Ljubljana, sobota tj. septembra 1939
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knaflieva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg si. 7.
Telefon st. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strošsmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Diplomatske fronte
Tik pred izbruhom sedanje vojne, ki nas v nasprotju z nedavnimi napovedmi o »totalni vojni« preseneča s svojim nepričakovano počasnim razpletom, je ugleden francoski vojaški strokovnjak, ki se navadno podpisuje s tremi zvezdicami, objavil v francoski reviji »Revue des Deux Mondes« zanimiv članek o verjetnem poteku bodoče vojne. Članek je še vedno zelo aktualen in zanika možnost »totalne vojne«. Kakor ni »totalnega miru«, ki bi vse zadovoljil za večne čase, tako tudi ni »totalne vojne«, ki bi enkrat za vselej rešila vsa odprta vprašanja. Vojna se po svoji obliki spreminja, nespremenjen pa je ostal do naših dni njen bistveni objekt: prisiliti h kapitulaciji državo, ki se upira skupnemu ali posamičnemu diktatu. Izjalovljen poskus skupnega diktata v miru je predstavljalo ženevsko Društvo narodov.
Med obema skrajnostima, med »totalno vojno«, ki reši vsa vprašanja, ter zamislijo popolnega miru, ki za vselej uredi mednarodne odnošaje na mirni osnovi, pa je cela vrsta vmesnih oblik modernega reševanja sporov. Danes poznamo že dolgo vrsto novih oblik vojne, kakor politično vojno, ki skuša na znotraj razrušiti napadeno državo, gospodarsko vojno, ki skuša nasprotnika gospodarsko uničiti, ne da bi bila za to potrebna tudi istočasna prehuda preizkušnja orožja na bojnih poljanah, ali na primer diplomatsko vojno, kise bije daleč od resničnih bojišč in ki ima z orožjem le toliko zveze, da se bije med državami, ki so že vse v stanju popolne vojne pripravljenosti. Namen vseh teh vojn je, da delujejo po možnosti na nasprotnika -brez uporabe pravega orožja, da ga stro tako rekoč, še preden nastopi ona skrajna »kritična točka«, ko bi zaradi splošne napetosti in pomanjkanja vseh drugih izhodov prava »totalna vojna« najbrž ne mogla več izostati. Vzporedno pa se vendar lahko vodijo tudi vojne operacije, toda one niso več, rekli bi, same sebi namen; izvajajo se na lokalno omejenem terenu, navadno zaradi sporov, ki so vsaj navidezno postranskega pomena, vendar z namenom, da se že ž njimi, torej brez večje uporabe oboroženih sil, dosežejo uspehi, ki lahko tudi presežejo zgolj lokalni pomen.
Vse te navedene oblike modeme vojne se lahko pojavijo tudi istočasna, da še bolj pojačijo skupni pritisk na nasprotnika, ne da bi že samo radi tega morala izbruhniti tako zvana »totalna vojna«. Ta je še vedno lahko samo »skrajna rezerva«, skrajni in edini izhod iz položaja, v katerem ne bi bilo več nobenih drugih izgledov za rešitev obstoječih sporov. Ta skrajna točka v modernem vojskovanju pa lahko nastopi zelo pozno, dočim je vse, kar je vmes, izpolnjeno samo z navedenimi oblikami modernih vojn brez splošnega in popolnega vojskovanja, ki bi zahtevalo uporabo vseh razpoložljivih oboroženih sil vseh bojujočih se strank.
Takšna so izvajanja v uvodu omenjenega francoskega strokovnjaka. Ako presojamo sedanji evropski položaj objektivno, moramo priznati, da se dajo njegova napovedovanja skoro v celoti prenesti na sedanjo vojno. Da je vojna tu, o tem ne moremo več dvomiti, tcda njene oblike so daleč od tega, kar bi lahko pojmovali za vojno po starem pojmovanju. Med njenim potekom, to se pravi med samim potekom vojnih operacij na obeh bojiščih, vzhodnem in zapadnem, se vodijo še neprimerno hujše, dasi morda na zunaj manj vidne vojne, od politične, propagandne in gospodarske pa do diplomatske. Na splošno prevladuje celo vtis, da je trenutno prevladujoča ' oblika sedanje vojne še vedno diplomatska vojna, ki se od prave razlikuje znabiti samo po tem, da jo ne vodijo vojaki in da se ne odigrava na bojiščih, v ostalem pa v enaki meri kakor vojne operacije tudi ona že ustvarja prave diplomatske »fronte«, ki lahko postanejo če znoč resnične vojne fronte.
Glavne diplomatske bitke se vodijo trenutno okrog opredelitve posameznih držav za eno izmed vojskujočih se strank, odnosno za nevtralnost. Toda ti boji v sedanjem konfliktu niso tako enostavni kakor bi se zdelo na prvi pogled. Predvsem je vojni tabor še vedno omejen le na neposredno prizadete stranke, katerih število ni veliko, dočim je na drugi strani število nevtralnih držav neprimerno večje. Nadalje ne smemo prezreti dejstva,daje izven obeh vojaških taborov še več velesil, katerih končne odločitve so lahko prav tako odločilne za vojno kakor za mir, kar ima za posledico, da se na diplomatskem področju lahko istočasno vodijo posveti za dokončno formiranje vojnih kakor tudi mirovnih taborov. Končno ne smemo podcenjevati tudi različnih oblik sedanje nevtralnosti, ker nas opozarjajo na
Rusi zasedejo Polisko do Varšave
Začasna meia med ruskim in nemškim zasedbenim področjem — Novo presenečenje iz Moskve — Rušiti pripadeio tudi gaiiški petroieiski vrelci
I Poljsko vojno poročilo
Moskva, 22. sept. br. Nemška vojaška misija, ki je davi ob zori prispela v Moskvo, se je tu mudila le pol dneva. 2e v popoldanskih urah je dovršila svojo nalogo, popoldne pa je spet odpotovala nazaj v Nemčijo. Misija je bila dopoldne na Kremlju, kjer sta jo sprejela predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov ter vrhovni poveljnik ruske vojske, maršal Voro-šilov. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je nemška vojaška misija prišla v Moskvo zgolj zato, da formalno podpiše sporazum o novi demarkacijski črti med nemško in rusko vojsko na Poljskem.
Dejansko sta danes popoldne tako sovjetska agencija Tas kakor DNB v Berlinu objavila uradni komunike o tem sporazumu, ki je zbudil v vseh tukajšnjih krogih veliko pozornost in obenem tudi veliko zadovoljstvo, ker kaže, da so Rusi pri poslednjih pogajanjih z Nemci dejansko dosegli velike uspehe, kakršnih pač nihče ni niti pričakoval. Skupni komunike pravi:
Nemška in ruska vlada sta določili demarkacijsko črto med nemško in rusko armado na Poljskem. Ta teče po reki Pisi od vzhodno-pruske meje do izliva v Narev, po Narevu do izliva v Bug, po Bugu do izliva v Vislo, po Visli do izliva Sana v Vislo, dalje po Sanu do njegovega izvira.
Potemtakem se bodo nemške čete umaknile z vsega področja med Bugom in Vislo, prepustile bodo Rusom Lomžo na severu in znane petrolejske vrelce okrog Drobohiča in Borislava na jugu. Rusom bo po tem sporazumu pripadel
tudi del Varšave, ki leži na desnem bregu Visle.
Berlin, 22. septembra. AA. (DNB) Nemška in sovjetska vlada sta se sporazumeli o dokončni demarkacijski črti med nemškimi in sovjetskimi četami. Demarkacijska črta gre po rekah Pisa, Narev, Visla in San.
Prvi odmevi
Pariz, 22. sept. br. Nemško-ruski komunike o določitvi demarkacljske črte med nemško in rusko armado je Izzval v vseh mednarodnih krogih veliko pozornost. Dogovorno med Berlinom in Moskvo določena demarkacijska črta se zelo razlikuje od tako zvane Curzonove črte ob sklepanju brest-litovskega miru.
»Baseler Nachrichten« poročajo v zvezi s tem iz Berlina: Vilno je pripadlo Rusiji, | drugod pa gre demarkacijska črta Se daleč preko etnografske meje Bele Rusije in Ukrajine. Bogati gaiiški petrolejski vrelci so brez izjeme v ruski posesti. Ta demarkacijska črta je nemške politične kroge skrajno presenetila, ker je Rusija na ta način dobila mnogo več, kakor pa so ji bili Nemci spočetka voljni prepustiti. NI verjetno, da bi bili Rusi pripravljeni pristati na drugačno določitev končne meje.
Italijanski listi podčrtava jo zlasti važnost dejstva, da se Rusi s tem pojavljajo na Karpatih. »Popolo d' Italia« piše, da je to novo dejstvo v evropskem položaju, čigar posledice se trenutno Se niti približno ne dajo presoditi. Rusija se je s tem zasidrala na Karpatih, od koder se ne bo dala več pregnati. To ustvarja v srednji in južni Evropi docela nov položaj.
Nemci se že umikajo
na dogovorjeno črto
Skozi nemški obroč 90 se prebile v Varšavo včeraj tri poljske konjeniške brigade
Berlin, 22. sept. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Premikanje nemških in ruskih čet proti že določeni demarkacijski črti se izvaja po načrtu in v najboljšem sporazumu.
Pri Lvovu so se nemške čete, ki so se tam borile, umaknile in so jih zamenjali oddelki ruskih sil. Število ujetnikov in množina plena, ki sta bila že navedena kot rezultat bitke pri Tomaševu, še stalno naraščata.
Več poskušenih poljskih izpadov iz varšavskega predmestja Prage je bilo odbitih. Na železniški progi Varšava—Siedlce je bil pri Kalušinu po kratki borbi premagan in zaplenjen sovražni oklopni vlak.
Včeraj je moglo 178 članov diplomatskega zbora in 1200 drugih tujcev zapustiti Varšavo po poti, ki so jim jo določile nemške vojaške oblasti. Sprejeli so jih nemški oficirji in še ponoči so se z že pripravljenimi vlaki odpeljali v Kralovec. Vsi tujci so nepoškodovani in se jim dobro godi.
Berlin, 22. sept. AA. (DNB) »Berliner Lokal-Anzeiger« prinaša dopis svojega posebnega dopisnika s fronte, datiran »Pred Varšavo, 21. septembra«. Dopisnik pravi, da so si Poljaki hoteli izbrati Varšavo kot kristalizacijsko točko razvoja svojih sil in pozneje vsega odpora. Po vojaških porazih se je več divizij umaknilo v Varšavo, kjer so iz razbitih ostankov teh enot sestavili nove enote. V Varšavo je prispelo nato tudi mnogo topništva, ki se je umaknilo iz zapadne Poljske. Mesto se je spremenilo v veliko vojaško taborišče. Danes je Varšava prava trdnjava. V parku »Saksonski vrt« stoji težko topništvo, po velikih ulicah so Poljaki postavili lahke baterije. Mesto je prepleteno s strelskimi jarki. Posamezne hiše so polne strojnic od kleti do strehe; vsako nadstropje je strojniško gnezdo. Ulice so zaprte z barikadami. Povsod so položene mine. Težko topništvo se vidi na vsakem koraku. Nihče ne sme reči, da Nemci niso dali priložnosti za izselitev civilnega prebivalstva, toda Poljaki niso razumeli naše potrpežlzivosti. Vsak dan nadaljnjega boja ob Visli nas stane več krvi. Z nekega stolpa, končuje dopisnik, lahko razločno vidimo. kako se je nemški obroč sklenil okoli j Varšave in da je vsak odpor jalov. Ta I
slika jasno kaže, kako blazno početje je, ako hočejo Poljaki za vsako ceno braniti to milijonsko mesto.
Srečanje nemških
in madžarskih čet
Budimpešta, 22. sept. AA. (Reuter) Po vesteh, ki so prispele semkaj, so se nemške in madžarske čete srečale na madžar-sko-poljski meji pri Kolovjecu.
Boj proti poljskim četnikom
Berlin, 22. sept. br. Borbo proti poljskim četnikom je sedaj prevzela nemška policija Policijska konjenica, oklopni oddelki in pehota, ki je oborožena z lahkimi strojnicami, operira sedaj na področju okrog Torunja, Grudziadža, Bidgošča in v Gornji šleziji. Nemška policija nastopa proti četnikom z vso strogostjo. Policija je ostro nastopila tudi proti onim, ki so bili označeni, da so napadli ali umorili pripadnike dosedanje nemške manjšine na Poljskem.
Rusko vojno poročilo
Moskva, 22. sept. br. Nadaljnje prodiranje ruske vojske v poljsko ozemlje, posebno v Polesju, je bilo včeraj iz tehniških in strateških razlogov ustavljeno, vse pa kaže, da so ti ukrepi le začasnega značaja in da je v najkrajšem času računati z nadaljnjimi operacijami ruskih oklopni h oddelkov in pehote.
O včerajšnjem položaju na fronti je bilo davi izdano uradno poročilo, ki pravi: Včeraj, dne 21. t. m. se je ruska armada stabilizirala na postojankah, ki jih je zavzela prejšnjega dne. V vzhodnih predelih Bele Rusije in v vzhodni Ukrajini je bil teren očiščen nasprotnikovih edinic, predvsem onih, ki so se še držale na črti Ko-brin—Luninec. Dne 21. septembra ob 19-so ruske čete zavzele Pinsk
V vzhodni Ukrajini so ruske čete očistile ozemlje okrog Lvova in na severu okrog Sarnija poljskih edinic, ki so bile še pod vodstvom posameznih poljskih oficirjev.
Listi danes poročajo, da so že v pričetku tedna posamezne edinice ruskega rečnega brodovja prodrle po Dnjestru v vzhodno
različne razloge, ki so bili pri posameznih državah odločilni za njihov sklep o nevtralnosti. Tudi te okolnosti lahko diplomatska vojna, ki se bije izven bojišč, spretno izkorišča.
