciznaivati tujdi svoje prepričanje. Odločen in o svoji stvari prepričan mož se zaradi značajnostii ne sme sramovati povedati v obraz komurkoli svojega prepričanja in naziranja.
Drugod, n. pr. v Nemčiji imajo dobro organiizirano obrtništvo ravno zaradi tega, ker je stanovsko izobraženo; tam se ne sramuje nikdo odkrito povedjati svojega stan in tudi ne — svojega prepričanja. Do te stanovske samozavesti mora priti tutdi pri nas. Potem, ko se bo' vsak zavedati svojega položaja in poklica, ko ga bo spoštoval in vzljubil, šele tedaj bo naše obrtništvo zmožno res istinito napredovati, šele tedaj bo prenehalo biti igrača v rotkah nekaternikov, ki skušajo sedaj nesposobnost obrtništva obračati v svoje dobro iin ga izkoriščati v svoje namene.
Ljubljanski veliki semenj
V	Liubliani. središču najbolj industrii-ske, obrtne in trgovske pokrajine naše države se je letos priredila ena največjih in najsijajnejših prireditev: Ljubljanski veliki semenj. Vsa slovenska industrija, obrt in trgovina je postavila na ogled vse, kar zmore. Tisoči ia desettisoči, ki so obiskali veliki semenj, se niso mogli načuditi vzornemu redu in sijajni organizaciji sejma samega, kakor tudi velikemu napredku naše industrije. Ljubljanski veliki semenj je pokazal veliko bogastvo Slovenije, ki nam bo pripomoglo do ugleda in veljave v državi sami in tudi zunaj.
Prirejen je ta semenj po velikih semnji, ki so se zadnji čas razvili po industrijskih in trgovskih središčih vsega sveta. Najbolj znano, so sejmi v Lipskem, Kolnu in Nižjem Novgorodu, Semenj v Nižjem Novgorodu, je največji semenj, ki se ga udeleže Vsako leto stotisoči iz cele Rusije in Evrope. Vršil se je pred boljševiško vlado vsako leto oid 15. julija do 10. okt.; sedaj pa se že nekaj let ni vršil. Tudi po drugih deželah se zlasti zadnjih deset let vršijo veliki semnji, posebno letos jih je vse polno. Ne vemo sicer, če je ravno posrečepo ime semenj, kajti v resnici je to bolj podobno razstavi kakor semnju. Pa naj bo že semenj ali razstava, vsekakor je taka prireditev velik napredek naše domače industrije, obrti in trgovine.
Naša naloga ni, da bi se v podrobnostih pečali s sejmom in z razstavljal«, ki so izložili svoje izdelke na sejmu. Zdi se nam tudi postranskega pomena, za koliko miljonov se je sklenilo kupčij na tem semnju. Bolj važno se nam zdi, kakšne indirektne, dobre posledice prinese taka prireditev naši industriji, obrti in trgovihi.
Tak semenj »luži predvsem spoznanju
lastne moči in bogastva. Tu vidimo izlo-žene najrazličnejše predmete, za katere mogoče velik del našega naroda niti ne ve, da s» pri nas izdelujejo. Zato se je če-sto zgodilo, da so interesenti dobavljali blago iz inozemstva ne glede na to, da bi lahko doma krili svoje potrebščine. Če upoštevamo, da se je semnja udeležilo čez sto tisoč ljudi, je med temi gotovo velika množica takih, ki so dosedaj naročali blago od bogsigavecH kje in so spoznali, da lahko to vse pri nas doma dobijo.
Posebno obiskovalci iz južnih krajev naše države, iz Srbije in Vojvodine, so zaznali, da se v Sloveniji nahaja že močno razvita,, industrija, obrt in trgovina. In ker smo Slovenci znani kot solidni ljudje in v cenah nepretirani, je mnogo upanja, da se v Ljubljani polagoma koncentrira velika tržišče, ki bo posredovalo med zahodom in vzhodom, severom in jugom. In če se to doseže, je gotovo, da tudi naša industrija in obrt pridobita pri tem ter se v Sloveniji te panoge čisto gotovo razvijejo in spopol-iijo še daleč naprej.
Drug važen moment, ki se je posebno dosegel za male obrtnike in podjetja, ki so si semenj ogledali, pa je, da so si vzbudili neko veselje do napredka in marsikdo, ki letos ni imel časa ali 'prilike, da bi na sejmu razstavil, bode skušal v prihodnje to storiti, in tako bo rastel pomen in vsestranska" korist teh prireditev.
Slovenci se moramo jasno zavedati, da obstoja naš gospodarski napredek v prvi vrsti, če se naši kraji čimbolj industrializirajo. Naše kmetijstvo malega obsega pa lahko to podpira v obojestransko korist. NaŠ mali obrtnik je na sejmu videl, da on, četudi v malem, lahko s svojo pridnostjo in vztrajnostjo napravi lepe in krasne izdelke, in če bodo taki sejmi dosegli svoj cilj, mu tudi ne bo žal, saj bo prav lahko svoje izdelke prodal. Pa tudi naš — večkrat šele v povojih — veleobrtnik ali industrijec, ki si je s težkočo zgradil svoje podjetje, posebno sedaj po vojni, ko ni bilo lahko dobiti tega ali onega stroja, ko si te stvari takih domačih podjetij ogleda, ga vendar prime radost in veselje do še večje izpopolnitve. Vse težave, ki jih je imel pri snovanju podjetja, so pozabljene. Tudi naša veleindustrija, v kolikor je sploh imamo, čuti isto. Vsak pa je imel zavest, da bo kos premagati težkoče le, če bodo tudi voditelji države imeli smisel ter da bodo oni stvar ne ovirali, ampak podpirali.
Tujdi kritike bi ne manjkalo glede sejma, pa pustimo to za enkrat. Nekaj pa je, da omenimo, da je bilo importirano blago preveč zastopano in često so bili razstavni paviljoni pomešani, da si naenkrat imel poleg pristnih domačih izdelkov oddelek s samim uvoženim blagom. Saj je bil sklep razstavnega odbora, da se to blago popolnoma separira od domačega blaga. Da gotovo ne škodi, da so se razstavili tudi tuji izdelki, je gotovo, da vsaj resni motrilec lahko vidi, v čem se loči tuje blago, drugi pa tudi, česa še nimamo in ali bi se ne dalo tu kaj izdelovati. Kajti, da ne bo sama hvala, moramo pripomniti, da nam še mnogo mnogo manjka tega, kar rabiti,
Opomniti nam je še tudi, da so bili bratje Hrvati in Srbi zelo slabo zastopani
med razstavitelji. Vzrok je gotovo to, da jim je bil čas prekratek. Upanje j?a je, da se bodo v bodoče gotovo bolj zanimali za to.	♦
Omeniti nam je, da je k otvoritvi prišel pokrovitelj razstave g. dr. Spaho, minister za trgovino in industrijo. Minister se je prav pohvalno izrazil ter pri več prilikah poudarjal, da bo vsestranko podpiral naša stremljenja. Seveda so to le boj ofi-cielne obljube ob takih prilikah. Poleg ministra so se udeležili otvoritve tudi tuji zastopniki raznih držav, ki, kakor je bilo videti, niso dobili slabega vtisa o vsej prireditvi. Vsa prireditev se lahko smatra kot dovolj povoljna. Vsi pa^upamo, da se bližamo boljšemu blagostanju.
