V Ljubljani, dne 27. septembra 1928. Posamezna Stev. Din 1*— Leto XI. Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/lln telefon 72 rarttaln i« tttemttfo: tetrtlen* l-m dla, pslleti« ii mi, cculeta* m dla; u tmzeastr*: ictrtlctn it dli, polletn. u nt, celoieta. a m*. — ratn postat kruililce. podroi.lm « ljikljmu it 10.711. Zadnji poziv Vodnikove družbe pred izidom knjig Knjige Vodnikove družbe za leto 1928. so v tisku. Zadnji čas je, da se še oni, ki ljubijo lepe knjige in kateri še niso do sedaj iz kateregakoli vzroka postali člani Vodnikove družbe, nemudoma priglasijo pri svojih poverjenikih ali pa direktno pri centralni pisarni .Vodnikove družbe v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. Letošnje knjige bodo jako lepe, pestre in zabavne vsebine in bogato ilustrirane. V nobeni kmetski in delavski hiši naj ne manjkajo te lepe knjige Vodnikove družbe. Letni znesek 20 Din premore vsaka kmetska in delavska hiša. Vsak naročnik «Domovine» naj v krogu svojih znancev poagitira za Vodnikovo družbo, ki je velikega pomena za napredek, prosveto in kulturo slovenskega ljudstva. Letos izda Vodnikova družba svojim članom štiri knjige: Vodnikovo pratiko, dve zabavni knjigi in eno poučno knjigo. 1.) Vodnikova nratika za leto 1929. Ta prinese poleg koledarske vsebine tudi celo vrsto zelo zanimivih spisov iz gospodarstva, zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugih vprašanj, ki nas danes najbolj zanimajo. Bogato bo okrašena tudi s slikami. 2.) Fran Govekar: «OIga.» Povest je zajeta iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti, rane in strasti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih milijonarjev vse naše javno življenje — v mestih in na deželi. 3.) Ivan Matlčič: «Na mrtvi straži.* Ta zgodovinska povest nam bo obudila velike spomine davnih časov ter pokazala ono dobo, v kateri so se morali naši predniki boriti za svojo svobodo in življenje s krvoločnimi Turki. 4.) Ivan Lah: «V borbi za Jugoslavijo.« Ta velezanimiva knjiga bo podala ob desetletnici našega osvobojenja vse one velike dogodke, ki so se godili tik pred vojno in med vojno okoli nas in pri nas. dokler nam ni zasijal naš 1. december 1918. Knjiga nam bo pripovedovala, kako se je pojavil beli orel nad Balkanom, kako je stopil na prestol naš kralj Peter Veliki Osvoboditelj, kako se je mala Srbija pripravljala na svoje veliko delo, kako so se hitro vrstili zgodovinski dogodki, dokler ni izbruhnila balkanska vojna in tik nato svetovna. Kaj znajo klerikalci Oni lahko preganjajo politično nasprotne ljudi in znajo doseči ugodnosti za s*ojo stranko, od česar nima ljudstvo nikakih koristi — Ne morejo pa izposlovati znižanja davčnih bremen in ne izboljšanja gospodarstva — Celo vagonov ne morejo dobiti za Slovenijo Naši klerikalci in njihovi najožji zavezniki Vukičevičevi radikali res spadajo skupaj. Neverjetno hitro so se klerikalci, ko so stopili z njimi v zvezo in vlado, prilagodili radikalskim navadam. Celo vukičevičevsko velesrbsko politiko so začeli podpirati in nič si niso delali vesti in skrbi, ko so začeli nanje padati očitki, da so v vladi popolnoma pozabili na vse svoje obljube in da so zatajili vse svoje krilatice, s katerimi so prej grmeli po svojem časopisju in po shodih. Tako je prišlo nazndnjaštvo v objem z nazadnjaštvom. Edini uspehi, ki so jih ves čas, odkar so v vladi, pokazali klerikalci, so ti, da so prestavili ali .Vpokojili številno uradništvo, ki ni bilo njihovega j političnega prepričanja, ter da so v Sloveniji lahko izrabljali svoj položaj v svojo strankarsko korist. Ljudstvo pa nima od tega, da so klerikalci izrabljali svoj položaj le za stranko, nobene koristi. Našemu kmetovalcu ne donaša nobene koristi, Ce je odstavljen, premeščen ali vpokojen ta ali oni državni uradnik. Zaradi tega se obupni go- spodarski položaj našega kmetovalca ne bo izboljšal. Naši kmetje bi potrebovali predvsem znatno znižanje previsokih davčnih bremen, ki jih tlačijo tako, da morajo marsikje naravnost stradati, sicer bi ne zmogli davčnega plačila. Pri neštevilnih kmetovalcih zapoje tudi boben zaradi davkoiv. Ne v preganjanju naprednega uradništva, nego v gospodarskem reševanju ubogega kmeta in obrtnika bi se morali udejstvovati klerikalci. Nič, seveda, ne zaleže, če se davki tako znižajo. kakor so se lani. kajti številke pokazujejo, da se po tem znižanju ni plačalo manj davkov, temveč še več. Za 32 milijonov dinarjev je plačala lani Slovenija preveč davkov v primeri z ostalo državo in letošnji rezultati plačevanja davkov so prav tako katastrofalni kakor lanski. Ko so bili klerikalci še v opoziciji, so neprestano pisali o ogromnih milijonih, ki lih vzame Beograd, sedaj pa, ko so v vladi iti so se ti milijoni še povečali, klerikalci molče kakor grobovi. Sedaj je vse dobro. Nič ni hudega, da se davčni zaostanki izterjavajo z največjo brezobzirnostjo, in nič ne de, da pri zaostankarjih, ki so pač pretežno siromaki, poje boben. Pod takimi okolnostmi bi bilo pričakovati, da bo SLS v vladi gledala vsaj na to, da se r.aše gospodarstvo, ki krvavi pod davki, na drugi strani v zadostni meri okrepi. A niti tega ni, nego se gospodarstvo povsod še ovira v razvoju. Zlasti naša carinska pogodba z Avstrijo )e taka, da bo ovirala Izvoz cele vrste kmetijskih proizvodov, ki bodo zaradi tega tudi padali v cenah. Kako naj živi naš kmetovalec človeka vrednol življenje, ko plačuje visoke davke, mora drago kupovati vsakdanje potrebščine, a svoje pridelke prodaja po nizkih cenah ali pa jih često sploh ne more prodati. Celo vagonov nima slovensko gospodarstvo dovolj na razpolago in se zaradi tega ne more izvoziti lesa in drugih produktov iz Slovenije toliko, kolikor bi se jih še dalo pri vseh teh neugodnih razmerah. Res, le slovenska žilavost nas vzdržuje na površju, da nas vse te katastrofe gospodarskega značaja popolnoma ne uničijot, V takih obupnih razmerah živimo v času, ko imamo v vladi slovensko večinsko stranko. In ta stranka se ni sramovala ostati v vladi še po 20. juniju, ko so umorili streli vladnega poslanca ljudi, boreče se za nič drugega, kakor za življen-ske pravice prečanskega, torej tudi slovenskega ljudstva. Mi nočemo ničesar drugega kakor enakopravnost s srbskimi kraji, kar ni nikak upor proti državi in zaradi česar ni treba razbiti država v dva dela, kar bi bila rada imela gotova skupina vla-dinovcev. Za enakopravnost in poštenost se bo SDS, odnosno KDK borila brez ozira na levo in desno, ker hočemo le dobro državi in narodu. Ako pa se borimo za te cilje, moramo tudi nadaljevati brezobziren boj proti sedanjemu režimu, ki nosi na sebi madež krvi, ki je tekla le za poštenost in enakopravnost. Veličastna manifestacija Dravskega polja za KDK Sv. Marjeta na Dravskem polju, septembra. Tudi ljudstvo na Dravskem polju je imelo priložnost, slišati v nedeljo 16. t. m. zborovanje KDK, in sicer v Št. Janžu in Račah. Celo iz oddaljenejših krajev so prišli volilci na obe zborovanji. Nabito polni lokali so dokazovali, da se tukajšnje ljudstvo zaveda resnega položaja, ki je nastal po 20. juniju. Na obeh zborih sta govorila, burno pozdravljena, narodna poslanca gg. Ivan Pucelj in dr. Ljude-vit Pivko, nadalje bivši minister dr. Vekoslav Ku-kovec, oblastni poslanec g. Joško Finžgar, bivši poslanec g. Kirbiš ter predsednika političnih organizacij gg. Rajšp in Faleš. Z velikim zanimanjem so poslušali zborovalci izvajanja posameznih govornikov, jim prirejali navdušene ovacije tej obsojali Koroščevo vlogo V sedanjem političnem položaju. Zborovanji sta potekli mirno in volilci so se razšli v trdnem prepričanju, da b.i vendar enkrat zasijalo že osvobojenim pravo solm svobode in enakopravnosti. Solidaren nastop slovenskega obrtništva Prt i' : Mno naslednje poročilo o seji Vrhovnega i i . i.-kega sveta: V'': \ i obrtniški svet, v katerem so združene Zve'/..-i s ; ■ :;ih zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrti:'' ilrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrt' ■ v Ljubljani in Mariboru, je na svoji seji 8. t. i:: \ . .ariboru razpravljal o uredbi o odpiranju in 7.i' ■ '.u obratovališč ter 8urnem delavniku in je • : o sprejel naslednjo izjavo: «< ::i.