f UlMIHL I NRfc I* MM 1HL xuil leto. .Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen to leto......K 24*— leta........ 12— r! leta.......• 6 — mesec......., 2— v upravniStvu prejeman: celo leto ....... K 22 — pol leta........11 — četrt leta........ 5 50 na mesec........1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, grednlstvoi Knaflova ulica st. 5, (1. nadstropje levo), lnserati veljajo: peterostopna petit v; sta za enkrat po H vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo nrrcčnme, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Wmmmmm atevlir^ vella M vinari**.--— Na pismena naročila brez istodobne vpotlatve naročnine se ne ozira. Maroama tlakarna telefon at. AS. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........13- četrt leta........6 50 na mesec........230 za Nemčijo: celo leto.......K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* Vprašanjem glede inseratov naj so priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: KnaflOTa ulica ti. 5, (spodaj, dvoriSče levo), telefon it. 85. Važno zmaga. V zadevi nemškega umnega jezi-na slovenskih ljudskih šolah je ravno sodišče izdalo veievažno raz-dbo. ki jo prijavljamo v polnem segu. ker iaje Slovencem na Koro-em in Štajerskem znamenito orož-zoper ponem če vanje. liazsodba se lasi: C. kr. upravno sodišče je vsled iteržbe občine Jarenine proti odločen, kr. naiu-necra minististva od 12. < iiihra 1£Xj3, št. 10515 ^lede nemega podučnega jezika ua ljudski [i v Jareniui po dne 21. junija 1907 k-nčani ustni razpravi razsodilo Izpodbijana odločba s? kot v za->nu neutemeljena razveljavi. Razlogi : Štajerski deželni šolski svet led svoje odločbe od 30. jan. 1903, . 1*2739 ni ugodil pritožbi občinske-^istopa v Jarenini proti uvedbi em^čine kot podučnega jezika v 5. zredu na slovenski ljudski šoli v m ni ni. ki jo je bil sklenil okrajni Iski svet za okolico Maribor v svo-seji od 28. januarja 1901. Odredbo deželnega šolskega sve-je c. kr. naučno ministrstvo potr-ilo s svojo odločbo od 12. septem ra 1903, št. 16515. V kolikor proti tej odločbi tu-radno vložena pritožba trdi, da so tiske oblasti kršile določbo člena 19 ržavnega zakonika od 21. deeembra B67, št. 142 d. z., ker dotični odredbi milite k učenju drugega deželn^-a jezika, je upravno sodišče taisto v m obziru zavrnilo s sklepom od 2. »rila 1907. št. 11139, ker tozadevna ritožba spada pred c. kr. državno so-išce v smislu § 3 lit b zakona od 22. obra 1875 d. z. št. 36 iz lh76. ("govor, da po § 6 državnoljud-->olskfga zakona od 14. maja 1896 krajni šolski svet ni upravičen so-iti o podučuem jeziku, spoznalo 30 pravno sodišče kot neutemeljen, ker po § 27 točka 6 štajerskega dežol-šolskega zakona od b. februar-1869 okrajni šolski svet v prvi in :aiiei upra\ ieen razsojevati o poučnemu jeziku in ker tedaj po § 74 ržavnošolskega zakona od 14. maja ■ ' v onem zakonu izrečene kompe-ifne določbe ne pridejo v poštev. Nasprotno pa je upravno sodišče -i^er soglasno z onim sklepom, ki ie storil v vej zadevi po § 8 po-<\nega reda (naredba skupnega ministrstva od 22. avgusta 1907 d. z. št. 209) v to svrho sklicani strokovni plenum, kot upravičen spoznalo daljni ugovor, da more na splošni ljudski šoli biti samo eden podučni j*»-zik in da drug jezik nikakor ne mor*? biti določen kot podučni jezik, marveč ako je to d*-ugi deželni jezik le kot učni predmet. Pri tem je upravno sodišče upoštevalo to-Ie: Državno-l,iudskošolski zakon od 14. maja 1869 ,st. 62 d. z. določuje v svoji prvotni obliki v $ 3: «\a vsaki ljudski šoli naj se razteza poduk na sledeče predmete: veronauk, jezik, računanje itd. Obseir posame/. nih učnih predmetov se naj ravna po stopinji, na kateri stoji dotična ljudska šola z oziroin na število razi>olož-1 ji vili učnih moči. Te okoliščine naj odločujejo tudi se li razteza poduk še na druge, tam ne imenovane učne predmete.« Uvod te zakonite določW in vsa zveza, po kateri se je uvrstil »jezik« med predpisane učne predmete in se o njem govori tamo v tej zvezi, kažeta jasno, da je treba tu misliti na jezik le kakor učni predmet poleg drugih na ljudski šoli predpisanih učnih predmetov, da ne pomeni tedaj beseda jezik« nič drugega, kakor jezikovni poduk Se le v svoji prvotni obliki v3 vedno veljavni § 8 drž. šol. zakona omenja izrecno »podučni jezik«, ker določuje »o podobnem jeziku ter o poduku v drugem deželnem jeziku razsoja v zakonitih mejah po zaslišanju onih, ki šolo vzdržujejo, deželna šolska oblast.« Da se no nahaja v tej zakoni* i določbi samo kompetenčna določb?«, marveč, da obsega ta paragraf tudi dispozicijo materijelnopravne vsebine, je oči vi dim. iz prva že glede po množitve v § 3 istega zakona določenih učnih predmetov, ker število učnih predmetov se pomnoži še za novi predmet, namreč za drugi deželni jezik. A tudi izraz: »podučni jezik« se rabi tukaj v smislu materijelnegi prava; na to kaže zveza (zakon raoi veznik »in« med besedami »podučin jezik« in »poduk v drugem deželneiii jeziku«) ; oba izraza se rabita tedaj v enakovrstnem pomenu in drugje se nikjer ne nahaja v zakonu dispozicija o pod učne m jeziku. Materijeina vsebina v § 6 navt denega zakona deželni šolski oblasti odkazane komnetence je tedaj gotovo le ta, da sme imenovana oblast razso- jevati o pod u čnem jezita in o poduku v drugem deželnem jeziku. Ker stavlja zakon podučnemu jeziku nasproti poduk v drugem deželnem jeziku in ker obsega določba § 6, tedaj oni isti predmet, kakor § 3, tedaj ljudsko šolo kot enoto, ne morebiti posameznih razredov ljudske šole, se mora kot namen zakona gotovo smatrati to, da določuje deželni šolska oblast podučni jezik za vsako ljudsko šolo, tedaj eden hi isti podučili jezik za eno in isto ljudsko šolo. Oporekati se ne more, da pome ni izraz »podučni jezik« isamo genus ali vrsto, tako da ne bi število na eni in isti ljudski šoli dopustnih poduč-nih jezikov nikakor ne bilo omejeno, ker to naziranje je o vrženo po ostali vsebini ^ 6. V nasprotnem slučaju se ne bi smelo govorili o j>oduku v drugem deželnem jeziku (in der anderen Landesspraehe), marveč o podoku v drugih deželnih jezikih (in anderen Landessprach.cn) » 0 drugem deželnem jeziku se more slovuiško in logično pravilno govoriti le, ako se je poprej že omenil eden deželni jezik (eine Landesspraehe) kot podučni jezik, le tedaj more slediti se dispozicija o drugem deželnem jeziku. Iz pomena besed, ki se rabijo v večkrat imenovanem § 6 izhaja tedaj, da sme deželna šolska oblast odločevati o tem, kateri deželni ^ezik naj bo podučni jezik na gotovi ljudski šoli in o tem, kateri drugi deželni jezik se naj še pod u čuje kot učni predmet poleg onih v § 3 navedenih učnih predmetov. Ako je po § 6 drugi deželni jezik dopuščen le kot učni predmet na eni in isti ljudski šoli. je gotovo tudi izključen drugi jezik v drugi lastnosti, tedaj posebno kot drugi »podučni« jezik. Po noveli od 2. maia 1883 d z. 53 se glede materijelne vsebine prav nič ni spremenilo, posebno ne morda vsled spremebe besede »jezik« v besedo »Dodueni jezik« v § 3, kakor tudi ne zaradi tega, ker so na koncu tega paragrafa dostavljene besede: »posebno v drugem deželnem jeziku« (§ 6). Razmerje med § 3 in § 6 je ostalo ono isto, kakor poprej, ker § o tudi v svoji novi obliki edinole določuje podučne predmete ter pomenite besedi »podučni jezik« po tem §-u le učni predmet, ne pa morebiti posredovalnega sredstva pri poduku. Poročilo šolskega odseka (priloga 703 stenografičnih zapisnikov dr- žavne zbornice 9. zasedanje 1883) zadevajoče vladni načrt in poročilo go sposke zbornice o spremembi nekate rih določb zakona od 14. maja 1869 št. 62 d. z. pravi: »Beseda »jezik« se je tudi že dosedaj (§ 6) razumela Jt; kot podučni jezik; vendar je pravil-nejše, da se to izrecno pove«, dalje »konečna vrsta zadnjega odstavka naj bi dala samo priliko za priučeva-nje drugega deželnega jezika.