Peltnlna plaism v gctovlnl. Leto. VI, it. 2S7. V Ljubljani, * soS»»S« 25. novembra 1921 Pozam. Š4.1 Din. HflPREJ Siasifo SogiaBisfifei© stranka JugosSaviJe. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 min 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine pr ost e. VOLILNI SHOD Socialistične stranke Jugoslavijo in upokojencev v Sp. Šiški se bo vršil v soboto, 25. t. ra. ob 19. zvečer Pri Valjavcu (Reininghaus), Poročajo socialistični kandidati. Sodrugi in sodružice, pridite v velikem številu* 3- DECEMBRA VRZITE SVOJO KROG-LJICO V 3. SKRINJICO! VOLILNI SHOD Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. dopoldne v veliki preurejeni dvorani pri »L e v u« na Gosposvetski cesti (nasproti Koiizeja). Dnevni red: OBČINSKE VOLITVE. Poročali bodo ss.: Zv. Bernot, J. Bole, J. Ogrin, I. Rostan, Ivo Mežnarič, J. Pastorek in Franc Svetek. Socialistično delo za boljšo družbo. ■ Vsi nasprotniki nam kaj radi očitajo, da hočemo izbojevati boljšo bodočnost sanio zase. da hočemo sicer izpremeniti sedanji sistem, toda naš sistem da bo dober samo za »delavce«, drugi »stanovi« Da da bi v socialističnem družabnem redu joeli ood podobnim terorjem, kakor zdaj delavci. Predvsem moramo izjaviti, da bi to P° našem mnenju ne bilo nič hudega! Za Kogar pomeni »-delavec« psovko, kakor J: Pr. laški izraz za težkega delavca »fa-K'n« temu se gotovo ieže lasje, če pomi-. • da bi mu imeli kdai gospodariti »fakini«. Za nas seveda »delavec« ne pomeni Dostooača. temveč človeka, ki si služi . h 2 delom, brez ozira na to kak-A1?k- £,ODravKa. da je le družbi koristno. čpvaU « , Dotern kai hudega, če bi odlo-ffnSi 1 liih 'e 90%. namesto da odlo-pSn \nuhi in Goljufi, ki i-h le le 10%? ostenjak ne bo nič pomišljal nad odgo-voromj Se jasnejše pa postane to vprašanje, j se .^sti. ki se zdaj pomotoma prištevajo ' .vs'!!uiei° med kapitaliste, vsaj malo l°trudljo spoznati in razumeti socialistič- ne cilje. Uvideli bodo vsi. ki delajo z lopato ali s peresom, v delavnici ali v pisarni na prostem ali pod streho — vsi. ki morajo delati, če hočejo živeti, sploh vsi ljudje, ki ne žive od tujega dela. vsi razen teh bodo uvideli, da ie socializem edina pot iz sedanjega nereda in bede do dosegljivega reda in blagostanja. Sicer so to že itak skoro vsi izprevi-deli. le zaupanja jim manjka, da bi mogli že tudi oni sami to blagostanje učakati, za zanamce se pa ne marajo truditi. Pa kakor ie prepuščanje otrok niih usodi grdo, prav tako ie obupavanje nad lastno zmago neutemeljeno. Samo začeti je treba delati. ker le z delom dobimo zopet zaupanje v samega sebe in v človeško družbo. To zauoanie pa lahko vsak tudi z malenkostnim delom pridobi, ne da bi sploh kaj žrtvoval. Treba ie le prečitati in trezno preudariti sledeče odstavke, v katerih nočemo obljubljati nikakih čudežev za bodočnost temveč le pokazati svoje delo v preteklosti. Iz tega bo razvidno, da bi že danes ne bilo več nereda in bede ce bi se bili izvršili naši predlogi tako. kakoi so iih po dolgih debatah m temeljitem preudarku sprejeli soglasno zastopniki vseh stanov, čeprav so pripadali različnim političnim strankam. Razvidno bo tu-' di. da se ti sklepi zato niso izvršili, ker so se protivili tisti, ki žive od tujega dela. Posrečilo se jim je vriniti se na vodilna mesta vseh strank, razpaliti strasti ljudstva do nerazsodnosti in zadržati s tem izvedljive predloge vsai za nekaj časa. Pri volitvah morajo razsodni ljudje povedati, da s tem niso zadovoljni. Zato ima socialistična stranka pri volitvah tako lahko stališče. Vse stranke so se dale svojim voditeljem zapeljati od spoznane prave poti, vendar ni nobena poklicala svojih voditeljev na odgovor. Samo socialisti so ostali pri svojih sklepih in odstranili iz svojih vrst vseh tistih 5 ljubljanskih