-ki položaj v državi je skrajno neugoden ~.:..r zahteve in naši protesti ne najdejo na lin • ih mestih nikakega odmeva! Rušijo se najo• e obrtnikove pravice v pogledu obrtne zakon■ državna uprava spodjeda kruh obrtniku f- - < i:ni delavnicami, ugonablja ga inozemska '' ■•' t • nca, tarejo ga davki in druge dajatve. Obrrn; ■- ■) preživlja dobo nasilnega proletarizira-n;;. i- • i ubožavanja. Z žalostjo konstatiramo, da i m < ..i\na uprava s svojo neuvidevnostjo in >■■<;• <;ezbrižnostjo najzdravnejše temelje noše ' U. u a,!,.., f. uredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč i ..".dalo ministrstvo 7.a socialno politiko v spo-i imu z ministrstvom za trgovino in industrijo r »odarskim krogom, zlasti malemu obrtniku, naj-• i udarec. Omejuje mu svobodo dela in ga tira r ■ n v naravnost obupen položaj. P žavna uprava ni pokazala doslej nikakega • ' '' i h delavnic, v razdrapanih gospodarskih in j 'tičnih razmerah. Obrtništvo zahteva zase popolno svobodo dela ; to odločna zavrača vsako uredbo, ki bi ga > ciu omejevala. Ce se pa obrtništvo bori za lOurni delavnik, naj merodajni faktorji vidijo vzroke za to obrtniško zahtevo v dejstvu, da so baš oni izčrpali njegovo gospodarsko moč do skrajnosti ter da se oprijemlje mali obrtnik kot edine rešilne bilke dela, s katerim vzdržuje sebe in pomožne moči. In pri tem mora pritegniti k delu svoje delovne moči, če jim hoče nuditi eksistenco. Obrtništvo zlasti poudarja, da tendenca te borbe ni naperjena proti obrtnemu delavstvu, ker se dobro zaveda, da sta tako mojster kakor pomočnik zainteresirana na procvifju podjetja. Pač pa velja ta borba onim, ki doslej niso čuli obrtniških zahtev, ki so pripeljali obrtnika na rob propasti in ki so ga prisilili, da išče svoj obstoj v čim boljši in večji izrabi delovnega časa! Tudi delavstvo je s tem žrtev nepovoljnih gospodarskih razmer! Vrhovni obrtniški svet apelira na vse mer«-dajne faktorje, da končno uvidijo pogreške, ki so jo zakrivili na narodu s sistematičnim ubijanjem gospodarstva. Politični Najvažnejši politični dogodek zadnjih dni je razprava širšega glavnega odbora radikalske stranke. Zasedanje tega odbora traja že več dni. Glavna i naloga teh posvetovanj je, da se končnoveljavna razčistijo odnošaji med glavnim odborom in Vu-kičevičevimi radikali, med katerima se vrše hude besedne bitke. Kakor je podoba, je ogromna večina proti Vukičeviču ter odločno obsoja njegovo politiko, ki je tiovecfia do krvavega 20. junija. Zlasti zanimiv je bil otvoritveni govor starega radikalskega veljaka Ace Stanojeviča, ki je dejal med drugim: «Naš narod premišlja sedaj o tem, kaj bo z njegovo dragoceno pridobitvijo dfžavo, katere blagostanje mora biti nam vsem najvišja skrb. V tej smeri moramo iskati izhoda v bratskem sporazumu s Hrvati, ki smatrajo, da so zapostavljeni in izkoriščani, izzivani in užaljeni. Pri tem pa Vrhovni obrtniški svet ne more prezreti tega, da se je na protestnem zborovanju obrtništva 3. septembra t. 1. v Ljubljani izjavil oficielni zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo proti interesom obrtništva. Obrtništvo odločno obsoja ta korak zborničnega funkcionarja, in to tem bolj, ker je prejel zbornične funkcije iz rok obrtništva. Vrhovni obrtniški svet poziva Zbornico za trgovino, obrt in industrijo kot zaščitnico gospodarskih interesov obrtništva, da ta korak svojega zastopnika popravi. V Vrhovnem obrtniškem svetu včlanjene Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostil-ničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru se pridružujejo v celoti protestom in resolucijam, izne-šenim na protestnem zborovanju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani 3. septembra 1928., in zahtevajo, da merodajni faktorji vpoštevajo te zahteve celokupnega slovenskega obrtništva.* pregled Pokazati bi morali, da z radikalske strani ni razpoloženja, volje in želje, da bi bil v naši državi kdorkoli upravičeno nezadovoljen. Z uvidevnostjo in mirno presojo pričakuje naš narod i sporazumne predloge, ki bodo zadovoljili brate Hrvate in ohranili edinstvo našega naroda in naše države.® Tako pravi Aca Stanojevič, ki ima precej pristašev v radikalski stranki za seboj, vendar pa je dejstvo, da danes niso nezadovoljni samo Hrvati, nego tudi večina prečanskih Srbov in Slovencev. Ta nezadovoljnost ni usmerjena samo proti Vu-kičevičevim radikalom, temveč še bolj pnrti klerikalcem, ki kot prečani izdajalsko podpirajo Vukičevičeve radikale in protiprečansko politiko. Seje radikalskega glavnega odbora pokazu-jejo tudi, da • številni delegati zahtevajo takojšen prelom z dr. Korošcem. ( Besede, ki padajo na račun Vukičeviča in dr. Korošca so precej ostre in pride pogosto do hudih Stleščan: Maščevanje pravice Povest. (Dalje.) 3. Vsa potrta in izmučena je Žižmarjeva gospa prispela s pogreba ter se je spustila v naslanjač. «Ob vse sem na svetu!® je vzdih-nila ter si zakrila lice. Brž pa se je domislila sklepa, da hoče kljubovati usodi z iz-zivajočim odporom. V mračnem kotu sobice se je igral njen petletni Cirilek. Njegovo preprosto vedenje je kazalo duševno zaostalost. •Revček, nikdar ne boš udejstvil mojih načrtov!» ga je pomilovalno pogledala. «Iz tebe zaman pričakujem moža, ki bi kaznoval morilca in zbrisal madež z našega imena.» »Dolgčas mi je, mamica«, se je otrok naveličal igranja. «Bratca ali sestrico mi dajte, kakor jo imajo pri sosedu. »Kmalu jo boš dobil, izvržek®, je poudarila zadnjo besedo. «Bog naj nas reši sramote!* Vdova je utihnila, nekdo je naglo prispel po hodniku in potrkal na vrata. Med vrati se je pojavil mož visoke postave, spoštljivo se ji je priklonil in predstavil. •Krohar, policijski nadzornik,® je ponovila, »tukaj ne iščite morilca!® •Oprostite, ako vas motim®, je začel s irdiin službenim glasom in dodal mehkeje: •Boli me vaša nesreča, izrekam vam odkrito sožalje.» ♦Hvala, sedite!« mu je odkazala prostor. •Prišel sem zaradi vaše hčere. »Ali vam je znano njeno sedanje bivališče?® •Odšla je k sorodnikom, kakor se mi dozdeva.® •Trdno pa niste prepričani o njenem odhodu®, je začel naglo poizvedovati. •Pred nekaj dnevi sem prejela njeno pismo...» •V nekaj dnevih se lahko marsikaj pre-drugači... Danes živimo v časih do^^^kov, ki vzbujajo pozornost... Ali ne berete časopisov?® •Ne. Odkar sem izgubila sina, nič več ne čitam. Časniki nimajo sočutja, kadar poročajo o krvavem dogodku; taka poročila ne lajšajo, ampak večajo bolečino.® •Zanimivosti o prejšnjem umoru so izčrpane, da usoda skrbi neprestano za nove, še bolj žalostne primere ...» «PomiIujem vsakogar, ki ima opraviti s tako zadevo.® •Tudi jaz, milostiva. Bridko mi je pri srcu, kadar pripravljam skrbno mater na žalosten dogodek.® •Ako se mene tiče, povejte naravnost. Kar režite in udarite, samo negotovosti me varujte!® «Gospa Žižmarjeva, ali se vam zdi mogoče, da se je vaša hčerka nenadoma vrnila?® •Verjetno sicer ni, je pa tudi mogoče, toda v tem primeru je ravnala proti moji volji. Zato se mi tudi ni pokazala.« Krohar je pokašljal in pričel po kratkem obotavljanju: «Primoran sem vam naznaniti zopet novo nezgodo. Tolažite se s tem, da niste samo vi, ki se zvijate pod udarci trpljenja.® «Nikar me ne mučite!® ji je vztrepetala beseda. «Pripravljena sem na vse, tudi na najhujše, kar me more zadeti.® «V mestnem logu smo našli mrtvo mladenko, ki je podobna vaši hčerki®, je nadzornik končno spravil z jezika. Vdova je mrliško prebledela. «Morda ste jo zamenjali?® je jecljala. »Recite, da ste se zmotili.® «Pomota je izključena, z Justino sva se osebno poznala. Podlegla je nasilju...» Nesrečni materi je pokalo srce, vendar se je junaško premagovala. «Ali je utonila?® je hladno poizvedovala. •Nekdo jo je ustrelil...» «Ni mogoče!® Gospa je zavila oči in pogledala proti nebu. Krohar je bil trde narave, njegov poklic je zahteval hladnokrvnost, vendar se ni mogel ubraniti sočutja. Tako se mu je zasmilila mati, ki je v nekaj dnevih izgubila sina in hčer, vso oporo za trudno starost. •Ali se res ne motite?® je ponovila z za-stajajočim glasom. •Na žalost vam morem le potrditi, kar sem pravkar povedal. Sprejmite moje odkrito sožalje.® •Hvala!® mu je segla v roko. «Zakaj sem odpravila hčer iz moje bližine, vam ne bo tako težko uganiti.* jrerekanj. Nekateri delegati so odločno zahtevali nezaupnico dr. Korošcu in ukinjenje sedanje koalicije s klerikalci in davidorvičevci. O zaključku seje radikalskega širšega glavnega odbora bomo poročali prihodnjič. i O zunanjih dogodkov je za nas najvažnejši sklenitev italijansko-grške prijateljske pogodbe, ki sta jo te dni podpisala italijanski ministrski predsednik Mussolini in predsednik grške vlade Venizelos. ! i-! BLED. Letošnje leto je doslej posetilo Bled za več ali manj časa 12.984 oseb. Po številu je bilo največ Jugoslovanov (5211), za njimi slede Nemci, potem Avstrijci, pod dva tisoč pa: Čeho-slovaki, dalje Madžari in drugi. Dasi je malo po-nagajalo zadnje deževje, se nahajajo še vedno letoviščarji na Bledu. Posebno polna je ob večerih Kazina. Pred nekaj dnevi nas je zapustilo večje število Nemcev. Na njihovem poslovilnem večeru sta jih posebej pozdravila naš napredni župan g. dr. de Gleria in g. Kenda, želeča jim srečen povratek v svojo domovino z željo, da nas zopet obiščejo. Obljubili so, da bodo zopet prišli k nam ter so poudarjali gostoljubnost in naklonjenost Blejcev. BELA KRAJINA. (Odhod zaslužnega š o 1 n i k a.) Iz naše srede je odšel na Bled naduči-telj g. Albin Čebular, ki je mnogo storil za po-vzdigo našega sadjarstva, čebelarstva, vinogradništva, šolstva itd. Za seboj pušča v naših vrstah vrzel, ki je ne bo mogoče izpopolniti. Pri odhodu naj sprejme našo najiskrenejšo zahvalo in priznanje, v novem kraju pa rodovitna tla za uspešno delo! KRIŽE PRI TRŽIČU. Pri nas smo v kratkem času izgubili tri dobre može. G. Ivan Mladič, čevljarski mojster, je šel v Rako pri Krškem, kjer je kupil posestvo. G. Josip Legat, krojaški mojster, društva in napredna moža. Obema pokojnikom blag spomin! — Pred kratkim smo poročali, da so naši klerikalci napovedovali bojkot