« Da je dosedaj razložena interpretacija resnična, sledi tudi še bs sledeče okolnosti. Po § 17 državnoljudskošolskega zakonika, ki po noveli ni bil spremo njen se naj na meščanskih šolah, ki so samo ljudske šole višje stopinje (javna ljudska šola se deli v 1. javno ljudsko šolo, 2. meščansko šolo) pospešujejo nemški jezikovni poduk in sicer na nenemških meščanskih šolah brez izjeme, tedaj tudi v deželah, v katerih je nemščina deželni jezik, ne na ta način, da se uvede kot drugi podučili jezik, bodisi v vseh, ali na višjih razredih, marveč tako, da se naj podučuje koi učni predmet in tudi takrat samo ua ta način, da naj bo priložnost za pri-ueevanje tega jezika. Tembolj mora biti izključena uvedba vsakega drugega podučnega jezika na eni in isti ljudski šoli nižje vrste. To premišljevanje se strinja z duhom ljudskošolskega državnega zakona. Poleg nravnostno verske vzgoje otrok ima ljudska šola namen, da razvija njih duševne zmožnosti ter posreduje pridobitev znanja in spretnosti v oni najnižji meji, ki jo določuje § 3; po § 7 se ta naloga izvrši na ta način, da se učna tvarina ljudske šole razdeli po letih, v katerih otrok šolo obiskuje in sicer po možnosti tako, da odgovarja vsakemu šolskemu letu tudi po ena učna stopinja. Ljudska šola ni tedaj samo množina razredov, marveč enota, katere svrha je, da posreduje predpisano učno tvarino med šolsko dobo tako, da je otrok takrat, ko je šolo dovršil, predelal vso tvarino v nepretrgani zvezi in učni namen dosege!. Uvedba podučnega jezika za spodnje in drugega podučnega jezika za višje razrede na eni in isti ljudski šoli nasprotuje deloma enotnosti njenega ustroja, na drugi strani pa bi preprečila, da ne dosežejo otroci, katerih materinski jezik ni obenem tu- di podučni jezik na višjih razredih, učnega namena, kar bi nasprotovalo svrhi ljudske šole. Nasprotovala bi pa tudi člena 19 drž. z. od 21. grudna 1867 d. z. št. 142, vsled katerega morajo biti učni zavodi tako urejeni, da lahko najde vsak narod ]>otrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi se silil priučiti se drugemu jtziku. Da je ie to materi je] nopravna vsebina § 3 drzavnošolskega zakona, dokazuje že zgoraj navedeno poročilo šolskega odseka, ki pravi ua strani 5 vrsta 5: »Ktmec zadnjega odstavka (§ 3 drž. šol. zak. v svoji obliki od 2. maja 1883 d. z. Št. 53 v novi obliki* namerava le podati priliko za priuče-vanje drugega deželnega jezika (einer zweiten Landesspraehe). V odseku stavljeni predlog, v smislu katerega bi ae naj že v postavi nemškemu jeziku priznala posebna važnost, ni bil z večino sprejet z ozirom na § 6 in dalje z ozirom ua zakonito zajamčeno enakopravnost vseh jezikov.« Vse to upoštevajoč je moralo upravno sodišče izpodbijano razsodbo v smislu § 7 zakona od 22. oktobra 1875 d. z." št. 36 iz leta 1876 kot nezakonito razveljaviti. Razsodba od 16. maja 1908 štev* 5993 iz leta 1907. Ta razsodba je tako važna, da bi jo moral poznati vsak Slovenec, da bi morala biti znana vsaki občini in vsakemu krasnemu šolskemu svetu. Pri vsaki priliki, kadar bode hotela šolska oblast kjerkoli vriniti nemški podučni jezik v višjih razredih, kar se tako pogosto zgodi na Štajerskem in Koroškem, se bodemo sklicevali na to razsodbo. — Ako hočejo biti šolske oblasti pokorne tej razsodbi, se mora sploh nehati v naših deželah ponemčevanje. Videli bodemo, bodo-li oblasti zanaprej se ravnale po tej razsodbi, ali jim veljajo razsodbe najvišjih sodišč le takrat kot navodilo, kadar se glasijo proti nam, ne tudi tedaj, kadar se glasijo ca našo korist. _ Nemška obstmkcija v češkem deželnem zbora. Včerajšnja stja deželnega zbora je zopet minila brez vsakega rezultata. Cel čas so se čitale nemške inter- šolske LISTEK. Don Alfonso. Spisal Ivan Cankar. Po večerji smo še malo posedeli - opravljali znance, kakor je šega. Io je pravil o mladem profesor-Komarju, da je že pet Jet zaročen 1 da sta si z nevesto že popolnoma Mobna, v obraz in po glasu, kakor "at in sestra; enako da hodita, ena-da se smejeta, v vseli rečeh da rr ata enak okus. Sivolasa resnica!« je rekel poet ander. »Zunanjost človeka je od-njegovega notranjega življenja, - vpjra čuvstvovanja in mišljenja, jegovik 6krbi, njegovih ljubezni in jrovih sovraštev Slab modrijan. 1 bi ne mogel na hip ugeniti: ta je — In i k in ta profesor, ta je zdrav-k in ta umetnik; pa tudi: ta je sa < in ta je oženjen, ta je zaljubljen n ta je že sit. Pokažite mi troje poro-nih parov, ki jih nikoli nisem yi-pa jih razvrstim,kakor da sem jih » znal po licrt in imenih; lahko še &zsodim, kateri par da je srečen in ti da se je naveličal. Zunanjost ioveka je kakor pametno zidana hišama ti razodeva, čemn da je bi-& zgrajena ia kdo da v nji stanuje. Šel sem nekoč mimo kmečk^ bajte, čisto navadne, siromašne bajte, pogledal sem jo in sem občutil: tukaj do-mujejo srečni ljudje! V tistem trenot-ku začujem otroški smeh in sem bil vesel svoje potrjene modrosti.« Tako je govoril poet Klander. Jaz pa sem napol resnobno, napol v šali razlagal še dalje: »Zunanjost človeka pa je tudi kakor beseda: le bistra pamet razloči, kaj je laž in kaj je resnica Neki pesnik se je nosil po stari modi: dolge, kuštrave lase, umetno zavozlano pentljo, žametast suknjič. On ni lagal, res je bil pesnik. Zdaj hodi fw> Ljubljani že lepo število dolgih las, umetelnih pentelj in žametastih suknjičev — -vsi lažejo, kajti njih verzi niso zanič. Tam je gromovnik, saj ga poznate: beseda, glas, oko, brada, gesta, vs« razodeva gorečega, le za narod skrbe-čega bojevnika. V resnici pa je čisto navadna . . . kaj bi rekel... čisto navadna žival. Nekateri ljudje imajo tako mogočno voljo, da jim krinka drži na licih kakor prismoljena in da se odlušči šele po smrti. Bil je človek, ki so ga vsi poznali in spoštovali za svetnika ter velikega zaščitnika vdov in sirot; ko j* izdihnil, pa se je režal tako nemarno, da so celo njegovi rodni otroci pobegnili iz mrtvaške izbe. Mnogo jih je, ki se pretvorijo napol nezavedno in brez hinavsčine. Neki slabič je sanjal o samem junaštvu, zato ker je bil slabič; velikokrat je stal pred ogledalom, suh, majhen in smešen, kakor j«; bil; levico je uprl v bok. desnieo je vzdignil nkazovaje, namršil je obrvi ter s svojim tenkim glasom komandiral silne voje. In glejte, zadnjič sem videl njegovo sliko — ves napoleonski mu je obrazi I Bahati in veličastni plakati nazna-. njajo prašek zoper mrčesa .. . Mogoče je tudi, da bi si človek 7 vso voljo in vso mislijo ukazal: ta si in tak £i — pa bi se zgodilo. Ce bi, recimo, ao-spod Vavra----« Na divan u je slonel Martin Va\-ra. Poleg njega je sedela tista ženska, ki sem jo ljubil; roke je imela sklenjene v naročju, glavo sklonjeno, oči uprte name. Vavra je bil dolg, bledi kast fant, temnolas, malobeseden, vase hudo zaverovan. Ne vem, če je bil duhovit; vsi so rekli, da je sila nadarjen, da je pesnik, podobar, učenjak in ne vem kaj še; nekak Lionardo. Nisem ga maral, seveda ne. Zakaj tista ženska je bila kakor vsaka ženska: ljubila je Lionarde, posebno če so imeli zamišljene oči. Jaz sem bil njen ženin; ta vloga pa je sitna, saj veste vsi; človek občuti, da ni ne to, ne ono, da se mu ljudje natihem posmi-hajo — a kaj bi govoril! Ugledal sem ga pred seboj, tefa Lionarda, pa sem pomislil: »Kako bi bilo, sosed, da te jemt« Bog vedi, čemu me je bila ob-senčila taka misel. Med njima takrat ni bilo resnične ljubezni, v mojem ne resničnega sovraštva, Slišal je morda mojo misel, videl pač moj pogled; privzdignil je obrvi ter se osupel ozrl name. »Ce bi gospod Vavra«, sem rekel, »če bi trdno in dosledno mislil, da je kraljevič Alfonso, pa bi mu bil podoben kakor brat bratu in morda bi celo španjolsko znal.. « Smejali so se vsi, on pa ni izpre-govoril besede in se tudi nasmehnil ni. Zdelo se mi je, da me je pogledal sovražno in prezirljivo. Tako gledaje. Lionardi, kadar jih je sram, da jih je kdo zalotil ob skriti misli. • Mnogo let ga nisem videl. Toliko vem, da mi je nevesto pobral in da se je klatil z njo po Dunaju. Tam sem jo spomladi srečal na cesti; hotela se je umekniti, jaz pa sem jo pozdravil. »Kako je!t Zardela je ter me pogledala plaho, kakor da prosi: »Nikar!« Meni je bilo sitno pri srcu, pa sem lagal. »Saj te nisem ustavil, da bi to izpovedaval! Kakor se je zgodilo, tako bodi v božjem imena! Še Bog sam, ki je mrtve obujal, bi preteklosti ne priklical... Rad bi le vedel, kako je s teboj in kako je s njim.. • bleda sit« Sla sva na vrt. Kostanji so dišali, godci so godli, pijanci so pili. Sedla sva v senco, za skrito mizo. Takrat šele sem jo pogledal ž mirnimi očmi. Oblečena je bila po stari modi; preširoke rokave je imela, skromen, preozek slamnik in zakrpane rokaviee. Ustnice so bile tanjše, oči so ležale v globljih jamah in so bile trudne. »Nama se godi, kakor je usoje no...