Po vsem tem si lahko predstavljamo, v kako različnih smereh so še vedno na delu diplomatske sile, čeprav je vojna že izbruhnila in se vse vojne stranke izrekajo za njeno nadaljevanje. Neposredni namen vseh diplomatskih front, ki nastajajo pod vplivom delovanja teh najrazličnejših diplomatskih sil, je gotovo samo preizkus učinkovitosti diplomatskega pritiska, ki naj bi dovedel do rešitve vseh odprtih vprašanj brez prevelikega prelivanja krvi. V skrajni posledici pa gre tudi tu za formiranje dokonč-
Ukrajino. Poljski monitorji so se umaknili proti vzhodu in borbe sploh niso sprejeli, pač pa so Poljaki sredi struge potopili večje število vlačilcev ter tako ruskim vojnim ladjam zaprli pot.
V zavzetih beloruskih in ukrajinskih krajih so Rusi medtem že ustanovili posebne delavske in kmečke straže, ki skrbe za javni red in mir. Cestni in poštni promet sta že skoraj povsod obnovljena.
Moskva, 22. septembra. AA. (Havas) V Rovnu. Dubnu in Stolcu ter nekaterih drugih krajih je bila uvedena začasna nova upravna oblast. Vodijo se priprave za otvoritev ukrajinskih šol.
Ruske čete na madžarski meji
Budimpešta, 22. sept. z. V noči na četrtek so se pojavile prve ruske čete na madžarski meji. Zasedle so glavni prelaz na Karpatih, Jablonico nasproti Voloveka v bivši Podkarpatski Ukrajini, ki pripada sedaj Madžarski. Ruska in madžarska vojska sta izmenjali pozdrave. Ruske čete prodirajo sedaj dalje vzdolž madžarsko-poljske meje.
Na lovu za poljsko
podmornico „Orel"
Riga, 22. sept. s. Celokupno rusko baltiško brodovje je sedaj na lovu za poljsko podmornico »Orel«, ki je pobegnila iz estonske luke Talin. Pri zasledovanju sodelujejo tudi edinice nemške mornarice, skupno 60 ruskih in nemških vojnih ladij.
Knez Radziwil aretiran
London, 22. sept. o. Po poročilu moskovskega radia so ruske čete o priliki zasedbe Inrovna v zapadni Ukrajini aretirale poljskega kneza Radziwila, ki mu očitajo, da je skušal organizirati gverilsko vojno proti ruskim četam. Na zasedenem področju so že otvorili šole, v katerih je raba poljskega jezika prepovedana in uče po 20 letih zopet v ukrajinskem jeziku.
Varšava, 22. sept. br. Poljaki se še zmerom junaško branijo v varšavskih predmestjih in okrog Modlina. Rusko prodiranje proti zapadu se je včeraj ustavilo in so Rusi pričeli utrjevati zavzete postojanke. Tudi vse nemške vojne operacije so v zastoju, le letalstvo je včeraj spet povzelo iniciativo in je ponovno bombardiralo Varšavo, a je naletelo na hud odpor. To je potrdil mestni poveljnik Varšave polkovnik Lipinski, ki je ponoči po varšavskem radiu razglasil, da se Poljaki junaško branijo in da vojaštvo s strojnicami takoj napade vsak sovražni tank in letalo, čim se pokaže od katere koli strani. Tako so bila snoči sestreljena 4 nemška napadalna letala.
Uradno vojno poročilo, Id ga je še prefl tem izdalo poljsko poveljstvo v Varšavi o včerajšnjih bojih, pravi: Sovražnik je od severa in zapada izvršil nekaj napadov, ki so bili z uspehom odbiti. Sovražno letalstvo je včeraj ponovno napadlo mesto in je povzročilo veliko škodo. Zadeto je bilo tudi nemško poslaništvo, a rusko je bilo razdejano. Poljsko protiletalsko topništvo je sestrelilo 7 letal. Skupno je bilo včeraj sestreljenih 11 nemških letal. Kljub letalskim napadom se poslovno življenje v Varšavi razvija normalno in tudi avtobusni promet ni bil prekinjen. Poljske garnizije v Varšavi so bile ojačene s tremi konjeniškimi brigadami, ki jim je uspelo, da so prebile nemški obroč okrog mesta in dospele v Varšavo. Pri predoru nemške fronte je Imela konjenica sorazmerno malo izgub.
General Sosnkowski bo sestavU novo poljsko vlado
Rim, 22. sept. z. »Tribuna« poroča, da namerava poljski general Sosnkowski, ki se bori na jugu Poljske in ki se je proglasil za poljskega diktatorja, osnovati novo poljsko vlado. Ta vlada naj bi prevzela oblast v če nezasedenem ozemlju in nadaljevala borbo proti osvajalcem.
Možnosti sodelovanja
med Nemčijo in Rusijo
Po sodbi angleških političnih krogov se bo sedanja vojna spremenila v borbo med kalektivistično in individualistično svetovno zamislijo
Rim, 22. septembra, b. List »II Telegra-fo« objavlja daljši dopis svojega londonskega poročevalca o pogledih angleških političnih krogov na nadaljnje možnosti nemško-ruskega sodelovanja. V tej zvezi opozarjajo v Londonu, da je med hohen-zollernsko Nemčijo in caristično Rusijo po sedemletni vojni vladal ves čas mir in da se mora samo nerazumevanju Viljema II. pripisati, ako se je končno Rusija odločila za angleško-francosko fronto. Leta 1917. pa se je Rusija spet vrnila k tradicionalni politiki, ki je med drugim našla svoje potrdilo tudi v rapallskem dogovoru z Nemčijo.
Italijanski poročevalec podaja nato predzgodovino moskovskega nemško-ru-skega nenapadalnega in posvetovalnega pakta z dne 24. avgusta ter pripominja: V Londonu mislijo, da ta pakt ni zaključna, temveč šele izhodna točka nadaljnjega nemško-ruskega sodelovanja, ld utegne po svojem pomenu vedno bolj naraščati. Angleški državniki namreč računajo z možnostjo, da se bo nemško-ruski nenapadal-ni pakt slej ali prej spremenil in razširil v pravo vojaško zvezo. Nemčija gleda pri tem na Rusijo predvsem kot na dobaviteljico važnih surovin za vojno Industrijo, toda Rusija more to postati za Nemčijo le,
ako jo bodo mogli Nemci organizirati po svojih sistemih. Do tega pa more priti sa^ mo, ako se med obema državama razvijejo tesnejši odnošaji in se najdejo tudi med obema notranjepolitičnima sistemoma nekatere glavne stične točke ter nekakšna izravnava obeh. Posledica tega bi bila nadaljnja izpopolnitev kolektivnega sistema v Nemčiji, tako da bi se počasi od Siegfriedove linije pa do Vladivostoka ustvaril mogočen blok, ki bi slonel na isti kolektivni svetovnonazorni osnovi. Po tej presoji naj bi torej sedanja vojna predstavljala strahovito borbo med kolektivistično in individualistično svetovno zamislijo, v katero bi bila slej ali prej pritegnjena tudi Amerika.
Vorošilov pride v Berlin
Amsterdam, 22. sept. br. »Thelegraf« poroča, da bo vrhovni poveljnik ruske vojske Vorošilov še pred koncem tega meseca odpotoval v Berlin, kjer bo imel važne razgovore z vrhovnimi zastopniki nemških vojnih sil.
Italijanska prizadevanja za rešitev miru
V Budimpešti spremljajo z velikim zadovoljstvom italijansko akcijo za izključitev Balkana in vzhodnega Sredozemlja iz neposredne vojne nevarnosti
nih vojnih front, ako bi se vsi drugi poizkusi za rešitev spornih vprašanj izjalovili. To diplomatsko ozadje sedanje vojne nam vsaj do neke mere odkriva pogled v tajnosti presenečenj, ki so se že in ki se še utegnejo pojaviti.
Realna politika narekuje vsem državam, da računajo z vsemi morebit-nostmi, toda razvoj diplomatskih front, kakor se postavljajo sredi samega razpleta vojnih operacij, pa vendar še vedno vzbuja nado, da bo »totalna vojna« človeštvu prizanešena. 2e sama ta možnost pa nalaga vsem, ki ne žele prilivati olja v ogenj, da mirno in trezno presojajo sedanji mednarodni razvoj in se ne puste vplivati po ni-kakih senzacijah, ki so tudi — orožje v sedanji vojni.	1
Budimpešta, 22. septembra, b. Rimski poročevalec vladnega organa »Pester Lloyd« podaja nekaj zanimivih podrobnih informacij o italijanskih prizadevanjih za rešitev miru. Poročevalec piše med drugim: Pričakovati je bilo, da bo Italija po končani vojni na vzhodu ponovila svojo akcijo za rešitev miru, ki jo je začela že pred izbruhom sedanje vojne. Italijanski listi so v teh treh tednih objavljali vedno nova razmišljanja o tem, da bo znabiti po končani nemško-poljski vojni zopet mogoče začeti s pomirjevalno akcijo, da se reši vsaj to, kar se po sedanjem položaju še rešiti da. Ni nam na razpolago ničesar, po čemer bi mogli sklepati, da je bilo to pisanje italijanskih listov odraz stališča italijanske vlade in da so bili vzporedno s pomirjevalnim stališčem listov pod vzeti tudi konkretni diplomatski koraki za rešitev miru. Četudi pa teh ni bilo, je vendar stališče Italije velikega moralnega pomena, ker se v nJem odraža tabo rekoč glas sve-
ta. Končno je tudi res, da so šli italijanski listi v svoji mirovni ofenzivi zelo daleč.
Ne glede na to, ali bo Italiji uspelo, da zadrži usodni razvoj dogodkov na zapadu, pa smemo po zanesljivih informacijah soditi, da bo Italija gotovo storila vse, da ohrani mir vsaj v Sredozemlju in na evropskem jugovzhodu, kakor kažejo že sama njena prizadevanja za čim prisrčnejše sodelovanje z Grčijo in Jugoslavijo. Enakega pomena pa je gotovo tudi nedavni razgovor italijanskega poslanika v Kairu z egiptovskim ministrskim predsednikom. Prvi italijansko-egiptovski stiki v tem smislu niso tako novega datuma, saj je še v spominu posebna misija maršala Balba v Egiptu sredi poletja. Dejstvo je, da ni sedaj med Egiptom in Italijo nobenih spornih vprašanj. Razen tega je zelo značilno, da objavljajo italijanski listi vedno več Inozemskih glasov, ki govore o možnosti posebnega balkanskega bloka pod italijanskim vodstvom.
V RUMUNI JI MIR IN RED
Vsa država pod silnim vtisom za vratnega zločina nad Calinescom Eksemplarični obračun z morilci — Calinescu na mrtvaškem odru
v Ateneju
Bukarešta, 22. sept. br. V vsej rumunski javnosti je zbudil umor zaslužnega in priljubljenega ministrskega predsednika Ca-linesca. ki je znal z veliko avtoriteto urediti rumunske notranjepolitične razmere ter postaviti zunanjo politiko na trdne nevtralnostne osnove, največje vznemirjenje in ogorčenje. Vsa Rumunija je zaupala velikemu pokojniku, da bo ukrenil v resnici vse za obrambo države in svobodo Rumunov. ko bi morda nastopil skrajni trenutek. Zato vsa javnost globoko žaluje zaradi njegove smrti in ogorčeno obsoja dejanje peščice nezrelih ljudi, ki so bili zavedeni po tujih ideoloških geslih in maščevalnosti ter so tako prizadejali domovini baš v sedanjih izredno resnih časih tako veliko izgubo.
Vlada je davi objavila komunike, v katerem pravi, da je gospodar položaja in da je izdala vse ukrepe za ohranitev miru in javne varnosti. Oblasti so v znamenje žalosti prepovedale vse javne zabave, kinematografske in gledališke predstave ter druge prireditve. Pokojni predsednik vlade Calinescu bo pokopan na državne stroške. Na vseh javnih in tudi na mnogih privatnih poslopjih so izvešene zastave na pol droga.
Rodbina pokojnika je včeraj in danes prejela mnogo izrazov sožalja. Na Cali-nescovem privatnem stanovanju so bili danes dopoldne že skoraj vsi poslaniki, ki so akreditirani na rumunskem dvoru. Tudi kralj in vrhovni zastopnik cerkve sta izrazila sožalje pokojnikovim svojcem.
Truplo pokojnega ministrskega predsednika so včeraj popoldne takoj po atentatu prepeljali v bližnjo vojaško bolnišnico. V tamkajšnji kapeli je bila danes dopoldne zadušnica, nato pa je bilo truplo prepeljano v Atenej, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. V prvih popoldanskih urah so se od pokojnika poslovile že ogromne množice prestolniškega prebivalstva, pa tudi ljudi, ki so prihiteli iz vse države v Bukarešto.
Calinescu bo pokopan v Curtei de Arges, kakor je to sam želel v oporoki, ki jo je napravil že julija preteklega leta.
Rumunski listi so izšli davi črno obrobljeni. Svoia podrobna poročila o atentatu so opremili s pokojnikovo sliko in slikami kraja, na katerem je bil izvršen zločin. Iz poročil izhaja, da je bilo atentatorjev 9. Dva sta včeraj takoj po dejanju izvršila samomor, ostalih sedem so aretirali in tako? postavili pred izredno sodišče. Vsi so b'"H obsojeni na smrt in že davi justifi-cirani.
Callftescova oporoka
Bukarešta, 22. septembra. AA. Pokojni Armand Calinescu je zapustil kratko oporoko, v kateri prosi svojega sina, naj ohrani in spoštuje čast družine. Svetuje mu, naj se posveti vojaški karieri in naj zvesto in vdano služi prestolu po zgledu svojega očeta. Calinescu je izrazil željo, naj bi ga pokopali v Curtei de Arges poleg njegovih staršev in da naj se od njega po-slove delegati iz vasi tega okrožja. Oporoka ima datum 21. julija 1938.
Usmrtitev morilcev
na kraju atentata
Bukarešta, 22. septembra. AA. (Havas) V bližini mosta čez reko Dambovico v široki ulici, obdani z drevoredi, ki je bila šeel nedavno odprta, se je odigrala včeraj ob 13.55 zadnja faza borbe, ki se je vodila med Calinescom in »Železno gardo«. Pristop k ulici čuva kordon vojakov v vojni opremi. Malo dalje od tega kraja se je zbrala množica ljudstva« Okoli 50 vojakov je napravilo kordon, držeč se za ramena. Obrnjeni so s hrbtom proti množici. V sredini tega kroga leži devet trupel v položaju, v katerem jih je doletela smrt.