občinskih odbornikov, ki so vrgli stanovanjski predlog v koš. Tako se ie zgodilo, da kandidirajo zdai ne le na kapitalistični temveč tudi kulturno naiboij nazadnjaški listi — pri klerikalcih. Ba B. B* Včerai smo poročali, kako se zna minister za prosveto v narodni skupščini delati nevednega. Danes nai povemo, zakaj je tako — neveden. V Zagrebu je višia pedagoška šola, kjer se vrše pedagoški tečaji za učiteljstvo ki želi višje izobrazbe. Tečaji so dveletni. Lansko leto je obiskovalo ta te-čai tudi 7 učiteljev (točno: 4 učitelji in 3 učiteljice) iz Slovenije. Imeli so seveda potrebni dopust in živeli so v prepričanju, da ga imajo tudi za letos zagotovljenega (sai traja tečai 2 leti!) A glej čudo! Letos je bil dopust vsem odpovedan, češ. da ni kredita. (Seveda, za prosveto ne more biti par tisočakov, če zahtevajo za armado milijarde!) Najlepše pri tem je pa še. da Skrinjice pri ljubljanskih obžlnsklh volitvah, 3» l. 2. 4. Dr. Vidmar, šahist Slavenska banka. (Praprotnik - Žerjav). Kmetiški fond. Uradniška pragmatika itd. itd. itd. Dr. Perič, advokat. Zadružna gospodarska banka. Pollakovo človekoljubje! Razne nagrade in žegnani zvonovi. Vitezi rdečega križa na Zaloški cesti. Zveza gnilih kompromisov. Jože Ogrin. mizarski pomočnik. Stranka ročnega in duševnega delavstva ter upokojencev. Išči resnico — spoštuj svoj razum! Dr. Ravnihar, advokat. Jadranska banka. 40 letno magistratovanje z bankrotom! Velekapitalist Knez in narodno »socialistični* program. Bratstvo lačnih in sitih! Volkovi . 95 % Pastirji . 47« ovce . . 1»/* Volkovi .... 10% pastirji .... 25% ovce (pobožne) . 65% Svobodni Bjudjs socialisti 100% Volkovi .... 70% pastirji .... 10% ovce (narodne) . 20% ie prišel te ministrstva migljal. da bi dobili tudi za letos še dopuste, če bi šli študirat v — Beograd. Hm. ampak v Beogradu letos še ni nredavani za 2. letnik tečaja. Komur se to ne zdi že čisto balkansko, temu pač ni pomagati. Ljudstvo, ti pn plačuj neznosne krivične davke. Tvoji gospodarji ti kujejo iz sredstev ki iim jih daješ, pač verige, da te morejo obdržati v »zvestobi« in pokorščini. za tvojo izobrazbo za tvoj napredek jim pa sredstev hitro zmanjka. Razumemo, zanje je ono boli potrebno, da obdrže svoje stolčke. Kdor le že pozabil, kaj pomenijo trije B. v Jugoslaviji mu povemo; balkanizem, bakšiš. batine. Sliko balkanizma kaže notica B. B. B. NARODNA SKUPŠČINA. Sej ni. Ministrski svet je na predlog ministrov Puclja in Pribičevica proti ugovoru ministrskega predsednika Pasica določil, da se seje odgode do 2. decembra. — Kakor se kaže vedno bolj jasno, pride namreč posl. Radič s svojimi pristaši vendarle v skupščino. To bi pomenilo gotovo temeljito izpremembo parlamentarnega položaja. Najpriprav- nejši način rešiti se vse mučne negotovosti je vsekakor odgoditev sej. V zakonodajnem odboru se potijo nad uradniškim zakonom. Prišli so srečno do besedila § 7., ki se sedaj glasi: »Državni uradnik ne more biti oseba, ki javno zastopa načela proti obstoječi državni obliki in proti zakoniti izpremembi državnega reda.« Nam se zdi to besedilo precej iz gumija in mogoče bo dušiti uradništvo z njim po pravici pa tudi po krivici. Poiitilne vesti. -f- Sodr. urednik, v zadnjem »Ljudskem glasu« ste priobčili politično notico, ki jasno dokazuje frakarsko naravo tistih ljudi, ki so se svojčas v »Jugoslaviji« izdajali tudi za neko vrsto »socialistov«, ki so pa danes svoj »socializem« še presegli, ko so stopili v zvezo s starini ljubljanskimi demokrati. Te tvorijo seveda sami advokati (v tistem grdem smislu, ki ga ima ta beseda v ljudskih ustih), zato ni čuda, da so začeli narodni sociji, namesto da bi povedali, kako hočejo pravzaprav izvoziti tudi po njih zavoženo ljubljansko gospodarstvo, da so začeli proslavljati »Narodove« advokatske frake. Ampak še sijajnejše so razkrinkali ti čudni »socialisti« svojo za vse frake vneto dušo v tistem »Jugoslaviji-nem« članku, ki je pred par dnevi poročal o dezertaciji narodnih socijev iz mariborskega mestnega zastopa. Ali niste brali? Tam stoji namreč črno na belem, da sedaj, ko je Slanovec odložil mandat (mimogrede: ta odložitev ni popolnoma nič v zvezi z dezertiranjem klerikov in cicibambulov), sedaj pa ne bo socialistični klub nič več mogel, »ker je zgubil svojega edinega inteligenta«. Torej ljudje pri »Jugoslaviji« so absolutno prepričani, da pri prostem delavcu, kakor jih je večina v socialističnem klubu, še ni mogoča inteligenca, temveč da se začenja šele pri staoliberalnem dohtarju — Pr* ^bfgoslavijinern« žurnalistu seveda! To je krasno priznanje, kako sodi »cvet« narodnosocialije, nje voditeljstvo, o proletariatu. Pa končno je razumljivo: Kar se v tej stranki nahaja, je itak povečini neke sorte »inteligenca«, ki še ni pogledala skozi šolsko učenost v življenje. Delavca pozna ta »inteligenca« le. v ko- likor ga ujame kot »štimfi« pri volitvah. To maloštevilno delavstvo, ki se da že od takih na lim ujeti, pa ni, da bi spadalo ravno med tiste, ki so smodnik znašli. In Že omenjena »inteligenca« sklepa v svoji posebni bistroumnosti potem kakor tisti Amerikanec, ki je videl enega samega Nemca z rdečimi lasmi in je potem zapisal v dnevnik: Vsi Nemci imajo rdeče lase! — Tine iz Maribora. + V znamenju »enotne fronte«. Nedavno je pisal »Naprej«, da se poiavliajo mnogi novi »odrešenik'« proletarata Med nje spada tudi Buda Miljut novič iz Belgrada. ki se ie pritepe! tudi v Ljublano Pomaga mu prav pridno g. Žorga. ki ie zdaj zaposlen v artilerijski, delavnici. Slabi položaj delavstva v tem državnem podjetiu izrabljajo gospod ie za svoje de-magoške namene in pozabljalo, da se bo delavstvo rešilo le s svoio organizacijo, v tem slučaju bi se moralo .oredvsem okleniti kar najtrdnejše Osrednjega društva kovinarjev. — Pretekli petek ie sklical g. Žorga shod delavcev artilerijske delavnice v »Železničarskem domu« na Turjaškem trgu. Shoda se le udeležilo približno 40 ljudi, niso Da bili vsi iz artilerijske delavnice. Govorili so vsi vprek, g Marcel Žorga pa ie udriha! po funkcionarjih delavskih organizacij in zavednem proletariatu. V istem smislu ie govoril tudi Buda Miljutinovič. ki je imenoval vse sodrucre. ki so na odgovornih mestih v delavskih organizacjah navadno bando, kateri se hoče samo lepih služb in ministrskih stolčkov ter ie v službi policije, uveljavlja nad proletariatom svoio diktaturo. troši delavski denar itd. itd. Ni pa pozabil klicati po enotni fronti in čvrsti kovinarski organizaciji. Pozabil ie Da povedati da se ie odcepil od edinstvenega Saveza kovinarskih radnika in napravil s tem razdor v kovinarskih vrstah, kar hoče doseči tudi v Ljubljani oziroma v Sloveniji. Pri zedinjenju jugoslovanskih kovinarjev le bil sam zraven, danes pa mu ni po volji, da zahteva Savez od svojih članov točno obračunavanje nrispevkov. Znamenje vseh nepoštenih elementov je. da govore mnogo o močnih organizacrah, niso iim pa do volji Drisnevki. ki omogočajo obstanek organizacije. Res ie. da denar ni vse. resnica ie na tudi. da brez denarja nikakor ne more delovati nobena organizacija. Kdor tega ne prizna, je ali skraino neumen ali pa podkiroljenec kapitalizma. ki hoče vcepiti mani zavednim delavcem misel da bo moglo obstojati pri nas delavsko gibanje brez sredstev! — Naši sodrugi. ki so se udeležili shoda so odgovarjali na sramotno blatenie. Kar Se 'ie pa zgodilo sodr. Pastorku, je pa sramota za vse lažiodrešenike »neodvisnih«. Ko ie Odgovarjal na različne napade in laži. so mu odvzeli besedo, mu očitali, da ie podkupljen in odposlanec policije, porivali