« Vzdignila je čašo, pa jo je po stavila na mizo. »Cemu ne piješ?<* Pogledala me je z velikimi očmi. »Ali si prišel, da bi mi z nožem rezal v srce? &e takrat, ko sem ti pisala tisto zadnje pismo, sem natanko vedela vse — do konca! Pa glej: vendarle nisem omahovala, vendarle sem šla!« Tudi jaz sem postavil kozarec na mizo. Ona je zardela in je govorila dalje. »Zakaj si me pozdravil na cesti, ko sem se ti ogniiaf Ker st mislil, da sem nesrečnica in da morda celo, kakor pravijo stare pesmi, jokam za izgubljeno mladostjo in drugimi rečmi! Se nikoli nisem jokala zaradi tistega, kar je bilo, tudi ne zaradi tega, kar je. Bojim se edinole prihod* nosti; ali ta je kakor napeta vrv: prerezom jo kjer in kadar se mi zdi, pa mir!« pelaeije. Češki radikalci so vložili predlog, eaj »s vsi akti glede aneksije Bosne in Hercegovine predlože v smislu pragmajjcne sankcije deželne- mu zboru češkega kraljestva. Splošno se misli, da bo deželni zbor najpozneje v četrtek odgođen. Neniei niti sami ne Uis več, Ja nameravajo s svojo obstrukoijo nt*, prečiti rekonstrukcijo kabineta v smislu čeških zahtev. — Mladočeški poslanci so sklenili, da z ozirom nu težavni finančni položaj deiele ne bedo sprejeli nobenih dijet. Čeik« zahteve w PeVlameata. Čehi zahtevajo zase nekatere koncesije, da vstopijo v vladno večino posl. zbonice. Pred vsem zahtevajo, da se kabinet rekonstruira v smislu njih zahtev. Vendar si z rekonstrukcijo ne marajo vezati rok. Zase zahtevajo ministra - rojaka in delavskega ministra, ki je važnejši od pol jedel-skega. Nemci pa seve faki rvkon strukciji nasprotujejo. Hrvaško. Frankovci bodo imeli dne 17 t. tu. v Zagrebu strankarski *hod. Shod se bo pečal s tališčem stranke na sproti novi vladi in hrvaško - srbski koaliciji. — liaucbov organ Ustavnost« je prenehal izhajati; začne zopet po večletnem presledka izhajati organ Tomasi.eve stranke »Dnevni list«. Ogrsko. »Pesti Hiriap< poroča, da je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand stopil v neposredno zvezo sedanjo vlado. I*restolon*i**!ednik je obljubil, da pride večkrat v Budimpešto, da spozna ogrske razmere. List misli, naj bi vsaj toliko časa "sta^a ta vlada pri krmilu, da s«--- te zvez* med vlado in rrestoloua*L*dnikom dodobra utrdijo, in da jih sedanji kabinet lahko potem odda svojemu uf--sledniku. Sicer pa upa Khueu brez Košuto ve stranke in brc.: ustavne stranke na mnogo privržencev v novem parlamentu. Kreta. Vlasti pokroviteljice ao naznanile Avstro - Oerski. Nemčiji, Grški ii: Turčiji, da so poslale krščanskemu komisarju spomenico, v kateri po udarjajo, da bodo varovale vrhovno gospodstvo Turčije na Kreti in da pred vsem nasprotujejo temu. da bi šlo kreeansko odposlanstvo na grško narodno skupščino v Atene. Ko bi se to vendar-le /godilo, bodo vlasti - po kroviteljiee takoj poslalo ss oje č na Kreto. Pismo i; Egipta. Aleksandrija, 29. jan. Brali smo dopis v št. 14. »Slovenskega Naroda« in moramo resnici na ljubo popraviti nekatero Naša sloga« in zgodovino • Azila Franca Jožefa«. Kar se tiče rodovniških učiteljic !z Maribora, ki so nameščene na tu kajšnji avstro-ogrski šoli, je omeniti, da te učiteljice ne podueujcjo samo V laškem jeziku m istotako ne katebet. Večina učencev v tej šoli ni sloven-feke narodnosti. Ko so Slovenci in Hrvatje, na čelu jim gospoda Cibelič in Wolf, podpirani od gospoda Velkovrha, Ozre tiea, Lebana, patra Benigora in še od drugih, ustanovili ono šolo, niso nikakor mislili na to, da ustanove čisto slovensko učil išče; nekaj takega storiti bi bilo nespametno, ker se v Aleksandriji, velemestu s 400.000 prebivalei, ne da živeti s tamim slo* venskim jezikom. Ustanovitelji so imeli samo ta namen, da se v te j soli pououjjajs tu di v slovenskem jeziku oni eJkmei, ki so slovenska in hrvaške nsrošess in da se tako reži mladi naraščaj. In taka se res dela, ker sestre is Maribora vestno in rodoljube* vrše te svoja dolžnost. Pooblsidsai smo od gospodov in ssairja A. Lebana, ftt*t. Osmica, Jak. Velkovrba. Aleka. Oštetite in Pr. Carlija, ki so v spravi avstro-ogrske šole, da nsjsvoaenoje protestiramo prati insinuvaeijem v dopisu g. dr. Murna. Z ozirom na društvo »Jugosla vija« pa bi radi vedeli, ali se je vaš dopisnik dr Murn razgovarjal vsaj z enim članom tega društva. Absolutno ne! »Jugoslavija« krasno napre* duje in najboljša edinost vlada med člani in kmala se bodo pokazali vid-ui znaki njenega živahnega življenja. Ce bi »Jugoslavija« za te 4 me-seoe svojega obstanka ne storila aU česar drugega nego samo uresničila ono lepo edinost med njenimi člani Slovenci, Srho-hrvati in Bulgari, bi bilo dovolj, da jo vsak rodoljub pohvali in j»odpira. A. C. B. Dnevne vesti. -f- Klerikalci soper družbo sv. Cirila in Met*»da. Naša šolska družba se ne vtika v politiko. Zbirališče je vseh pravih Slovencev, ne glede na politično in versko na žira nje posa meznikov, zbirališče je vseh rodoljubov, ki jim je pri srcu slov. stvar in dasi je ogromna večina njenih članov jenja, vzdržuje Ciri!-Metodova družba zgol šole, kjer s*.-mladina vzgaji versko in narodno. Nobena cerkvena >ola bi ne mog'a biti bolj verska, kakor so šole Ciril-Metodove družbe. A vendar jo kleri kale i sovražijo in preganjajo iz samega strankarskega fanatizma in si-nočni »Slovenec« ji napoveduj«* naj-brezobzirnejsi boj — boj do uničenja A zakaj? Nič drugega ji no more očitati, kakor da ni v službi klerikalne stranke. Na to se namreč reducirajo vsi »Slovenčevi« napadi: da je družba libt-ralna. da dela za napredne, strankarske namene, da je družba protiuarodna in strup za narodno idejo! To so dolžitve, ki jih more izreči samo blazen človek, kaj blazen, samo klerikalnega fanatizma stekel človek. Napredne strank?: nima cd družbe ničesar drugega, kakor bremena, ki jih pa nosi z redko požrtvovalnostjo, ker ji je pri srcu korist vsega slovenstva. Družba sv. Ciri!a rr Mf'oda ni ničesar storila za napredno stranko in tudi ničesar nrt more >toriti, k-^r je njeno delo omet*-no ua zbiranjo sredstev za slovensko šolstvo, ker *ega delokroga ne prek'*-ra^i in ga ne more prekoračiti. To ve vsakdo, saj vendar vsakdo vidi, kako dela družba. A kaj to mar »Slovence« in za njim stoječim ljudem! Tew jf» družba na potn, k**r jc njeno blago, slovljeno delovanje živa priča, da so naprednjaki nositelji slovenske narodne misli, da so nspredajaki tift*. ki delajo in žrtvujejo za narodno stvar. Klerikalci nimajo ničesar ta-keg? poka za ti, klerikalci nič ne dela je za Slovenstvo in nič ne žrtvujejo in njih obrambni sklnd j» V- sklad 7,a klerikalno strankarsko agitacijo. Klerikalna vojna, ki jo nap odu je »Slo voneec družbi sv. Cirila in Metoda ima namen, oležkočiti ali onemogočati naprednim Slovencem delo za slovensko korist. Naj raje vse pogine^ kakor da bi naprednjak! imeli kako zaslugo, tako govore klerikalci in upajo pri tem, da bodo napredni denar mog! j loviti za svoje strankarske ^obrambne« namene, če se jim posreči obiti družbo sv. Cirila in Metoda. Toda ta družbi je zavednim, narodnom islečim Slovencem preveč pri sr-eu, da bi ji mogli klerikalci do živega, te se hoče duhovščina osramotiti z novo gonjo zoper družbo, ki vzdržu. je verske šole — svobodno ji, naprednjak i bodo ostali družbi zvesti, pod-pira 1 i jo bodo s podvojeno vnemo na korist slovenske narodne fetvari in v dokaz naprednega rodoljub ja, napredne nesebičnosti in požrtvovalnosti. -r Nujni predlog posl. Ivana Hribarja. Pisali smo že o monstrozm ustavi, ki jo vlada namerava podeliti anektiranima pokrajinama Bosni in Hercegovini. Po tem ustavnem načrtu bi naj poslanci v bosanskem deželnem zboru vživali imuniteto samo za svoje govore in glasovanja v tej korporaciji sami, dočim bi se naj imuniteta ne .iunašala pa govore, ki bi se reproducirali po tisku; ti govori bi naj bi H podvrženi zaplembi, njihovo razširjenje pa v slučaju kažnjive vsebino kazenskemu preganjanju. S to določbo bi seveda vsa ustava postala iluzorna. Kakor čujemo, namerava poslanec Ivan Hribar takoj v prvi seji poslanske zbornice staviti nujni predlog, v katerem bo zahteval, naj se imenovana reakcionarna določba o poštenjaki imuniteti iz bo-aSJSSs* ust*v« tzbrtte. + Dr. fastarMl e gledališču. Dr. Susteršlč js govori! pri proračunski debati v krajuskas* nsislneza zboru tudi e fledeliti« Najprej je zavrgel sploh vso modefM