Ob 22. so avtomobili v spremstvu orožnikov pripeljali morilce na kraj atentata. Neki polkovnik je prečital sodbo. Sedem morilcev je bilo nato ustreljenih. Ustrelil jih je po vrsti neki orožniški oficir. Nato so pripeljali še trupli dveh udeležencev atentata, ki sta izvršila samomor v trenutku, ko ju je policija hotela prijeti. Mesto, ki je bilo zaradi atentata silno razburjeno, ie odločen nastop oblasti sprejelo z velikim zadovoljstvom. Trupla ustreljenih morilcev bodo ležala na kraju atentata 24 ur, nakar jih bodo pokopali.
Še 44 ustreljenih
Bukarešta, 22. sept. br. (DNB) Rumunske oblasti so začele izvajati zaradi umora ministrskega predsednika Calinesca najstrožje represalije proti pristašem »Železne garde«. V koncentracijskem taborišču Corea Ciuculi je bilo danes ustreljenih vseh 44 tam interniranih voditeljev »Železne garde«. Po vsej državi je bilo izvršenih okrog 2000 aretacij.
Kdo so bili morilci
Bukarešta, 22. sept. A. (DNB) Jutranjiki objavljajo obširno uradno poročilo o umoru predsednika vlade Calinesca. Po tem poročilu je bil morilec advokat Dimitrescu iz Ploestija. V neki hiši v Bukarešti, v kateri je izdeloval bombe, je prišlo 8. februarja do eksplozije, pri čemer je padel eden njegovih pomočnikov. Dimi tri scu se je takrat posrečilo pobegniti. Dalj časa je bil v zaporu v Karpatski Ukrajini, pred dvema tednoma pa je prestopil rumunsko mejo in ponovno prišel v stik s svojimi prijatelji. To so bili: medicinec Cesar Po-pescu, njegov brat Trajan Popescu, tehnik Madoveanu, jurista John Jonescu in Risar Vasilij, vsi iz Ploestija. Morilci so kupili avtomobil, s katerim so se vozili na dan umora tik za avtomobilom predsednika vlade, ko se je opoldne iz vojnega ministrstva vračal proti domu. Na kraju atentata, kjer se nahajajo samo vile, je moral avtomobil predsednika vlade zmanjšati brzino, da bi lahko prehitel kmečki voz, ki je zaprl pot. V tem trenutku pa se je avtomobil, v katerem so se nahajali morilci, zaletel v predsednikov avtomobil, tako, da sta se avtomobila morala ustaviti. Z desne strani so se približali predsedniku vlade 4 moški, ki so najprej ubili policijskega uradnika Andronada. Druga dva sta streljala najprej za šoferjem, ki je pobegnil, vendar ga nista zadela. Nato je vseh šest naperilo svoje samokrese na
Calinesca, ki je bil zadet od 20 strelov: v glavo, t>rsa in spodnji del telesa ter je padel mrtev iz avtomobila.
Po zločinu so morilci prisilili neki tuj avtomobil, ki je tedaj vozil mimo, da jih odpelje do radijske postaje, kjer so vest o umoru objavili po mikrofonu. Morilci so bili nato aretirani. Pri zaslišanju se je dokazalo, da je bil načrt za umor znan fotografu Isaiu, pri katerem je policija aretirala tudi ključavničarja Stanculesca in študenta Parascivesca. Ko ju je policija hotela prijeti, so se vsi zabarikadirali v sobi in streljali na policijo. Ko jim je zmanjkalo streliva, sta dva izvršila samomor. Stanulescu pa je bil prijet.
Sožalje naše vlade
Beograd, 22. sept. A A. O priliki gnusnega umora predsednika rumunske vlade Armanda Calinesca je poslal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič predsedniku rumunske vlade generalu Argetoianu in pokojnikovi vdovi sožalno brzojavko.
Zunanji minister Aleksander Cincar Markovič je poslal sožalno brzojavko ro-
munskemu zunanjemu ministru Gafencu.
Berlin, 22. sept. br. Po nalogu zunanjega ministra Ribbentropa je danes podtaj-nik zunanjega ministrstva Weizs&cker v spremstvu nekega višjega funkcionarja zunanjega ministrstva obiskal romunskega poslanika v Berlinu Curcesca in mu izra-žil sožalje nemške vlade zaradi umora romunskega ministrskega predsednika Calinesca.
Madžarska obnavlja stike z
Budimpešta, 22. sept. z. Madžarsko zunanje ministrstvo je že napravilo potrebne korake za obnovo normalnih diplomatskih odnošajev z Rusijo. Madžarska vlada je prosila za agrema za novega madžarskega poslanika v Moskvi. Kdo bo določen za to važno mesto, še ni znano. Na vsak način pa želi Madžarska vzpostaviti redne diplomatske odnošaje. predno se Rusi zasidrajo v Karpatih, to je na madžarski meji.
Kako in zakaj je bil
umorjen Calinescu
Zanimiva polemika med nemško in francosko-angleško
propagando
Berlin, 22. sept. br. V zvezi z umorom rumunskega ministrskega predsednika Calinesca objavlja nemški poročevalski urad na osnovi informacij, ki jih je dobil njegov poročevalec od neke visoke rumunske osebnosti, ki je bila v tesnih stikih z umorjenim rumunskim državnikom, naslednje informacije:
Takoj po izbruhu sovražnosti na Poljskem je poslala angleška tajna služba Inteligence Service v Rumunijo svoje najbolj sposobne agente, ki so ustanovili v Černo-vicah svojo centralo. Njihova naloga je bila, da pridobe Rumunijo za politiko zapad-nih velesil. Po zlomu poljske vojske je ta centrala izdelala načrt, kako bi se ostanki poljske vojske, ki so pobegnili na rumunsko ozemlje, spravili v Anglijo. Maršal Rydz Smigly in vsi člani poljske vlade naj bi se na najhitrejši način preselili v Anglijo, kjer bi dobili vso podporo za nadaljevanje svojega dela. Caiinescu se je temu uprl in je dal člane poljske vlade internirati v raznih krajih na Rumunskem. Še pred par dnevi je imel bivši poljski zunanji minister Beck hud spor s Calinescom, ker ni hotel preklicati odrejene internacije in je bil proti temu, da bi se poljsko zlato odposlalo v Anglijo. Kakor znano, se je agentom Inteligence Servicea le posrečilo, da so del poljskega zlata že odpremi-li v Anglijo.
Zadnje dni so skušali agenti Inteligence Servicea z grožnjami pripraviti rumunsko vlado, zlasti pa pokojnega Calinesca k temu, da bi Rumunija opustila svojo strogo nevtralnost, Calinescu pa je vse te grožnje energično zavrnil. Sedaj je Anglija storila to, kar je vedno delala, kadar so odpovedala druga sredstva. Segla je po umoru. Kakor vedno, je tudi tokrat vso stvar in-scenirala skrajno rafinirano. Da bi si v naprej zagotovila svoj alibi, je najela člane »Železne garde«, da so Calinesca umorili, upajoč, da bo na ta način lažje zvaliti krivdo na Nemčijo. Znano pa je, da je bil Calinescu Angležem vedno trn v peti, zlasti, odkar ni hotel vkleniti Rumunije v angleško »mirovno« fronto. Na osebno iniciativo pokojnega Calinesca je bil v Rumuniji uveden kurz stroge nevtralnosti, da je bil
uveden kurz stroge nevtralnosti, ki jo je izvajala Romunija vse do zadnjih dni. Če se še upošteva da je bil Calinescu glavni zagovornik sodelovanja Rumunije z Nemčijo, ki ji je šel vse do zadnjega vedno na roko, se jasno pokaže, kako silno nevšeč je bil Calinescu Angležem. Ta umor se dostojno uvršča v niz zločinov, ki so se pričeli s potopitvijo parnika »Athenie«. Nemčija obžaluje smrt tega velikega državnika, ki si je pridobil ne-venljivih zaslug za nemško-rumunsko sodelovanje in za strogo izvajanje rumunske nevtralnosti.
Kaj pravijo Francozi
Pariz, 22. sept. br. Današnji listi porogljivo zavračajo trditev nemške propagande, češ da so Angleži najeli morilce pokojnega rumunskega ministrskega predsednika Calinesca. Pri tem ugotavljajo, da je bil iz Berlina še pred par dnevi izvršen pritisk direktno na kralja Karola z zahtevo, da odstavi Calinesca kot ministrskega predsednika in imenuje drugega, ki bo bolj naklonjen Nemčiji in njeni politiki. Ta pritisk se je začel v onem trenutku, ko so se nemške čete približevale rumunsko-poljski meji. Kralj Karol je vse take zahteve odločno zavrnil in se ni hotel ločiti od moža, ki je užival ne samo njegovo osebno, marveč tudi zaupanje vsega rumunskega naroda. Medtem pa so nastopili dogodki, ki v nemškem načrtu niso bili predvideni: ruske čete so vkorakale na Poljsko in zasedle poljsko-rumunsko mejo in tako odrezale Nemčiji dostop do Rumunije. Nemškemu prodiranju na jugovzhod je bila s tem postavljena meja tam, kjer so najmanj računali. Zato je skušala Nemčija na drug način doseči svoje cilje. Kakor poprej v Avstriji in drugod, je tudi tu začela rova-riti v notranjosti Rumunije. Nekoč so dali umoriti Dollfussa, pozneje so zaprli Schuschnigga, sedaj pa so umorili Calinesca, ker se ni dal terorizirati in je šel po poti, ki jo je smatral za najbolj primerno za dobrobit svoje domovine in svojega naroda. To je pravi vzrok tragične smrti zaslužnega rumunskega državnika.
Ameriški kongres
odgoden do ponedeljka
Prihodnji teden bo v ameriškem parlamentu odločilna borba med pristaši Roosevelta in izolacionisti
Washington, 12. sept. br Po včerajšnjem govoru prezidenta Roosevelta je bilo izredno zasedanje kongresa odgodeno do ponedeljka. Verjetno je, da bo na prihodnjih dveh sejah razprava o vladnih predlogih za spremembo nevtralnostnega zakona zaključena.'
Medtem se tako Rooseveitovi pristaši iz demokratskih vrst kakor tudi zagovorniki izolacijske politike z vnemo pripravljajo na odločilno borbo. Senator Pitman, ki velja v senatu za glavnega zagovornika Roo-seveltove politike, je organiziral vrsto sestankov ameriških parlamentarcev in drugih politikov, na katerih namerava nastopiti z vso odločnostjo za vladne predloge. A tudi opozicija ne drži križem rok in se pripravlja na ogorčeno borbo proti spremembi sedanjega nevtralnostnega zakona V tisku je razvila veliko kampanjo proti Rooseveitovi zunanji in obči politiki, s čimer pa je pokazala, da je njeno stališče osnovano na občih opozicijskih taktičnih načelih in je le v manjši meri inspirirano po resničnem in iskrenem nevtralnostnem duhu. Kakor pa kažejo dognanja zavoda za proučevanje javnega mnenja, je ameriška javnost zmerom bolj na Rooseveitovi strani. Potopitev »Athenie«, poročila ameriškega poslanika iz Varšave iz poljskih vzhodnih obmejnih krajev o letalskih napadih na poljsko civilno prebivalstvo, ruski sporazum z Japonsko in končno poseg Rusije v vojno na evropskem kontingentu, vsa ta dejstva so v zadnjih dveh tednih tako vplivala na ameriško javnost, da se je sedaj že okrog 70% Američanov orientiralo povsem v duhu Rooseveltove realne nevtralnosti.
Senatni odbor za zunanje zadeve bo zasedal V soboto dopoldne in bo razpravljal o reviziji nevtralnostnega zakona. Debata bo trajala tri dni. Pričakovati je, da bo x
\
| sredo senat sprejel zakonski predlog o ukinitvi prepovedi izvoza orožja
Nemški voditelji in njlhsv denar
Berlin, 22. sept. br. Tuji listi so zadnje dni poročali, da so glavni voditelji narodnih socialistov v Nemčiji, Gcbbels, Ribben-trop, Lev, Streicher. Goring itd. spravili ogromne vsote v inozemstvo in jih naložili deloma v gotovini, deloma pa v vrednostnih papirjih v tujih bankah. Skupno gre za znesek 65 milijonov dolarjev. Samo zunanji minister Ribbentrop je po teh vesteh naložil v inozemstvu 18 milijonov dolarjev v gotovini. Nemški radio je danes pozval ameriškega novinarja Knickcbockerja. ki je prvi objavil te informacije, naj do nedelje ob 20. objavi točne podatke kdaj, kje in koliko je naloženega tega denarja. Prav tako poročajo tuji listi, da so omenjeni vodilni narodni socialisti sklenili v inozemstvu milijonska zavarovanja za svoje življenje, kar naj bi dck^zovalo. kako malo najvodiinejši možje Nemčije računajo na zmago Nemški radio poziva tuje liste, naj tudi to dokažeio, ako morejo.
Vojni režim v Siriji
Pariz, 22. sept. br. Zaradi vojne je nastala potreba, da se tudi v S.riji urede prilike, ki so bile spričo notranjepolitičnih razprtij še v zadnjem času dokaj neugodne. Zaradi tega je francoski visoki komisar na osnovi svojih posebnih pooblastil razpustil sirijsko poslansko zbornico za ves čas vojne. Odstavil je tudi sedanjo vlado in prenesel vso upravno in deloma tudi zakonodajno oblast na posebnega vladnega komisarja Za komisarja je bil imenovan
Abdul Bejrun. <
<
Francozi prodirajo
proti Zweibriicknu
Na zapadnem bojišču so francoske čete izvojevale nove
krajevne uspehe
Pariz, 22. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Naše prednje čete so se močno angažirale na odsekih fronte južno od Saarbriik-kna in vzhodno od reke Blies. Na vsej fronti je bilo topništvo na obeh straneh živahno v akciji.
Po informacijah posebnih frontnih poročevalcev francoskih listov so zavezniške čete v zadnjih dveh dneh dejansko dosegle spet pomembne uspehe. Težko topništvo je z Maginotove linije obstreljevalo nemška minska polja in strojniška gnezda pri Zwe'brttcknu. Tudi na jugovzhodu pobočjih hadskega gričevja je razdejalo nekaj manjših utrdb, žičnih ovir in več minskih polj. Tik °b luksembu^ki meji so francoske čete zavzele vasico Perl ter vse višine okrog nje. Zavezniška vojska je sedaj do dobra utrdila že vse postojanke, ld jih je zavzela na nemškem ozemlju.