vsem, kar jih ne tuli v njihov rog. Sedaj so pa napravili tombolo, pa niso bojkotirali skoro nobene hiše, ne glede na to, ali je bila te ali one stranke, samo da se je kaj dobilo. PETROVČE. (Smrtna kosa.) Minuli petek dopoldne smo na žalsko pokopališče spremili na zadnji poti uglednega posestnika in kovaškega mojstra, g. Jakoba Kovača, ki je predzadnjo sredo zjutraj nenadoma preminul. Pokojnik se je pred 28 leti priselil k nam iz Brežic, kjer so ga čislali tudi tamošnji narodnjaki, ter je svoji družini tekom let z vztrajnim in vzornim delom ustvaril lep dom, svojim otrokom pa oskrbel dobro šolsko izobrazbo. Pred tremi leti ga je silno potrla smrt njegove hčerke, mlade učiteljice Ljudmile, in raz-rvala njegovo rahlo zdravje. Dolg pogrebni sprevod, kakršnega ima malokdo na kmetih čez teden, je pričal, da je bil g. Kovač pri vseh občanih spoštovan kot resen in pošten obrtnik, ki je vsakomur po možnosti rad ustregel. Z njegovo težko prizadeto družino sočustvujemo vsi, njega pa ohranimo v najlepšem spominu kot vzor neumorno delavnega in treznega občana. BRASLOVČE. (Smrtna kosa.) V nedeljo zvečer se je smrtno ponesrečil g. Ferdo Grah, tukajšnji posestnik in trgovec z usnjem. Spodrsnilo mu je namreč zvečer na stopnicah, da je padel, si zlomil tilnik in bil takoj mrtev. Pokojnik, ki je bil v najlepši moški dobi 36 let, je bil načelnik gasilnega društva, občinski odbornik, odbornik posojilnice in povsod zelo delaven mož. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! POLZELA. (Smrtna kosa.) V nedeljo 16. t. m. je nenadoma umrl g. Alojz Cimperman, m<3sar in gostilničar. Pokojnik je bil znan po vsej Savinjski dolini kot dober in marljiv gospodar. Bil j3 med prebivalstvom splošno priljubljen. Zapušča žalujočo soprogo, pet sinov in eno hčerko. BUg mu spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalj<>! LETUŠ. V visoki starosti 74 let je umrla tukaj gospa Marija Remčeva, mati uglednega po- je v najlepši moški dobi 48 let umrl. Umrl je tudi' sestnika g. Ivana Remca. Blag ji spomin!—Pred g. Franc Rozman, kovaški mojster in posestnik, | kratkim smo imeli komisijo oblastnega odbora, prav tako star šele 48 let. Zadnji zapušča devet1 ki si je ogledala tukajšnji kamnolom, ki bi naj nepreskrbljenih otrok in ženo. Kakor g. Mladič služil za dobavo potrebnega gramoza za cesto tako sta bila tudi oba pokojnika člana gasilnega!od Šmartnega ob Paki do Gornjega grada, od- [ nosno do Solčave. Ceste so prav potrebne gramoza. BIZELJSKO. Dolgo se nismo nič oglasili iz našega kraja, sedaj pa moramo zaradi našega g. kaplana, ki nam je v nedeljo s prižnice tako strogo prepovedaval našo preljubo »Domovino*, češ, daj je tista hiša pregrešna, katera čita ta list. Pa ml se ne ustrašimo takih besed, ker smo navdušeni »Domovinarji*. Naš g. kaplan naj rajši miraje proti našemu listu, saj ima dovolj drugega pameti nejšega posla. Potem ga bomo tudi mi radi poslušali v cerkvi. SV. MARJETA NA DRAVSKEM POLJU. Zaradi slabega vremena se je prireditev tukajšnjega, Sokolskega društva, najavljena za 23. t. m., preložila in se bo vršila z istim sporedom 30. t. m. t, prostorih gostilne g. Finžgarja. K obilni udeležbi vabi odbor. MALA NEDELJA. Po dolgem času 16 let smo imeli letos tudi pri nas sv. birmo. Vse se je vršilo v najlepšem redu ter je g. škof pohvalil milo-nedeljsko župnijo zaradi naravnost sijajnega spra-jema. Pokazalo se je tekmovanje faranov za oknir sitev prostora pred cerkvijo in v cerkvi. Prvenstvo v požrtvovalnosti pa so brezdvomno kakor navadno odnesli tudi sedaj KuršencL Imeli so namr eč š« ves teden po sv. birmi izobešeno zastavo pri mostu. Mimoidoči so tuhtali, komu na čast in v pozdrav bi naj še vihrale zastave. Mogoče so pričakovali povratek Komarovega Mihaleka iz Kanal j, ki ga že vsi Malonedeljčani, posebno Kuršenci, težko pričakujejo. — Kakor se sliši, nas misli zapustiti tukajšnji pekovski mojster, ki odide na novo mesto v Gornjo Lendavo. — Sadno drevje je letos tukaj zelo slabo obrodilo, pač pa je vinska trta dobro obložena. Zal, je naredilo vedno deževje veliko škodo na vinogradih ter sili k trgatvi. Tr8 >a pa bi bilo počakati vsaj do sv. Terezije. RANKOVCI. V nedeljo 16. t. m. je bila otvorjena v Rankovcih pri tamošnji pošti brzojavna, in telefonska postaja. Otvoril jo je delegat direkcije pošte in telegrafa, g. Bračko, šef telegrafsko-telefonske tehnične sekcije v Mariboru, v navzo5-nosti upravnika murskosoboške pošte, g. Čuša, občinskega zastopa iz Rankovcev ter raznih trgovskih interesentov iz okolice. Nova telefonska centrala. ki je velike važnosti za obmejni promet, je priključena poštama v Murski Soboti in v Slatini Radencih v krajevni promet, tako da so telefonski «Nič mi ni znano«, je radovedno čakal pojasnila. «Njen greh mi jo je odtujil. Ljubila sem svojo hčer, sovražim pa jo — vlačugol* r, «Trdi ste, gospa, proti svojemu otroku.» «Ne morem drugače. Kdor zavrže svojo Čast in potepta poštenje, ne zasluži ljubezni in ni vreden pomilovanja.* — Gospa se je mukoma dvignila, vstal je tudi nadzornik. Kar je bilo potrebno, je opravil. E «Ali jo hočete videti?* je vprašal. ■ «Seveda», mu je proseče odvrnila. S smrtjo je zabrisana sramota.* «Izberite si uro, kdaj vas naj popeljem V mrtvašnico, kjer leži na mrliškem odru.* «Utegnila bi nocoj ob šestih*, je pomišljaje jdoločila. «Dobro, poskrbel bom, da boste sami pri jnrliču.* Krohar se je poslovil in odšel. * «Justina!* je kriknila mati po njegovem odhodu. Nato se ji je stemnilo pred očmi, padla je na posteljo in omedlela. 44 . * v Krohar, nadzornik mestne policije, je napel ivse sile, da bi našel morilca, odkriti p"a nt mogel najmanjše sledi, ki bi ga bila dovedla 'do kakega zaključka. Zaman je bilo njegovo poizvedovanje. Nihče mu ni mogel povedati, kam naj se obrne. List, ki ga je bil nekdo zapazil v roki Umorjenke, je izginil, še preden so jo odpeljali. Nihče ni mogel povedati, kdo ga je izmaknil in kdaj se je to zgodilo. Tudi preiskava mrliča ni pokazala pričakovanega .uspeha. Žižmaricaje bila preiskovalcem edino upanje; zanašali so se, da jim bo marsikaj razkrila, čim bo prebolela žalost. Po mestu so se širile zanimive govorice. Ves dan je ljudstvo oblegalo mrtvašnico; izpraznil jo je šele nadzornik ob določeni uri, kakor je obljubil žalujoči materi. 4. Na Cedišču — tako so imenovali zapuščeni del predmestja — je stanovala zaseb-nica Gogarjeva s svojo nečakinjo Olgo, za katero je skrbela kakor rodna mati. Preživljali sta se s pranjem in likanjem perila, skoro pol mesta ju je poznalo ter ju zalagalo z delom. Radi preobilne zaposlenosti sta morali vstajati zgodaj in delati ves dan do trde noči. celo ponoči si včasih nista privoščili potrebnega počitka. Gogarica je bila mirnega in tihega Značaja, poštena in varčna gospodinja. Znank in prijateljic ni imela, pri njej ni bilo zbirališča ogabnih opravljivk in klepetulj, kakor pri drugih samicah. Posebno nezaupna je bila do moških, od katerih je odvajala tudi nečakinjo. «Veš kaj, 01ga», je pričela nekega jutra, ko sta namakali perilo. «Mavzar mi ne ugaja.» «Saj ne pride radi vas», se je grenko pošalila. «Ali vas je že kdaj vprašal za ljubezen?* «Prismoda! Kadar te svarim, me hočeš osmešiti*, jo je teta zavrnila. «Vzlic temu pa bom trdila, da mi Mavzar ne ugaja, ker že ves mesec ni prijel za delo.* «Pravi, da je bolan*, ga je Olga opravičevala. .«Saj prejema bolniško podporo.* «Preveč hudo mu ni. Še nikoli ni potožil. Ampak nekaj ima na vesti, zadnje čase se je popolnoma predrugačil.* «Teta, ne sodi ga po krivem!* se je Olgi užalilo. i «Tukaj ni nekaj v redu, pa je konec besede. Odkod pa naj ima denar, ako ga ne zasluži? Celo mnogo denarja sem opazila pri njem! * Tega ji Olga nI mogla pojasniti, zato je molčala, ker teto drugače ni mogla ugnati. S tem ji je vedno najprej zavezala jezik. Govorili sta le toliko, kolikor je bilo potrebno pri skupnem delu. i «Perilo bo treba izplakniti*, je morala Gogarica prekiniti molčanje. «Glej, da boš kmalu naredila!* Brez ugovora je dekle pograbilo škaf in hitelo na perišče. Teta se je naslonila na okno in zrla za nečakinjo. Njene misli so jo spremile do ovinka, odkoder so pohitele k Mavzarju, njenemu oboževalcu. ^ «Preveč se je zatelebala*, je pričela pol-« glasno modrovati. «V začetku nisem bila po-< zorna, zato se mi povračuje.