gledališko drama* tično utaraturo ter e* kathedrm obsodil vse Taiijine krama, ki m igrajo umotvorov a la »Litrske paatirioe* in Mlini pod zemljo«. Dr SustarsV-čegar glasilo Slovenec* piše, da je Maks Ralbe brez literarnega ugleda in da js Halhcjeva »Mladost« brez umetniških kvalitet, seveda ne sme govoriti drugaoa. Pa tadi na mora, zakaj moderno slovstvo je dr. Suster-šiču i deveterimi peoati zapečatena knjiga. Mož ima pač preveč dela, da bi sploh mogtd baviti se vsaj površno z dramatskim slovstvom, zato ni čudno, da je na tem polju obžalovanja vreden nevednež. Vendar i udi dr. Šu-steršič ni mogel tajiti, da so je slovensko deželno gledališče v Ljubljani že povzpelo na znatno visino. Povedal pa ni, da je vsako najmanjše napredovanje gledališke umetnosti brez izdatnih subvencij sila težko. Kranjska dežela našemu gledališču že pet let ni dala niti vinarja podpore iu slovenska opera, slovenska opereta in drama se vzdržujejo že dolgo dobo le s i »od po ram i mesta Ljubljane in požrtvovalnega narodno - naprednega občinstva. Ker odreka klerikalna stranka našemu gledališču vsako pod poro, se sama odreka tudi vsakršni pravici, naše gledališče kritikova*! ter mu izražati kakršnekoli žalitve Naši klerikalni kmečki poslanci so v svoji za zgodovino slovenske kulture prevažni vlogi protestirali, da žrtvi'-je dežela velike zneske za garderobo. In nihče ni povedal tem uevednežem, da ui dežela se nikdar dala niti beliča za gledališko carderobo in da ni dežela kupila niti hlačnega gumba za gledališko obieko. Vso garderobo jo nabavilo izključno le Dramatično društvo, oziroma v zadnjih dveh letih ravnateljstvo iz mestne subvencije in iz dnevnih dohodkov. Protest kmečkih poslancev proti troškom dežele za gledališko garderobo je torc^ le velika blamaža. A dr. Susteršič je govoril tudi o klasični literaturi ter ie nekako obžaloval, da goji slovensko gledališče klasike premalo. Tudi s tem je dokazal dr. ŠusterŠič, da istine ne pozna ali pa da vedoma govori krivično. Dejstvo je, da goji naše gledališče klasike v toliki meri, kolikor jih more. Naše gledališče po krn-di deželnega odbora ne premore skoraj ni kak i h kulis, presta vkov, prospektov in mobilij za klasične drame. Kakšna nečuvena beda vlada v tem oziru pri našem deželnem gledališču, smo videli u. pr. lani pri vprizoritvi Goetkejevega :>Faasta« in Schilerje vega »Telia« ali letos pri Schillerje-vib »Razbojnikih« in »Kovarstvu in ljubezni. Da o kakšni vsaj približni podobnosti zgodovinskega miljeja ?c o kakšnem stilu niti izdaleka ni govora, ve vse naše gledališko občinstvo. Da. saj nima naše gledališče nit; najskromnejših sredstev za najmodernejše igre. Manjka cerkve, manjka sob, manjka šotorov, pohištva in vsega, tako da se izpreminja vsa klasika v — komiko. Naj bi bil deželni 'vlbor najprej orrskrbel sredstva in vsaj najnujnejše pripomočke za klasični repertoar, potem šel? bi moge; dr. ftusteršič zahtevati, da se tak repertoar goji v večjem obsegu. Klasični repertoar pa zahteva tudi zgodovinskih kostumov, sijajne opreme in velikega števila zrelih umetnikov in umetnic. Odkod naj vzame naše gle dal išče vse to brez velik* subvencije dežele f Danes je personal skrčen do ni in ima. tako da igrajo isti gledališki členi v operi, opereti in v drami Vsakdo ima igrati v vseh strokah in osobje je s poslom več kakor preobloženo. Iz tega dejstva pa ;zvirajo vfci nedostatki, zakaj ad inpossibilo nemo tenetur. Dr. Susteršič vse to ve, a govori nesmisli. Malik, grozoviti nemški Mali k je šel men denuncijante. Kaplan Pavlic v ftt. Lenartu v Slov. goricah je nekega tamkajšnjega Nemca raz-žalil s tem, da je njegovega otroka v šoli klical »Zivko« in ne ^Schifko«, kakor je baje edino pravilno nemško ime. Nemec »Sebi f ko« je čel nad kaplana, katerega je prav po nemško ozmerjal. Vsled kaplanovc tožbe je bil »Sen i f ko« obsojen v denarno globo 50 K. Ta ?n o len k ost ni dogodek je pograbil veliki vsenemški državni poslanec Malik kakor izstradan pes suho kost. V zadnji »Marburgerici* kliče zoper kaplana Pavlica e. kr. vlado, vse c. kr. nrada io kaezoskofijski ordinarijat. Ni vrag, da bi to na zaleglo! — Ta Malikov klie pa nam kaže, kako vsestransko delujejo nemški poslanci. Za vsako malenkost pograbijo, dočim se rlovenski poslanci za ta ke stvari niti ne zmenijo. Dokaz za to so sodna nameščanja, ki so vendar mnogo večje važnosti, nego f ori opisani dogodek med kaplanom in »Nemcem« Sehtfkotom. $*to is pe tudi ona glasovita »najvplivnejše« sku- pina v dunajskem parlamentu v narodnih zadevah popolnoma brez vpliva. Stvar je seveda popolnoma amljiva. Stranka, ki se bori edino sn to, da prid« njen pristaš h korita, h kalorafa sobljeje ministri, taka streaka as peč ne bo bavila s narodnostnimi baaateiami. Kaj bi pa tud* rekli oni vitji katoliški krogi, ki za htavajo od svojih podložnih etažah nikov slepo pokorščino, ako bi se zavzemali naii katoličani za stvari, ki jih ja proglasil učeni škof Mahuič za — poganstvo! + Radarski senat pri ljubljanskem deželnem sodišču. Ju stično ministrstvo js imenovalo sporazumno z minietr. aa javna dela prisedni-kom * lajikom pri rud. senatu dež. sodišča gosp. c. kr. rudniškega nad-oskrbnika v Idriji Frana B o u i k o in rudniškega ravnatelja v. p. Ferdinanda Schuilerja v Ljubljani. Gospod nadkomisar Vinko S t r g a r , predstojnik tukajšnjega rudarskega urada je že od preje prisednik tega senata. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes, v torek popoldne ob 5. izven a bon nemen ta (za lož* par) predpustna burka »Robert in Bertram«. — V četrtek i.večer zh nepar-aboneut > Fallova operetr »Ločena žena«. — Predstava v čet rte V se vrši za nepar-abonente zato, ker so imeli to opereto šele enkrat, par-abonenti pa že dvakrat. — Z ozirom na nesramni napad v včerajšnjem »Slovencu« na »Družbo sv. Cirila i u Metoda« je daroval e. g. Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem, za družbo 10 kron. V župni-kovem nabiralniku je bilo 12 kron ki i»o se obenem izročile družbeni blagajni. Ta nabiralnik bo v kratkem dobil diplomo. —* Narodni kolki. Piše se nam: Povodom zaplembe dvojnih nare«! nih kolkov se mi zdi umestna opom ba, da pač pri pismih in zalepkah ni treba ravno zunaj na zavitku kolkr prelepiti. Zakaj se ne bi prilepil zno traj na pismo? Saj že ime »kolek' kaže na tako uporabo; sicer bi s? moral imenovati »narodna pisemski* znamka«. Glavni smoter, pridobite\ prispevkov v narodne svrhe, bi se tako v enaki meri dosegel. Res ima na rodni kolek zraven tega se ta pomen, da namigne naslovljenem naj tudi or ne pozabi pritisniti na odgovor ena!: kolek; a tudi ta smoter bi se dosegei ako bi bil kolek na pisemski poli mesto ua zavitku. Ce pa bi ndo polaga' vrednost na učinek koleka na javnost češT uaj demonstrativno kaže našegr ljudstva brani bo proti nasprotnikom, ta naj pomisli, da pri rojakih tega n^ treba, pri nasprotnikih pa nam \* škoduje, ker jih še bolj vspodbuja V uporabi kolekov Sndmarka in Schul-vereina. Nepotrebno je torej, naš« obrambne koleke izpostavljati sika nam nam nenaklonjena oblasti. Pri-lepijajmo na dopisnice nezaplenjeiu koleke. pri pismih pa se izogibajmr sitnostim s tem, da pritiskamo kole ke. kakoršue se nam ljubi, znotraj ne pisemsko polo, kakor se to godi u. pr. pri pobotnicah i. dr. — Glavna skupščina »Matice Slov.