0 razvoju ljudske umetnosti.
Piše prof. V.
Dalje,
V	sledečem hočemo govoriti o k e -ramičnih, t. j. o izdelkih iz finejše ilovice ali gline. Ti izdelki nam nudijo v svoji ornamentiki mnogobrojne domače umetniške motive, četudi so keramiiški izdelki že v starem veku, seveda le pri kulturnih narodih, izgubili značaj ljudsko-Umetniške obrti, ker so se na primer pri Grkih in Rimljanih izdelovali že tovarniškim potom.
Ilovica je snov, ki je še dandanes pri-, ljubljena igrača mlajših pastirjev. Tudi prazgodovinski človek je igraje se spoznal, kako pripravna snov je. ilovica za izdelovanje igrač in raznih v gospodarstvu potrebnih predmetov. Enake stvari uo se poleg mnogoštevilnih čepinj glinaste posode našle tudi na ljubljanskem barju. Te najdenine nam pričajo, da je prastari barski mostiščar že poznal uporabo ilovice. Najdene čepinje kažejo že nekako, čeravno zelo primitivno ornamentiko. Iz navedenega sklepamo, da je človek že v najstarejši zgodovinski dtibi porabljal ilovico za izdelovanje najrazličnejših predmetov. Vendar nam ornamentika na keramiških izdelkih manj kulturnih narodov priča, da prva posoda, ki jo je rabil človek, ni bila zgnjetena iz gline, ampak je bila pletena iz ličevja, iz raznih trav, iz palminih listov, šibja itd. Seveda je uporabljal najprej posodo, ki mu jo je nudila narava sama v trdih lupinah raznih sadežev, v ži-valskih in človeških lobanjah. Špranje pri pletenih posodah je zamazal z ilovico, ali pa mnogokrat preoblekel kar celo pletenko s tenko plastjo ilovice. Slednjič je začel izdelovati posodo iz same ilovice in je uporabil v okras posode motive, kakršne mu'je nudila pletenka.
Z občudovanjem, nas navdajajo marsikateri keramiški izdelki Grkov in Rimljanov in nam pričajo, da so imeli že stari narodi svoje lončarje-obrtnike. Tudi v naših
Stran 67 "1
pokrajinah s« morajo keramiški izdelki smatrati za proizvode lončar jev-obrtni-kov, in torej lončarsko obrt za zelo staro. Izvzeti moramo vendar nekatere evropejske pokrajine, n. pr. Bavarsko, kjer je do najnovejše dobe prevladovala lesena poseda.
Drugod pa, kjer je uporabna glina na razpolago, so nastale kar cele lončarske vasi, ki so opravljale lončarsko obrt kot postranski zaslužek in so seveda izvažale avao lončeno robo v bližnje in daljše kraje. V dokaz nam služijo naši Ribničani. Izdelovanje keramiških predmetov se je torej prav kmalu polastila lončarska obrt, a vkljub temiu lahko trdimo in bomo tudi dokazali, da so keramiški izdelki večinoma v svoji ornamentiki ohranili posamezr pital pokrajinam, .primeren, 'ljudsko-umeti-niški značaj.
Po propadu rimskega cesarstva je propadli a tudi visoko razvita grško-rimska keramiška industrija. Začeti je bilo treba popolnoma na novo, vsled česar so bili keramiški izdelki srednjega veka do 14. stoletja zelo priprosti'. Z 14. stoli, so začeli, polagoma spoznavati udobnost od zunaj kurjenih sob, graditi t. zv. kmetske peči, torej tudi izdelovati pečnilce, Na posodi te dobe že lahko opazujemo prve poskuse z glazuro v rumeni rujevi in zeleni barvi. Ornamentika '0 bila kljub temu zelo1 pn-prdsta, izvedena s prstom, ali koščkom ostiro prirezanega lesa. Najdejo se celo že poskusi plastične (reliefne) ornamentike, vendar se začne razvoj keramiške domače obrt? v naših pokrajinah šele z dobo renesanse in sicer pod tujim sevemolaškim vplivom. Iz severne Italije, kjer so nastale znamenite, svetovno znane , tvormce, so prihajal? razni glinasti izdelki čez slovenske dežele v. nemške in celo na Češko in Moravsko. Toda kmalu so se začele nern-ijko-aVske in sudetske dežele zanimati za
keramiko in, po laških vzorcih izdelovati
razqp posodo. Od! Lahov so se naučili boljšega, in bolj živobarvnega načina gla* tiranja in so z uspehom tekmovale z Lahi. Bočim se je v. nemških alpskih in sudet-kih deželah razvila keramiška obrt do visoke stopnje, so slovenske dežele zaostale Na slovenskih tleh se omenjajo Celi e Marbor in Ptuj, kot kra'i z znatno keramiško :ndustrijo. Vsi, p!o obliki in ornamentiki finejši keramiški izdelki v slov. a’oskih in krašklh deželah so razun nekaterih poskusov laško importirano blago, ki je pa glede oblike in ornamentike prikrojeno zahtevam kupcev in kaže torej večinoma domače slov, umetniške motive.
V	s’o v. delu Štajerske ni bil brez pomena
nemško-alpski vpliv.
 Dalje prihodnjič.
maribo ska obrtna razstava.
V	četrtek 8. avgusta se je slovesno otvorila obrtna razstava v Mariboru. Priredilo jo je Mariborsko obrtno društvo z namenom, da pomaga mali obrti, ki je vsled vojne prišla v hudo krizo, do boljše bodočnosti. Okoli 80 obrtnikov je razstavilo v G6tzovi dvorani svoje izdelke. Mariborska razstava je nekaka dopolnitev ljubljanskega velikega sejma, kjer se je malo obrtništvo skoro poizgubilo med veliko industrijo.