in suvali so ga sem in tia ter ga končno začeli biti p0 glavi. Taka ie menda zlata svoboda Dri »neodvisnih«. Na naših shodih dobi besedo če se le oglasi, tudi naš naihujši nasprotnik, in sme svobodno govoriti. Ne velja Da to za pridigarje »enotne« fronte, ki imajo sicer vedno polna usta o osvoboditvi in svobodi proletariata. dokazuje:o pa. da se jim o pravi svobodi niti ne sania. Sramota ie to za ljudi, ki se uveljavljajo s huiskanjem da delavec delavca tene. kapitalisti pa si mauejo roke. — Ljubljanskim kovinarjem pa to: spreglejte, dokler je še čas! Ne dajte se zapelati od temnih elementov, ki niso nikomur odgovorni hoče:o oa se vam prikupiti z lažmi in vablj virni frazami. Nočejo priznati resnice, ker bi se s tem one« mogočHi. zato pa tem huie blatilo. Takili »odrešenikov« ljubljanski kovinarji ne bijo. živi oa nai Savez kovinarskih delavcev Jugoslavije in amsterdamska s kovna internacionala! — Pripomniti m ramo še. da so sodr. Pastorka suva i bili v navzočnosti ool‘cijskega uradni ki se ni zmenil za tako »malenkost«. + V Splitu se bo vršil 1. decembra t. 1. kongres uradnikov iz cele države, n katerem bodo razpravljali o uradnisKem zakonu in o reguliranju draginjskih ao-Iciclcl + Finačno ministrstvo ie sklenpo podržaviti konservatorij »Glasbene Matic « v Ljubljani. . .. , 4- Ministrski svet je odobril doseda nii stanovanjski pravilnik z malimi sp membami. x _» -f- Belgrajsko časopisje poroča dolgo in široko o dohodu Hrvaškega ka v oarlament. gobovega na se nič n • ker ni še blok končal svojih 002arn,ja ODOzicionalnimi klubi. Razumljivo J • razlagaio politični časopisi njegov pr po svojem okusu in taktiki. + Iz Carigrada poročajo, da Je s. nila angorska narodna skupščina bra dogovor s Perzijo. Prva posledica dogovora ie medsebojna ženitev, K doslej prepovedana , „nvo^ + Nad Carigradom ie krožilo P dom otvoritve orientske m-rovne renče okoli 50 turških zrakoplovo . napravilo na prebivalstvo ■' na + Angorska narodna skupsčna podlagi taine interpelaciie 0 u®[ . nagrada sklenila odstaviti dosedani goVo vitel'a Rifat pašo ter postaviti na mesto Selah Eddin Ad i pašo. orjStaši + Na Madžarskem agitlpiuia Oom-vladnih strank pod vodstvom . orokla~ bosa in Tibora Ekharta v *<’ " « • i • mjC0il^- neljuba ugotovitev, da ne sme biti v j. lišče degradrano na stoon:o kom'B ^retl nosti Ker so skušali obenem tufli£ ven, klopi, so hiteli zborovalci k izhodom bilj dar Da niso mogli iz dvorane ker aJ. vsi izhodi zasedeni od nemških n ^ cev. Zborovanje je trajalo se o°u se Je končalo s splošnim pretepanjem, kateremu je napravila konec policija. + Sovjetska Rusija, ki se tol ko trudi za splošno razorožitev, ie naročila na Ihanskem 20 milijonov ročnih bomb. Pa brez komentarja. + Berlinska cestna železnica je prenehala voziti, ker zahtevajo uslužbenci Doviške plač. + V Braumscliwelgu je prišlo 22. t. vnovič do dravinjskih nemirov. V nožni popoldanski uri so se vlekle množice nudi skozi mesto, ne da bi ropale. Okoli 6. zvečer oa so se vrgle na trgovine, tako, da je moralo nastopiti orožništvo in polica z orožjem. Ranjenih je bilo več oseb. Dnevne vesti. + Klerikalci obliubujejo »drugi te-en« skupne shode »Zveze delovnega /uastva« no vsej Ljubljani. Dosedai so amreč premišljevali in tuhtali, s kakšni-»fintami« da bodo nastopili proti onim voiilcem. ki jim bodo očitali zvezo s komunisti. Iz verodostojnega vira smo pre-1^11 ooročilo. da ne bo odslej nič več stra-S,1 Po »Slovenčevih« predalih klerikalni zma3 ki se vozi na shode z biciklom ^amke »Waffenrad«. Baje so klerikalci, bero »Slovenca«, ogorčeno protestirali Dr°ti temu. da bi se gospodje pri »Slovencu« skrivali za prisiljene dovtipe pod fir-1110 »klerikalnega zmaja«. Vsi ti dovtipi lovore namreč preveč iasno o lisici, pa o Previsokem grozdju. »Drugi teden« bo te-dai nastopil prevrat. Ei. na bodo zavedni klerikalci še vedno v tla gledali, zaradi kompromisa s komunsti in tudi ne bodo .