« bo v ponedeljek, dne 21. marca 1910. Predloge, ki naj bi na tej skupščini prišli v razpravo, je p^ § 0. društvenih pravil vsaj 14 dni pred glavno skupščino prijaviti odboru. — Dr. Ilešič, predsednik. — Vseslovanska časnikarska zveza je imela te dni svojo odborovo sejo v Pragi. Predsedoval je Josip HoleČek; navzoči so bili odborniki, dr. Ostaszenski-Baranski za »Towar-zystwo dziennikarzv polskich«, K. Cejnek, I. Hejret in I. Ve j vara za »Spolek českveh žurnalistu»<, V. Cer vin ka, A. Kunsta, I. Miškovsky, poslanec K. St. Sokol in Schmidt Beauchez za >Jedn. Českveh novinari«, dočim se je zastopnik »Društva slovenskih časnikarjev« K. Pusto-slemšek opravičil. Med drugim je bi lo sklenjeno, da se imajo volitve v vseslovansko avezo vršiti na slovanskem časnikarskem kongresu, ki se priredi istočasno z vseslovansko konferenco v Sofiii meseca junija. Slovanskega časnikarskega kongresa se smejo u delež d i samo delegati in člani društev, ki so združena v »Vseslo-vanski časnikarski zvezi«; neorganizirani časnikarji se lahko udeleže kongresa samo, ako jim to dovoli odbor in ako temu ne ugovarjajo časnikarska društva njih narodnosti. — »Sokolova« mask a rad a. Glede društvenega kroja na današnji večer je odbor odločil tako, da naj bedo v kroju le reditelji. Kdor torej pride v kroju, naj se zglasi pri blagajni kot reditelj, kjer dobi tudi roditeljski znak* Ponovno pripomnimo, da se bodo dobivale zvečer pri blagajni vstopnice brez vabila, le maskam se bo legitimirati, seveda pod strogo diskrecijo. Garderobe se bodo nahajala za dame v suterenu desno, v stanovanju društvenega sluge, {stotem ne hodniku in kegljišču se go-snode ter v društvenih prostorih »Merkurja« se dame in gospode. •t- HL redni občni zbor tejov^ nega društva »BsfcoJ |.s v Ljubi j vrši se v soboto dne ld. t. m. ob zvečer v gostilni gospe M. Re*i») (Meščanska pivnica) na Sv. Pet cesti s običajnim sporedom — »Slaveeva maskarada« »Unionns. Res velike zasluge ei stekel naš priljubljeni »Slavec« svojo nad vse krasno uspelo prir dltvijo minulo nedjeljo. 2e pri vator v Učno dekorirano dvorano se je dosti zasmejal o srce. Od stropa do vse naokoli je bilo vse prepreženo papirnatimi girlandami. Dekoraci so izvršili društveni člani pod voi stvom predsednika g. Dražila. Tape niška dela je oskrbel član g. Drag tin Puc. In začelo je prihajati obči stvo, navadni Ljubljančani kak tudi zastopniki različnih narod Dvorano so napolnile najrazlione; maske, od katerih so bile nekatt res krasne. Kmalu je bila polna tu galerija radovednega in pričaku čega občinstva. Med udeleženci je lo opaziti mnogo častnikov tukajš posadke iu mnogo drugih odličuj kov. Krog devete ure se je pojarj »Ljubljanski korzni sprevod« z ba! Šem in svat; ter bizoviško godbo. V napolnjen s pohištvom mlade ne Ue, je bil ves v narodnih zaslavd ua njem pa so vriskali veseli sv;r In ob udarcih »Slov. Filharmonij se je v veselem plesu zasukala vsa pestra množica veselih ljudi. Tuk so se sukale »Ljubljanske figur* tam klovni in domine. Z elegantni:; meščankami sta se družila Poljak i Španjolce, s štajerko kranjski fant a Kranjicami Palmathiee. Mf mnogoštevilnimi maskami &mo i opazili 3 Japonke, francoskega etnika in našega auzarja, Slovaki:: in Ciganke, stare Kranjce in Kranj .»e v lepih narodnih nošah. Opazi ax»o več harlekinov v prijaznem ra; govora s cesarjem Jožefom, nek ounčk in zapeljivo bebe prav tik s-vernega tečaja«; osem dekoruni-d nin, Ćarmen. Vlahinjo in . . . ja, H bi mogel vsa našteti! Flora je bila u ^tor>ana po beli roži, res krasni vija lici, maku in tuiipi. Tudi »zinia >smreka« sta vzbujali ?iašo pozo: lost. Vseh mask je bilo gotovo iid ?00. Posebno pozornost j-2 vzbuja mre vod mask o ])olnoči in \m »po 'itertanc« kmetskih svatov z bizo\ >ko godbo. Plese je vodil član g. h\ lo Jeločnik, kar ob tako mnogoši ■:\ In i udeležbi ni bila lahka atvai Prvo »besedo« je plesalo 2G kareji Imgo ]8; drugo četvorko 170 paro 'retjo 132 in četrto 104 pari. — Slo Filharmonija ,ic dokazala, da laliko solnem obsegu zadovolji občinstv Ko je ob 4. zjutraj prenehala, je bit Ivorana se vedno polna obeinstv: Kratko rečeno: »Slavec« je s svo, nrireditvijo dosegel popolen vspei Da takega vspeba ni pričakoval, pn ca pač najbolj to, da mu je zmanjl 10 vstopnic, t^r si je moral pomaga: s starimi vrtnimi vstopnicami. Pr lanih je bilo vseh vstopnic nekiij m 1300. Taka in tako dobro r spela pri reditev more le se bolj povzdigni ugled ljubljanskega »Slavca«, zu! mu kličemo: Na svidenje ob letu! — Na^a mladina — naša bodo« iost. Kdor je prišel sinoči v dvtrav >Mestnega doma«, je moral priti nrepričanja, da je ogromna T. ljubi Janših vajencev v taboru } rodne delavsk? organizacije. Vabi na družinski večer s predstavo ;>D 11 lovec« se je odzvalo, skoro bi Jaki rekli, da poleg vseh ljubljanskih * iencev, tudi toliko drugega občinstvi da sta bili dvorana in galerija nab to polni. Pri pogledu na to množic se je moralo vsakemu človeku, 1 čuti slovensko in jugoslovansko, ra igrati srce, kajti dobil je nehote vti da js brezuspešno vse butanje čr^ rimske in rdeče soeialnodemokrasa internacionale ob slovensko narodu Ljubljano. Ljubljana ostane naredi: če si tudi črni iu rdeči braU-i razbil io ob njenem zidovju svoje butice. \ajpej je nas presenetil tambura:-zbor vajenske skupine N. D. O. Nik H ne bi verjeli, da je možno v ta* kratkem času doseči v tamburaij takšno popolnost. % »Lepo našo & movino« si je tamburaški zbor P mah osvojil srca mnogobrojnega ol činstva. Nato pozdravi tajnik Škorl zbrane udeležence, povdarjajoč, da J namen Narodne delavske organi: cije, obvarovati mladino pogubni vplivov internacionalizma ter ohr! niti to mladino slovenskemu narodi Narodna delavska organizacija je sH cialjstična na narodni podlagi, kaj' stoji na stališču, da naj v naši slo ver ski domovini dela slovenski delavne pa tujec. — Pozdravu je sledilo v harno ploskanje in $rvio-kJiei. — Igr* »Divji lovee« je bila naštudirana ta ko, da niti poleg odra sedeči udeleže« ci niso čuli iz nst šepetnlea niti eni besede* V tem oziru stavimo lju ljanske vajenca za vzor marsikateri gledališkim igralcem v naših mal mestih, pa deželi pa tudi nekateri igralcem po poklicu. Igralci so se polnoma vživeli v svoje vloge, z«t se je igralo zares s pravim čutom. Občudovali smo sigurni nastop vajencev, ki so se prvikrat pokazali na odru. Zlasti je ugajal vaški revftak Tonček (J. Plut) ,ki je že v komičnem nastopu kot občinski tepček Pepoek pokazal, da res nekaj zna. Dobro je pogodil svojo vlogo Janez (V. Drenovec), kot divji love*, le včasi je bil malo prenagel. To se pa da lahko popraviti, in Jauez bo £e najboljši igralec. Majda (ga Juvano va) je igrala tako, da je privabila marsikomu solze v oči. S tem je po vedano dovolj. Zavrtnik M. Drenovec) je izborno pogodil starega, skopega kmeta, ki samo to razmišlja, ka ko bi spravil v svojo oblast čim več zemlje, čim več »gruntov*. Da tak človek žrtvuje svoji lakomnosti vse, celo lastno hčer, je pač umevno. Tudi oštir Grozdek (V. Slanovee) je bil dober , vendar bi želeli, da bi se ne koliko bolj »zredil«, kadar bode zo pet nastopil kot oštir, kajti znak premožnega kmečkega oštirja je vendar dobro rejen trebušček. Ugajala sta tudi Lisjakov Gašper (Škerjane) in vaški fant Tine (Štrukelj.) Sicer so pa vsi igralci popolnoma zadovoljili ob^ činstvo, ki gotovo ni pričakovalo ta ko obilne zabave. Režijo je vodil ff. X u č i č , za kar mu izreka vajenska skupina prisrčno zahvalo. Med odmori je nas kratkočasil tambui. zbor, ta-v ila ni bilo c«>a za dolgočasje. Po igri se je razvila prav živahna domača zabava. — Naj bi naši fantje pri-"»iili večkrat /,aj sličnoga. — Dvojna mera. Vajeniška skupina N. D. O. je priredila snoči v Mestnem domu predstavo Finžgarje-ve narodne igre »Divji lovec«. Za predstavo so rabili seveda kulise. Za nje so naprosili upravo deželnega gledališča, ki jim jih je prvotno tudi drage volje prepustilo. Pur dni kasneje pa je obvestil društveni odbor inspekcijski uradnik v deželnem gledališču, da je deželni glavar, oziroma deželni odbor prepovedal izposoditi kulise vajeniški skupini. Da je ta p#* poved izvirala zsrolj iz strankarstva, je jasno. Igra »Divji lovec«, ki jo je spisal župnik Finžgar. menda vendar ni bila za pobožni naš deželni odbor pohujsljiva i ln če vkljub temu deželni odbor mladim igralcem ni privoščil kulis, izpričuje to samo, da je to storil samo iz strankarske strasti. Za razne prireditve v »Unionu« pa daje deželni odbor kulise iz gledališča prav rad na razpolago, dasi je no-forično znana, da te prireditve nikdar ne služijo kulturnim svrkam. narveČ so samo dobrodošlo shajališč*- za ljudi, ki se hočejo, no — zabavati na ta ali drug način. Tudi za daljo pustno veselico v »Unionu« >o prepustili kulise iz gledališča. I seveda, šantanske prireditve v »Unionu« so manj pohujšljive kakor igia Divji lovec«, ki jo je spisal duhovnik ljubljanske škofije, sorski župnik Anton Finžgar! — Na zadnji prireditvi »Ljubljane« so baje sodelovale tudi igralk^ tukajšnjega nemškega gledališča. Vaglašamo, da tej vesti ne moremo verjeti in pričakujemo, da stvar po-iasni »Slovenec«. — Na »Slavcevi« maskaradi v »Unionu« je bila zamenjena krasna damska jopa. Znana zamenjalka se prosi, da jo odda pri gosi>e Tratner, Komenskega .ilica 36, II. nadstropje, kjer dobi nazaj svojo. — Dalje se je našlo na maskaradi nekaj predmetov. *tniki jih dobe pri »Slovčevem« »d bo ni v Narodnem domu. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ljubljanska podružnica se ustanovi v nedeljo 13. t. m. ob pol 5. popoldne. Ustanovni zbor bode v restavraciji hotela »I!i rija<' Kolodvorska ulica št. 2*2. Kakor se nam poroča, pridejo na ustanovni zbor v Ljubljano — kot odposlanci tudi češki tovariši iz Prage In z Dunaja. Slovensko železniško urad* uištvo — državne in južne železnice e že sedaj opozarja na to važno ustanovno zborovanje; naj ne bode v nedeljo odsoten noben tovariš, ako »n* bo službeno zadržan, zlasti proga naj hode rastno zastopana. Po ustanovnem zborovanju bode v restavraciji v ljubljanskem Narodnem domu za baven družinski večer, na katerega se tem potom občinstvo in prijatelji slov. železniškega u radništva kar najvljudneje vabijo! Karikaturist H. Srnrekar je v izložbenem oknu »Narodne knjigarne « v Prešernovi ulici razstavil tri izvrstno pogojene karikature, Li so naprodaj. Kakor slišimo so te ke rikature izredno poceni, in zato bodo pač prav kmalu našle kakega kupca, kar bi bilo zelo želeti, ker so slovenski umetniki, če se natanko premisli, tudi ljudje in ne morejo živeti izključno !e od dobrih svetov in ljubeči* božjega zraka. , — Restavracijo »Bayriseher flef«, faoleg kazine edino nemško trdnjavo v Ljubljani, je prevzel narod-njak g. Štefan Bergant. .futri v sredo ob 2. popoldne bodo sneli s hiše nemški napi«* »Bavriseher Hof*. Pri- poročamo odslej slovensko gostilno »Bavarski dvor«. Svarile pred ianU>vsj||iia, Pila se nam:«V Amerike, v Amerike! Tam pridobim beg salva«« Tako se čuje po naši slovenski deželi. Mlado in staro, vse, vse gre poskušat svojo sredo v tujino. Ni čuda, da pomanjkuje delavcev, da so kmetije zapuščene iu zanemarjene in da raste no poljih mesto zlatega klasja ls stelja in trnje; kajti starčki as morejo delati, ker imajo komaj toli moči v sebi, da se morejo še opreti na noge. Otroci so preslabi za delo, ko pa dorastejo že silijo od doma. Da, še celo ženske so se jele izseljevati iz domovine. Vse beži v tujino, kakor pred kugo, dasi imajo vso oblast v rokah s obljubami tako radodarni klerikalci. Dragi mladeniči in mladenke! Komu menite, da koristite? Sebi, svoji družini ali celo svojemu, tako zatiranemu narodu! — Ne sebi, ne družini, še manj pa slovenskemu narodu! Škodujete pa sami sebi, ker niste potem, ko se vrnete, doma za nobeno delo. Navadili ste se bili dan na dau v rudokopi It in tovarnah in potem vas ne veseli delati po polju ali kjerkoli. Svoji družini pošljete morebiti vsakega pol leta kake vinarje, ako ste dobili do bro službo. Kdor pa slabo naleti uaj bo srečen, če bo mogel skrbeti sam zase. Tretjič pa veliko škodujete svojemu narodu. Kako! Vi se izseljuje te, a naši so vragi se trun t oma vale v deželo. Ker nihče ne, brani; ker jim je odprta pot na vse strani. Spoznajte vsaj sedaj, kako krivico delate! Ostanite doma, muc žit e domove in postavljajte se v bran proti našemu sovražniku. Ker le tedaj bo mogoče ubraniti uaš rod pogiua. Ne dajte se pre slepiti nevednezem, ki menijo, da je Amerika polna zlata. Nov letalnik — izum Slovenca. Tikom minolega leta se je ua polju aeronautike storil posebno velik korak naprej. Posrečilo se je človeku v pravem pomenu besede leU-ti po zraku. Avijatik Oleriot je poletel s Francoske na Angleško preko kanala La Manche. Letalni stroji so se zelo pomnožili: Wrig'it, Bleriot. Latham. Paulhan in še mnogo dragih je, ki so že pravi mojstri v letanju s svojimi aeroplani, monoplani, biplani itd Paulhan se je dvignil celo v višino preko 1000 metrov. In sedaj bo v kratkem tudi naš mali narod zastopan na tem polju Inžener g. Živit v Trstu je izumil popolnoma nov letalni stroj. Gori omenjeni letalni stroji niso v resnici nič drugega nego takozvani »zmajih po vzorcu. Kakor si jih delajo otroci, da jih potem spuščajo v zrak. Letalu i k inženirja gospoda Živica je pa v resnici vreden tega imena, kajti nima popolnoma nič skupnega z crori rečenimi aeroplani ampak posnema skoro do cela ptičje letanje. Ta Ietalnik ima tri peroti.i-ce, a vsaka ThIi porotnic ima po aj-dem, oziroma tudi po več malih pravcatih perotnic, narejenih iz naravnih, močnih ptičjih peres. Perot-niee bodo dolge 15 metrov, a široke 1 20 m. Gibale se bodo simultano, a njih gibanje bo imelo dvigalno in obenem tudi propulzivno silo. Letalni k bo mogel dvigniti 530 kg, ker bo pa Ietalnik težak 350 kg, bo mogel dvigniti še drugih 200 kg. Gospod inženir Zivic je že vložil prošnjo za patent v Avstriji in nam je obljubil, da v dvrh mesecih napravi prvo posknšnjo v Trstu. Posebnost njegovega letalni -ka je ta, da se bo mogel dvigniti kar z mesta. — Izumitelju Želimo, da se mu poskušnja njegovega izume posreči, kajti to bo v ponos vsega slovenskega naroda. Na dekliški meščanski šoli v Celju so uvedli po sklepu mestnega občinskega sveta slovenščino kot prost predmet. Torej so že celjski občinski očetje prišli do prepričanja, da je na Spodnjem štajerskem slovenščina potrebna. Tatica uhanov aretirane. Po Trstu se je klatarila neka ženska, ki je šolske deklie«- izvabljala v kako ve^o in jim pokradla uhane. Policija je dolgo stikala za to nesramno tatico, a slednjič jo je vendar le zasledila in prijela. V petek popoldne je tatic** čakala na svoje žrtve v ulici Parini. kjer se nahaja ljudska šola. — Ob štirih so dekli* zapuščale šolo in ena malih učenk, ki je bila pred par dnevi žrtev tatice, je zagledala žensko, ki jej je bila kradla uhane ter jo po kazala učiteljici, katera poslednja je takoj opozorila na to redarja. Tatinska babura je bila aretirana in gnana na policijski inspektorat, kjer je priznala tatvino uhanov. Tatica se kliče Marija Darlch in je is Velikega Lošinja. Tržsšlis krsievM skupina »Leg* nazionle« je imela v minolem Istu 121.546 K 80 vin. dohodkov. Uradniki »Assicurazioni Generali« so sklenili« da bodo vsak mesec z znatnimi zneski prispevali za društvo, ki ima edino na* men. da napravila iz slovenskih in hrvatskih otrok zagrizene Lanene. 'Assicurazioni Generali« pa dela kupčijo tudi med nami, in tako bo pr|$)a marsikaka naša kronica v korist »Legi nazionale«. Enak sklep so storili tudi aradaftri spediefske demišk* drušee »Adriattaa«. »Seva«, društvo svobod, slaven-ksm sfcsnsmftov aa Dunaj« priredi svoj V. redpi občni zbor z običajnim vzporedom dne 12. februarja t I. v prostorih restavracije »zum Magistrat« 1. Lichfenfelsgasse 3. Začetek ob 8. zvečer. — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli l iS hrvstske žurnalistike. Glasilo bivšega bana barona Raueha -Ustavnost«, ki jo je urejeval izza Friedjun-govega procesa znani Viljem Dorotka pl. Ehrenwall, preneha izhajati. Narodna stranka, katere načelnik je sedanji hrvatski ban dr. Nikola pl. Tomašič, prične zopet izdajati svoje glasilo »Dnevni List«, ki je zamrl z razsulom narodne stranke. Slovensko omizje v Sarajevu je priredilo v petek 4. t. m. predpustno veselico, ki se je kaj dobro obnesla. Vse točke lepega sporeda so izzvale obilen plosk odličnega občinstva. Pe<-je je vodil iz posebne naklonjenosti »Slov. omizju« železniški uradnik Fr. Ivkanec, ki je izboren glasbenik in vešč pevodja. Krasen bariton dr. K. Zali rad k e je očaral občinstvo v pesmih: Planinska roža, Srcu, Utjeha m Bodi zdrava, v kateri je pa tudi zvou-ko donel tenor Mikšicev. Nekaj no vega in posebnega pa je bila umetniška harmonizacija narodne »Kaplan« od mladega slov. glasbenika V. Son ca. V šaljivem prizoru: v Čud pa ljubezen« sta se pokazala g-, dr- Preind-lova in njen arat g. Kmet kot prav vešča diletanta. Izmed god beni h točk je posebno ugajal Ritschlev: Venec slovenskih narodnih pesmi. Potem p«* ples. Kdo se ne bi zavrtel, ko je bilo toliko dražesniib plesalk. Precej k m no ali bolje precej zgodaj je že bilo. ko so utihnili zadnji zvoki valčeka. Veselico je počastilo s svojim pose-tom veliko slovanskih gostov, katere je sprejemal starosta »Slov. omizj&c računski svetnik Premrov. Radi slovanskega shoda v Sofiji. Kakor javljajo češki listi, bo poslanec dr. Karel Kramar te dni odpotoval v Petrograd, da se udeleži seje slovanskega komiteja, ki se bo posvetoval o pripravah za vseslovansko konferenco v Sofiji meseca junija 1910. »Društvo za straženje in zaklepanje v Ljubljani« je