Včeraj je prišlo nad PaJatinatom in Po-renjem do hudih letalskih Spopadov, pri katerih so zavezniške letalske sile dosegle velike uspehe.
Pariz, 22. sept. br. Nocoj je vrhovno poveljstvo francoske vojske objavilo naslednje vojno poročilo št. 38:
Na vsej fronti je danes vladal mir. Naše pomorske sile so v obrambi interesov domovine odločno in intenzivno zasledovale sovražne podmornice.
Nemško poročilo
Berlin, 22. sept. br. Na zapadu je prišlo le posamič do akcij udarnih čet. Pri letalskem spopadu je bilo sestreljeno eno francosko lovsko letalo.
Druga seja zavezniškega vojnega sveta
Pariz, 22. sept br. Agencija Havas je nocoj ob 21. uri objavila naslednji komunike:
Na angleških tleh se je davi sestal zavezniški vrhovni vojni svet. Na seji so zastopali Francijo ministrski predsednik Da-ladier, minister za koordinacijo Doutry, vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin in šef generalnega štaba vojne mornarice admiral Dar lan, Anglijo pa ministrski predsednik ChamberlaLn, zunanji minister lord Halifax in minister za koordinacijo državne obrambe lord Chate-field. Razpravljali so o vprašanjih, ki se nanašajo na oborožitev zavezniških sil in na produkcijo orožja in streliva. Bili so sprejeti važni sklepi o vzajemni pospešitvi produkcije na tem področju. Seja se je vršila dopoldne in popoldne. Na popoldanskem delu seje je vrhovni vojni svet proučil vojaško-politični položaj, ki se je razvil po prvi seji sveta dne 14. t. m. ter vse njegove možne posledice. V popolnem
soglasju so bili sprejeti sklepi glede nadaljnje intenzivne skupne akcije vseh zavezniških vojnih siL
Nov francoski lahki tank
Pariz, 22. sept. s. Francoski časopisi objavljajo slike novega tipa lahkih tankov, ki ga Francozi z uspehom porabljajo na fronti.
Gloucestrskl vojvoda na fronti
London, 22. sept. s. Gloucestrski vojvoda je prevzel svojo vojaško funkcijo pri angleški ekspedicijski armadi v Franciji.
Podaljšanje letnega časa v Angliji in Franciji
London, 22. sept. s. Letni čas v Angliji in Franciji je bil podaljšan do 18. novembra.
Dve podmornici
v ameriških vodah
Washington, 22. sept. s. Na konferenci tiska je izjavil danes predsednik Roosevelt, da sta bili v ameriških vodah opaženi dve neznani podmornici, in sicer ena v Tihem oceanu južno od Alaske, druga pa v Atlantskem oceanu v bližini Bostona. Glede definicije pojma teritorialnega vodovja je ponovil predsednik Roosevelt svojo izjavo, ki jo je dal že prejšnji teden, da segajo ameriške teritorialne vode do tja, do kamor segajo ameriški interesi. Na vprašanje, kakšne narodnosti so bile podmornice, je odgovoril predsednik Roosevelt: »Morda so bile švicarske« Ko so novinarji izrazili domnevo, da so bile morda kanadske, se je Roosevelt smejal in dejal: »Morda pa tudi bolivijske ali pa afganistanske«.
Ribiška ladja potopila podmornico
London, 22. sept. AA. (Reuter). Kapitan neke ribiške ladje, ki je priplul v Gree-medy, je izjavil danes, da je njegova ladje po gole mnaključju potopila neko podmornico, na katero je zavozila. Dve angleški vojni ladji sta poslali ribiški ladji signale z opozorilom, da je v bližini sovražna podmornica. Skoro v istem trenutku so se v sredini boka ladje in v bližini krme občutili trije udarci in ribiška ladja je za trenutek obstala, medtem ko so se na gladini pojavili mehurji in oljni madeži. Ribiška ladja je priplula v pristanišče s pokvarjenim propelerjem.
Potopljena angleška tovorna ladja
London, 22. sept. s. Danes je bila od neke nemške podmornice potopljena 1600-tonska angleška tovorna ladja »Orkleside«
Turški obisk v Moskvi
Turški zunanji minister Saradzoglu je včeraj odpotoval v Moskvo — Odnošaji Turčije do Rusije, Francije in
Anglije
Carigrad, 22. sept. br. Turški zunanji minister je danes v spremstvu svojega osebnega tajnika, direktorja zunanjega ministrstva, dveh strokovnjakov in ruskega veleposlanika Terentijeva odpotoval na uradni obisk v Moskvo, kjer bo ostal skupno približno 10 dni.
Pred odhodom je Saradzoglu sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri je podčrtal, da obstoja med Turčijo in Rusijo staro prijateljstvo, ki ga tudi najnovejši mednarodni dogodki niso mogli spremeniti. Turčija in Rusija imata toliko skupnih interesov, da je že s tem pedana potreba najtesnejšega sodelovanja. Dopisniku agencije Havas je Saradzoglu še posebej naglasih Naši odnošaji z Rusijo so znani. Moje potovanje v Moskvo bo le novo potrdilo starega prijateljstva. Prav tako pa so tudi znani odnošaji Turčije do Anglije in Francije. Ta politika Turčije se z mojim obiskom v Moskvi ne bo v ničemer spremenila in Turčija bo v vsakem prime-
ru ostala zvesta vsem svojim prevzetim obveznostim, ker ne pozna besedolomstva.
Ankara, 22. sept. z Bojazen, ki je zavladala prve dni po vkorakanju ruskih čet na Poljsko v Turčiji, je sedaj že znatno popustila. Kar se tiče razgovorov, ki jih bo imel turški zunanji minister Saradzoglu v Moskvi, je treba računati z vsemi možnostmi. Rusiji gre brez dvoma za to, da zopet obnovi svojo oblast na črnem morju. Na drugi strani pa ni verjetno, da bi se Turčija odpovedala pridobitvam pogodbe, sklenjene v Montreuxu. Verjetno pa je, da bo Rusija skušala pomiriti Turčijo z dalekosežnimi garancijami za balkanske države, zlasti glede Rumunije. Po informacijah londonskih romunskih krogov ni bilo dosedaj opaziti nobenih znakov, ki bi kazali na to, da misli Rusija okupirati Be-sarabijo ali pa kak drugi del sedanjega rumunskega ozemlja. Tudi ni opažati na rumunsko-ruski meji nikake izredne koncentracije ruskih čet.
Dokončna ureditev dobrovoljskega vprašanja
Važna izjava ministra dr. čubriloviča — Dobrovoljci bodo dobili zemljo pri Pančevu
Beograd, 22. septembra s. AA. Kmetijski minister čubrilovič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu predstavnike tiska in jim dal sledečo izjavo:
»Povabil sem vas, gospoda, da vam sporočim tolažilno in lepo vest, da smo vstopih v zadnje obdobje reševanja dobrovoj-skega vprašanja. To je narodno istotako važen moment kakor gospodarsko. Čim sem prišel na to mesto sem se takoj lotil tega vprašanja. Pred seboj sem imel poplavo uredb in zakonov, dobrih m slabih. Uporabil pa sem samo dobre, ker sem hotel, da se država oddolži tistim, ki so jo dejansko tudi ustvarjali. Po izčrpnih referatih načelnikov in po sestankih s predstavniki zveze dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije smo šli na lice mesta v Pančevač-ki rid in smo tam sklenili, da se bo prve dni oktobra letos začela deliti zemlja tistim dobrovoljcem, ki imajo načelno rešitev za Pančevački rid V ta namen sta zveza dobrovoljcev in naše rrinistrstvo izdala razpis posameznikom in vsem dobro-volsjkim krajevnim organizacijam v državi o načinu dodeljevanja zemlje. Sklenjeno je da se 30. t. m. zbero vsi delegati krajevnih organizacij posameznih srezov in oblasti v Beogradu in da vsak zastopnik prejme kompleks določenega zemljišča za svoj rajon, ki bo predan v lastništvo dobrovoljcev. Ker se naseljevanje zaradi tehničnih težav ne more takoj izvršiti, bodo imeli
dobrovoljci pravico, da za določen rok dado zemljo v najem, ali pa se bodo morali po tem določenem roku naseliti in sicer pod mnogo boljšimi pogoji, kakor se je to dogajalo doslej. Pri razpravi s strokovnjaki iz ministrstva in s predstavniki dobrovoljcev smo prišli do sklepa, da bi bili pogoji za naseljevanje boljši, če bi se država pobrigala, da tem dobrovoljcem pripravijo že gotove kolonije za življenje in gojitev kultur, primernih zemljišču. Po sklepu ministrskega sveta je bila včeraj podpisana uredba o podelitvi 4°/onrh državnih obveznic tistim dobrovoljcem, ki so izjavili, da bi rajši imeli obveznice kakor zemljo, ker se zemljišča danes še ne dado kolonizirati. Te obveznice bodo takoj tiskane in se bodo razdelile konec oktobra letos. S tem bi se država končno oddolžila tem našim bojevnikom pred zgodovino v teh časih. Vlada narodnega sporazuma bi imela mirno vest.«
Na vprašanje novinarjev, koliko oralov zemlje bo razdeljenih, je minister Čubrilovič izjavil, da prihaja v poštev okrog 25.000 oralov zemlje in da se bo 15.000 oralov dodelilo takoj, 10.000 oralov pa kasneje. Na koncu je minister izjavil: Prav tako bomo nadaljevali s kolonizacijo v južnih krajih z namenom, da bomo pravični do vseh in da bomo spoštovali kontinuiteto dela za 20 let nazaj in za bližnjo bodočnost.
Naši kraji in ljudje
Zadnja pot generala Adolfa Kilarja
Ljubljana. 22. septembra Vagon s krsto generala Adolfa Kilarja je danes prispel iz Vranja v Ljubljano in popoldne se je k slovesu od uglednega vojaškega dostojanstvenika zbralo tako številno ljubljansko občinstvo, kakor ga vidimo zbranega le ob redkih žalnih svečanostih. Kolodvor je bil že davno pred 15. uro poln. V bližini kolodvorskega poštnega poslopja je počivala krsta na katafalku, pregrnjena je bila z državno zastavo, na njej je počivala sablja in pokojnikova generalska čepica. Iz Vranja so prispeli v Ljubljano krasni venci, nove težke splete cvetja pa so poklonili še svojci, prijatelji in tovariši iz Ljubljane in iz drugih krajev. Pred krsto je ves čas stala častna vojaška straža in pred kolodvorom je bila postavljena dolga fronta vojaštva.
Pogrebne rooHtve je opravil stolni kanonik dr. Tomaž Klinar. V pretresljivih besedah se je od pokojnika poslovil g. polkovnik Lukanc, poudarjajoč vrline tega zaslužnega vojščaka. Dva brigadna generala m dva polkovnika so med žalnimi zvoki vojaške godbe dvignili krsto in jo ponesli na lafeto, v katero so bili vpreže-na trije pari konj. Med prvimi so ae za nosilcem križa uvrstili ▼ žalni sprevod borci, Id so se borili s pokojnim generalom m Koroškem in v Prekmurju. Vojaki so nesli krasne vence, med katerimi je vzbujal prav posebno pozornost oni, ki ga je hvaležno poklonilo mesto Vranje, kjer je general Kilar storil mnogo dobrega za netpredek kraja. Ganljiv je bil pogled na pokojnikovega konja, odetega ▼ črno, ki 6ta ga vodila podnarednik in vojak.
Za krsto in bridko prizadetimi svojci se je razvil dolg žalni sprevod. Na čelu vsega. ljubljanskega oficirskega zbora je sto-pel g. divizijski general Stefanovič z obema brigadirjema, nato vsi osrtali višji in nižji oficirji ljubljanske garnizije ter veliko število podoficirjev. Poleg mnogih prijateljev, ki jih je imel blagi pokojnik v Ljubljani in v raznih krajih Slovenije, so prišli k pogrebu tudi predstavniki organizacij in korporacij. Zlasti je bilo častno zastopano generalno ravnateljstvo TPD, pri kateri je uslužben pokojnikov brat, dalje Združenje rezervnih oficirjev m vrsta nacionalnih društev. Ob žalnih koračnicah vojaške godbe se je vil dolgi sprevod po Masarykovi cesti in dalje po Šrnartinski cesti proti Sv. Križu Na pokopališču so med častno stražo vojaštva in koroških borcev prenesli krsto v cerkev, kjer so bile opravljene molitve, na to pa k svežemu grobu. Tu se je toplo poslovil predsednik koroških borcev g Rudolf Andrejka. ki je kratko obudil spomine na borbe na Koroškem in v Prekmurju ter ie o generalu Kilarju poudaril: »Bil je vojak z dušo in telesom, strog, toda pravičen, viteški značaj. Kdorkoli ga je poznal, žaluje danes nad njegovo prezgodnjo smrtjo«. Odjeknil je zadnji vojaški pozdrav, potem so zabobnele prve grude na krsto. Tožni so se razhajali številni pogrebci.
Jesen rumena —
dobra žena • • •
Danes, na god device sv. Tekle, začenjamo v pratiki prvi jesenski dan. Njen prvi znanilec je sv. Jernej, ki je prinesel tako kladno jutro, da vremenarji trde o njem: »Sv. Jernej pride masevat že v rokavicah.« Po zadnjih nalivih so dnevi spet sončni. Ponoči lega megla, ki pa je vedno znanilka lepega vremena. Noči so hladne, toda dnevi še prav prijetni.
Poljedelec in vinogradnik si želita še kopico lepih dni. Kmetovalci hite izkopavat krompir. V vinogradih se po večini obeta pridelek, kakor že neka) tet ne Letošnja jesen pa tudi prinaša polne veje sadja. V mnogih krajih je vse podprto, toliko je teže na vejah. Češplje, hruške, jabolka in drugo sadje je tako založilo naše sadjarje, da je cena občutno padla. Na deželi si bo lahko nakuhal vsak sadjar dovolj žganji-ce, kar bo seveda v mnogih krajih hodilo naopak. Močna pijača — vinjenost — špe-tir — sodnija!...