Namen mariborske razstave je, kakor je razvidno iz predgovora v razstavnem katalogu, pokazati javnosti, da je naše domače obrtništvo popolnoma dorastlo svoji nalogi in da hoče s svojipi intenzivnim delom prispeti k sanaciji sedanje gospodarske krize ter osamosvojiti domačo obrt v vseh panogah od inozemske obrti iti tako po svojih močeh pripomoči k popolni gospodarski organizaciji. Dalje stremi razstava za tem, da dvigne ugled in materielni položaji obrtnega stanu, ki je med vojno zelo trpel in mu pridobiti v naši kraljevini novih stikov in zaupanje odjemalcev do obrtništva. Slovensko obrtno društvo je sklenilo obrtne razstave ponavljati in pritegniti v prihodnje tudi dela pomočnikov in vajencev in tako pospeševati tehnični in strokovni napredek obrti in njegov kupčij-ski razmah. — S skromno podporo deželne vlade je pričelo obrtno društvo organizacijo razstave, na katero sme biti v vsakem oziru ponosno, ker je živ izraz pridnosti, delavnosti, okusa, tehnične dovršenosti in podietnosti našega malega in srednjega obrtnika.
Cela razstava je grupirana v štiri skupine, in sicer velika dvorana s 34 razstav-lialci, mala dvorana s 16 razstavljalci, mala dvorana v prvem nadstropju in galerija s 23 razstavljalci in bela dvorana s 17 razstavljalci. — Zastopane so pohištvene industrije, umetno in strojno ključavničarstvo. čevljarska in oblačilna obrt, živilna industrija, stavbene obrti, razne stroke kovinskih obrtov, grafične, knjigoveske in tiskarske stroke, pletarska, usnjarska in elektrotehnična obrt. Že letos je nedvomno, da je velika GStzova dvorana pretesna "a obitno-napredni in gospbdarskoippdjet-ni Maribor irt da bo treba' drtlgo l0to iskati Večjih prostorov,. da se omogoči udeležba onim mnogoštevilnim sttokam, ki letos niso mogle biti vpoštevane..
Razstava je dokaz smotrenega dela domačih obrtnikov. Za naše malo obrtništvo ie brez dvoma večjega pomena nego ljubljanski veliki semenj, na katerem so bili razstavljeni povečini predmeti velike industrije in tudi predmeti tujih industrij. Tu na je zastopana samo domača in mala obrt. Razstava bo veliki meri pripomogla k napredku in samozavesti domačih obrtnikov in želeti je le, da se drugo leto v večjem obsegu ponovi.
Obrtniki! Širite svoje stanovsko glasilo »Jugoslovanski obrtnik«! Dopisujte vanj, da bo res pravo obrtniško, glasilo in odmev naših želja in potreb!
Krščanska internacionala.
Na shodu v Mariboru je načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Korošec označil kot najvažnejšo točko programa SLS misel o internacionali. Naša stranka se hoče še to jeto pogajati za ustanovitev mednarodne zveze za osvobojenje kmeta, obrtnika in delavca. Program te zveze je:
1. Mir in razor oženje. Spori med državami naj se poravnajo brez orožja. 2. Potrebno je preobraženje Evrope v krščanskem smislu, zahteva krščanske vzgoje v šoli in v vsem javnem življenju. 3. Zveza krščanskih strank v svrho osvobojenja kmeta, obrtnika in delavca iz rok kapitalizma.
Po vojni se poizkusi ustvariti krščansko internacionalo vedno bolj množijo. Pravzaprav že imamo krščansko internacionalo, to je Cerkev, toda treba je v okviru njenih načel še posebič organizacije vseh delavcev na javnem torišču, da se ta načela oživotvorijo povsod po enem načrtu. Zato katoličani vseh dežela skušajo doseči med seboj stike, snujejo se razni mednarodni odbori. Vse organizacije so pa edine v tem, da mora iti, naše stremljenje po smernicah,, ki jih je začrtal tudi načelnik naše stranke v Mariboru: ohranitev miru, krščanska Vzgoja V družini in šoli ter pokristjanjevanje gospodarskega življenja.
Boj nekrščanskemu nacionalističnemu šovinizmu,' imperializmu in militarizmu, boj materializmu v gospodarskem pridobitnem življenju, delo za solidarnost vseh krščanskih narodov zemlje, za smotreno vzgojo mladi|ne vi duhu evangelija, zdrž-nosti, zmernosti, idealizma, požrtvovalnosti, po enem načrtu y vseh državah izomi-kanega sveta, to je program krščanske internacionale.
Posamezni stanovi so v tem že storili' veliko korakov za medsebojno zbližanje. To so predvsem dijaki in delavci. Oboji so imeli že ctioorsto nvedaiarodnih sestankov in imajo svoje internacionalne odbore, ki rešujejo skupno vprašanja vseh dijakov, oziroma delavcev. V Gradcu se je letos vršil 'tudi velik kongres, na katerem so se dale nove smernice in pobude za- celo skupno mednarodno katoliško gibanje.
Krščanska internacionala je tudi' za obrtnika neizmerne važnosti. Komu pa morejo bolj koristiti njeni nameni, njeno delo, kot ravno ljudstvu, ki mora z rokami služiti svoj kruh in med te spada tudi obrtnik. Mir! Kdo ga želi in kdo hrepeni po njem in po urejenih razmerah, ki jih. prinese, bolj kot obrtnik in sploh vsak delavec, bodisi ročni ali dušeyni? Ali nima od poštenega gospodarskega življenja ravno obrtnik največje koristi? Vse to pa more-
jo katoličani doseči le, če so trdno združeni.
Moč združenja je neizmerna. Veliki ruski filozof Lev Tolstoj je napisal to primero o moči združenja:
Godi se na podnožju skalnate gore. K menihu pride mladenič in se bridko pritožuje nad nasilnežem, ki tlači njegov domači otok.
S tihim občudovanjem zre mladenič v častitljivega starca. Menih pa ga gleda molče in njegov molk je več kot sto besed.
Kvišku se spenja k starcu, da bi bil tesno ob njem. In potem mu pripoveduje o trinogu na domačem otoku, o nasilnežu, ki je oropal njegove rojake svobode, njegovi valpti in hlapci pa so ropali in grabili ljudstvu imetje.