sedaj pod vodstvom domačina, Slovenca, in priporočamo tovarnarjem, trgovcem in hišnim posestnikom itd. ta važni zavod kar naj-topleje. Pisarna društva se nahaja: Trg Tabor št. 5. Nesreča. Včeraj je posestnikov sin Anton Žitnik iz Vinterjevca pri šmart-nem v litijskem okraju z nabasano puško meril skozi okno in jo potem z odprtim petelinom postavil v sobi. Ne misleč na to, da je puška še nabasana in petelin napet ie pozneje hotel ponoviti isto, menda je hotel streljati vrabce — a ko prime za puško, se mu petelin sproži in ga je strel zadel v desno stran obraza ter poškodoval tako hudo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Se lisica ima svoje »špase«. Ko se je predvčerajšnjim po mestu vse vrti-lo, se tudi pri neki stranki mlada lisičica ni hotela dolgočasiti, marveč je po noči šla nekoliko »pokrokat«, a ni imela sreče. Ko si je po Resljevi cesti z rdečim ovratnikom ogledovala lepe hiše in s snegom pobeljene vrtove, jo je sreča! klepar Fran Andlovec, kateremu se je ta nenavadnji ponočnjak tako zasmilil, da ga je povabil s seboj na dom, na Tržaško cesto št. 35, kjer je za nekaj časa pravemu lastniku na razpolago. Iz zapora pobegnit Pred nekaj dnevi je pobegnil iz zapora v Logatcu samski ključarski pomočnik Oskar Scliarm, rojen 1897 v Forstu okraj Frankfurt. Ubegli je bil prijet zaradi vlačuganja in beračenja ter bi bil od-gonskim potom moral nazaj v svojo domovino. Med spanjem okraden. Ko je pred nekaj dnevi zaspal v neki gostilni pri mizi hlapec Josip Snoj, mu je bila ukradena iz žepa usnjata denarnica, v kateri je imel okoli 36 K denarja. Sumljiv tatvine jc neki gost, ki je pri njem sedel in videl, da je imel denar. Delavsko gibanje. Včeraj sc je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Macedonccv in H Hrvatov. Izgubljeno ki najdeno. Poštnega sluge lena Antonija SenegaČnikova Je izgubila rdečo plišasto pompaduro. — Delavka v tobačni tovarni Helena Su-hadolnikova je izgubila črno usnjato denarnico z 8 K in 98 vin. denarja in listek iz tobačne tovarne. — Zobo-zdravnikova hči Roza Schwsigerjeva je izgubila ženska očala na srebrni verižici. ~* Eektrični monter Karel Rozman je našel črno usnjato denarnico z manjio vsoto denarja. — Dijak Ladislav Erlastk is našel zlat poročni prstan. Keeeert »Slovenske filharmonije« oddelek kancertira jutri v kolodvorski restavraciji južne železnice (gosp. Josipa fehreva). Začetek ob 8. zvečer. Srati i Stoike! k m Mksi Oritifett! eiess«s sv« usvipi ae sssseesii Bone stoto! * Bjdntsoa, Pariška vest o Bjorn-sonovi smrti, ki smo jo tudi mi včeraj objavili, je bila prezgodnja. Vse-kako pa je pričakovati katastrofe vsak trenotek. Norveški svet je sklenil prepeljati Bjornsonovo truplo na državne stroške iz Pariza na Norveško. Vojna ladja »Nordenskjold« je pripravljena v pristanišču Kristijani je, da takoj po smrti pesnikovi odpluje v Havre in prepelje pokojnikovo truplo v domovino. * Potres. Na Semerniku so čutili včeraj zjutraj ob 7. uri 40 minut par sekund trajajoč potresni sunek, ki #a je spremljalo podzemeljsko bobnenje. * Dragocene stvari iz rimskih časov so našli v Unter-Sibenbrunni1 na Nižjem Avstrijskem v neki jami. v kateri so kopali pesek. Delavci «o )dnesli več dragocenih stvari, katere so jim pa pozneje pobrali. Le neke težke zlate verige ni mogoče dobiti. V jami so nafcli poleg raznih starinskih kuhinjskili posod okrasje iz jantarja, ženski nakit, več zlatih posod in masivno zluto palico. * Bojkot proti mesu. Bojkot proti vživanju mesa postaja v Ameriki vedno bolj vsestranski. Z bojkoton. proti mesu so pričeli jedva pred 14 tnevi v Clevelandu, O., in tekom za-Injih dni se je že razširil na države Missouri, Wiseonsiu, Iowa, Nebraska Illinois in Michigan. Te dni se pričenja bojkot tudi v Pennsy Ivani ji, Connecticutu in Delavare, kjer je pričelo ljudstvo protestovati proti draginji živil. Vse znaci na to, da bode tudi gibanje v slednjih državah dobro uspelo, kajti nihče neće več plačevati visoke cene za meso in druga živila. Najboljše se je gibanje proti mesu razvilo v državi Ohio. Iz vseh krajev se poroča, da krožijo meo ljudstvom cirkularji, ki poživlja »o ljudstvo, naj se zaveže, da za sedaj ne bode uživalo mesa. Boj proti mesar- kemu trustu se vrši po vsej držav: Ohio, kjer je celo guverner pozval judstvo, naj stori vse, kar je potrebno, da se ukroti trust. Guverner je nadalje pozval tudi post a voda jo, da nastopi proti mesarsemu \rustu in da kaznuje njegove lastnike. Tudi v Chicagi, je tamošnja Federation oc Labor sklenila pričeti z bojkotom, da se tako mesar.iein dokaže, da se z odjemalci ne smejo igrati. Književnost. — Leonida Andrejeva »Pripo-viest o sedmero ohješenihbčil tudi razpravo, ki jo je spisal naš rojak dr. Niko 2 u p vi n i č »Ka istoriji promene spoljašnosti balkanskih naroda«. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani« Prešernova ulica Št, 7« Telefonsko in brzojavna poročila. Grof Kheen zopet ponudil demisijo. Dana), 9. februarja. Cesar je danes sprejel v V« urni avdijenci ministrskega predsednika grofa Khuena - Heder-varyjat ki je zopet ponudil demisijo. Cesar demisije ni sprejel. Češki deželni zbor. Praga, 8. februarja. Vsi poskusi, da se doseže sporazumljenje med če* skimi in nemškimi strankami so se iz* jalovih. Deželni maršal je zaključil današnjo sejo ob 11. iu naznanil, da bo prihodnja šele v četrtek. Splošno s* sodi, da bo deželni zbor še danas odgođen. Samomor generala. Gradec 8. februarja. Na Grada se Je danes ustrelil vpekojenj podmarša! ^^ga4a v lfeisjtvaftt^ Vajrpk saa^ssass Si znan. Hrvatska Mas. Pudlmpešta. 8. leferuaria. Urajtfr Ust priopćuje odpust barona, Raueha ia imenovanje dr. Nikole pl. Tomaštća za hrvatskega bana. Dr. Temaštd Je obenem imenovan za tajnega svetnika. Iz Bosne. Sarajevo, 8. februarja. Pred leti je neki Wagner s pomočjo krščanskih socialoev ustanovil dnevnik »Šara-jevoer Tagblatt«. Vkljub raznim subvencijam bi list, ki je Če lani vehementno napadal madžarsko agrarno banko in dobil za to z Dunaja mastno podporo, moral prenehati is-hajati. Sedaj je ta list kupila ista madžarska agrarna banka in »Sa-rajevoer Tagblatt« bo odslej zagovarjal interese te banke. Proti Srbom in Bolgarom. Kumanovo, 8. februarja. Pred dvema mesecema so priredili tu Srbi in Bolgari skupen shod, na katerem so protestirali proti društvenemu zakonu, naperjenemu proti narodnim organizacijam. Dasi je bil na tem shodu navzoč vladni zastopnik, ki ni imel nobenega povoda intervenirati, vendar je oblast sedaj vse prireditelje tega shoda Izročila prekemu sodu, ki jih bo brez dvoma obsodil samo radi tega shoda v večletno ječo. Sprememba turškega zakona prod četnikom. Solun, 8. februarja. Zakon o četni* kih se ima spremeniti. Razveljavi se predvsem določba, da se lahko zapro ali izženo rodbine posamnih četnikov. Z ozirom na to zakonsko spremembo so v Solunu izpustili iz zapora £e več četniških rodbin. Abecedna vojna med Albanci. Solun, 8. sebruarja. Med Alban* ci je izbruhnila ljuta borba radi abecede. Naprednejši elemeuti so za to, da se za albanski jezik prilagodi latinica, nazadnjaki pa se zavzemajo za to, da se še nadalje pridrži turško pi6mo z albanščipo. Na čelu zagovornikov latinice so bivši veliki vezir Ferid paša, ?smail Kemal bej, dr. Temo, Derviš Hima in skopljanski poslanik Nedžib Draga, Carigrad, 8. februarja. Albanci so tu jeli izdajati list »Albanez«, ki je pisan v albanskem in turškem jeziku, tiskan pa v latinici. Novi list ima nalogo delati propagando za uvedbo latinice. Skopi je, 8. februarja. Tu je bil velik albanski shod, ki je protestiral proti uvedbi latinice. Skoplje, 8. februarja. Sina uglednega albanskega voditelja Rize beja sta odšla na čelu posebne deputacije v Carigrad, da posredujeta pri vladi radi uvedbe latinske abecede. Poslanec Fuad paša je odložil svoj državnozborski mandat, ker se se njegovi volilci v Prištini izrekli, naj se pridrži turško pismo za albanščino. Turčija se oborožuje. Skoplje, O. februarja. Turški list »Kosovo« poroča, da je vojni minister Mahmud Šefket paša odredil, da se nemudoma pokliče pod orožja 30.000 rezervistov. Stolica hrvatsko-srbskega jezika t Petrogradu. Petrograd, d. februarja. Vlada je nedavno tega osnovala orientalsko akademijo. Na tej visoki šoli sfc je ustanovila tudi stolica za hrvatsko-srbski jezik. Za