Za primer povemo, da te veljal lansko leto kilogram češpelj iz bosanskih krajev dostavljen na kolodvor v Ljubljano preko dva dinarja Blago seveda slabit vrste prt pravljeno za žganjekuho ln pri vagonski pošiljki Letos je cena izdatno padla in ve Ija kilogram češpelj v vagonski poiiljk> franko na ljubljansko postajo od 65 do M par. Dobri poznavalci tržnih cen faki se pečajo s poklicno žganjekuho in jim pravijo v domačem žargonu »šnapskeselni« pa obljubljajo, da bo cena še bolj padla
Deževje zadnjih dni je Savo in druge na ie vode dvignilo nad normalo Ohlajeni zrak je pregnal večino kopalcev iz tekočih rek, jesenske kopeli uporabljalo le še redki, vztrajni vodni ptiči Visoka voda pa omogoča zaslužek našim splavarjem, ki jih le na Savinji, Savi in Dravi precej.
Čez teden dni bo po vinogredih zagospo ki pravi o njem narodni rek: »Sv Mihu ki pravi o njem narodni rek: »Sv. Hihu je dan zašm Da bi nam bila jesen prizanesljiva in bi v miru uživali dobrote radodarnosti jesenil
Tekme za prapor kraljice Marije
Svečana Izročitev bo jutri ob 1$. pod Tivolijem
V Ljubljano so prispele v teku včerajšnjega dneva in snoči tekmovalne vrste članic, ki se bodo udeležile prve tekme za dragoceno darilo Nj. Vel. kraljice Marije — zastave kot prehodno darilo zmagovalni vrsti članic v višjem oddelku. Tekme se bodo pričele danes zjutraj oo 8. v telovadnici Narodnega doma in se bodo vršile ves dan, deloma v telovadnici, deloma na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Za tekmo se je priglasilo šest vrst in sicer iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja in Novega Sada. Tekma bo izredno zanimiva in napeta in bodo skušale vse vrste doseči najboljše uspehe in si priboriti to dragoceno darilo.
Tekmo bo vodila savezna načelnica se-
stra Elza Skalar jeva s pomočjo sodnic strokovnega odbora Saveza SKJ.
Svečana izročitev zastave vrsti — zmagovalki bo jutri, v nedeljo ob 15. popoldne na telovadišču Ljubljanskega Sokola, v primeru slabega vremena pa v telovadnici v Narodnem domu v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije in Saveza SKJ.
Vabimo sokolsko članstvo in narodno občinstvo, da se udeleži danes tekem in jutri svečane izročitve zastave zmagovalni vrsti. Pokažimo z veliko udeležbo, da se zavedamo v teh resnih časih velikega poslanstva sokolstva, ki vkljub temu nemoteno izvršuje svoje vzgojne naloge.
Danes in jutri vse. kar sokolsko čuti, k prvenstvenim tekmam naših Sokoficl
Tragedija nesrečnega rudarja
Iz tujine je moral priti trpet pomanjkanje in umret
Zgornji Log. 22. sept V Zgornjem Logu v Zasavju je umrl po daljšem bolehanju nekdanji vestfalski rudar Drnovšek Ivan. Rodil se je leta 1882. v Nemčiji očetu, ki je bil doma lz naših krajev. Ivan Drnovšek ie preživel skoraj vse življenje v Nemčiji. Z delom v rudniku je bil zadovoljen, a slednjič je zbolel in stopil v pokoj. Nakazali so . mu rento in mož se je odločil, da bo še nadalje ostal v Nemčiji, poleg rente pa si bo poiskal skromen postranski zaslužek Začel je prodajati časopise. Ta poklic pa je bil zanj usoden. Nemška oblastva so ugotovila, da je bil eden izmed časopisov, ki jih je raz-našal Drnovšek, komunističen. Drnovška so aretirali in preiskava se zanj ni dobro obnesla Okrivili so ga zvez s komunisti in mu Je bila renta ukinjena Čeprav je bil rojen na Nemškem in kraja svojega očeta še nikoli videl ni. so ga kot tujca, Id hoče motiti red v Nemčiji, odpremili čez mejo. Tako je Drnovšek kot brezdo-
mec priromal v Zgornji Log, kjer so nekoč domovali njegovi predniki.
Z Ivanom je dospela k nam tudi njegova sestra. Oba sta bila brez poklica. Dobri ljudje so naslovili na litijsko občino prošnjo in občinski svet ie naklonil obema skromno mesečno podporo. Dobri ljudje in sosedje so se večkrat usmilili pregnanca. Zdaj ga je smrt rešila pomanjkanja. Njegova smrt je obudila pri nas spet vso njegovo življenjsko storijo Naša oblastva so se od tedaj, ko je prišel Ivan Drnovšek k nam, trudila, da bi pojasnila nemškim oblastvom zmoto, češ: bolehen človek in rudniški invalid z rento ni zmožen razširjanja komunizma. Nemška oblastva pa niso ugodila pojasnilom in prošniam naše občine in tako je ostal Ivan Drnovšek ob koncu svojih dni brez onih 800 dinarjev, ki so mu jih bile priznale nemške bratov-ske skladnice. kamor ie dolga leta vlagal mesečne prispevke za stara leta.
Rudniška blagajna ju je vabila
Izjalovljen načrt drznega vloma v Trbovljah
Trbovlje. 22. sept
Drzen vlom v trboveljsko rudniško blagajno sta nameravala izvršiti te dni dva nepridiprava, ki jih je oblast že kaznovala za njune nedovoljene tatinske podvige. Eden od njiju je Trboveljčan. drugi pa je menda žepar kar mednarodne kariere. Oba sta se znašla v zaporu, odkoder sta imela baš pred kratkim oditi zopet v svobodo. Zadnje dni. ki so jima tekli za zapornimi zidovi, sta seveda oba zopet razmišljala, kako bi si na nedovoljen način hitro prisvojila tujo lastnino ter ukradeni denar porabila za bogve kake lopovščine.
Misel na Trbovlje jima je bila seveda blizu. Brž sta skovala načrt, da se spravita nad rudniško blagajno, v kateri sta pač domnevala lepe denarce. Vse sta do podrobnosti pripravila. Trboveljski pajdaš je prevzel vlogo vlomilca, njegov medna-
rodni drug pa vodstvo. Ko sta potem zapustila zapor, se je Trboveljčan takoj napotil na »lice mesta«, medtem ko ga ie njegov drug čakal izven Trbovelj na dogovorjenem mestu. Tam bi si bila imela deliti mastni plen ter oditi v svet k novim še večjim podvigom Oba sta pa menda napravila račun brez krčmarja.
Trboveljski sodrug je sicer res prišel v Trbovlje ter se potikal okrog rudniških pisarn, vendar mu je pravkar prestana zaporna kazen še narekovala v vest. da ni bil bogve kako koi*ajžen. Vlomilno orodje je imel sicer s seboj, vendar so ga morali splašiti ali vojaki ali zastraženost rudniškega okraja. Fant si je delo premislil in oblasti, ki mu je bila itak na sledu, skesano priznal ves vlomilski načrt. Njegov drug ga je čakal zaman, namesto njega pa je pričakal orožnike, ki so nevarnega tička prijeli ter z njegovim prijateljem vred spet odvedli v zapore
Zastanek v gradbeni delavnosti
Novih velikih zasnov letos ni več pričakovati
Ljubljana, 22. septembra.
6er»roT7 bomo jutri že nastopili koledarsko jesen in so tudi vremenske prilike za gradbene svrhe kolikor toliko znosljive, ne smemo za letos pričakovati večjega razmaha predvsem ne glede novih stavb. Tega Je mnogo krivo današnje nejasno poli tično ozračje ki marsikaterega podjetnega človeka bega in zadržuje, da bi vložil svoje prihranke v zidovje.
Novih, večjih zgradb torej v letošnjem letu ne smemo pričakovati. Ozrimo se na one, ki so v delu. Dokončno zgraditev visoke Batine palače »Dom službe«, ki bi morala biti v celoti dograjena in izročena v uporabo še letošnje leto, so odložili za drugo leto. Zato tudi to jesen, kakor je bilo določeno, še ne bodo podrli spodnjega starega poslopja nekdanjega Maličevega ho tela v Selenburgovi uUci.
Pokojninski zavod je v septembru razpisal licitacijo raznih gradbenih in obrtniških del za velik stanovanjski blok več-
nadstropnih hiš ki jih namerava zgraditi na bivšem uršulinskem vrtu. Teh del, ki bi trajala najmanj tri leta, se je pred vsem veselilo številno stavbinsko delavstvo, a so letos zaradi obstoječih razmer padla v vodo, ker bodo gradnjo tega stavbnega kompleksa najbrž odložili za pozneje
Na vogalu Bleiweisove ceste in Erjav čeve ulice je zraslo impozantno štirinadstropno poslopje Poštne hranilnice, ki je namenjeno številnim uradnikom tega zavoda. Na zunaj je že ometano in očiščeno ter sta odstranjena tudi stavbni oder in stebrovje. Nasproti prejšnji nizki jahalni-ci je nova stavba vredna soseda palač na lepi Bleiweisovi cesti. V notranjščini te dni opravljajo mizarji, pleskarji, ključavničarji in drugi, zadnja dela Uradništvo Poštne hranilnice se bo vselilo že čez mesec dni v te nove. res udobno opremljene prostore.
Takisto je dobila prelepo zunanjo obliko tudi soseda palače Poštne hranilnice kar
znači lep prispevek k olepšavi Btettweiauva
ceste.
Ob idilični Gradaščici v trnovskem okra. ju se je ojunačU tudi mizarski mojster Ignacij Vehar, ki obnavlja nekdanjo Tenen-tijevo hišo v Gradaški ulici 10, nasproti Petelinjemu mostičku. Delavci popravljajo ostrešje, zidarji olepšava jo zunanjščino, pleskarji pa barvajo okenske okvirje in vrata.
če omenimo še asfaltiranje dalje časa razritih hodnikov na Mestnem in Starem trgu, dalje očiščenje visoko natrpanega materiala na trgu pred šentjakobsko cerkvijo, prekopavanje in utrjevanje Gosposke ulice, kakor tucB modernizacijo Ilirske ulice, ki je preračun je na približno na štirinajst dni, smo v glavnem označili več. ja gradbena dela minulih tednov.
Skrb za mladino
Povsod lahko čitate, kako moramo starši delati s šolo roko v roki, nadzirati mladino, da bo pravilno dojemala učno snov ln skrbeti za primerno uravnovešen je med šolskimi urami in časom, ki ga otrok prebije doma. To je naloga staršev, oblasti pa zadeva brez dvoma dolžnost, da jim izpolnjevanje te naloge vsaj omogočijo.
Med prosvetna zanimivosti mesta Ljubljane, kulturnega središča naše banovine, spada vsekakor jako značilna posebnost, da otroci najnežnejše starosti, ki poeeča-jo L in 2. razred EL drž. dekliške osnovne šole na Mladiki, v obeh velikih poslopjih mestne občine ne morejo dobiti svojih učilnic, ki bi jim omogočale reden in normalen pouk. Pod rednim poukom namreč razumemo dopoldanske učne ure, ko je otrok še svež, spočit in dovzeten za nove vtise. Vsi ti otroci — približno 110 po številu — morajo takoj po kosilu ko niti odrasli niso sposobni za duševno delo, hoditi v razrede, Id jih dopoldne zavzemajo drugi. V strahu, da ne bi zamudil pouka, otrok hitro in površno obeduje, potem pa teče s polnim želodcem v šok). Vprašajte zdravnika, kako škodljiv je te vrste postopek za nežni, mladi organizem! In kako bo pozimi ko sije med 13. in 15. uro edino toplo sonce v Ljubljani — sedaj bodo pač naši šibld mestni otroci po nalogu višje modrosti presedeli ta čas v zaprtih prostorih, namesto da bi si osvežili pljuča na prostem.
Videti je, da Je tista od merodajnih strani visoko opevana »Skrb za mladino« pač samo na papirju ... Pri tako površnem reševanju tega važnega vprašanja odločujoči gospodje seveda niso utegnili misliti na zdravje naših otrok, tudi na njihove učne uspehe ne. ki bodo pri tem načinu gotovo zaostajali za povprečjem. Ves delovni dan otroka je tukaj postavljen na glavo, kako naj potem starši dosežejo, da se jim otrok pravilno telesno in duševno razvija? Morda pa je odredbo o tako neugodnem popoldanskem pouku ravno za najmlajše narekovala neka tiha,
želja, da bi starši premestili svoje deklice na neko privatno osnovno šolo. kjer še edino se more vršiti reden dopoldanski pouk?
Gospodje bodo porekli da mestna občina nima dovolj prostorov za učilnice. — toda po pravici se lahko vprašamo, zakaj ptem plačujemo gotovo ne prenizko od-merjenih davkov, da v vseh teh letih ni bilo moeoče rpeskrbeti za mladino prepo-trebnih učnih prostorov? Kaj takega je menda samo pri nas mogče. kjer se najde dovolj sredstev za podpiranje raznih organizacij, za šole pa žal ni denarja.
češpljev teden
je pri kraju
Ljubljana, 22. septembra.
Cešpljev teden, prirejen z opustom trošarine na uvožene češplje in slive od 13. do 20. septembra, je končan Na magistratu trde, da na ljubljanskem trgu še nikdar in tudi ob najbolj bogatih letinah niso bile češplje tako poceni kakor ob češpljevem tednu.
Čeprav je cena za kilogram lepih češpelj padla celo na 1.25 din — pravijo na magistratu — vendar ljubi lanske gospodinje s to ceno še niso bile popolnoma zadovoljne ker so izvedele za še mnogo nižje cene pc Štajerskem in sploh ob meiab banovine. Mestno poglavarstvo se je sicer potrudilo, da bi privabilo kmete tudi iz oddaljenih in s češpljami najbolj bogato obdarovanih krajev, saj so propagandne članke za češ-pljev teden objavili tudi štajerski listi in po vsej banovini razširjeni ljubljanski tedniki Namesto da bi bile zadruge na deželi organizirale dovoz češpelj v Ljubljano, so to dobičkanosno delo spet prepustile prekupčevalcem Na drugi strani pa ljubljanske gospodinje ne računajo na velike stroške prevoza, ki so prav znatno podražili v Ljubljano pripeljane Češplje.