“ volit, čeprav piše »Slovenec«, da »je 'z dosedan:ega noteka našega vol'lnega ^'bania jasno, da bodo 3. decembra naši ludje do zadnjega moža šli na volišče!« + »Politično lopovstvo« očita »Jutro« z dne 24. t. m. nosi. Brandnerju. ki je P.1 iobčil v »Jugoslaviji« z dne 23. t. m. lanek o ljublianskih volitvah. Mi smo že vcerai pribili, da se je g. poslanec precej zmotil ko je zapisal, da so pripisovali za-* p-kemu kongresu veliko važnost tudi fV/ Toda g. Brandner .ie zapisal še - »kunštnih«, zaradi katerih so ga eosnodje okoli »Jutra«. Ti so , ?brnili brzojavno na Ljubo Da-v RV1Ca\ ^ odločno dementiral izjave Z' IM r-ard.neri"a v »Jugoslaviji«. Res. lep onim boi uganiaio »zajedničarji«. katerim zmanjkalo stvarnih argumentov, »zajedničarji« so doživeli v sredo im' i m' v Mestnem domu od zbranih upokojencev lepo blamažico, ki se je ne JI* ^amoval niti Pavliha. »Jugoslavija« n »Slov. Narod« morata vedno pisati o parnih zmagah in o tisočih, ki so navzo-CI Pri njihovih »zmagah«, ali boljše »polomijah«. Ker pa ni mogla niti »Jugoslavija« niti »Slov. Narod« poročati o zma-tPJ-n 0 .tlS0^ib, je objavil »Slov. Narod« neki oklic »predsedstva koaliranih upokojencev«, h kateremu se bomo še povr-jj!11. »Jugoslavija« z dne 24. t. m. pa prav nmavsko zavija oči proti nebu ter govori o novem »triku« svojih nasprotnikov. * ravi namreč, da so stali ob vhodu v "lestni dom ljudje, ki so trdili, da snod »zaierlniorv, hr> vršil, ker je se rana že oddana’ »‘zajedničarji« sodijo se-;.ec,a po sebi. Mi smo namreč tako moč-c‘a se ne poslužujemo trikov, posebno Pa ne takih, kakršne nam hoče naprtiti Jugoslavija«. Obupni napori »Zajedni-carjev«, ki se zrcalijo še najbolj jasno v njihovih kilometrskih kolonah pod rubriko »Borba za Ljubljano«, bodo doživeli oocuten pfiraz 3. decembra! Zavedno de. lavno ljudstvo ve namreč, da se skriva tudi za »Zajedničarji« bančni kapital. Kaj je kapitalizem. Naša vlada je lani razpisala 7%no državno investicijsko posojilo. Pritisnila je na državne nameščence. da so ga podpisavali. Kdor ga ni hotel ali mogel podpisati, ie posta'1 »orotidržav-ni element«. Plačevali so posoido v mesečnih obrokih. Toliko časa. dokler ni bilo posodilo polno vplačano, jim država seveda ni vročila vrednostnih nap rjev. Uradništvo ni moglo podpisati velikih vsot največ jih ie po 100 Din; Papirjev za tako majhne vsote je državi hitro zmanjkalo in treba bi frlo oač natisniti nove. V državi, kjer vlada kapitalizem, pa ie mogoča tudi druga pot. Trgovanje z državnim posoiilom ie bilo omejeno, na borzi je veljal prisilni tečai 94.—. Treba je bilo samo oprostiti trgovanje z državnim posojilom vseh ovir: takoi ,-e padel kurz na borzi na tečai ki je veljal v privatnem prometu, t. j. na 71.—. Država sedai kupuje na borzi državno posoiilo no 71.—. to se pravi, da plača za vsakih 100 Din po-soj la 71 Din ter izroča te papirje potem — uradništvu. ki je podpisalo in pošteno plačalo posojilo. Seveda ie uradrnk plačal polnih recimo 100 Din in ,dobi sedaj tudi državni papir, ki se glasi na 100 Din. a vreden ie ,oa samo — 71 Din. — Izguba je torej pri vsakih vplačanih 100 Din cel h 29 Din! Za pravico čutečega človeka je to krivica če ni še hujše, za pristaša sedaj vladajočega družabnega reda oa je to trgovska »sreča« oziroma »smola«. Za nas oa ki ne damo nič ne na srečo in ne na smolo, temveč samo na delo. oa ie to samo znač!lett kapitalistični način bogatenja oziroma »božanja. Lov na divje prašiče.. Celjsko lovsko društvo je priredilo v okraju Rogaške Slatine lov na divje prašiče. Gospodu Dežmanu se je posrečilo ustreliti 164 kg težkega