profesorja je imeno van dr. Ivan Šajković. Bolan kralj Stokholm, 8. februarja. Švedski kralj je zbolel na vnetju slepiča. Včeraj so ga operirali. Operacija se je posrečila^_ Ali imate bolečine? Revmatiske, pro-tinske, glavobol, zobobot? Ali ste se na prepihu prehladiti? Poizkusite vendar bolečine tolažeči, zdravilni Fellerjev fluid z znamko .Elzin Fluid". Ta je res dober! To ni samo reklama! Potzkusni tucat 5 K franko Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici. Elzin trg št 238 (Hrvaško) Uvid gda. drja. Schusterja. zdravnika v avstrijski bolnici v Carigradu. Gospoduj SerrivilU v Trstu. Z zadovoljstvom Vam potrjujem, da sem Vafe S^rravallovo kina-vino z železom preizkusil v bolniški in pri« vami praksi w premnogih slučajih malt krv o osti in slabotnosti prebolelih, in sem s tem izdelkom dosegal prav dobre uspehe. Carigrad, 14. oktobra 1908. Dr. Schuster. Ncteofoio^Kno porodno. Viiin* u* 9t}tm Mt-*. SritaU vatel tfft nSOjfr I v min T. a Nebo s. pse* i. iv. 7. sj. 711S 717-1 SO sLJjvsaes s*, obla« OTbrvZVfitf. -2-31 . Srednja vesvajsnjs - ••■ —•-- ■ mt -i«. Padavina » a w* W Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sožalja povodom smrti naš ga nepozabnega soproga, oz. očeta in nećaka, gospoda JRiroslava Žebreta ioL volja na Skaracnl izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vel. g Fr Gubr-ku, c kr okr šol. nadzorniku in gg. t varišem in tovarišicam blagega pogojnika, pev društvu „Lira* v Kamniku za gin-ljivo petje v cerkvi in na grobu, ter vse ti on m, ki so spremih dragega nam pokojnika k zadnjemu počitku Nenadomestljivega rajnika priporočamo v blag spomin. V S k aru čn i, 5. februarja 19!0. 387 Žalujoči ostali. Stanovanje S snbo, kub'njo in pritiVbnan i se odda >tranki hrez t tn-k za majev termin. P< uve se pn upravnistvu »Si v. Naroda«. 473 Sprejme se takoj trgovski njun Kie, pove upravtiištvo »S'o enslf ga Naroda«. 484 Zastonj in poštnine prosto dobi vsak m. j glavni katalog s čez 3000 s.ikami porabnih in danlnin predmetov vsake vrste, k- ga na zahtevo pošljem takoj C. in kr. dvorni dobavitel} JAN KOttRAD, Most SL 484 (Češko). 34 Proda se po ceni 2 popolni postelji z nastavki in 2 nočni omarici. Kje. ro'e upravnistvo »Slove'« $k' ga N »ro'ia«. 440 si ti MM lil s 3 s< bami in pr»d-ob-» v n.tsiu. se odda s 1. majem t. 1. Kie, po« e upravnistvo »SI vaškega Naroda«. 447 Lepo sisnovnnle a 4 sobami in pritiklinami se odda takoj aU pa s 1 majem t 1. stanarina 71KJ K 417 K,* pnvp uprav. »Slov. Narodn « poštenih staršev se sprjme takoj kot učenka v trgovini z mešanim blagem na deželi. N^lov pove upravnišivo »Sloven skega Nan da«. 475 V najem se konca mes» ca prostoru na Spod. Štajerskem Kranjskem naipo^neje d« 480 lokal za trgovino Tud1 se prpv/ame pod ugodnimi po gop trgovino na deželi ali v mestu event. v zve i t gostiln". D n se do 16. t UL P' d „eksi-Stcnca" na U| rav »Slov. Narooa« Zatekel se je lovski pes temnorjave, gladke dlake z li-ami nad očmi, - kratkim repom in vel kimi vi s<činv uhlji Na ovratniku je gravirano ime »F.l'p Supanć č«. Sliši na khc »Lion«. Najditelj naj ea pripne proti na gradi letniku, BleiWOlaOVl OSSta fitev. 22« w Prodajalka za trgovino špecer j<4tega in manufakturne ga Maea. 7. re'o rtohrimi iiprtf e •s* ieU nastopiti sinite m dtžei | i«k j a>i pozn. \v. 449j Cenjena ponudbe pod J^WWtM Jalka" K»Ux*| 84, fcJaMlaoa. Tiskarna z litografijo in kn igovezmeo tam Humpoiec 4bs sukrurskof *rada; Najbolje ju*no i pomodnu robu, nudi turdtka GODI fin ANTTOMEI izvoz sukna .uHumpolcu (Češka) Uzorci v glavnem mt-MU MrVftŠkOf stara ii dobro u"d'*n». / d*»i>r>un Mal^imi od-jemalci, so proda, rvenr m dSJO pod dobi n: i u>eu v najem, /aiaeli obiteljskih od oA^i* v Vpraša -ja n d „Unosna posao 188" na zavod za oglasivanje B. Vrcnsević, Zagreb, Prerado vic a v trg 10. 42i I Hotel Mrl ■ f * Kolodvorska ulica 22. • Danes, pustni torek 8. in v sredo 9. februarja zbor Mirit! Začetek tchi ti l min. - Wn prosf 4o6 . ftfovak, hutelirka. !! Lovci! S Zimske lisičje kože s Kranj-—skega in Koroškega - kupuje komad najman: po 13 K, kože od g 7dne Lune p<> 40 K, « d kuneb-lce p«' 28 K Rogovje lHerov in srn akov odVfSki ž vali samih) po najbv lišh cenah Leop. Tachauer, Dunaj II. 3. Ob, Douar^trasse 91. H 390 v je sibirskih srnjakov na lobanji s 1 o. p.. 5 K prodam gornja frma. 476 Siviis'lo' anju. Vsi op m plača pn dogovora. Piošnje naj >e vp< šli* j • najkasneje do 15« februarja t 1. a 483 ravnateljstvo. Gostilna z vrtom in kdgliš&em a& da v liajfem. Pi»izvedt>e pri uprav »Si N <* 416 in modnu bisto zo oiiike pri porota Urama krni locis tvornico zo mKao * Hump^icu as Ćetk m Vzorci Iraafct. 323 S .13 jc tisti, o katerem pravi zn^ni i -k Ktmik milne industrije, gospod dr. G DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne d1 bi se lotil perila. Jfiinlos" pralni prašek je terej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da mis'iM, je poceni in daje 15: bli&čečo beloto in je popolnoma brez duha. Zavitek 1 kg stane MF~ samo ~W 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Minlos, Dnaaj, L MSlkerbastei 3. 351etni mož P« Sen, marljiv in pridan, veSč ob« h d« ž. jezikov, iMo alutbo pri kaki trgovini kot delavna muu oodisi v mestu i i v kakem večjem trgu. — Sprejme tudi drugo primerno službo. 454 Ponudbe nj up^a*'. »Slovenskega \aroda« p«.d „Sl&Žba". 454 Proda se (Vorgelege). m tečaji^ osjo, jermeni itd. Na'ai.en^ f.njasniia e izvedo pod „transmisija" na upravnistvo »Slo \ei>>kfUH Naroda*. 446 Cenjenim svojim oHjemalom na-znaniam. da ima", ođ danOS HSfprCj trge vino v Ljubljani 461 n m jiil« mi ] Ker imam v tej svoji trgovini jako majhne stroške, prodajal "Jbodem l»& Atiti iilzkm cenah ter presim za nada jno naklonjenost. Z ociličmm spoštovanjem Eiiefl Ui. L v solnćni legi, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in prit klin kakor tudi posebnega vrta s paviljonom vred se O d da mirni stranki 47S od L maja t \. naprej. PO'7verib>. V hiši it 21 M KllU* novi Cesti pri hipnem posestniku. 1 m sireii Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2, V Deždni bolnici v £jubljani se sprejme Izprašan Kurjač ter Strojni streznili S to .službo so spojeni začetni prejemki letmh 1060 K ter prosto stanovanje, prosta kurjava in razsvetljava. Prosilci naj se takoj zglasijo pri DuravlteijstvD deleiaiH doliroiielnili zavodov. Obiralo se bode le na zdrave in fi'.ično sposobne n fl ktante. 448 St. 552. Razpis. 48' Pri jnffliE v vmmm obdelovanja UitUa W v Uobljani je s 1. maPCem t. I. izpraznjena služba provizončnega travniškega mojstra« S to >lužbo so druženi duhodki letnih 1200 K* Prosilci s potrebno kmetijsko naobrazbo i.aj pošljejo podpisanemu od boru svoje z dokazi'i o usposobljenosti oprerrljene prošnje D8P* do 20. fetimarSa 1910. *WBL V Ljubljani, dne 7 L bruarja 1910. „Društva v mmm MAmii WMlm barja" v Ljubljani, Saiendrova ulica št. 3. POZIV! Gosp. Gašper Korče ki je prišel pred 7 meseci iz Amerike in se je baje nastanil v Šiški, to gosp. Franc Gradlšar kleparski mojster, svoj čas na Tržaški cesti v Ljubljani se prosita! da dasta svoje naslove ker jima imam nekaj važnega sporočiti. Lovrenc Gorjup 505 Elisabeth ave., Kansas. City Kansas. Amerika. 451 Najboljši izdelki godbenih avtomatov in orkestri;onov ter dragih meha ničnih gcdb.nib strojev >C d« be f skladih pm praske tvornice inhnik artmatoi ii orkestrijonv Diego Fuchs, Praga Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, Ljubljana. (pri ^Malica", —ftm |Utm »oMa.) SSf mutni S 281 sst fsnnf! S ssS as IS I. Novo-t' IsT* Gramonella I Nov« st! Orkestnjoa z granii.tununi — Dvojni užitek. Ne kupite prej orkestrijona ali gramofona, dokler niste ogledali na*e zal« ge. Najnovejše slovenske ploiče. Mebanitaa dalavnlea m poprnvljae|s) »i vrst godbemh .. avtomatov granof«*n«iv p<> m/.k d ce>». h in pod garancijo. Veliki ceniki zastonj v troovini. Z odličnim spoitovnjem Oskrbnifttvo graščine Rakovnik pri SL Bupertn na Dolenjskea ima naprodaj več477 ww živine m MBf krave, Junce in teleta be- lanske pa^me, ueloioa 2a p U me, deloma za mesarja. One po dogovoru. Vsak 382l četrtek in vsako nedeljo vso noč odprta Hrinsn jar Najvljudneje se priporočata Viktor in Marija Izlakar. Izdajatelj in odgovorni urednik Bsito Pnstosle&isL Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*, 14