Starček posluSa tožbe. »Sin moj,« začne počasi in slovesno, njegov glas pa jc kakor don globokih čistih zvonov — »sin moj, rekel si mi, da nameravajo tvoji rojaki pobegniti z otoka, da se hočejo raztresti na vse vetrove, da izbegnejo težki usodi ▼ domovini?«
»Da, oče.«
»In ti misliS, da bodo tako raztreseni mogli 2e kdaj pomagati rojakom, ki ostanejo na otoku?«
»Mislim.«
»Dobro, poslušaj me! Vzemi to posodot in poglej jo natančno!«
Mladenič jo gleda pozorno. Bila je pri-prosta posoda iz ilovice, ki je znotraj nosila vgreben napis: »Združeni tvorite nepremagljivo silo, posamezniki pa ste kakor list v vetru.«
»Pomisli zdaj,« pravi starec, »kaj vse ta posoda koristi. Z njo si nagrabi žejni vode, iz nje pijei zdravilno mleko, v nji si napraviš dragocenega balzama za bo* leče rane, ki si jih dobil na široki stepi.«
»Res je, oče. Sto slučajev je, da nam taka posoda koristi.«
Tedaj pa starček vzame mladeniču posodo iz roke, vzdigne suho koščeno reko'in trešči ilovnato posodfc v skalo, da se razletijo drObne črepinje na vse konce. Široko odprtih in začudenih oči strmi mladenič, ker ne razume meniha. A ta mu govori:
»Ali si videl, kako so sc razleteli drobci? Poskusi zdaj, da se okoristiš s kako teh drobneh črepinj!«
»Glej, posoda, prej tako koristna, je zdaj razbita izgubila vsako vrednost. In vendar sleherni drobec ni nič drugega, kot nien sestavni del, zeoJja je od njene zemljo. To.naj ti bo dokaz za istinitost reka: Združeni tvorite nepremagljivo silo, posamezniki pa ste slabotni kakor list v vetru. Kakor koristna tudi je posoda, brez koristi »p njeni drobci, Tako pa }e tudi z
vami. Združeni tvorite silo, raztreseni pa ste brezpomembni drobci, ki tavajo kakor list v vetru brez cilja, brez nade, da se kdaj zopet najdejo.«
Mladeniču je postalo jasno in zamišljeno je gledal v meniha, ki je s počasnimi koraki odhajal. Bilo mu je žal, da ni mogel v svoji revščini z ničemer pokazati starcu svoje hvaležnosti, niti mu ni mogel z ničemer nadpmestiti razbite posode...
Ali nismo tudi mi taki otočani? Če hočemo, da premagamo skupnega sovražnika — mednarodni velekapital, treba, da se tudi mi združimo. Najprej doma na Slovenskem, v Jugoslaviji, potem pa poiščemo stikov z organizacijami ostalih krščanskih narodov vsega sveta, predvsem pa z našimi slovanskimi brati. Obrtnik}! Naša moč bo tem bolj rastla, čim močnejša bo naša organizacija. Zato treba, da povzdignemo najprej našo Jugoslovansko obrtno zvezo, da se razširi po vsej, naši domovini. Potem bomo pa, doma močni, se ogledali tudi po svetu, videli bomo, kako se godi našim tovarišem drugod, spoznali njihove težave in tudi udobnosti, stopili z njimi v ožji stik in se skupno borili v procvit in blagor obrtništva. Na delo tedaj!
KatoltSId shodi.
Zadnje čase se vrše po' vsej Sloveniji Vel:častni shodi katoliškega ljudstva. Tisoči in dlesettisoči! so javno manifestirali na njih svoje katoliško prepričanje in s tem pokazali, da je slovenski narod še vedno zvest veri svo’ih očetov in katoliški Cerkvi, Velikanske množice zahtevajo v resolucijah versko Šolo, ki jo hočejo svo-bodomise1« odpraviti in nadomestiti z brezversko. Vzbudilo se je med ljudmi navdušenje za naše organizacije, prosvetne, telovadne ih druge, katoliško ljudstvo 'e dobilo nove moči in novega navdušenja za boj proti sovražnikom naših načeJ.
Z vso slo so se vrgli svofbodOmiselci na našo mladino, dla *o spravijo pod. svoj svobodomiselni farm. Njihov namen je vso mladinsko vzgoo prekvasiti z brezverskim duhom in jo popolnoma odtegniti verskemu vplivu. V Soli ih izven- Šole delujejo ine.fi našo mladino ter se trudiio na vse načine, da jo podiivaio in zru&io v niej vse s’edlove katmVŠke vzgo'e. Iz sole so odpravili verskonravno vzficto in io nadomestki z brezversko-sokolsko. Ce^a mi-pža svob^Ho^ise^ih učHeliev ie razroredena no vsei dež e1?, ki vzgaja. mladlimo v sokolskem duhu Izven Sole pa vzg*’*1 o mJad^no v sokolskih AntSivih v'nov svbbodr^selni rod. M nat h? bi! 7ok1et sovražnik vsega, kar ‘p katoliško.
! Dru<*o orcnJie s katerim	nro-
dretf Va+oliške vrste, je časonis?e. in mi’iione ootrosiio za svoie brezversko časonis'c. V-‘ r’jva dan za dnem svo: struip med naše ljudstvo.
Nasnroti tem s^am moramo mi katoličani pbetaviti močno fronto, ki bo odbi-
jala napade. Katoliški shodi imajo namen pokazati ljudem nevarnosti, ki prete katol. ljudstvu, pokazati mu, kako se bo postavilo nasprotnikom v bran, pokazati pa tudi našo silo, našo moč. In vse to so katoliški shodi v polni meri dosegli. Mnogoštevilni govorniki, ki so nastopali na raznih shor dih so v sijajnih govorih - razložili poslušalcem pomen verske vzgoje v šoli, pomen naših organizacij ter zlasti pomen katoliškega časopisja. Katoliško ljudstvo je na njih na eni strani pokazalo, da je pripravi ljeno tudi kaj za svoj najdi aži biser: kar toliško vero, na drugi strani pa je dobilo novih idej, novih smernic in novega ognja, za življenje po načelih katoliške vere.
Sestavil D. V.
Les kot stavbni materi’al v raznih dobah in pri raznih narodih.
(Poljudna narodopisna razprava.)
V	najstarejši dobi človeštva je iskal človek zaveta pred raznimi vremenskimi nezgodami v naravi sami. V vročih pokrajinah naše zemlje nudilo mu je košato listnato drevje dobro varstvo pred žgočo solnčno vročino in deloma tudi pred dežjem v mrzFejšifo krajih je bil pa prisiljen iskati si zavetja proti mrazu in burji v votlinah, ustvarjenih od narave in v drevesnih du-T^&nah. Mnogovrstne nadenine v podzemskih jamah so nam dovoljni dokaz, da so te služile v mnogih slučajih in dolge časovne dobe človeku kot naravna zavetišča. Te najdenine so obenem naistarejši suomenilki t. zv. predzgodovinskega Človeka. Seveida ne smemo pozabiti, da so sluiži^e podzemske votline tudi v zgodovinski dobi in služiio tu in tam še celo dandanes kot človeška' -pribežališča.