divjega prašiča, ki je bil v klu-bovi sobi Hotela »Balkan« v pondeljek razstavljen. Naš roman. Prihodnji mesec začnemo priobčevati roman socialističnega pisatelja Uptona Sinclaira: »Jimmle Hig« gins«. Knjiga je izšla v Ameriki tudi v slovenskem prevodu (od sodruga Ivana Moleka), pa je žal za naše delavstvo predraga — 244 kron! Zato jo bomo ponatisnili v podlistku. Listnica uredništva. Bralce opozarjamo na notico med dnevnimi vestmi pod naslovom »Kai ie kapta!Tzem« ki ie vče-rai pomotoma izostala. Notica »Kai ^ kapitalizem« dopolniute nrvo oolitčno vest v včerajšnjem »Naoreju« ood naslovom: »Ali res še ni dovolj gorjač« Lftsbliatia. Jugoslovensko - Češkoslovaška liga priredi v petek, dne 24. novembra iv-* ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestncg doma predavanje »O lepotah Slovaške«. — Predava lektor češkega jezika na ljubi, univerzi dr. Burian; njegova izvajanja bo pojasnjevalo preko 100 skioptičmh slik. — Ker so slovaška zemlja ter nje prirodne in narodopisne zanimivosti pri nas še skoraj nepoznane, vabi odbor ju-goslovenske čsl. lige občinstvo, da se v obilnem številu udeleži tega zanimivega in poučnega predavanja. Vstopnina 1 Din za osebo. Zajedničarii v Šiški. V sredo zvečer so imeli za’edničaHi shod pri Šteoicu v Šiški. G. Petrič kot otvoriteli je izjavil, da ie priglašenih mnogo govornikov, da bo pa po možnosti dal besedo tudi nepri-giašenim govornikom nasprotnih strank. — Prvi 'Je govoril e. dr. Ravnihar. Jd se ie spravil z vso silo nad mladine krog »Jutra«, s katerimi je dolga leta sam de* lal. oa so mu postali oreobiestni. Delav* nega ljudstva ni omenil tudi ni bilo po* trebno. ker je njegova »ljubezen« do de* lavstva ravnotako velika kakor njegovih! ž njim zdaj skreganih prijateljev pri »Ju* tru«. — Vse drugače je govoril g. Tav* čar. ki je povedal, da vlada nima in noče imeti denarja za revne iavne nameščence* Vse to pa vemo sami že od davna, pri* trjevane in ploskanje najetih ljudi ie bilo že odveč. Najraje smo poslušali priljub* ljenega domačega humorista in akrobata, kovača g. Ferda Podbevška. Tako je udrihal na vse strani, da ga ie bilo veselje poslušati. Svoj govor je konča! s pozivom, da nai volimo vsi Jadransko banko, ker je Slavonska, pri kateri komandira g. Pra* protnik odpovedala kredit. — K besedi se je priglasil nato sodrug Sušlč, ki je go* spodi naštel vse njene grehe in povedal, kako si obč. in drž. politiko predstavljamo socialisti. Gospodom zajedničarjem je po* stajalo med njegovim eovorom vedno bolj vroče, oditi niso mogli sredi govora, ker bi bil to le preočiten poraz, zato so vedno nervozneie gledali na uro — da pride po* licist in javi policijsko uro. Ta je gospodo končno tudi rešil iz zadrege, javil policij* sko uro. zajedničarji pa so ta rešilna vrat* ca urno porabili in io popihali. —— Iz stranke. Rediteljski zbor sc snide danes, v pe* tek, dne 24. t. m. ob 20. v »Zadružnem do* mu« v Spodnji Šiški. Žibertova ulica (biv* ša nemška šola). — Načelnik. Vestnik Svobode. »Svoboda« Vič - Gfince. Dramatični odsek podružnice ie otvoril v nedeljo. 19. t. m. plesno šolo za člane v restavraciji »Amerika« na Glincah. Odbor odseka va* bi vse člane, ki imaio veselje, da se točno udeležujejo plesnih vaj. Kdor ni član, lahko pristopi. — Odbor. Trboveljska Svoboda. V. Umetniški večer trboveljske »Svobode« se bo vršil v nedeljo 26. t- rn. v dvorani Delavskega doma v Trbovljah ob 6. zvečer. Spored: 1. Uvodni govor. (Tine Korinšek). 2, Hoj, vi bedni in ponižani, ali ste že kdaj pogledali v solnce? (Predava T. Seli* škar). 3. Ivan Cankar. (Recitira N. Vidmar). 4. Trbovlje. (Recitira Seliškar). — Vstopnina 2 Din. — Vabite se k obilni udeležbi. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! ............ .....'i = Vrednost denarja. 