Ljubljanski trošarinski linijski uradi so

ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO
POOPETNIKJ
ugotovili, da je bilo v Ljubljano v 8 dneh, namreč od 13. pa do 20. septembra brez trošarine uvoženih 145.143 kg češpelj. Velika večina teh češpelj je prišla v Ljubljano po železnici. Samo linijski uradi na glavnem kolodvoru so našteli 90.257 kg češpelj. Večino teb so poslali kmetje sam! na trg, vendar je pa bilo tudi dosti večjih pošiljk iz Bosne in iz drugih banovin med njimi, torej takega blaga, ki so ga v Ljubljano pripeljali prekupčevalci saj je s tovornega kolodvora prišlo v mesto 55.122 kg, a 35.135 kg češpelj so prinesle kmetice same po železnici na ljubljanski trg, namreč samo z glavnega kolodvora Poleg teh so pri mitnici na Dolenjski cesti naračunali 25.924 kg češpelj, ki so jih v Ljubljano pripeljale in prinesle kmetice z Dolenjskega.
Velika večina češpelj je torej prišla v Ljubljano iz oddaljenih krajev, vendar so tudi okoliški kmetje imeli ob češpljevem tednu nekaj zaslužka. Mimo mitnice na Šrnartinski cesti je bilo v mesto pripeljanih 1.060 kg češpelj, po Celovški cesti 1.996 kg, po Tyrševi cesti 4.452 kg, skozi Moste 7.510 kg, po Poljanah 5.646 kg, po Ižanski cesti 6.622 kg, in po Tržaški cesti 1.600 kg češpelj. Za vse češplje znaša odpisana trošarina 37.000 din.
Zaradi bolehnosti je šla v smrt
Kranj, 22. septembra Danes okrog 14. je službujoči orožniški narednik Anton Kristan opazil, da leži pri Majdičevih zapornicah neko truplo v vodi. O tem je obvestil kranjsko policijo, nakar je odšla tja komisija, in sicer vodja straže Jagodic, agent Kristan in banovin-ski zdravnik dr. Novoselski. Truplo so potegnili iz vode in zdravnik je ugotovil, da je utopljenka ležala najmanj teden dni v vodi. Njen obraz je bil že močno razkrojen. Dogodek je privabil mnogo gledalcev, med njimi tudi tovarniško delavko Podlipnikovo, ki je v utopljenki spoznala 261etno tovarniško delavko Heleno Bučanovo. Podlipnikova je povedala, da je Bučanova že pred 14 dnevi nenadno odšla iz stanovanja v Struževem in od takrat je nihče ni več videl. Kje je hodila v tem času, nihče ne ve. Bučanova je že poprej večkrat izjavila, da bo šla v smrt v Savo. Sirota je obupala zaradi bolehnosti.
Ustreljen iz zasede
Ptuj, 22. septembra Gostilničarjev sin Jože Pulko iz Zetal, ki je bil na obisku pri sorodnikih v Pod-lehniku, se je pozno ponoči vračal domov. Ko je šel po bližnjici čez travnike, je iz gozda za njegovim hrbtom počil strel in Pulko se je smrtno zadet zgrudil na tla. Cez nekaj ur so ga našli ljudje vsega krvavega v obcestnem jarku, ga prenesli v bližnjo hišo in mu nudili prvo pomoč. Ves trud pa je bil zastonj, ker je Pulko zaradi močne izgube krvi kmalu nato izdihnil. Oblastva za napadalcem poizvedujejo z vso marljivostjo in upamo, da se bo za-gonetka kmalu razjasnila.
Za ureditev prometa v Zasavju
Litija, 20. septembra
»Jutro« je priobčilo prejšnji teden članek iz D M v Polju pod naslovom: »Zelje potujočih iz Zasavja« Člankar prinaša želje prebivalcev iz zgornjega Zasavja — med Ljubljano in Litijo — ki jim ni po-všeči sedanja rezerva, ki odhaja nekaj minut po 18. uri in se ustavlja na vseh postajah do Litije, ter se tam ustavi in ob 19. uri se vrača spet v Ljubljano. Isto je z rezervo ob 12.45.
Vsemu prebivalstvu iz navedenih krajev tudi ni povšeči redni osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.27, pa vozi potem brez postanka do Litije. Tako je vsa gornja proga brez direktne zveze z rednim potniškim vlakom in morajo v Litiji prestopiti z rezerve vsi tisti, ki hočejo nadaljevati vožnjo naprej proti Zidanemu mostu. Podoben primer je s pospešenim osebnim vlakom ob 13.40.
Površen čitatelj lista bi sklepal, da navedbe v članku iz prejšnjega tedna niso vpoštevanja vredne. Treba pa je priznati, da so vse zahteve resnične in vpoštevanja vredne. O navedenem članku se je potujoče občinstvo iz Litije in spodnjega Zasavja živahno razgovarjalo. Po želji, ki je bila iznešena iz DM v Polju, bi bili potniki od Litije pa do Zidanega mosta za nekaj skromnih minut prikrajšani, če bi se ugodilo člankarju. Kdor pa potuje v vlaku, doživi skoraj vsak dan, da sedejo v direktni potniški vlak mnogi, ki niso zaradi nepoznanja voznega reda in njegovih izjem, mnogi pa tudi zaradi tega, ker niso utegnili iz službe ali iz šole na rezervo. Takoj bo spoznal upravičeno željo vseh
teh prizadetih in jim pritrdil, ko zahtevajo postanke rednega potniškega vlaka na vseh postajah med Ljubljano in Litijo.
Rezerva odhaja iz Ljubljane ob 18.05 Uradi in obrti delajo do 18 ure. Vsem se je treba držati reda v službi Hite na vlak. pa ga mnogokrat ne dosežejo Dospejo na drugega ob 18.27 S tem je treba do Litije, doplačati vso vožnjo in se nato takoj vrniti z rezervo do svojega domačega kraja v Kresnice, Jevnico. Laze. Zalog ali DM v Polju. Treba je vedeti, da je mnogo stanovalcev iz navedenih postaj uslužbeno v Ljubljani. Ugodne železniške zveze niso danes več samo vprašanje za zabavo, temveč važno socialno vprašanje. Kdor nima denarja za razmetavanje in doplačevanje kart, ki jih je zakrivilo sestavljanje voznih redov, mora čakati potem več ur na ljubljanski postaji in se potem sredi noči vračati na dom.
Vse to bi bilo odstranjeno, če bi železniška uprava odredila, naj se ustavljajo vlaki na vseh postajah, kakor do nedavnega. Tako predlagamo tudi Litijani in ostali potniki iz spodnjega Zasavja. Mi bomo sicer za nekaj minut pozneje doma, pa nič zato. Vemo, da podpremo s svojim nasvetom mnoge sopotnike, ki jim socialne in družinske razmere ne dopuščajo stanovanja v Ljubljani, kjer imajo svoj zaslužek ali pa posečajo šole. Tudi ostali potniki ne bodo nič prikrajšani. Ni treba čakati na spremembo voznega reda. Treba jo je le sporočiti postajnim načelnikom in uslužbencem na postajah med Ljubljano in Litijo.
Cg sprejme železniška direkcija nave-
deni predlog in odredi postanek obeh dosedanjih pospešenih potniških vlakov, ki odhajata iz Ljubljane ob 13.40 in 18.27, potem lahko odpade dosedanja rezerva, ki krene iz Ljubljane nekaj minut po 18. uri. Prav pa bi bilo, če bi vozila ta rezerva šele po 19. uri in prav tako do Litije. Tako bi železniška uprava res ustregla potujočemu občinstvu, tudi istemu, ki ima v Ljubljani posle do 19. ure. Se bolj je prav, če potegnejo sedanjo zaloško rezervo ob 19.20 do Litije
Prebivalci so doslej žrtvovali vse, kar so zahtevala oblastva od njih in so si zgradili železniške postaje na svoje stroške, kar ni menda običaj v nobenem drugem predelu naše države. Tako je plačalo prebivalstvo za postajo v DM v Polju 400.000 dinarjev. Ko je bila stavba končana, je gradbeni odbor izročil železniški upravi ključe in vso pravico do stavbe, ki so jo postavili iz lastnih žrtev. Tako so storili tudi Jevničani, čeprav ni tam nobene industrije. Siromašen slovenski kmet je izbral gradbeni odbor in ljudstvo je moralo plačati za postavitev postaje četrt milijona dinarjev. Tudi jevniška postaja je prešla v last državne uprave, potem ko so jo zgradili prebivalci iz lastnega nagiba in lastnih sredstev. Takih primerov požrtvovalnega patriotizma je drugje kaj malo. Prav zato pričakujejo zdaj prebivalci upravičeno, da jim bo ustreženo, ko žele postanke pospešenega osebnega vlaka na vseh vmesnih postajah.
S podaljšanjem dosedanje zaloške rezerve, ki vozi iz Ljubljane ob 10.30, in one, ki vozi ob 12.20, bi bilo ustreženo posebno kmetiškemu prebivalstvu, ki prinaša na ljubljanski trg svoje pridelke. Delo opravijo večinoma že do H), ure ali
vsaj do poldneva. Če bi lahko dospeli domov že pred kosilom, bi se jim iežijsl.f stre j ki rročno skrčili, saj bi ne bilo treba; v Ljubljani kositi. Sedaj pa nimamo od 7.52 do 12.45 nobenega vlaka, ki odpelje iz Ljubljane. Za kraje, ki so naravnost odvisni od Ljubljane in v njegovi najožji bližini, jn pomanjkanje vlakov vse od zju* traj do popcldne res nemogoča napaka tistih, ki sestavljajo vozne rede. Potujoče občinstvo ni nikoli poklicano k sestavljanju vtznega reda, zato nam je na razpolago le časopisje. V prilog naših zahtev navajamo da žal nimamo od Ljubljane skozi Zasavje nobene dobre ceste, ki bi si izbrala najkrajšo zvezo skozi glavne zasavske kraje. Zato ne moremo vpostavitl rednih avtobusnih zvez. Prepričani smo, da bi nam avtobusni podjetniki popolnoma ustregli tako, kakor bi mi želeli. Zato prosimo, naj nam gredo na roko gospodje pri železnici. Nekaj lepih zvez so nam že dali. Če nam ustrežejo še v tem, kar je bilo objavljeno v obeh dopisih, potem ne bomo imeli zlepa nobenih drugih zahtev in jim bomo za vse usluge hvaležni.
Evakuacija naše kolonije v Varšavi
Beograd, 21. sept. j. Zunanje ministrstvo je nocoj po 22. uri sporočilo po jugoslo-venski kratkovalovni postaji med oddajanjem poročil v srbohrvaškem jeziku tajniku | jugoslovenskega poslaništva v Varšavi Kneževiču, da je prejelo njegovo današnjo brzojavko.
Hkratu poroča tajniku Kneževiču, naj skuša dobiti dovoljenje za evakuacijo jugoi slovanske kolonije z osebjem poslaništva j vred.
če vesti
♦	Uredbo o utrdbah in utrjenih prostorih objavljajo »Službene Novine« od 21. t. m. Uredba ima zakonito moč in določa, da je utrdba vojaška nepremična naprava namenjena za udejstvovanje z orožjem in za zaklon. Zgrajena je lahko posamič ali v večji skupini. Večje število utrdb na širši fronti tvori utrjeno cono. Več utrjenih con tvori utrjeni prostor. Področje utrjenih prostorov se še pred pričetkom dela določi s kraljevim ukazom po zaslišanju ministrskega sveta ter na predlog ministra za vojsko in mornarico. Vojna oblastva po potrebi obeležujejo utrjene cone in prostore okrog utrdb s posebnimi znaki ali pa jih delno tudi omejijo. Naredba, ki je posebno važna za naše obmejne kraje, je stopila v veljavo z objavo v »Službenih No-vinah«.
*	Zagrebška železniška direKeija prevzema od ijubljans>«e direkcije proge v Medmurju. V čakovec je v četrtek prispel zagrebški železniški direktor inž. Terček s petimi višjimi uradniki. Sestali so se z ljubljanskim železniškim direktorjem inž. Kavčičem in njegovim spremstvom. Pričelo se je prevzemanje železniških prog: čakovec — Dolnja Lendava, čakovec — Kotoriba in čakovec — Dravsko Središče, čeprav je to območje spadalo v savsko banovino, so železniške proge od leta 1924. razen tovornega kolodvora v Dolnji Lendavi spadale pod ljubljansko železniško ravnateljstvo. Poslej bodo na teh progah nameščeni samo uslužbenci zagrebškega ravnateljstva.
Zajeten
in

Velika izbera barv in vzorcev:
VIANUFAKTURA
kSOUVAN
MESTNI TRG 24
#	Naši mornarji zahtevajo pogodbo o življenjskem zavarovanju. Poročali smo, da je med lastniki ladij in med našimi pomorščaki prišlo do pogodbe, po kateri prejemajo dvojro plačo v času plovbe po morju vojskujočih se držav. Dvojna plača jim pripada tudi v vseh sredozemskih pristaniščih vojskujočih se držav, tako v Malti, v Egiptu, v francoskih lukah in v francoskih kolonijah. Povišanje velja od plovbe iz zadnje luke na Jadranu do vrnitve v prvo iuko na Jadranu. V prometu med Jugoslavijo, Italijo, Albanijo, Turčijo, Grčijo in Rumunijo ostanejo v veljavi dosedanje redne puače. K temu zahtevajo mornarji še pogodbo o življenjskem zavarovanju. Iz Dubrovnika poročajo, da je posadka velikega parnika »Ni-ko Matkovič« odbila potovanje po Sredozemlju, dokler ne bo podpisana taka pogodba. Na ladjo je prispel tudi bivši narodni poslanec prof. Mišetlč, nakar je bila pogodba takoj podpisana in je parnik lahko pravočasno odpotoval.