* Zamislila se je nazaj v dobo, ko je Mavzafi( prvič stopil v njeno hišo. Bilo je pred letom, ko so popravljali cestni tlak. Prišel je po vodo, prinesel perilo — vedno je našel kak izgovor, da se je večkrat oglasil. Olgi je ugajal ponosni mladenič in teta je zatisnila eno oko iz usmiljenja, ker je bil Mavzar sam( brez sorodnikov, kamor bi zahajal. Pred teto, sta spočetka skrivala svoje občutke, kmalu, pa sta se izdala s tem, da sta sklenila stopitJJ X zakon in prositi teto za dovoljenje^ - drugih prostorov, kakor so bile te emstavne in odprle lope pred paviljoni ljubljanskega velesejma. Zanimiva in poučna je bila vsa prireditev 6 te strani, da je bila najbolj zastopana montafun-ska pasma, katere je bilo po številu toliko kakor vseh drugih skupaj, kakor murbodenske, pinc-gavske in simodolske. V tem oziru gse vsa hvala rejcem montafanske pasme, načelstvu pasem-skega okrožja za Dolenjsko, ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu in raznim posestnikom in veleposestnikom iz ljubljanske okolice in s Štajerskega. Po lepem uspehu, ki ga je dosegla ta živina na razstavi, je pričakovati, da se bo ta kri širila še naprej po deželi, zlasti po Dolenjskem in Štajerskem, po vseh tistih krajih, z enobarvno sivo pasmo, kjer polagajo na mlečnost večjo važnost. Ta pasma se odlikuje po svoji mlečnosti pa tudi po svojih telesnih oblikah, zlasti v zadnjem koncu. Te reje se najbolj poprije-majo graščaki po vseh tistih krajih, kjer je enobarvna živina doma. Ukvarjajo se z njeno čisto rejo, ker imajo pri njej več uspeha kakor pri domači živini. Čista reja je le ob ugodnih pogojih mogoča tam, kjer se živini dobro streže s krmo in čejo. Kjer pasma tega ne najde, tam je le cepljenje s to pasmo na mestu, sicer nam pasma hitro nazaduje. Pri nas po deželi se tudi ne gre za čisto rejo, pač pa za križanje s to pasmo, ki nam po dosedanjih izkušnjah prinaša več koristi kakor naša domača živina ali pa čisia murbodenska živina. Prodiranje te krvi s pomočjo dobrih pleme-njakov, ki jih lahko tudi že doma dobimo, bo ugodno vplivalo na zvišanje dosedanjih užitkov pa tudi na večjo vrednost živine. Seveda je tre', a hkrati zboljšati tudi način reje, da pridemo do takih uspehov, kakor se z njimi ponašajo že drugi kraji. PRVE ZLE POSLEDICE POMANJKANJA KRME. Najhujši udarec zadene našega kmeta, če mu manjka krme. To je tudi naravno, če pomislimo, da je živinoreja glavna in najvažnejša panoga našega kmetijstva. Nič ni hujšega, kakor stiska za krmo. V takih letih si sploh ne moremo pomagati do nabave krme, ker je v takih letih !sploh ni dobiti; razen tega moramo prodati tudi nekaj živine. Kakšen udarec je to za vse gospodarstvo, ve samo tisti, ki to na lastni koži občuti. Letos je ta katastrofa toliko večja, ker je dolgotrajna suša zadela kraje daleč na okoli, saj so vse sosednje države več ali manj po suši trpele. Kot prva posledica te uime je nastopila po prizadetih krajih splošna odprodaja plemenskih bikov. Na prvi pogled se zdi to upravičeno, ali to je škoda, ki posega globoko v razvoj naše živinoreje, zlasti ker so se oddajali tudi dobri biki, ki bi lahko še dalje plemenili našo goved. Te pritožbe prihajajo zlasti iz Dolenjske. Na teh prisilnih prodajah se jasno vidi, kako slabo je rešeno vprašanje naše bikoreje. Te živali so pri hiši še zmeraj kakor : 430 do 435 Din; oves: baški 275 do 280 Din. ŽIVINA. Cene brez bistvenih sprememb. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so bile za I kg žive teže naslednje cene: voli prvovrstni 8-50 Din, drugovrstni 7-50 Din, tretjevrstni G Din, krave debele 5 do 6 Din, klobasarice 3 do 4 Din, teleta II do 12 Din. HMELJ. Zaradi židovskih praznikov kupčija s hmeljem povsod počiva. Cene so zaradi kupoij-skega mrtvila malo popustile. Sejmi 28. septembra: Velika Slivica. 29. septembra: Mengeš, Škofja toka, Drnovo (okraj Krško), Nova vas pri Logatcu, Rovte, Mirna peč, Lesce (samo za živiuo), Vransko, Štrigova (za govedo), Veržej, Gornja Lendava, Mareu-berg, Pilštanj. 1. oktobra: Fara pri Kočevju, Kranj, Tržič, Jesenice na Gorenjskem (samo za blago), Ormož, Slovenjgradec, Podčetrtek. 4. oktobra: Jurklošter, Žalec, Sv. Lenart v slovenskih goricah. 5. oktobra: Hodoš (za živino in blago). 6. oktobra: Pičece. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v v a -1 u t a h: 1 dolar za 56-30 do 56-50 Din; dne 25. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800-70 do 303"0 Din; 100 nemških mark za 1356-25 do 1359-25 Dii.-100 madžarskih pengov za 991 do 994 D:n; • 100 italijanskih lir za 296-88 do 29S-88 Dia; 1 dolar ea 56-83 do 57-03 Din; 100 francoskih frankov za 220-4 do 222-40 Din; 100 češkoslovaških kron za 168-37 do 163-17 Din. Kratke vesti = Sadna razstava v Ljubljani. Ob priliki velike razstave «Tisk», ki bo na Ljubljanskem velesejmu od 21. oktobra, bo tudi razstava sadja, zvezana s sadnim sejmom. Navzlic temu, da letošnja sadna letina ni posebno bogata, se je vendar posrečilo zbrati veliko množino izbranega sadja. Do sedaj so pripravljene naslednje vrste: od zgodnjih zimskih jabolk: ananas, zlata par-mena, pisani kardinal, bismark itd.; od poznih zimskih jabolk: kanadska reneta, latidsberška reneta, bobovec, mošančkar, londonski peping, boskopski kosmač, janatan, šampanjska reneta, Baumanova reneta itd.; od hrušk: avranžka, blumenbahovka, pastorovka itd. Vse sadje bo lepo, pravilno vloženo v ameriških zabojih od 20 do 25 kg. je bil obsojen klerikalni oblastni poslanec Ma-jeršič na pet dni zapora, v plačilo 5000 Din globe, 5000 Din odškodnine obtožitelju ter v plačilo stroškov in takse zaradi klevete. Majer-šič je bil podpisan na letaku, ki je grdo obre-koval g. Lončarja. Majeršič je nastopil pred sodiščem dokaz resnice, ki se mu je pa popolnoma ponesrečil. * Resna bolezen patrijarha Dimitrije. Iz Beograda poročajo, da je stanje nedavno obolelega pravoslavnega patrijarha Dimitrije zelo resno. Zbolel je patrijarh zaradi prenapornega dela. * Dr. Pernar zopet v Zagrebu. V nedeljo zvečer se je narodni poslanec dr. Pernar vrnil z Dunaja v Zagreb, kjer so ga sprejeli številni prijatelji. Na Dunaju so ga pregledali razni zdravniki; njegovo stanje sicer še ni najpovolj-nejše, toda trenutno je dr. Pernar izven nevarnosti. * Splavarji na Dravi, pozor! Zaradi delne regulacije Drave pri Ptuju in zgrajenih odbijačev na desnem bregu Drave se najsilnejši tok vode spreminja ter se pomika proti sredini struge. Ker se je zgodilo že več nesreč in se več splavov razbilo, opozarjamo splavarje na to stanje ter jim priporočamo, da svoje splave zgradijo manjše in krajše, da so zelo previdni pri lesenem dravskem mostu v Ptuju ter naj tirajo splave proti sredini struge in plovejo pod mostom pri srednjih odprtinah, kjer je v sredini mosta postavljen visok lesen križ. Kdor hoče biti o stanju vode in toka dobro informiran, naj se obrne na hidrotehnični oddelek v Ptuju, ki daje vsakovrstna pojasnila. NAROČNIKOM «DOMOVINE»! Prva polovica naših naročnikov bo prejela v tej številki položnice. Prosimo jih. da položnic ne zavržejo, marveč da z njimi plačajo na nje odpadlo naročnino za list ali na poštnem uradu ali pa izroče den^r in položnico svojemu selskemu pismonoši proti potrdilu: Pismonoša bo oddal denar in položnico na poštnem uradu in uprava bo prejela že v nekaj dneh naročnino izplačano. Ker je naročnina — letno 30 dinarjev — tako malenkostna, da jo zmore, ako le hoče, vsakdo, pričakuje uprava, da se bodo njenemu klicu odzvali brez izjeme vsi, ki bodo položnico prejeli. Druga polovica naročnikov bo dobila položnice meseca oktobra. Upravništvo «D o m o v 1 n e». * Dva lepa zbora KDK. V nedeljo sta poslanca dr. Kramer in Pucelj imela zaupniške shode v Kozjem invMestinjupri Šmarju. Na obeh zborih so se zbrali zaupniki iz celega dotičnega okraja, ki so z veliko pozornostjo in odobravanjem poslušali zanimiva in važna pojasnila obeh poslancev ter obljubili, da bodo s pojačeno akcijo med narodom na vso moč podprli veliko idejo ravnopravnosti in svobode, ki jo je Kmečko-demokratska koalicija zapisala na svojo zastavo. * Zadoščenje oblastnemu poslancu g. Lončarju r Tržiču. Na deželnem sodišču v Ljubljani * Občinske volitve v Šmihelu - Stopičah. V nedeljo so se vršile v Šmihelu-Stopičah občinske volitve. Vloženih je bilo 8 list, od teh 3 napredne in 5 klerikalnih. Naprednjaki so dobili skupno 315 glasov (9 odbornikov), klerikalci 798 glasov (24 odbornikov). Volitev se je udeležilo od 2001 volilnih upravičencev samo 1113. * Smrt istrskega rodoljuba r Mariboru. Te dni je v Mariboru umrl po kratki, a težki bolezni lesni industrijalec g. Jakob Vesnaver. Pokojnik je bil istrski rojak, ki si je v Mariboru ustanovil v Melju dobro lesno podjetje, ki ga je vodil kot skrben in dober gospodar. Iz svoje istrske domovine pa je blagopokojnik znan kot zaveden in zaslužen narodnjak ter je mnogo žrtvoval za narodno šolo v Sv. Luciji pri Piranu. Tudi v Mariboru si je pokojnik pridobil mnogo simpatij in ga bodo vsi, ki so ga poznali, ohranili v najboljšem spominu. Zapušča vdovo, dva sinova in tri hčerke. Smrt ga je ugrabila v lepi moški dobi 52 let. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje. * Sneg na Gorenjskem. Z Bleda nam pišejo: V noči od sobote na nedeljo je pobelil prvi sneg vse bližnje in daljne gore. Stol je do polovice zasnežen. Posebno lep je pogled na sneženo triglavsko skupino. V okolici doli je še vse sadno drevje zeleno in polno sadja, v ozadju pa svetlo-bele gore, katere obliva solnce s svojimi še precej toplimi žarki, tako da nudi sedaj okolica Bleda najkrasnejše pokrajinske slike. Ni čudno, da je ostalo zato na Bledu še mnogo letovisčarjev. * Izseljevanje primorskih Slovencev t Južne Ameriko. V južno Ameriko odhajajo Slovenci z vseh strani Julijske Krajine. S Krasa, z Notranjskega, z Goriškega, iz Istre prihajajo poročila, da se jih pripravlja te dni večja množica na odhod. Polno je nasvetov, naj ostanejo, ali razmere so težke in jih je poslabšala še letošnja slaba letina. Fašisti spremljajo slovensko odseljevanje z vidnim zaaovoljjtvom. * Obisk bolgarskih dijakov v Jugoslaviji, Večja skupina bolgarskih visokošolcev bo po-setila v kratkem JJugoslavijo in si ogledala nekatera večja naša mesta. * Preganjanje Slovencev v Trstu. Konlinacija je bila odrejena za zobozdravnika dr. Sardoča, odvetniškega koncipijenta dr. Deklevo in viso-košolca Romana Pahorja v Trstu. Te dni pa je bil ta sklep razveljavljen in navedeni bodo prišli pred tržaško sodišče. * V obrtno-nadaljcvalno šolo pri Sv. Lenartu v Slovenkih goricah bo vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede v nedeljo 30. t. m. in v ponedeljek 1. oktobra od 9. do 12. ure v ravna-teljevi pisarni državne meščanske šole. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec in vajenka zadnje šolsko izpričevalo in 100 Din vpisnine kot prispevek za učne pripomočke. Opozarjamo vse obrtnike v okolišu 6 km, da morajo vsi njihovi vajenci brez izjeme obiskovati šolo. Reden šolski pouk se bo pričel v sredo 3. oktobra popoldne ob 14. uri. * Živinski sejmi v Celju se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu na sejmišču poleg gosti ne pri «Zelenem travniku*. Ako je ta ponedeljek praznik, je sejem prihodnji delavnik. Na teh mesečnih živinskih sejmih se ne bo pobirala ui-kaka pristojbina. Prvi tak sejem za govedo, konje in drobnico bo v ponedeljek 1. oktobra. * Gobarji letos nimajo dobre letine, -čeprav je bilo zadnje tedne precej dežja. Mraz, ki tedaj nastopa, pa uničuje zadnje nade, da bo morda Ie še več gob. Zlasti malo je jurčkov. ki že nekaj let niso dobro obrodili. Niti lisičk letos ni mnogo. Turkov je razmeroma prscej. * Nov mešani vlak na progi Ljubljana gorenjski kolodvor—Kamnik. Od 23. t. m. dalje bo vozil na progi Ljubljana (gorenjski kolodvor)— Kamnik ob nedeljah in praznikih nov mešani vlak. Odhajal bo iz Ljubljane (gorenjski kolo-dvor) ob 7. zjutraj in prispeval v Kamnik ob 8.20. Potniki, ki hočejo uporabljati ta vlak iz Ljublja-ne-glavni koodvor, uporabijo do Ljubljane gorenjski kolodvor redni gorenjski vlak ob 6"50 zjutraj ter prestopijo na gorenjskem kolodvoru v kamniški vlak. Natančnejši vozni red tega vlaka je razviden na postajah. * Beg naših mladeniče* iz domovine. Po litijskih hribih v okolici Sv. Križa in Dola primrnj-kuje vsake industrije, ki bi zaposlila domače ljudi, posebno čez zimo. Tamkajšnji zaslužka željni fantje se izseljujejo ponajveč na Nizozemsko, kjer imajo že svojo malo delavsko kolonijo. Predvčerajšnjim je odšla za kruhom zopet skupina mladeničev v nizozemske rudnike. * Nova motorna brizgal na gasilnega društva v Kostanjevici je že naročen« pri tvrdki Rosen-bauer v Linzu ter je obenem plačan tudi prvi obrak kupnine. Občina je dala v letošnji proračun za motorko 3000 Din, hranilnica pa ne sme dajati še nobenih podpor, ker rezervni zaklad še ni dosegel potrebne višine, r * Opozorilo delojemalcem in delodajalcem. Ker je ministrstvo za pošto in brzojav odločilo, da so javne borze dela, njihove podružnice ia ekspoziture poštnine proste le v medsebojnem in uradnem prometu, podpisani urad ne bo sprejemal nobenih nezadostno frankiranih dopisov, zlasti pa ne bo odgovaml nikomur, ki ni za odgovor oriložil znamk. Nadalje se interesenti opozarjajo, da obse/a delokrog podpisala podružnice do nadalmjega naslednje okraje: Celje, Laško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Gornji *rrad in Slovenjigradec. Kraji iz ostalih okrajev ljubljanske in mariborske oblasti spadajo v področje javne borze dela v Ljubljani, oziroma podružnice v Mariboru, zato prijav, naročil, dopisov, predlogov in pritožb iz krajev izven svojega področja podpisana podružnica ne bo upoštevala. Delojemalcem in delodajalcem se priporoča, da to pri dopisovanju z borzami dela v lastnem interesu upoštevajo. — Podružnica javne borze dela v Celju. * Zelo zanimiv časopis je šaljivi štirinajstdnevnik «Skovir>, ki izhaja v Ljubljani (uprava v Rožni dolini) in prinaša poleg smcšnic smešnih zgodb, pesmic in številnih šaljivih slik tudi napet detektivski roman »Skrivnost Rdečega kroga» izpod peresa slovečega angleškega pisatelja Wal-laceja. V romanu nastopa pod vodstvom skrivnostnega, vsem neznanega voditelja sto zločincev. Dogajajo se izsiljevanja, umori, ki jih nihče ne more razkrinkati. Roman se objavlja v obsežnih odlomkih. Naročite se takoj na «Skovirja» ki stane četrtletno 15 Din. Naročite in pošljite obenem denar! * Obupno zdravstveno stanje v naši državi. Na kongresu zdravstvenih zadrug v nedeljo v Beogradu je dr. Stevan Ivanič, upraritelj centralnega Higijenskega zavoda, podal zanimivo in obenem silno žalostno poročilo o zdravstvenih razmerah v naši državi. Kako slabe so zdravstvene razmere pri nas, dokazuje izredno visoka smrtnost. Izmed 1000 umira pri nas letno 18 do 24 ljudi, dočim v Holandiji samo 9. v Angliji 11, v Ameriki 12, v Nemčiji 13 in v češkoslovaški 14. Skratka, smrtnost je v malokateri državi tako ■velika kakor pri nas. Prvenstvo pa nam predvsem pripada glede smrtnosti otrok. V dobi od 2. do 15. leta umre izmed 100 otrok n. pr. na Hrvatskem 22, a v Vojvodini 26, dočim iznaša ta odstotek v Švici 9, v Franciji 8 in na Holand-skem samo 5. Razen tega je pri nas velika smrtnost dojenčkov. Lahko rečemo, da od 100 otrok doživi 15. leto samo polovica. Po statistiki vojnega ministrstva sta bili pri zadnjih naborih dve tretjini mladeničev nesposobni. Po posameznih pokrajinah in oblastih so te številke še Btrašnejše. Izmed 100 otrok, rojenih v enem letu, ostaja pri nas samo 24 mladeničev sposobnih za vojaško službo. Kako se bo pri nas razvijalo gospodarstvo, ako nimamo čvrstih mišic? Bogata Mačva in Vojvodina dajeta največji odstotek mladeničev, ki niso sposobni za vojaško službo. In Bosanci, ki so nekoč slove i po svoji čvrstosti, so danes bolehni in šibki. Mnoga zla in bolezni zatirajo naš narcd. Najsfrašneje pa razsajata tuberkuloza in alkohol. Letno umre v naši državi na jetiki po 40.000 do 50.000 ljudi, dočim v drugih državah kvečjemu Do 10.000. Imamo polmilijonsko armado tuberkuloznih. Drugo strašno zlo je alkoholizem. Zapijemo tretjino proračuna, okroglo štiri milijarde dinarjev letno. 45.000 krčem je v naši državi, a samo 20.000 učiteljev. Pa koliko žrtev ima na vesti tudi nikotin! Saj smo samo v lanskem letu spustili v zrak preko 10 milijonov kilogramov tobaka v skupni vrednosti preko 1 in tri četrt milijarde dinarjev. Bedna in slaba je prehrana nagega naroda. Mi, država bogatih žitnic, nimamo kruha. Naš kruh pojedo izvozniki, a naš narod jč otrobe in ponekod celo zmleto drevesno lubje. In k vsemu temu še malarija, trahom, venerič-ne bolezni, druge nalezljive bolezni, posebno otroške, neusm iljeno ugonabljajo naš narod. To stanje mora vsakogar prevzeti s skrbjo. Potrebujemo močan zdravstveni pokret. Narodno zdravje se da izboljšati samo od spodaj, ako bo narod sam začel uvidevati svoje zmote. * Neumestno početje. Nedavno je prišla skupina 120 srbskih seljakov pod vodstvom davido-vičevskih poslancev Koste Kumanudija in Save Urukala v beograjsko Glavnjačo ter posetila aretiranega davidovičevskega poslanca Luneta Jovanoviča, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu zaradi sodelovanja pri zločinu v Narodni skupščini 20. junija. Seljaki so priredili v Glav-njači pravcato pojedino. * Nova zasledovanja in preganjanja Slovencev v Julijski Krajini so sklenili na sestanku voditeljev goriških fašijev 17. t. m. Govorili so obširno o razmerah v pokrajini in fašistični vodtelji so dobili ukaz, da morajo povsod strogo paziti na in pristojnemu oblastvu naznaniti takoj vse, kar se jim vidi količkaj sumljivo. Njihova naloga je, onemogočiti vsako nadaljnje protiitalijansko in protifašistično delovanje na deželi. * Oficirji poljskega generalnega Štaba bodo posetili Slovenijo. V Srbiji se te dni mude častniki poljskega generalnega štaba kot gostje jugo-slovenske armade. V Beogradu so položili venec na grob neznanega vojaka, obiskali razne vojaške zavode in si ogledali znamenitosti mesta. Prišli bodo tudi v Slovenijo. * Redno brezplačno naknadno eepljenje v Mariboru, ki je obvezno za vse prebivalce mesta, ki še niso bili cepljeni in so stari nad 6 mesecev, se je vršilo v času od 24. do 26. t. m. dnevno od 9. do 11. ure na mestnem fizikatu v novozgrajeni občinski hiši, Frančiškanska ulica 8-1. Opustitev cepljenja se kaznuje, kakor to določa zakon o obveznem in prisilnem cepljenju. * Argentinija išče delavce. Županstvo v Dibe-niku je potom našega ministrstva za zunanje zadeve prejelo obvestilo generalnega konzulata južnoameriške republike Argentinije, da argentinska vlada išče večje število navadnih delavcev za gradbo novih železniških prog na severu omenjene republike. Delo bo trajalo dve leti. Delavci, ki bodo zaposleni pri tej gradbi, bodo dobili v početku 3'5 do 4 pesov, pozneje pa 6 do 7 epsov dnevno. Potni stroški do Argentinije gredo na račun posameznikov, od Buenos Aresa do kraja zaposlenja pa nosi potne stroške država. Kakor znano, je bilo priseljevanje v Argentini jo dovoljeno doslej samo kvalificiranim delavcem, s tem