1 dolar velja 61.50 Din. 1 češka krona 1.98 Din. 1 lira 2.86 Din. 100 avstrijskih kron 9 par. 100 mark 1.10 Din. V Curihu velja 100 naših' kron 2 švicarska franka. Kritične črtice o naši pošti (Dalje.) Podjetje, ki hira gospodarsko, se ne da ozdraviti brez temeljitega preustroja, Obratni obseg pošte je ves kulturni svet — to pa smejo trditi sarno države, katerih pošte niso omejene v najvažneje ših panogah prometa samo na lastno ozemlje. — Neštetokrat smo slišali javno grajo, da še nimamo urejenega poštno-t denarnega prometa z inozemstvom. Ta nedostatek v poslovanju nase pošte so nikakor ne da opravičiti z valutnimi tež-kočami ali sličnimi izgovori. Mednarodno pošmo nakazniško službo opravljajo skor ro vse države — pri nas je ta služba pridržana bankam, katerim prinašajo ti opravki mastne dobičke na škodo občinstva. Ako v tej zadevi ne igrajo politični interesi kake vloge, potem ostaneta samo še dva vzroka — brezbrižnost ali nesposobnost — da se ne udeležujemo te vele-važne mednarodne poštne službe. Tudi poslovanje v mednarodnem poštno paketnem obratu ne dela naši unravi posebne časti. Glede tega smo si mencta edini vsi, vsaj tisti, ki smo že dobili kak paket iz inozemstva. — Dokazano je n. pr. da dospejo zavoji iz Japonske do naših obmejnih carinarnic prej, kakor od te do par postaj oddaljenega naslovnika! Primerov enake malomarnosti menda ne najdemo drugod na celem svetu, morda celo ne v srednjem veku. Edino v pristojbinski politiki se naša poštna uprava lahko postavi v prve tekmovalne vrste. V tem oziru lepo napredujemo in dokazujemo po svetu, da gre državi pri nas edino za dohodke, ki jih molze iz podjetij, ki imajo druge smotre. Skrajno neugodno vpliva na gospodarsko ravnotežje poštne uprave tudi brezmejno izkoriščanje v pristoibinskih ugodnostih od strani države same. Pristoj-binske ugodnosti so srednjeveška predpravica podjetnikov pri lastnih pošiljat-vah. Ko so države same prevzele pošto, so si deloma pridržale take izjemne ugodnosti za svoje urade in zavode. Ko so se pa pristojbinske ugodnosti uživajoče institucije razširile, so se začetkom tega stoletja pojavile omejitve s popolnoma utemeljenim razlogom, da take pristojbinske ugodnosti obremenjujejo poštno gospodarstvo. Do tega prepričanja naši poštni krmilarji do danes še niso prišli, dvomljivo je, da se bodo sploh dokopali do spoznanja, kako razjeda poštno gospodarstvo brezmejno razširjenje pristojbinskih izjem. Statistično bi se dalo ugotoviti število in obseg poštnih pošiljk, ki jih pošta prevaža in prenaša brez odškodnine. V gotovini bi ta vsota pokazala milijonsko škodo, ki jo trpi pošta brez prave utemeljitve. Državno predpravico do pristojbinske prostosti sp druge države večinoma že odpravile, ali pa omejile z odredbami, ki izključujejo morebitne zlorabe. Obvezno frankiranje uradnih pošiljk nikakor ne moti javne uprave. Ce bi bile proste pristojbin samo neobhodno po- trebne uradne pošiljke, bi taka omejitev nov! družabni red;« Ta tip je. ki fe sp _ poštnemu gospodarstvu zelo koristila. — nal vsebino socializma — sicer le in g Morda so slišali gospodje pri upravi že tivno — in pričel iskati v njem jT nV< kaj o tkzv. službenih znamkah? Morda brez kakih postranskih misli m na __ bi se dalo uvesti kaj sličnega tudi pri Spoznal je, da je edino ena pot pr . nas. da je ta pot ravna - m po tej poti je b . v smrt. Mnogokrat je grešil, mar se je spozabil — kdo pa ni se grešil, > ki ie človek — pa je zopet vstal m gič ni več delal istih grehov ? Stras govorile v vojni — strasti, ki so Jih letja in tisočletja umetno negovali. Uvali so jim vode in hranili so Jin* ticnnvTTil. K3.KO Dl Hi o nas S temi črticami hočemo dokazati naši poštni upravi, da se zanimamo za naše poštne razmere. Uspešno delovanje