O, stavbah, v katerih ;e prebival človek starejše zgodovinske dobe, sploh ne mioremo govoriti, kajti od teh se nam ni ničesar ohrahrUo in' v! desnici nimamo O niih niti pojma. Celo v zgodovinski dobi so bi"e hiše privatnikov skrajno priorOste. Svetovni Rim jel Se za Časa cesarjev sestajal večinoma ii nizkih lesenih tvajt. Narod- starega veka so se brigali ed^no le ra svetišča hočov, za Grobove svo'ih Ufnrlih in za stavbe ki so služi1 e nfchovim vla-AatApm k^rt bival’šče Te stavbe so se nam firdi ohranile v manj ali bolj porušenem stanni.
Nit* o rilski nrivafn; hiši bi ne imeM rtrvima. *ia ni Vezurv 1. 97. o. Kr. r. zasul rjnlorf driw^T> mesi fi«*i danes skoraj po-nolnivma iVkomne Pom^ei’’ in nam pod vulkanskim oc^elom obranil nrevažne vire za kuUnjroo zgodovino te dobe in nam tv^IH v nrivatno živl;en'e takratnih R Wianov. Toda te privatne stavbe so iz dobe, ko so stali Rimljani na višku takrat-
ne kujture. V naši razpravi se bomo mogli torej ozirati glede starejše dobe le na zgoraj omenjene javne stavbe. Kot nalogo te razprave smo si stavili vprašanje, kateri stavbni material je bil v starejših dobah najbolj v navadi?
Ni dvoma, da je služil les, ki se dobi pač skoraj povsod in ki se da primeroma najlažje obdelovati v starejši dobi človeštva kot edilni stavbni materijal nele za Priproste, zasebne, ampak tudi pri vseh javnih stavbah. Res, da se nam iz stare ših dob sploh niso ohranili nobene lesene stavbe, vendar se da, to posebno na star reTŠ'h kamnitih stalvbah, opazovati konstrukcija in arhitektura, ki niste primerni kamnatemu stavbnemu materijalu. Iz tega sledi nedvomno, da je do1 go dobo vladal le* kot edini stavbni materijal, ki sta ga 1® polagoma izpodrinila kamen in opeka.
V	dokaz tega hočemo navesti nekoliko podatkov.
Najslalvaejše, pa tudi najkolosallneše stavbne soomenike so nam zapustili stari kočani. Skalnati robovi Nilove doline so n^dili Egipčanom v obilici najboljši in naj-trpežneiši stavbni materna! v granitu, si-jemitu itd. Pri natančnejšem opazovani'u °Dazimoprt mnogih stavbah uoorabo lesne stavbne konstrukcije. To deistvo lahko ^"Tnio pred vsem pri skalnatih grobovih, ^e v skalo vsekane grobnice imajo kapelicam podobne predprostore, pri katerih tvorijo preklado in stroo okrogli kamniti tramovi, ki nas spominajo na naravno obliko neobtesanih drevesnih debel. Stene teh kaoelilc so okrašene z ličnimi letvami, seveda iz kamena. Pri starejših kamnitih stavbah so ce^o poskušali nosnemati barvo ,ei«a. kakor pri nas narobe vidimo v v? Skih cerkvah lesene sohe' v barvi marmorja.
Mezopotamijo, t. j, pokrafino med Evfratom in Tigrido odštevamo k najsta-feišim kulturnim deželam starega veka.
so •prastari Sumerijci in njihovi naslada
.BabSJctajci in Aefrci' in pozneje Pertl« »nci ustvarili, svojo lastno kojturo. ki . je v v®Hkj meri1 vplivala na kulturni razvoj ^rkov. Ta glede lesa tako revna pokracani imela nita kamena v bMž:ni na razlago. ZidaM «o torei svoie stavbe iz na solncu .posušene ooeke. Vkljuih temu nam ne samo borni ostanki razvalin s svoio lesno konstrukcijo pričajo, da so tukaišni *a*-odi uPorabliali prvotno le les kot stavbni materijal. ampak nam to potru-iefo tudi grški trlsatelu. Ti nam poročajo,
so Babilonci in Asirci dovažali stavbni ]es od dalmega Libanona. Izključno tanki m vitki stebri nam dokaizuieio, da so v sili Posegli tudi po vitkih steblih dragocene dateljnove palme,
Ja*no P nadalje, da je pri Iaraelcih in
Feničanih kot stavbenikih Izraelcev igral les kot stavbna in dekorativna snov najvažnejšo vlogo, ker jim je nudil blžnji Libanon s krasnimi cedrinimi gozdovi dovolj stavbnega materijala. To nam potrjuje tudi sv. pismo, ki omenja, da so bile stene prekrasnega židovskega svetišča v Jeruzalemu preoblečeni z cedroim lesom, To nam dokazne tudi dejstvo, da so se Feničani kot pomorski narod pri stavbi svojih lad'i izvežbali v lesni stavbni konstrukciji, katero so vsled tega uporabljali pri stavbi poslopij, oziroma gradili pač večinoma lesene stavbe.
Iz dosedaj navedenih vzrokov, kakor tudi iz poročil grških pisateljev, ki omenjajo naravnost lesene stebre pri svetiščih, moramo sklepati, da so prvotno tudi Grki, ta moistri med stavber‘ki starega veka, gradili svoa svetišča iz lesa.
V tem nas potrjuje tudi deistvo, da Stara Grška še ni imela v tej dobi današnjega krajškejga značaja, ampak so njene gore pokrivali lepi gozdovi. Pristaviti pač moramo, da je grški narod v primeroma stari zgodovinski dobi zamenjal les z kame-nom. oziroma je rabil oba pri svo'ih stavbah. V dobi, ko je grško stavbarstvo doseglo svojo umetniško višino, je ori mo-numenatalnih stavbah sploh izginil tudi les, kot stavbni materijal in na niegovo mesto je stopil marmor, ta najžlahtnejši stavbni kamen, ki ga je v izvrstni kakovosti nuHila grška zemla.
Isto deistvo oipazuiemo tudi pri starih stavbah Rvmlianov in pri niihovih učiteljih
V stavbarstvu, pri Etruščanih.