*	Novi grobovi. V Mariboru je umrl po
kratki bolezni gosp. Drago Pinterič, šolski upravitelj v pokoju. Zapustil je vdovo, hčerko, sina in širok krog sorodnikov. Blagega pokojnika bodo pokopali jutri ob 15. na Pobrežju. — V Novem mestu je umrl g. Alojzij Midorfer, krojaški mojster, trgovec, posestnik in svetnik zbornice za TOI. Pokojnik je bil kot odličen mojster dobro znan tudi v Ljubljani in po vsem Dolenjskem. Zapustil je vdovo in dve hčerki. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 16.30. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
j— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovan.ju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
__ Osi reg. S. bt. 50474/35
*	Smrt uglednega evangeličanskega kuratorja. V visoki starosti 84 let je umrl v Sevnici dolgoletni zaslužni predsednik zagrebške evangel čanske občine dr. Martin Wolff. Pokopali so ga včeraj popoldne. Po rodu je bil iz Sedmograške, ki spada zdaj pod Rumunijo. V Zagrebu je bil zobozdravnik od 1880 do 1923 in si je poleg pacientov pridobil širok krog prijateljev. Blizu 30 let je bil presbiter in kurator zagrebške evangeličanske občine. Leta 1923. se je umaknil na svoje lepo posestvo v Sevnici. Za pokojnikom žalujejo vdova in dve poročeni hčerki. Pogrebne molitve je opravil zagrebški evangeličanski škof dr. Popp z delegacijo evangeličanske občine.	v
*	Bolgarsko poslaništvo v Beogradu javlja zainteresiranim bolgarskim podanikom v Jugoslaviji, da bo komisija za pregled in obdavčenje mladeničev, ki so podvrženi vojaški obveznosti zasedala letos v poslopju poslaništva dne 1. oktobra od 9. do 12.
*	Sadni sejem in sadna razstava v Brežicah. Sadjarske podružnice brežiškega in krškega sreza priredijo v prostorih državne meščanske šole v Brežicah od 30. septembra do 2. oktobra sadno razstavo in sadni sejem, ki bo pokazal, da se pridelujejo v Spodnjem Posavju najlepše in najokusnejše vrste sadja.
*	Razširjevalce izmišljotin kaznujejo tudi v Novem Sadu. Novosadska policija je zaradi širjenja lažnivih vesti kaznovala nekega odvetniškega pripravnika, nekega lastnika trgovske agenture, nekega zasebnika in neko privatno uradnico, prve tri s 300 din. slednjo pa s 500 din denarne kazni. Obenem je policija izdala naredbo, po kateri je prepovedano zbiranje v gručah in po lokalih ter poslušanje radia pri odprtih oknih. Kazen znaša 10 do 500 din ali mesec dni zapora. Vsi delavci iz drugih
krajev, zaposljeni v Novem Sadu, se morajo prijaviti oblastvu, tako tudi vsi, ki pridejo v Novi Sad v goste. — Tudi policija na Sušaku je začela ostro nastopati zoper razširjevalce lažnivih in vznemirljivih vesti. Kaznovala je doslej 11 oseb.
* Selekcijsko društvo Sv. Lenart nad LašKim je priredilo 18. t. m. popoldne premovanje živine. Na razstavni prostor so prignali člani selekcijske edinice skupno 48 glav živine in to dva plemenjaka, 41 krav, 4 telice in 1 bikca. Oba bika sta dobila prvo nagrado. Izmed krav je dosegla 77 točk krava g. Bezgovška iz Velikih Grahovš. Izmed telic je takisto dosegla prvo oceno telica g. Bezgovška Skupno je bilo razdeljenih med živinorejce 3600 din. K temu so prispevali: kr. banska uprava 1600 din, sreski kmetijski odbor 1600 din in domača občina 400 din. Za prvo skupino (biki) je bilo votiranih 500 din. za drugo (krave) 2785 din, za treto (telice) 290 din in za četrto skupino (mlada živina) 600 din. Pred razdelitvijo nagrad je zastopnik kr. banske uprave g. Gosak opozoril navzoče na nekatere nedostatke, ki jih delajo včlanjeni živinorejci in je posebno poudarjal dejstvo, da člani premalo vzrejajo mladine da se mora ta nedostatek čim prej odpraviti. H koncu je povzel besedo g. Turk, ki je pozdravil navzoče v imenu zveze selekcijskih društev, želeč članom, da bi se pri naslednjem preonovanju pokazali še lepši uspehi.
s šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil bodo za sreze Kranj,. Radovljica in Škofja Loka v petek dne 6. oktobra 1939 ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
*	Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Do pisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Vpisovanje v tečaj in pojasnila dnevno, šolnina mesečno 110 din. (—)
*	Nevaren nočni gost. V spalnico Penove gostilne v Jurovcih pri Sv Vidu se je ponoči prikradel neznan moški, prebudil go-stilničarko Kristino ter njeno hčer Elzo in s samokresom v roki zahteval od njiju denar. Ker z vsoto, ki sta mu jo nudili napadeni, ni bil zadovoljen, je premetal še vse omare in odnesel več oblek. Pozneje se je v gostilniški sobi založil še z jestvi-nami in brez sledu izginil. Odnesel je za 2000 din plena.
*	Velik ogenj v Halozah. V Slatini, občina Sv. Barbara v Halozah se je vnelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Vidovičeve. Ogenj je kmalu zavzel velik obseg in se razširil na sosednje poslopje posestnika Franca Milošiča ter na hišo Terezije Gavezove. Ogenj je uničil vse tri stavbe do tal. poleg tega pa še vse poljske pridelke in sadje. Škoda je velika in je le malo krita z zavarovalnino.
*	Nevarna žival. V Orahovico je prišla na obisk k svoji poročeni hčerki 64-letna kmetica Ana Krklečeva. Po kosilu se je vsa družina podala na vrt za hišo. Kmfetica je čez čas šla reševat prešička, ki si je nogo zataknil v plovat in je strahovito vreščal. Naenkrat pa je prihrumela velika stara svinja, ki je kmetico podrla in jo začela grizti po vsem životu. Na ženino vpitje so prihiteli domači in sosedje, ki so nesrečnico komaj rešili pred razsrjeno živaljo, žena ima obgri-zeni obe nogi, ponekod je odtrgano meso kar viselo od nje. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer ji bodo komaj rešili življenje.
*	Vol je z rogom usmrtil žensko. V vasici Zablaču v sarajevskem okraju je neka kmetica zaradi muhe izgubila življenje. Bila je to snaha kmetovalca Milutina Beliča, po imenu Božena. Ko so bili voli zapreženi, je pristopila Božena. Prav tedaj pa je neka muha nagajala volu na glavi in ko se je je otresal, je z rogom zadel kmetico v trebuh, da jo je kar dvignil in jo nato vrgel na tla. Na strahovit krik so prihiteli domači in so Boženo prepeljali v bolnišnico. Sirote pa niso mogli rešiti, ker je imela pretrgana čreva.
*	Čebele so usmrtile par konjev. Nenavaden dogodek se je primeril pri vasi Kr-statici v Dalmaciji. Štefan Prodan, ki ie sleherni dan prevažal pošto iz Zagvozda v Slivno, je bil preteklo sredo napaden od velikega roja čebel. Toliko jih ie bilo. da so se kar zgostile okrog celotne vprege. Prodan se je brž pokril z odejo čez glavo in se tako otel čebelnih pikov po glavi, vendar so ga čebele močno opikale po rokah in nogah Prodan se ie komaj rešil z begom v vas. Oba njegova konja pa sta bila tako opikana od razburjenih čebel, da sta takoj poginila Čebele so bile prepeljane iz drugih krajev na pašo in so podivjale.
[
spa žena, kl hlini ljubezen ln strast zaplete v svoje mreže Šefa nemške protifipijonaže in ga razkrinka! — Os veta za očeta, matere in najbližnjih sorodnikov!	Edwlge Feoillere, Erich v. Stroheim in Jean Galland.
Film, ld je zaradi svoje zanimive vsebine 7nlr£li CMW tlACfflffl VMtftflflffllra	DANES OB 16.,
baš DANES NAJBOLJ AKTUALEN! 4i<IAaJ ®CIU FWSUU<I VUnillUVd	19. in 21. uri
Izredno napet film, ki kaže opasno delovanje špijonov v vojni!__Predvaja BDEČI KRIŽ v KENU UNIONU, teL 22-21
i
Izplača se Vaiit tiar?
Siti filme iz VHilla«'
ln poslati tste v razvi janje, ker Vam tzgotovijene slike Se isti dan ko prejmemo — odpošljemo Poizkusit* enkrat — postanete prav gotovo naS stalni odjemalec. Imamo na zalogi filme
najnovejše emulzije do t 1941
Razvijamo tn kopiramo priznane prvovrstno! Naš ček račun št. 13-285 Naša teL št 25-66 in 25-67 — Se priporoča
Foto Tourist — Lojze Smuč
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
* Žrtev gozdnega vlaka. Iz Turbeta pri Travniku je bil na tfoti skozi gozd Šebe-šič daleč na okoli znan krojač Danijel Šibi. Peljal se je z ondotno gozdno železnico v svoj domači kraj. Ker je na poti moral vlak odložiti nekaj tovora, se je Danijel sprehajal po progi. Čim pa je vlak krenil dalje, je žavirač začul bolestne krike. Ko se je vlak ustavil, so našli Danijela strahovito poškodovanega po životu, noge pa so bile popolnoma zdrobljene. Krojača so mrtvega prepeljali v domači kraj. Sodijo, da je pohitel za vlakom, pa je padel med kolesa, ki so ga nekaj časa vlekla s seboj in ga mvčila.
*	Ponovna razprava o velikem zločinu.
Pred okrožnim sodiščem v Karlovcu bo v dneh od 10. do 13. oktobra ponovna razprava proti trgovcu Simonu Djakoviču iz Šibina, ki ga dolži obtožnica, da je v pohlepu po visoki zavarovalnini dal zažgati hišo, v kateri je zgorela tudi žena. Z Dja-kovičem se mora zagovarjati Lazar Ere-mija, ki mu obtožnica očita, da je hišo zažgal. Pri prvi razpravi v Petrinji je bil Djakovič obsojen na dosmrtno ječo. Ere-mija pa popolnoma oproščen. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in določilo novo razpravo.
♦	2rtev pasje stekline. V Sarajevu je po strašnem trpljenju izdihnil 141etni Nedjo Djokič iz vasi Briješča. Pred dnevi ga je ugriznil stekel pes. Fant se je bal povedati očetu, da se je boril s psom. Rana se mu je zacelila, toda kmalu so se pojavili znaki stekline. Šele smrt je nesrečnega fanta rešila trpljenja.
Iz Lluhlfone
u— Nadškof dr. Dobrečič v Ljubljani.
Včeraj je prispel v Ljubljano g. dr. Nikola Dobrečič, nadškof barski in primas srbski. Nastanil se je v šentjakobskem župnišču pri župniku g. Barletu. že kmalu po prihodu si je ogledoval Ljubljano in bo obiskal tudi Bled.
KINO MATICA, teL 21-24 ob 16., 19. in 21. uri — Jutri predstava tudi ob 10.30 uri Prekrasni francoski film iz Orijenta Charles Vanel in Denise Bose — ki je s svojo klasično lepoto osvojila ves Pariz. DVE MESECA JE BIL TA FILM NEPRETRGOMA na sporedu v enem
JAMILA
po romanu ANDRI BORDOa. največjih kinematografov v Parizu.
Posebno pozornost pasantov Goru-pove ulice je zbudila nova slika na vili Mirje štev. 6, ki je last Jurjevca. trgovca v Stritarjevi ulici. Tej vili so letošnje poletje prizidali še eno nadstropje in jo znotraj in zunaj temeljito prenovili in preuredili. Nad srednjim oknom v prvem nadstropju je napravil akademični slikar prof. Mirko Šubic primeren okrasek obrnjen proti Mirju. Na pročelju strani proti Gorupovi ulici pa je naslikal večjo fresko, predstavlja jočo zadovoljno družino. Velikost te slike v živih barvah znaša 3 metre v višino in poldrug meter v širino. Obe sliki hvalita svojega mojstra. Tedni so odkrili novi umotvor, ki ga stalno opazujejo številni šetalci in vzbuja splošno zanimanje.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr Ivan Logar, Knezova 34. Telefon št. 41-52.
POZOR!	____Mladini izpod 16. let ogled filma ni dovoljen!
OCKRUN TFNA KRI Izredno zanimiv - edinstven - kulturno VOI\S«UllWXUlA «Va%* poučen film, ki obravnava eno najdeli-katnejših snovi v človeškem življenju — temo seksualnega življenja. Vsak naj bo poučen o opasnosti nedopustne ljubezni in o posledicah spolnih bolezni. SAMO PAR DNI NA PROGRAMU! — Predstave ob 16., 19. in 21. uri PREDVAJA RDEČI KRIŽ V KINU SLOGI — TEL. 27-30
Iz Celja
e— V visokih planinah bo zaključena s koncem septembra poletna tujskopromet-na sezona. Poset planinskih postojank je bil letos le za spoznanje manjši od lanskega, bil bi pa večji, ako ne bi bili ob koncu avgusta nastopili vznemirljivi dogodki. V jesenski dobi nudijo izleti v planine še več, nego v poletni. Izletnikom je še vedno na razpolago Frischaufov dom na Okrešlju, ki bo odslej med tednom sicer zaprt, pač pa bo ob sobotah in nedeljah oskrbovan še ves mesec oktober. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom v Logarski dolini sta že zatvor-jena. Stalno pa so oskrbovane sledeče koče: Piskemikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča nad Celjem. Planinci bodo izkoristili tudi lepe jesenske dneve za svoje izlete na gorske višine.
e— Gledališki abonma za leto 1939-40 je razpisan. Gledališka uprava v Celju opozarja cenj. občinstvo, da se za abonma čimprej priglasi. Cene abonmaja so sledeče: Lože I. reda 1575 din, lože II. reda 1260 din, lože III. reda 1008 din, lože IV. reda 756 din. Sedeži v parterju: od I. do III. vrste 252 din od IV. do VI. vrste 215 din, od VII. do IX. vrste 177 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 126 din, II. in III. vrsta 101 din. Za to sezono so cene nekoliko zvišane, ker bodo abonenti deležni 10 predstav: 6 dramskih in 4 opernih odnosno operetnih. Nudi se ugodnost, da se abonma lahko plača v 6 mesečnih obrokih.
| Dr. STdSSEL
švicarski kosmetični preparati so odlične kakovosti ln nizkih cen. — Depot Parfumerija » VENUS«, Tyrševa 9
1
u— XXIII. žreb. obligacij 6*/o obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske je bilo 15. t. m. v mestnem računovodstvu, ko je bilo izžrebanih 236 številk za skupno vsoto 1,200.200 din in so izžrebane številke objavljene v današnjem »Službenem listu«.
u— Državna ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijave za hospitantski tečaj za krojenje oblek in eventualno za krojenje peri. la se bodo sprejemale v torek, dne 26. septembra in v petek, dne 29. septembra t. 1. ob pol 11. in ob 16.15 v sobi št. 20, priti., levo. Pričetek tečaja, ki se bo vršil samo v primeru zadostnega števila prijav, bo v ponedeljek, dne 2. oktobra,
SPALNE VREČE In ZLOŽLJIVE POSTELJE
posebno priporočljive za vojake, lovce, turiste — v veliki izbiri v športni trgovini
KOLU PREDALIČ, Ljubljana
KONGRESNI TRG 4 — tel. 35-61
u— Angleško društvo sporoča svojim članom, da bo s 1. oktobrom spet začelo z rednimi tečaji za začetnike in naprednejše in sicer v svojih novih prostorih v Tavčarjevi ul. 12. Prijave in vpisovanje pa se vrše še v starem lokalu Kralja Petra trg 8. vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure ob knjižničnih urah. Vse podrobnosti se sporoče pri vpisu.
u— Velikodušen dar Društvu slepih.