pošte vpliva na vso javno življenje. Resna volja in pravo spoznanje morata privesti tudi našo pošto do dosegljive popolnosti. V II. štev. »Kresa« je izšla ocena Sinclairovega romana »Jimmie Higgins« od sodr. O. K. Ker začnemo prihodnji mesec ta roman priobčevati, ponatiskuje-mo to oceno v celoti. Glasi se: Up ton Sinclair: Jimmie Hingins. Poslovenil Ivan Molek. Vsebina romana: Kriza in stranske poti ameriškega socializma med vojno. Kje leži vzrok tej krizi, kje vzrok vsem temeljnim grehom socialističnega pokreta med vojno? To vprašanje sili neprenehoma v ospredje in pisatelj odgovarja z živimi primeri. Vrsto tipov je postavil umetnik na oder — in vsakdo med njimi nam natanko povfe, zakaj pravi, da je socialist — in vsakdo med nami mora spoznati, zakaj ta tip in oni tip v resnici ni socialist. To niso zgolj ameriški tipi, tudi ne sami ameriški grehi, tudi ne samo vojne zmote — to so evropski socialistični in »socialistični« tipi, evropske zmote. Nikjer jasnih smernic, nikjer jasnih pojmov; povsod same osebe in osebice, ki dvigujejo svoje glavice iz megle — ne vidiš pa. kje so njihove noge, šc manj pa vidiš, kdo jim podaja v megli roke, od silnega šundra ne slišiš, kdo jim sutlira čudovito lepe bajke... In tisti, ki jih poslušajo — polubogove— tisti se pa lovijo za vtisi, strastmi... njihovi možgani so možgani z eno samo funkcijo: dar imajo, da si želijo roke, ki bi jih vodila. Misliti ne znajo, gledati ne znajo; poslušati tudi ne znajo. Med njimi vsemi pa živi cela kopica Jimmieov Higginsov, ki tavajo . . . Jim-mie Higgiens pa instinktivno čuti. kaj je prav in kaj ni prav: »Trpel sem in trpim — imam ženo in otroke. Tudi žena trpi. Tudi otroci bodo trpeli, če ne bom danes pomagal odstraniti trpljenja in^ vzrokov trpljenja, ki me danes tlači — če ne bom pomagal rušiti stari in obenem graditi mi, vedno novimi snovmi. Kako- . , ena sama pomlad (Kaj je nekoliko letij socialističnega pokreta v zgoc človeštva?) ozdraviti človeka tisodetn iniekcij nemoralnega individualizma, bi čudež — in socialisti ponavadi ne rujem© v čudeže —, kajti Kristus dvajset stoletij bori proti zivinslkum stinktom človeštva — in koliko je gel? ... Dosegel je, da ga blatijo dan dnevom vsi tisti, ki v »njegoyem« govorijo! Dobro bi bilo. ko. bi še delavstvo to knjigo Citati. Še ma je v romanu, kar je koristno m ^ Marsikdo med nami bi našel tisto prvo vprašanje, kje da lezi tragediji delavskega socialističnega g ^ nja: v neizvrševanju socialistični« n nosti in v oportunizmu lastnega nja. Odgovorni urednik: Anton PodbevSek^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr._ • Tisk Učiteljske tiskarne v L®«, nuna iflpli = REGISTROM«« ZADRUGA 2 OMEJENO ZH • TISKOVINE ZA SoiE'^dER!! STVA IN URADE. NAJMOČNEJŠE PLAKATE W J* ZA SHODE IN VESEH®® LETNE ZAKLJUČKE 5SSE5S55SSU ,TEREOT.PuiU\”oaPAFj». Blago za prevleko divanov in flruzoga po- j bistva v veliki Izbiri, Halje različno platno in inte za tapetrlke, »M iti A. & E. Skabernč Ljubljana, S4es*nl trg 16. Pridobivajte naročnike! Močne trpežne bakrene kotle vseh vrst z širokimi kapami izdeluje edino kotlarska zadruga ▼ Ljubljani, Kolodvorska nliea 28. Čisti domači izdelki! Stalna zaloga! Nizke cene! Nizke cene! Sprejemajo 6e vsa v to stroko spadajoča popravila. Prodala pojnjS? znižanih cenah* zimsko parile, rokavica« ***** A. SINKOVIČ na*1, K. SOSS, . Ljubljana, Mestni 111 LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 50, v lastnem »oslopju. tssssss BfSOiavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. — TelaFon 91. 40 In 4S7. HBHBgaM Obrestovanje vlog, na^u.P in prodaja vsakovrstni« vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsak vrste, eskomptin ink«8 menic ter kuponov, naka*f v tu- in inozemstvo, »a ^ deposits itd. '