Iz navedenega lahko sklepamo,. da je v najstarejši dobi služi Tes skorai izključno kot stavbni materijal pri vseh :avmih stavbah in pri vseh narodih. To nam dokazuje uporaba lesne stavbne konstruk-ci?e iri stavbne! ornamentike pri m>1aiših kaanenitih stavbah. Gotovo je pa, da se je les v še večji meri in dališo zgodovinsko dobo rabil kot stavbna snov pri priprostih stavbah privatnikov, ker te stavbe niso imele monumentalnegapomenakakor svetišča, grobov! itd.
Dragfnia 1n "aSe državno oosnod*r«tvo.
V	zadnjem čisu so pri nas cene vsem potrebščinam silno narastke. Zlasti. živila so se toliko podražil, da človek, ki mora s svoiimi rokami služiti kruh v resnici ne more izhaiati in preživljati svoje rodbine. ?ivli'enie se ie pod vlado demokratskih. samostojnih ^n radikalnih »državotvornih« magnatov. sUmo tvnslabšalo. Pred snreietiem ujstave so oVubljali', da se bo vse naše gospodarsko življenje izbol:šaJo, dvignila naša valuta in se bodo nocenile naše žifvljenake razmere, A sedaj? Ustava
‘e sprejeta, todia o kakih boljših časih ni govora, še ravno nasprotno je: naša valuta pada, cene rastejo,
Nobenega dvoma ni, da je Vzrok temu brezvestna špekulacija domačih in tur j'h izvozničarjev in borznih mešetariev. Naiša vlada pa namesto, da bi tem ljudem stopila na prste in preprečila to njihovo počete, stoji mirno ob strani, da morejo špekulantje nemoteno izvrševati svoj pogubni posel. Vladne stranke vpijejo in udrihajo p° ostalih, opozicionalnih strankah in jih obdolžujejo protidržavnosti. Izdajajo se razne »obznane«, kakor bi se Jugoslavija nahajala sredi revolucije. Jasno je, da tako »vladanje« ne more vzbuditi zaupanja do naše države v inozemstvu, ampak le utrjuje prepričanje, da stoji naša država na slabih nogah. Zato ni čuda, da naša krona, naš dinar pada, rastejo pa cene vsem potrebščinam.
Pa še nekai je. Tudi državno gospo* darstvo se je pod vlado naših poljubnih gospodov demokratarjev silno zanemarilo.
Osnovna . pod1aga vsakega gospodarstva, privatnega ali državnega, je natančen oreg1ed nad diohodki in stroški in najstrož* ji red. Kjer ni reda in jnsnega pregleda, tam sploh ne moremo govoriti o gospodarstvu.
Gospodar, ki pazi na red, ki ima točen pregled nad dohodki in stroški in stroške uravnava po dohodkih in ne narobe, ki je priden in de1aven, uživa splošno zaupane. Ž drug!mi besedami: on uživa kredit. Na pridnosti, varčnosti in gospodarskem pregledu zasnovanega kredita mu ne more omajati noben sovražnik: številke v nietfovih natančno in vestno pe<-Tianfti knntfah govore svoj nezrootliivi jezik, lianih knigah govore svoj nezmotlivi jezik!
Od teh osnovnih principov vsakega gospodarstva je naša državna finančna upirava «še iako oddaliena. 0<*romna večina državlfanoKr nič ne ve, ko1iko ima letno plakati državi na davku. V mnogih kra'ih v Srbiii nimajo niti zemljiškega katastra — sedai tfa izdeV'eio ruski inženerii —, ki ie osnovna podlaga za odmero zemljiškega davka. Davčni uradi, katerih naloga ie izdelati vsai približen pregled dohodkov. ne obstoie povsod, ker ni uradnikov.
V	dVutfih krauh je zednet državna. * oblast tajco slabotna, da se ljudje za davčne pred. pise sploh n« ‘briJtaio.in ne plačajo motenega davka. Ponekod % tudi davčno uradi. ništvo malomarno in nebrižno in prejema oač plačo,- ne dela pa nič, tako da je bil finančni minister nrisilien odrediti za te noleg n*iVnv« pla?e še posebne natfrad*. da s« nekoliko ztfanefo fn vrie svoio dol?no*»t> Dokler tra;a tako st*n?e. je iasno. da o kakem pametnem gospodarstvu in o kak«m trdnem pregledu in o orimer-ianim med! višino davkov in stroškov ne more biti govora in zato tudi ne o kakem kreditu!
Na drtufi »trani na živi država kakor kak amerikaTTski miliar^er, ki lahko brpz skrki razsiplje denar ker ve, d>a svp‘ih mi.1ii*r^ ne more zanraviti, če bi Hh prav frnrM Mi vzdrJNre^n o<*ro"”nn armado in ra^avfiamo z«nV> silne količine oroža in drtt.dih notr«*bš6in. Hr*z ozira na to. dw ne vemo, č«» država letno so1 oh toliko dobi v svoje blagajne, kolikor znašajo ti izdat-
ki. Upravnega uradništva je nebroj, za šolstvo rastejo izdatki od dne do dne, a nihče ne ve, če si lahko vse to tudi privoščimo na račun lastnih sredstev... S tem nočemo reči, da vse te stvari niso lepe in potrebne. Ne; mi priznamo, da bi bilo prav lepo, če bi vsaka občina imela lahko svojo univerzo, ampak odkod denar? Tudi reven osebenek ve, da so pečenka in vino dlobre stvari, todia odkod in s čim?
Tujdi to gledajo dan za dnem tudi naši sosedje. Ne rečejo nič, ampak majejo z glavami. Če pa prideš k njim kaj kupovat in jim hočeš plačati z našim denarjem, se ti pomilovalno nasmehnejo in pravijo: »Za 100 vaših kronic vam damo kvečjemu 2 in pol švajcartke franke I Imejte pamet in vzemite, ker če boste tako gospodarili še naprej, vam kmalu ne bomo dali za 1000 vaših kron niti enega švicarskega franka!«
Vse to našim vodilnim krogom ne odi-pre oči. Oni se brigajo bolj kako bodo zatrli komuniste, klerikalce in separatiste. Njim je važnejše s pomočjo lumparij in intrig preprečiti volitev in potrditev ljubljanskega župana, kot preskrbeti ljudstvu ceneše življenje. Zanje je važnejša soko-lizacija Sol, kakor omejitev draginje. Zato pa...	t
Strokovne vesti.