odlokom pa se dovoljuje priselitev tudi delavcem brez kvalifikacije. . * Širjenje škrlatice v okolici Karlovca. V okolici Karlovca v Viškovcu, Račici in Šiljaviču se je ponovno pojavila škrlatinka. Bolezen se naglo širi. Prizadeti kraji so zaprorili Zagreb za pomoč za pobijanje te kužne bolezni. * Prapor so dobili miličarji v bližini Godo-viča v Julijski Krajini. Izročitev je bila zelo slovesna ob navzočnosti zastopnikov oblastev. Sledili so govori o nedotakljivih mejah, o miličar-ski pripravljenosti in o potrebi vedno večjega nadzorstva nad cbmejn-m prebivalstvom. Prapore za miličarje morajo plačati seveda naši rojaki. * Strogo izterjevanje davkov v Vukovaru. Občinsko dvorišče v Vukovaru je polno raznega blaga brezobzirno zarubljenega za davčne zaostanke. V vseh davkoplačevalskih krrgih mesta vlada zaradi takega postopanja veliko ogorčenje. * Za jugoslovensko delaVFtvo v Franciji veljajo isti pogoji kakor za domače. Francoski konzulat v Ljubljani nas obvešča, da prejmejo naši delavci v Franciji za isto delo iste plače kakor domači francoski. Noben delavec pa ne dobi vizuma na francoskem konzulatu v Ljubljani, ako ne poseduje že prej delovne pogodbe, ki mora biti sestavljena po prelpisanem vzorcu francoskega delovnega ministrstva ter tudi cd njega vidirana. Vsak nesporazum, do katerega bi prišlo na podlagi imenovane pogodbe med delodajalcem in delojemalcem se ima prijaviti v najkrajšem času delovnemu ministrstvu v Parizu. * Mazaški padarji y Prekmurju. V Prekmuru je še ogromno število raznih mazačev in padar-jev, ki derejo zobe, zdravijo trahom, kurirajo spolne bolezni in skušajo zdraviti drufe bolezni. Zdravstveno oblastvo je pričelo posvečati v zadnjem času vsem tem elementom nekai več pozornosti ter bo menda nekatere izročila tudi državnemu pravdmštvu. * Proti premestitvi tržnega prosfora v Ptuju. Mestni magistrat v Ptuju namerava prestaviti tržni prostor s Slovenskega trga na Slomškov trg, na prostor, ki je namenjen za zgradbo novega justičnega poslopja v Ptuju Ke' bi izvršitev take namere bila nele v očitno škodo mesta, marveč tudi hišnih posestnikov, trgovcev in obrtnikov na Slovenskem trgu in v bližnjih ulicah, je veliko število Ptujčanov podpisalo obsežno spomenico, naslovljeno na občinski svet. V njej so podrobno utemeljeni razlogi, ki prepričevalno dokazujejo, da tržni prostor spada samo na tisto mesto, kjer se sedaj nahaja. * Kdor želi pripraviti brezalkoholno pijačo iz sadja ali grozdja v sodu, naj se takoj obrne na v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Dobil bo brezplačno natančno navodilo. Priložiti je treba 2 Din v znamkah za poštnino. * Cenena plemenska živina. Avstrijski konzulat opozarja na to, da je sedaj v Avstriji velika ponudba dobre plemenske in klavne živine, posebno goveje. * Drava naplavila truplo mlade Slovenke. Nedavno je bila mestna policija v Varaždinu obveščena, da je Drava v bližini mostu naplavila truplo neznane osebe ženskega spola. Komisija je ugotovila, da je utopljenka bila v vodi že tri do štiri dni. Utopljenka je imela kratke plavalne hlačice ter kite, dolge do kolena; stara je 18 do 20 let. Nekatere osebe zatrjujejo, da je utopljenka rodom Slovenka in da jo je močno narasla Drava prinesla do Varaždina. * Izplavljeno truplo. Na praznik 15. avgusta je utonil pri kopanju v Mariboru 12 letni železničarjev sin Srečko 0man- Kopal se je na prostem kopališču pod Felberjevim otokom. Ker ni bilo prič njegove smrtne nesreče, se je dolgo sumilo, da je postal žrtev kakega zločina. Te dni pa je Drava izplavila truplo pri Sv. Marku nile Ptuja. * Požar na Vrhniki. V četrtek 20. i m. je dopoldne nastal požar v Pod v Subotici se je obesil Rudolf Pust, strojnik, rodom iz Ljubljane. Baje je Pust odšel prostovoljno v smrt, ker je bil odpuščen iz službe. * Vlomilska tolpa v Celju na delu. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v delav- j nico krojaškega mojstra g. Antona Oražma v. Gledališki ulici v Celju. Vlomilci so odnesli raznega blaga in oblek za 80.000 Din. — V nedeljo zjutraj ob 6. je opazila služkinja g. Oražma nekega moškega v podstrešni sobici v hiši na dvorišču, kjer je bival krojaški pomočnik, ki je bil odpuščen pred enim mesecem. Ko se je podala po stopnicah, ji je pritekel nasproti ta odpuščeni pomočnik Josip Turnšek, doma iz Vrb-ja, jo prijel za roko in vzkliknil: cKako je, Ro-zika?> Na njeno vprašanje, kaj tukaj dela, ji je odgovoril, da je bil v cirkusu in zamudil vlak, zato da je prenočil v bivši svoji sobici. Učenk? g. Oražma je prejšnji večer videla pomočnika, da je hodil mimo hiše, pozneje zvečer pa pred cirkusom na Glaziji. Vlaka ni mogel zamuditi, ker odide zadnji vlak že ob 20. proti Žalcu. Ko je služkinja še spremila pomočnika po s'.opnicah do hišnih vrat, je opazila poleg njih večji papirnat zavoj. Ko je pripomnila, da je treba pogledati, kaj je v zavoju, ji je rekel, da ga to nič ne briga, nakar je jadrno odšel. G. Oražmu je vlomilec, ki je moral imeti tovariše, odnesel več kosov blaga za moške obleke, za zimsko suknjo temno rjavo obleko in večjo množino podloge za zimske suknie. Blago je bilo po večini svetle barve, volneno in v komadih za dve obleki. Omenjeni opmočnik je zelo sumljiv, ker se je večkrat izrazil, da bo z nekim znanim postopačem v Savinjski dolini toliko časa kradel, dokler bo pač šlo. Opazili so ga tudi večkrat, ko je hodil mimo hiše Bil je že več mesecev brez posla in brez stalnega bivališča. Prebivalstvo ee svari pred nakupom blaga — Drug vlom sta poskušala izvršiti dva neznana moška v noči od nedelje na ponedeljek pri pasarju Kagerju v Gosposki ulici, a sta bila pregnana. * Nasilen tujec pri Strahovlju. V Trbovljah je neki 351etni tujec srednje postave, okroglega obraza, oblečen v temnosive hlače, rjavkast suknjič in rjave čevlje na zadrgo, izvabil lSletno Rafaelo Leskovarjevo do vasi Strahovlje, kjer je krenil v stran od vasi in velel otroku, naj sede. Ker deklica ni ubogala, jo je prijel za vrat in vrgel ob tla. tako da se je nekoliko poškodovala. Otrok je začel kričati na pomoč, česar se je neznanec prestrašil in pobegnil. Neznanca zasledujejo. * Pokvarjen deček. Mariborska policija se bavi z redkim primerom otroške pustolovščine, in sicer z nekim lOletnim dečkom, ki se že dolgo potika naokrog ter si je med tem nadel že štiri kriva imena. Mladi pustolovec izhaja iz siromašne družine, ki ima celo kopico otrok. * Čuden popravljalec šivalnih strojev. V okolici Račja pn Mariboru se je pojavil te dni neki moški, srednje postave, bledega obraza, brez ene noge, in se je izdajal ljudem kot specialist za popravljanje šivalnih strojev. Tako je prišel v gostilno Karla Wehrlesa v Račjem, kjer je dobil šivalni stroj ,v popravilo. V neopaženem tre- 1,200.000 Din ie zadel.. A ali pa: 60, 80, 100, 200, 300, 400 ali 800 tisoč Din je zadel ta in oni, Citate vedno v novinah, ko se vrši žrebanje v V. (milijonskem) razredu drž. razredne loterije. „ Vsakdo zavida tem srečnežem dobljena bogastva in marsikdo vzklikne: „Da bi jilx zadel jaz." Da tudi Vi zadenete tak dobitek, je potrebno, da si kupite našo srečko državne razredne loterije, kajti, še nihče ni prišel do dobitka brez srečke. j Milijonski razred prične z žrebanjem že prvega novembra, zato je zadnji čas za naroČitev srečk. Imamo le še nekaj neobnovljenih srečk, ki jih bomo poslali onim, ki bodo srečke takoj naroČili po spodnji naročilnici. Tako boste igrali že v IV. razredu. Žrebanje tega razreda se bo vršilo že 5. oktobra. Naročilnico izstrižite in jo natančno izpolnite. V kuverti jo odpošljite na naslov: ZADRUZNA HRANILNICA r. z. z o. z. LJUBLJANA« Sv. Petra cesta št. 19. NAROCILNIC A. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19. Pošljite mi takoj sledeče srečke IV. razreda drž. razredne lot»riie, in sicer: ----------- celih po Din 400"— -----polovičnih po Din 200'— ............