Občni zbor Obrtne zveze v Komendi
se je vršil v nedeljo 14. avgusta 1921 ob 3. uri pop. v društveni dvorani. Po poročilu predsednika, so vsi člani plačali članarino, ki se je odposlala Jugosl, obrtni zvezi v Ljubljani. Izvoljen je bil nato sledeči odbor: Anton Perne, čevljarski mojster, Kaplja vas — predsednik; Franc Kesnič, lončar, Mlaka — podpredsednik; Anton Štebe, tesar, Moste — tajnik; Franc Zadrgal, mlinar, Kaplja vas — blagajnik; Ivan Seršen, kro.ač, Suhadole, Janez Lah, krojač, Klanc, Boštjan Verbič, čevlfar, Suhadole, Podgoršek Anton, mizar, Suhadole, Jožef Juhant, lončar, Podboršt, Josip Levec, lončar, Podboršt, Jožef Lah, zidar, Klanc, Fr, Kem, kolar. Nasovče, Ivan Završnik, krta-čatr, Moste, Franc Lukane, kovač, Ganjca, Janez Bida, kovač, Bukovica— odborniki. Pristopilo je pet novih članov. Sklenilo se je-tudi prirejati večkrat obrtniške shode in sestanke, da se poživi in razcyete Obrtna jtfveza.-Pri slučajnostih se je govorilo o izboljšanju obrti v Komendi ter o nujno potrebni obrtni šoli istotam. Neobhodno potrebno je, da se obrtniki tesneje združijo in pristopijo k Obrtni zvezi, kajti le zdru-žen: bodo mogli premagati ovire, ki se stavijo napredku obrtnega stanu nasproti. Dohodki obrtnika so tako ma hni, da komaj zadostujejo za živež in obleko ali pa niti ne. Poleg tega imamo pa še silno neznosne davke, ki so nad vse krivični in preveliki.
Zato obrtniki vsi v obrtne zveze!
Pa tudi po »Jugosl. obrtniku«, našem glasilu obrtniki še premalo posegajo. Kdor hoče svoje znanje razširiti, ga mora naročiti.
Op. uredn. Tako se glasi poročilo Obrtne zveze v Komendi o občnem zboru. Iz njega je razvidno, da so tamošnji obrtniki res zavedni možje in v polni meri po-
znajo pomen Obrtnih zadrug. Želeti je le, da jih druge zadruge posnemajo v tem, da skličejo takoj občne zbore, poberejo članarino ter o pošljejo Jugoslovanski obrtni zvezi v Ljubljani. Nabirajte novih naročnikov »Jugosl. obrtnika« in ustanavljajte obrtne zveze.
Frirezovalni tečaj za črevljarje v Ži-reh. Dne 7. sept, t. 1, je bil zaključek pri-rezovalnega tečaja za tukajšnje črevljarje, ki se 'e vršil pod vodstvom potovalnega Učitelja za čevljarstvo pri uradu za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v prostorih tukajšnje črevljarske gospodarske zadruge v Dobra-čevem. Udeležencev (mojstrov in pomočnikov) je bilo 43. Tečaj se je moral radi prevelikega števila deliti v dva oddelka, katerih eden se je vršil dopoldne, drugi popoldne ter je trajal od 25. julija dalje. Vsi udeleženci so pouku kar namarljivejše sledili ter bili z uspehom jako zadovoljni, Ker so stroški obiskovalcev za sedanje razmere jako majhni, priporočamo vsem črev-ljarskim zadrugam v njih lastnem interesu, da se kar največ poslužujejo ugodne prilike, ki jo jim nudi urad za pospeševanje obrti. — Urad za pospeševanje obrti.
Raznoterosti.
Dva govora dr. Korošca. Na shodu SLS v Mariboru 28. avgusta je dr. Korošec sledeče izvajal: Naše ljudstvo stoji vsled suše pred velikim pomanjkanjem. Naš kmet in obrtnik bosta primorana jemati na posodo, če hočeta plačati vse davke. Vlada mora znižati davke. Vlada podpira le veliki kapital in zato nima pravega zaupanja ne med našim ljudstvom, ne med zunanjimi državami. Ustava nam ni dala tiste samostojnosti in svobode, ki jo želimo. Te želje po svobodi si ne damo iz-rvati po nikomer, toda ostali bomo zvesti svoji državi. Naša stranka zbira pod svojim okriljem vset ki trpe vsled kapitalizma. Če se ga hočemo osvoboditi, treba povzdigniti ne še zadružne organizacije.
Obrtniki so najbolj pošteno in dobro živeli, ko so bili pod okriljem krščanskih strank, ki kpt nobena druga vidijo v vsakem človeku iz svojega stališča svojega brata, ki ga ne pozna samo takrat, kadar ga potrebuje. Naša stranka hoče i delavca osvoboditi suženjstva kapttalizroa. Še to leto se hočemo-Pogajati ustanovitev mednarodne katoliške zveze, .
Zahtevamo, da živi naša država v prijaznosti z vsemi sosedi. Naša vlada tudi še ni nič storila za pomoč našim bratom v Rusiji. Zato je naša dolžnost,- da pomagamo mi. Borili se bomo tudi za versko šolo. Če hočemo pa vse doseči, treba s pogumom in odločnostjo povsod zastopati naša načela.	1
Podobno je dr. Korošec izvajal na katoliškem shodu ria Brezjah: V naši državi gre vse za tem, da vzgoji iz našega ljudstva klečeplazce in ovaduhe. Toda mi ne bomo klečeplazili. Mi hočemo svobodno državo, v kateri smo vsi enaki. Vzeli so nam avtonomijo Slovenije, Hočejo nam pa vzeti še samostojnost občine. Vse moči napeniajo, da bi vrgli iz šole križ in katehete. Na drugi strani pa pustijo, da velekapital izsesava ljudstvo. MF zahtevaimo;
da pride pod nadzorstvo in se podružabi*
Mi ne pojdemo v vlado, ampak se hočemo preje razširiti po celi državi, da bomo močni in prevzeli lahko vajeti popolno«** v svoje roke. Volitev se ne bojimo, ker ljudstvo ve, kdo je njegov prijatelj. V skl*' du s katoliškimi načeli se bomo borili zmage.	‘
Nova stanovanjska naredba je povzročila pri vseh, posebno pa še pri obrtniki*1 po mestih veliko razburjenja. Cene st»' novanj ter zlasti poslovnih lokalov so po* nekod hišni gospodarji silno povišali i® obrtnik je prisiljen zvišati cene svojim i*' delkom. Brez dvoma je težko določiti pok kako omogočiti gospodarjem i najemnikom življenje. Prišlo je zato' med hišnimi gospodarji in najemniki do raznih sporov. Dobro je pri naredbi to, da določa, da vse take spore razsoja pri stanovanjskih oblasteh posebna avtonomna komisija. Zelo pametno so napravili tiidi hišni gospodarji in najem-niki v nekem mestu na Hrvatskem. Sešli so se namreč oboji in se lepo dogovorili o vsem tako, da so zadovoljni i eni i drugi-
Obiskovalcem »GraSkegai semnja«« Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani j« prejel od zavoda za pospeševanje obrti v Grazu potne legitimacij za obiskovalci graškega semnja, ki se vrši od 24. septembra d!o 2. oktobra 1921,
Imetnikom potne legitimacije je d'ovo- , lila južna železnica polovično vožnjo na j vseh vlakih v Jugoslaviji in Avstriji, iz* vžemiši ekspresne, D in L / vlake. Pri D vlakih je dovoljena polovična vožnja samo za 1. razred.