četrtinskih po Din 100'— Pošljite mi poštno položnico, da Vam znesek takoj nakažem. Razločno pisati! Podpis in natančen naslov! nutku je ukradel gostilničarju eno skoro novo črnojavo suknjo, en sivkast klobuk z zelenim trakom, en par moških čevljev in rjav dežni plašč iz gumija. Wehrles je oškodovan za 1000 Din. Dognano je, da se je nezninec klatil večinoma po vaseh Stražgojnca, Šikole, Panger-ce, Cirovce in Starošinci, kjer je popravljal šivalne stroje. * Drzen tat. V kavarni v Celju je odnesel ge. Marici Šucovi, zasebnici v Gosposki ulici, neznan moški nov ženski plašč tenmorjave barve, v kavarni pa je pustil svoj stari plašč in klobuk. Poizvedbe so dognale, da je možak odšel iz kavarne v delikatesno trgovino gospe Zamparuttijeve, kjer je zaprosil gospo za posojilo 20 Din, ki jih pa ni dobil. V tej trgovini je ukradel nekemu gostu z obešalnika nov klobuk Jn jo ubral proti Bregu. Tam je popil v gostilnah «Pri mostu> in Radeju po en brizganec in pravil, da gre v Laško do gostilne Henke. Na Polu-lah se je oglasil v gostilni Kranjc. Imel je na sebi ženski plašč. V Tremerjah je popival v gostilni Leskovšek z nekim Lešnikom. Ta ga je vodil ponoči po skrivnih gozdnih potih proti Li-bojam ali Trbovljam. Od* tam je izginila za njim vsaka sled. * Sumljivi kolesarji. Nedavno je bilo vlomljeno v skladišče mehaniške delavnice g. Gu-stinčiča v Tattenbachovi ulici v Mariboru. Že zgodaj zjutraj je policija zasledovala vlomilce, ki so vzeli s seboj več koles. Zdaj pa je prišlo poročilo iz Zgornje Radgone, da je tam orožniška patrulja ustavila pet sumljivih kolesarjev, ki so se vozili proti Cmureku. Na poziv, naj stoje, so kolesarji pometali svoja kolesa proč ter se skušali rešiti z begom. Trem se je posrečilo, dva pa so orožniki ujeli. Preiskava to dognala, če niso to vlomilci, ki so udrli v skladišče mehaniške delavnice v Mariboru. * Vlom v Gornjem Cmureku. V Gornjem Cmureku je bil pred dnevi ponoči izvršen drzen vlom pri tamkajšnjem trgovcu Leonu Rataju. Vlomilci so odnesli veliko množino konfekcijskega blaga v vrednosti 85.000 Din. Za izsleditev vlomilcev je razpisana znatna nagrada. * Podivjanost. Pred par dnevi je šestorica fantov iz Srednje vasi popivala v Goričah in se zvečer ustavila pred hišo v kateri stanuje leto-viščar Mihajlo Pavlovič, tajnik v ministrstvu pošte s svojo sestro. Pričeli so metati kamenje v sobo in zraven divje kričali. En kamen je celo zadel Pavlovičevo sestro v glavo in jo lažje ranil. Orožništvo iz Preddvora je uvedno strogo preskavo in izsledilo pijane fante, ki se bodo morali zagovarjati zaradi javnega nasilstva. * Pretep t Potoški vasi. Pred kratkim so' ustanovili v Kotredežu gasilno društvo in se je te dni vršila ustanovna veselica v prostorih For-lejeve gostilne v Potoški vasi. Občinstvo je bilo dobro razpoloženo, če mu ne bi pregnal veselja znani pretepač D. Ko so gostje iz-Zagorja odhajali iz gostilniške sobe, je D na veznem pragu zavratno napadel Otmarja S. in mu zadal rano v bližini tilnika. Drugi sunek, namenjen drugemu gostu, je bil odbit Proti D. je uveueno kazensko postopanje. * Vlomi in roparski napadi so v Rušah ifl okolici v letošnjem letu zelo pogosti. Sedmi zločin v tem letu se je dogodil te dni in je bil žrtev gostilničar Dramelj iz Bezane. Mož je prišel popoldne v Ruše ter je mesarju prodal svinje. Zvečer se je nekaj časa mudil v gostilni, potem se je pa odpravil proti domu. Sredi pota je nenadoma planil iz teme nanj neki moški ter mu vzel listnico z denarjem. Napadanec je bil tako preplašen, da napadalca ne more dovoljno opisati. Orožništvo je dva osumljenca si* cer že aretaralo, a so morali e^ega izpustiti. < * Iz sodnega sapora pobegnil. V Metliki je pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča RudolI Slokan, rojen leta 1889 v Podgorju, pristojen v Zabukovje (okraj Brežice) Imenovani je na obeh rokah od lakta do zapestin tetoviran s člo* veškimi glavami in raznimi rožami. ) * Pri zaprtju, motenju prebave, neenakomernem valovanju krvi, glavobolu, obči one-'moglosti vzemi zjutraj na tešče čašo naravne 'grenčice «Franz Josef>. Na klinikah za notranje bolezni so preizkusili, da je grenčica - an prijatelj oprave ni plačaL Razpravo so preložili, da bi zaslišali še tega nnmnk 1-a» oa ia t n nnarortni ri n n /vrrnl Ir 1 1 1 " 4f<& Rešiteljica izgubljenega Boga Vinharje pri Poljanah, septembra, tz naše vasi pa še niste, gospod urednik, nikdar prejeli kakega dopisa za »Domovino*. Vsaj bral nisem, četudi imam »Domovino* naročeno; že bile že večji zamah, ker se je ta nesrečni duhovnik moral na višji ukaz prihodnjo nedeljo opravičevati pred ljudstvom v cerkvi sv. Bolbenka, kamor je tedaj prihajalo še mnogo romarjev. Kaplan je bil kmalu na to prestavljen na Dolenjsko. Vidite, da naša vas Vinharje ni kar tako. Ženo sosedo Katro smo pokopali, kakor že omenjeno, pred nekaj dnevi. Bila je blaga, pobožna žena, dobra in skrbna mati svoji veliki družini. Vsi vaščani jo ohranimo v blagem spominu! Pri albanskem kralju Dopisnik nekega lista opisuje svoj obisk pri albanskem kralju Zoguju tako-le: Čudno mi je bilo pri srcu, ko sem stopal skozi Tirano v cilindru, na ulicah pa so razbijali kotlarji. Na trgu sem moral mimo vislic, kjer so se zibali v vetru štirje obešenci. Zogu jih je dal obesiti v opomin upornikom, da bodo videli, kako se godi nasprotnikom njegovega režima. Obešenci so namreč skovali zaroto zoper kralja. Kraljeva palača je dobro zastražena. Hiša je precej nizka, nekakšne vrste boljša vila. V pred-sobju sprejme obiskovalca kraljeva garda, oblečena v zelo pestre uniforme. Vsak gardist ima nabasano puško. V dvoru me je sprejel polkovnik Zareggi, kraljev osebni adjutant. Šla sva skozi vrt v preddvor, kjer je visela slika kraljeve matere in kjer je polno težkih preprog. Potem sem bil prdstavljen kralju Zoguju, ki nosi uniformo z rdečim ovratnikom in zlatimi našivi ter napravlja naravnost mladeniški vtis. Ko sem vstopil, je vstal vljudno s sedeža in mi prišel naproti. Pogledal sem ga v modre oči, odločne ustnice in sem spoznal, da stojim pred možem, ki je nenavadno odločen. Ponudil mi je roko in cigarete. - Hotel sem izvedeti iz njegovih ust karkoli o njegovi karijeri, toda na to vprašanje je odklonil sleherno pojasnilo. Potem je začel govoriti o svoji deželi in kronanju. Izjavil je, da se je dal kronati za kralja predvsem zaradi tega, da bo enkrat za niko prof. dr. Pehama, kjer so ga pregledali. Druga otrokova glava je bila zelo čudno izoblikovana. Rasla je iz detetovega trebuha. Štiri roke in štiri noge pa so bile docela normalne. Porodila je Woogova v judenburški bolnici, in sicer zelo težko. Otrok je dibal, ko je prišel na svet, in je nekaj dni živel. Vsi zdravniki so mnenja, da gre v tem primeru za dvojčke, ki sta se drug v drugega zarasla v materinem telesu. Ker je dete prve dni živelo in je dobro prestalo tudi vožnjo iz Judenburga na Dunaj, so strokovnjaki sklepali, da bo morda ostalo živo. Smrt je nastopila šele potem, ko je bil otrok že dva dneva na dunajski kliniki, in sicer zaradi preveč zmešanih notranjih organov, zlasti črevesja. Dete ni moglo več prebavljati hrane in je umrlo. X Grozna požarna katastrofa v največjem madridskem gledališču. V nedeljo zvečer je v največjem gledališču v Madridu, glavnem mestu Španije, iz neznanega vzroka nastal na odru požar, ki se je hitro razširil po dvorani. Med ljudmi je nastala strašna panika. Vse je tiščalo proti izhodom, tako da so se vsa vrata kmalu zadelala z živimi telesi. Odigravali so se grozni prizori. Po dvorani so tekali ljudje, goreči kakor žive bakle. Neštevilno ljudi je bilo pohojenih in zmečkanih. Rešili so se le redki. Kolikor se je dalo ugotoviti, se od četrte, pete in šeste galerije ogromnega teatra ni rešil nihče. Računa se, da je našlo smrt v gledališču okrog 1000 ljudi. Mnogo strašno opečenih ljudi so prenesli v bolnico. Po ognju od gledališča se je vžgalo v bližini še 15 hiš, od katerih so štiri popolnoma pogorele. Ljudje so se iz teh hiš pravočasno rešili. X Strahoten vihar v Ameriki. Strašen vihar je obiskal pred nekaj dnevi Ameriko. Največjo škodo je napravil v Portoricu, ki je dobesedno razdejan in enak zemlji. Na tisoče ljudi se je izselilo v bližnje kraje, ker nimajo na mestu bivših domov kaj jesti in piti; tornado je namreč razdejal ne samo kar je bilo nad zemljo, ampak tudi, kar je bilo pod skorjo pri vrhu. Vodovod je popolnoma uničen in mestu pretijo kužne bolezni, ki se rade pojavijo po takih katastrofah. Vlada se bavi z mislijo, da bi mobilizirala vse vselej konec glemenske mižiije in boje;£_2deželi._D(Kj vojaški zakon sapdajoče moške1 ki naj bi pomagali pri obnovi opustošenih krajev. O človeških žrtvah, ki so jih v začetku cenili na več tisoč, se uradno javlja, da jih je manj kakor se je prvotno domnevalo. Po zadnjem obvestilu jih je samo blizu 250. Gmotna škoda pa zelo presega prvotne cenitve in znaša po sodbi strokovnjakov že sedaj nad sto milijonov dolarjev. Ameriški Rdeči križ je nakazal najpotrebnejšim 50.000 dolarjev podpore, a ta vsota je kakor kapljica vode v ocean. X Poslopje s 67 nadstropji. Doslej je bilo največje poslopje na svetu Wool-Worthov nebotičnik v New-Yorku, ki je pa dobil zdaj nevarnega tekmeca, ki bo še 5 metrov višji. Zanimivo je opazovati, kako se sčasoma premika središfe newyorških nebotičnikov. Prvotno je bilo njihovo središče tako zvano dolnje mesto, odkoder so se začeli pomikati proti sredini mesta, kjer jih je sedaj največ. Vse dolnje mesto je bilo kmalu preplavljeno z nebotičniki. Ko so pa premestili obe končni postaji newyorških železnic v sredino mesta, so se naenkrat pojavili v tem okraju ogromni hoteli in gledališča. Nedavno so začeli graditi blizu velikega centralnega kolodvora največji nebotičnik, ki bo imel 67 nadstropij in toliko prostora, da bi lahko stanovalo v njem prebivalstvo manjšega mesta. Ameriški inženjerji imajo pri nebotičnikih preglavice z dvigali, kajti v Woll-Worthovem nebotičniku so morali napraviti dvigala tako, da je treba večkrat prestopiti kakor na železnici. To pa ovira ne samo izletnike, ki si hočejo z vrha nebotičnika ogledati mesto, marveč tudi trgovce, ki imajo v nebotičniku pisarne. Zadnja leta se pri prometu v nebotičnikih še ni pripetila nobena nesreča. Včasi se dvigalo v nebotičniku ustavi, toda ljudje pri tem niso v nevarnosti. X Spomenik dobri molzni kravi. Ameriško časopisje objavlja sliko marmornatega spomenika, ki predstavlja kravo. Spomenik stoji na Carnationu ter ima pod kipom napis v bronasti plošči. Edina zasluga te živali je bila, da je bila dobra mlekarica in da je dala v svojem življenju 16.500 litrov mleka. Krava je živela deset let. Napis na plošči našteva vsa njena »imenitna dela>, med katerimi je pač najimenitnejše tisto, da je dala svojim gospodarjem zaslužiti lepo vsoto dolarjev. X Aretacija nevarnega potepina. Dne 1 !. julija L 1. je pobegnil od dela stanovanjskih hiš ,v Novem mestu kaznjenec Ferdinand Mole, rojen na Vrhu pri št. Rupertu. Obsojen je bil zaradi soudeležbe vloma v trgovino z usnjem g. Pen-e v Mokronogu na 8 mesecev zapora, v katerem je prestal že 3 mesece in 18 dni. O Moletovem pobegu so bile obveščene vse orožniške postaje na Dolenjskem. Orožniki so begunca zasledovali z vso vnemo nepretrgoma dva meseca, a ta s? jim je znal zelo spretno izmikati. Kjerkoli se je Mole pokazal, je pravil ljudem, da bo postrelil vse orožnike, preden ga bodo dobili v roke. Ko je pobegnil od dela v Novo mesto, je vzel s seboj kot orožje veliko kladivo za razbijanje kamenja, pozneje pa se je oborožil z revolveršem, ki ga je vedno nosil s seboj. Begunec je postal kaj kmalu strah in trepet Dolenjske. Nedavno je razbil na Vrhu s svojim bratom Vilibnldom okna posestniku Zorcu in mu grozil s požigom. V smrtnem strahu so domači jedva t>obe Nasilni Mole pa se ni zmenil za svarilo, temveč je našlo segel v hlačni žep po revolver. Orožnik Jelovšek, videč, da je v smrtni nevarnosti, je oddal strel in zadel Moleta pod vratom tako, da je krogla izstopila zadaj na tilniku. Mole se je zgrudil v mlaki krvi, vendar pa je imel še toliko moči. da je še ranjen hotel ustreliti orožnika z revolverjem. Močno krvavečega Moleta so ootem, ko mu je orožnik » Imam časa u pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in varuje perilo/" Jelovšek odvzel samokres, odpeljali z vozom v Mokronog, kjer mu je obvezal rano zdravnik dr. Mejač. Mole je v kaznilnici hladnokrvno obžaloval, da se mu ni posrečilo ustreliti orožnika. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Izvor neviht. »Odkod prihajajo vse te številne nevihte?® vzdihuje kmetovalec Matija. »Jaz pa vem,« se hitro oglasi mali Mihec. »Odkod pa, dečko?« »Iz kosti naše stare mame.» »Kaj vse ti pade v glavo!« »Res, res! Saj stara mama vedno govori, da čuti nevihto že v kosteh ...» Avstralijo je odkril. Učitelj: »Peterček, pokaži mi na zemljevidu Avstralijo!« Peterček stopi k zemljevidu in v redu izpolni učiteljevo zapoved. Učitelj: »Sedaj mi pa še ti, Tonček, povej, kdo je Avstralijo odkril!» Tonček; »Peterček, gospod učitelj!« Kuharičina nesreča. ' Mlada ženka (ki se še vežba v kuharstvu)? •Dragi možek, pri današnjem obedu boš pač moral eno oko zatisniti.« Možek: »No, prav, nos sem si že zatlačil brez opozorila ...« Nesporazum. A: »Ali se je tvoja hčerka že poročila?! B: »Ne! Ona hoče še čakati!« A: »Zakaj ji pustiš njeno samovoljnost, saj je že stara! Na kaj pa še čaka?« B: »Na moža, seveda...» Moder študent. Profesor (ima v rokah človeško kost): »Matevž Glavan, ali veste, kako dolgo je ta kost že ležala v zemlji in kakšnega spola jc?« Študent (malo razmišlja in reče): »Kost je le-, žala v zemlji od smrti tega bitja. No, in k.ist je, seveda, ženskega spola, kei se ji reče ,ta kost'...« Drži ga za besedo. Bogatin (beraču): »Kaj se, vraga, pritožujetelj Vi siromaki boste svoje plačilo tako dobili v ne-.J besih.« Berač: »Že res, vendar bi mi mal predujem mogli dati že sedaj...» TRI SMEŠNICE IZ NOVEGA «SKOVIRJA». Nič hudega. Mož: »Ti si rekla, da so to češpljevi kolački, jaz ne najdeni nobene čošplje v njih.» r Ženka: »Nič ne de! Saj tudi v pasjih kolačih nikdar ne dobiš psov ...* } Nemogoče. i Slovenec in Italijan sta napravila stavo za 100 Hinarjev, katere naj dobi oni, ki bo povedal naj-neverjetnejšo zgodbo. | Italijan je začel prvi: »Nekoč je živel Italijan, ki je bil junaške in zveste narave...* h »Stojte,* ga je prekinil Slovenec, »stavo ste že ilobili.» k, Premagal jo je. f Gospod pride v drogerijo in zahteva 7.a tri dinarje kamilčnega čaja. Mlada jezična prodajalka ga zavrne: »Kamilice Vam lahko dam, čaj pa si jnorate skuhati sami!* Gospod (nekoliko vznevoljen): »Potem bi pro-feil še za dva dinarja ajbiševega čaja.* (' Prodajalka (še bolj zbadljivo): »Ajbiša Vam lahko dam, čaj pa si morate skuhati sami!* }/ Gospoda prodajalkina zbadljivost jezi, zato ji povrne milo za drago in z najnedolžnejšim glasom reče: »Gospodična, potem bi prosil še za pet dinarjev prsnega čaja...» Listnica uredništva Krčevina. Ni za tisk!* Dravograd. Zgodba preneznatna za objavo! M ALI OGLASI f Vinogradniki, pozor! Letošnji vinski pridelek mora biti previdno in stro-kovnjuško spravljen. Takoj naročite strokovno kle-tarsko knjigo »Umno kletarstvo, ki vsebuje vsa navodila, kako ravnati z vinom itd. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7. 235 v f Posestvo v Laškem obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, kozolca, vse v dobrem stanju, polog tega travniki, njive in gozdovi, kjer se redi lahko 6 do 7 glav živine, se proda za 55.000 Din. — Pojasnila daje Josip Osolin, trgovec v Laškem. 231 r ,, Mlad gostilničar 33176 ▼ lepem kraju želi znanja z boljšo gospodično, ki ima veselje do gostilničarstva. Biti mora blagega značaja in dobrosrčna. — Dopise na podružnico »Domovine* v Celju pod značko «1. januar 1929». / Čehano perje razpošiljam po povzetju najman j 5 kg po 38 Din za kilogram. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga! f— L. Brozovič, Zagreb, llica 82, kemična čistilnica perja. 18» } - Lovskega psa 1 do 2 leti starega, kupi černič, Zidani most. 33289 « Posestvo Pletilni stroj v dobrem stanju poceni naprodaj v Mariboru, Vo jašniška uli^a 2. Med Vajenca za kleparstvo in kotlarstvo proti plačilu sprejme Josip Otorepec, Za Gradom št. 9, Ljubljana. 29458 v satovju in trčen, čist, kupim in prosim za po-33182 nudbe z oznako cene in količine. — Em. Ebenspan-gerja nasl., Bjelovar. 33191 Petletnega sina odda mlada vdova k dobrim ljudem v oskrbo. — Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 33316 Srebrne krone zlatnike in različno zlato kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 200 Hišo z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom prodam za 18.000 Din. —Studenec-lg št. 159. 33204 Vinske sode 3 do 4, zdrave, po 700 do 800 litrov, kupimo. — Naslov: Kolodvorska restavracija. Novo mesto. 33171 Kam©no39Š'ca Iniustrija ustanovljena <830. Alojzij Vodnik LJUBLJANA, poleg glavnega kolodvora Cerkvena častna dela: altarji, prižnice, obh&jilue mize itd. Marmornate plošče za pobUtvo, elektromouterje, strojarje, trgovske pulte, mesnice, konaluice, sto n Ma, in veže r vseb barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele. Marmornati kamni z» salone ia elegantna stanovanja. Kamenlti lijaki za kuhiuie. 133 Mlin na vodo z nekaj zemlje, v večjem trgu v Sloveniji, zelo blizu železniške postaje, zelo ugodno prodam. — Informacije daje M. Oplotnik, trg Rogatec. 3319Ž Dva mizarska vajenca se sprejmeta v obratu za vsa mizarska dela. Hrana in stanovanje v hiši. — Josip Starmau, Cabrijele 50, pošta Karmelj, Dolenjsko. Nedosežen v konstrukciji in materialu! Na stotine referenc! Zahtevajte prospekt! Telefon 2268. Ljubljana 233 Gradišče 10. veliki župan v pok. Ljubljano, Dunajsko cesta št. Z3 (Gospodarska zveza) prevzema pravno zastopstvo pri vseh obla-stvih, izvzemši sporne zadeve pri sodiščih. Zlasti opozarja na vodne pravice, obrtne pravice, krajevne in osebne gostilniške pravice, agrarne operacije itd. Posreduje nakupe in prodaje ter posojila. Sestavlja pogodbe, izvzemši one, ki jih mora napraviti notar. V zadevah davkov sodeluje nadupravitelj Lavrič. 23-2 vsted 3vo"vV* dobrm sp/ošnopriljubljena C/KORIJA- 7S za modroce, najboljša in najcandjša, pri M. Mastepl, tovarna žime, Straž scs pri Kranju. ■ 'v izmeri kakih 4 ha, s hišo, gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in lepim gozdom, oddaljeno tri četrt ure od postaj Laško in Rimskih ioplic, naprodaj. Leži na levem bregu Savinje in 20 minut nad njo. Cena 40.000 Din. — Ponudbe na odvetnika dr.Roša v Laškem. 29593 k—-;--:---;-— 3 psice in psa izborne gonjače, bele resavce, proda Ivan Modic ▼ Bloški polici št. 14 pri Rakeku. 29424 I 5 konj in vozove prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro •»Konji 22». 33233 t Železno posteljo in omaro oceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku ^Domovine*. 33372 Nova trgovina LUDVIK BOLTIIM, Logatec Vam nudi veliko izbiro manufakture, kakor šifone, kretone, flanele, razno barhente, modne velurje za damske plašče, double za površnike in suknje, vsakovrstne hlačevine, boljše in navadno sukno, razne barvane baržune itd. po najnižji dnevni ceni. Nogavice od 6 Din, šifoni od 8 Din, flanele od 10 Din naprej. Priporočam, da si pred nakupom vsak ogleda mojo zaloga in se prepriča o ceni in kvaliteti. Solidna postrežba! Nizke cene! A fjdaja za konzorcij »Domovine« Adolt R i b n i k a r. Urejuje Filip Omladič, Za Narodno Odurno f r a a Jdttcias.