Pri avstriiskem konzulatu. plača imetr nik potne legitimacije samo četrtino običajne vsote za vizum.
Potna legitimacija velja od 16. sept do 10. oktobra ter stane t dinar.
Volitve davčnih komisij za odmero dohodnine se vrše, kakor smo že poročali1, v nedeljo 25. t. m. Volitve se vrše na davčnih uradih in sicer ustno. Da -e to demokratski gospbdi “bolj prav, je jasno. Kajti že ustne volitve se marsikdo boji, poleg tega pa bo moral še par ur daleč -hoditi na davčni urad. Lahko si torej mislimo, da oddaljeni davkoplačevailci ne bodo prišli volit. In ravno to je gospodom po volji. Kmet » obrtnik torej; ki naveč d^vka* plačujeta, ne bosta mogla k vo-Utya» da. tam wvQUta4jurfi,J& bodo pravično oceiiili njegove dohodke in odttnesri« dohodnino. Gotovo bi' bil boli prikladen način, ki ga je vpeljala Avstrija, namreč, da je vsak poslal po pošti svoo glasovnico. .Sploh se pri davkih in davčnih navedbah prav malo ozira na to, da se ljudstvu koJ:lcar mogoče olajša plačevanje davkov. Vse to pa vzbuja novo nezadovoljstvo. Naše člane pozivamo, da vklnA temu, da so združene volitve z velikimi težkočami. gredo volit in pripomorejo, da prideio v komisije res pravični može.
Volitve prfsednikov ▼ obrtno sodišč« so se vršile v-Liuibliani in ljubljanskem sodnem okraju v nedeljo 11. t, m. za delo-iemalce in v toirek 13, t. m. Za delodajalce-Nas zanimajo seveda le druge volitve z* obrtnike. Volilo se je na osmih voliščih in v štirih skupinah: 1. veliki obrati 2. majj § obrati, 3. trgovski obrati In 4. razn* obrati (to so trgovske indruge pisarne). Slovett'
*ka lfurdska stranka oziroma Jugoslovanska obrtna zveza je postavila kandidate v štirih skupinah. Kljub mali važnosti eh volitev so se naši pristaši odzvali v Precejšnem številu našemu klicu, tako da naše liste v prvi in četrti skupini pro-.1® z veliko večino, v drugi in tretji sku,-Pln*i t, j. med malimi obrtniki in trgovci P* pride do ožjih volitev med našo in libe-r«no kandidatno listo. Pohvaliti moramo j** tem pred1 vsem zavedlnost obrtnikov iz °kolice, ki so kljub veliki oddaljenosti od v™išča (do 2 uri) prišli volit. Pokažite še P*1 ožjih volitvah svojo odločnost in zmaga b° naša.
Pogovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj In Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
-s
Stavbno podjetje
tlJtan.
USB
Uitan.
1850
arbitekt in mestni stavbenik Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 ;
sc priporoCa za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune.
&
.©
— n
D
'D
i
D
a
u
5tavbna pisarna
Ivan Ogrin
Ljubljana,
Gruberjevo nabrežje St. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje
načite in prot čune	id
( Belo solidno. @> Primerno nizke cene. g
cCacacac3 aa .cacacit. caca^a
D
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Radi nepremagljivih težkoč ih ovir v tiskarni nista mogli 8. in 9. številka iziti, v pravem času^ Kakor upamo, bo pri prihodnji številki boljše in bomo mogli list pravočasno izdati. Cenjene naročnike pa prosimo, da nam to zamudo oproste.
6
tavbno galanterijsko kleparstvo
Josip Videtič, Trži?
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, solidna in primerne cene.
v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljaai je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog In nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
XXXXXXXXXXXXXXXK
C
cevi
različnih dimenzij, najboljše
kakovosti in lastnega izdelka, ima po primerno nizkih cenah v zalogi — tvrdka
Ivan OGRIN. Grn erjeva Mbrežle t.
xxxxxxxxxxxXxx5cx
ura trnu v umni
■umi
Pddb;i po zmerni eni:
traverze 30 cm pretil,
portlandcement,
zidarsko orodje,
kamnolonske droge,
krampe,
lopate,
fevdna,
žico.
Orodje za kOnCaonMarJt:
nakooali, ortalne ragle, rez inlke, s a ala In
bkar e za plofieolno.
H
5
■
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica St. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne hnjiž ce, žiro in druge vh ge pod najugodne j S.mi pogoji.
trenemtul. ne bančne posle pot eaiigodeeli pocoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. t Praiakova	ulica	it. 3
sprejema naročila za vsa stavbna	oddaja pa	tudi v večjih množinah
in druga opremna dela, posebno na-	razna deia	posameznim članom —
ročiia za večje naprave, kontorje,	obrtnikom.	V slučaju potrebe nudi
Sole, zasebna stanovanja itd.	tudi	potrebno	orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
E2.ni:
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema živ-ljenska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Karol Maje e i drug
čevljarski mojster
Radeckega cesta Stev. 6
se priporoča za vsa ▼ čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovjen« čevlje lu čevljarske potrebščine.
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
n n
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, slasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, aelo solidno, postrežba tcCna
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporcznic, brzcparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. L d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in Špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja L L d.
Lastna izdelovalnica in preka evalnica klobas. Lastna zel j ar n a.
E2212S2E2E2E2:2:3E22E3E22 IIIXXZZXX 22222-2E2-2:X-2i*
Pohištvo iz upognjenega lesa je trpežno,
Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva r poCCfll.
I. BAHOVEC nasl.
Duplica, p. Kamnik.
Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavame, Sole, zavode, glediSča, dvorane i. dr.
Fine s usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci d^be posebne popuste
Vsakovrstne slamnike
gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubliani.
s	'	1 rv •;
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najviSji dnevni ceni
J. Kopač, s^ečar v Ljubljani
Celovška cesta It. 90.
Zadružna gospodarska banka
posluj« začasa j v pt st jr Ih Zadružne zvez«
2)una!ssa cesta 38/1. ^
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejela vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x