Uradništvo upravnega oddelka kr. ban-ske uprave dravske banovine je darovalo bednim slepim velikodušni dar 100 din kot preostanek venca na grob umrlega g. Karla Ferjana. Društvo se v imenu ubogih slepih toplo zahvaljuje za plemenito ge3to. Obenem prosimo plemenita srca. da se spomn'jo na kakršen koli način gorja slepcev. Hvaležni vam bodo.
SANOPED
ohrani zdrave, suhe. tople noge. štedl nogavice in čevlje. — Vrečica samo 2.— din.
u— Za mestne reveže sta darovala g. Stanko in ga. Majda Baver Komenskega ul. 24.. 100 din v počastitev pok prof. Adolfa Lapajneta. družina g. polkovn ka Oskarja in ge Mare Vidic, Cesta 29. oktobra št. 12, je poslala 100 din v poča-ščenje pok. generala Adolfa Kilarja. a mestna vrtnarija je v znamenju tega darila položila na krsto preprost venec v mestnih barvah Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobr mi deli!
u— Starokatolikom. To nedeljo bo ob pol 9. uri služba božja v kapeli starokato-liške cerkve na Gosposvetski cesti 9. ker je bila zaradi nepremagljivih zaprek odpo vedana nameravana služba božja na Jesenicah.
u— članice ženskih druStev slovenske sekcije Jueoslovpmke ženske zveze, ne pozabite, da bo naš občni zbor jutri, v nedeljo. 24 t. m. ob 9.30 v seinl dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. — Odbor. (—)
u— Avto jo je podrl. V bolnišnico so pri peljali 721etno služkinjo Heleno Blazniko-vo z Iga, ki jo je pri šoli na Barju podrl neki avtomobilist in ji prizadejal hude notranje poškodbe.
u— železna vrata so padla nanj Včeraj popoldne so pripeljali na kirurški oddelek Antona Peterko, zaposlenega pri Vilmano-vem strojnem podjetju v Slomškovi ulici. Pomagal je dvigati težka železna vrata, pa se je breme zrušilo nanj in mu poškodovalo desno roko. Peterka je po nezgodi pohitel najprej v ambulanto OUZD. ki mu je bila najbližja a tam nI bilo zdravnika, da bi mu nudil prvo pomoč.
e— Premestitev. Ga. prof. Desa Mrvoše-va je premeščena z drž. realne gimnazije v Celju na gimnazijo v Varaždinu. Priljubljeni vzgojiteljici in požrtvovalni sokolski delavki želimo mnogo uspehov na novem službenem mestu!
e— Koncert v korist Rdečega križa bo priredila godba 39. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Petra Fabijanoviča drevi ob 20 v Celjskem domu. Vojaška godba je priredila v nedeljo dopoldne in v četrtek popoldne pred mestnim poglavarstvom v korist Rdečega križa koncert, ki mu je obakrat prisostvovala velika množica občinstva. Nabiranje prispevkov v tednu Rdečega križa je dalo že doslej zelo lepe rezultate. Vidi se. da občinstvo pravilno ceni pomen in delo Rdečega križa.
e— Podpornemu društvu za revne učence na drž. realni gimnaziji v Celju je daroval g. Vinko Levičnik, profesor v p. v Celju, 100 din namesto venca na krsto svojega bivšega učenca in poznejšega stanovskega tovariša g. prof. Dolfeta Lapajneta.
e— Mestno parno in kadno kopališče bo jutri zaradi prekinitve toka zaprto.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 396 brezposelnih (249 moških in 147 žensk) nasproti 366 (225. moških in 14i ženskam) dne 10. tega meseca.
e— Odškodnine za odstopljena zemljišča pri regulaciji Savinje v tretji etapi bodo izplačevali posestnikom v ponedeljek 25. t. m.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo zdravnik dr. Če-rin v Prešernovi ulici.
Iz Maribora
a— Pogreb dr. Ivana Hojnika. Ob izredno številni udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev pokojnega državnega tožilca dr. Ivana Hojnika je bil v četrtek popoldne pogreb v Zgornji Polskavi. Med udeleženci pogreba so bili mariborski sodniki s predsednikom okrožnega sodišča dr. Hudni-kom na čelu, osebje državnega tožilstva s šefom dr. Zorjanom, bivši mariborski župan dr. Fran Lipold, bivši narodni poslanec dr. Jančič, starosta mariborske sokolske župe dr. Milan Gorišek, starosta matičnega Sokola dr. Fornazarič, šef primarij dr. Dernovšek, predsednik združenja trgovcev v Mariboru M. Oset in drugi odličniki. Prišli so tudi dijaki, tovariši pokojnikovih sinov. Izpred hiše žalosti se je razvil veličasten mrtvaški sprevod, kakršnega Zgornja Polskava že dolgo ni videla. Toplo občutene, prisrčne so bile poslovilne besede, ki so jih spregovorili plemenitemu pokojniku v poslednje slovo gornjepolskavski župnik Orel. šef mariborskega državnega tožilstva dr. Zorjan v imenu višjega državnega tožilstva v Ljubljani ter sodnik dr.
rom na vznemirjajoča poročila, da so cene nekaterim življenjskim potrebščinam v trgovinah narasle, je uvedlo združenje za mesto Maribor zadevne poizvedbe in je dognalo, da se cene špecerijskemu in manu-fakturnemu blagu še niso zvišale, ker ni bilo za to nobenega povoda. Pač pa je pričakovati zvašanje cen nekaterim predmetom, ki se morajo uvažati iz inozemstva, kar bo imelo za posledico, da bodo morali tudi detajlisti sorazmerno zvišati cene blagu.
a— Učiteljski dom v Mariboru ima
svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 24. IX. 1939. ob 10. uri v penzionatu v Mariboru. Osebnih vabil zadruga ne bo poslala. Uprava. (—)
a— V tajni razpravi je včeraj dopoldne mariborski mali kazenski senat obsodil 33-letno Angelo Pušnikovo iz Bistrice pri Mariboru na 7 mesecev zapora, ker je odpravila 241etni Frančiški Pšundrovi iz Bistrice, ki je 16. maja 1938 za posledicami splava umrla v bolnišnici. Obenem z njo so bile obsojene štiri ženske, ki jim je Puš-nikova odpravila, ki pa so zatrjevale, da niso dale zato Pušnikovi nobenega plačila. Vse štiri soobtoženke so bile obsojene na 2 meseca zapora, pogojno na 2 leti.
a— Pojasnjeno. Mariborska policija je zajela tatinska bratca Maksa in Srečka, ki sta najpreje priznala, da sta odnesla iz Arbeiterjeve pisarne ročno blagajno, v ka. teri je bilo 3000 din, ki sta jih zapravila v družbi zagrebških deklic. Sedaj pa sta na-kradla razne medeninaste predmete, vredne okoli 40.000 din, ter ponesrečeni vlomilski poizkus v Mejovškovo pisarno in blagajno v Ulici kneza Koclja.
a— šahovske novice, šahovska sekcija UJNŽB v Mariboru je odigrala brzopotez. ni turnir za klubovo prvenstvo. V hudi konkurenci si je priboril prvo mesto brez poraza g. Fran jo Nosan z 11 in pol točkami. Drugo in tretje mesto si delita Mi-šura in Marvin, Vsakdo od obeh ima 10 točk.
a— Iz gledališke pisarne. Ker je zanimanje za gledališki abonma zelo živahno, se priporoča vsem interesentom, da se čim prej priglasijo, dokler je še mogoča izbira sedežev.
a— Specialisti na tuja kolesa so se zopet pojavili v Mariboru in okolici. Posestniku Leopoldu Vončini iz Dogoš so ukra^ dli izpred sodišča kolo znamke »Dirigent«, ki ima evidenčno štev. 2-129233. Slugi ma. mariborske mestne občine Franju Dobraču je izginilo kolo znamke »Hansi«, ki ima evid. štev. 2-20543. Ob kolo je tudi delavec Srečko šimen iz Bučkovcev. Iz veže neke trgovine na Glavnem trgu so mu odpeljali kolo znamke »Steyer«f vredno 1100 dinarjev.
a— Z motornim kolesom v železniški vagon. Ob železnici je priletel neki Rajko ePrkič s svojim motociklom v železniški vagon. Perkič ima precej občutne poškodbe na obeh rokah. Zatekel se je v bolnico.
Iz življenja na deteli
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri film po Goethejevem romanu »Wer-ther« in običajen dodatek. (—)
JESENICE. Rdeči križ predvaja v svojem tednu danes ob pol 21. uri v kinu »Radio« sijajno šalo »Ignac« s slavnim komikom Fernandelom v glavni vlogi. Film v slogu dobrega vojaka Švejka. Med dodatki zvočni tednik in krasen kulturni film »Mladina pleše«. (—)
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 16. in ob 20. velefilm »Grofica Walewska«. V glavni vlogi Greta Garbo.
Z Jesenic
s— Starokatolikom. V nedeljo ne bo slovenske službe božje v »Delavskem domu« na Jesenicah. Prihodnja služba božja bo tam 29. oktobra ob 10. uri.
Iz Litije
i— V litiji imamo skavtsko tiskarno. Skavti v litijskem stegu kralja Matjaža so marljivi in iznajdljivi. V skavtskem domu, ki je bil te dni prestavljen s Svetčeve-ga vrta na trški prostor pred šolo, je vse dni in večere živahno. Posebna soba je določena za skavtsko tiskarno. Litijski skavt-je tiskajo »Skavtska pota«, ki jih ureja ljubljanski skavtski voditelj učitelj Miroslav Zor. Pravkar je izšla druga številka »Skavtskih potov« z bogato vsebino na 36. straneh velikega formata in s čednim ovojnim listom, ki predstavlja skavta na taboru, ko razpihuje taborni ogenj, številka _	._ ------ - —	— , velja 3.50 din in se naroča pri naših skav-
Fran Juhart v imenu združenja jugoslov j tih. _ Dejstvo, da imamo pri nas prvo do-
sodnikov, katerega dolgoletni član je bil nepozabni pokojnik. Dobričini dr. Ivanu Hojniku svetal spomin!
a— Tri komisije. Poleg komisije, kl pregleduje v kleti v svrho ugotovitve njih uporabe za zaklonišča, posluje sedaj v Mariboru tudi sanitetna komisija, ki bo skušala sestaviti seznam stavb, ki bi bile primerne za ureditev ambulančnih postaj. V ponedeljek pa bo pričela poslovati tretja komisija požarno policijska, ki bo pričela pregledovati podstrešja. Pri svojih odločitvah se bo ravnala po določbah požarno policijskega reda, ki so poostrena s predpisi pasivne obrambe. Kakor se zatrjuje, ne sme biti od 25. t. m. dalje na podstrešjih knjig, cunj, raznih gorljivih odpadkov, slame, sena, drobnega lesa, zabojev raznih vrst, kovčegov, papirja in po možnosti tudi ne starega pohištva, V spornih primerih bo odločala komisija,
a— Iz vrst mariborskih trgovcev. V zvezi s sedanjim stanjem izraža združenje tr. govcev v Mariboru, sledeče stališče: Zozi-
mačo tiskarno, toplo pozdravljamo, našim podjetnim skavtom, ki vrše vse delo brezplačno in požrtvovalno, pa čestitamo, saj so si omislili prvo slovensko skavtsko tiskarno.
i— že tretjič so ukradli pogonske jermene. V Mošeniku pri Savi obratuje žaga. Tam so imeli že ponovnokrat tatove jermenov. Zdaj se je spet zgodila tatvina. Vlo. milci so prišli na mošeniško žago ponoči, ko je obrat počival. S koles so sneli dvoje jermenov, prvi je bil dolg 18. drugi 12 metrov. Nato so se razgledali še po žagi in odnesli več orodja iz shrambe. Nato je vzela tatove r>oč. O drzniti vlomilcih v» mnotro ugibanja. Eni sodijo, da so vse vlome izvršili eni in isti vlomilci. Jermenie baje porabijo za podplate. Takšna množina usnja jim zaleže seveda za daljšo dobo. Kadar dolgoprstnikom poide zaloga, se spravijo spet nad mošeniško žago. Tatovi bržčas tudi prodajajo nekaj plena. Vlom v Mošeniku je prijavljen orožnikom, ljudi pa svarimo pied nakupom.
\
Gospodarstvo
Emisija posebnih blagajniških zapisov za narodno obrambo
Dne 1. septembra je izšla v »Službenih novinah« uredba {od 24 avg.) o emisiji posebnih blagajniških zapisov pri Narodni banki za potrebe narodne obrambe, in sicer do zneska 600 milijonov din Za izplačilo teh blagajniških zapisov se bo uporabil prvenstveno dohodek od valorizacije zlate podlage Narodne banke kadar bo ta valorizacija izvedena. Ti posebni blagajniški zapisi se ne vštejejo v kontingent običajnih blagajniških zapisov finančnega ministrstva. ki jih plasira finančno ministrstvo na denarnem trgu in jih kupujejo po večini denarni zavodi za kratkoročno naložbo svojih razpoložljivih denarnih sredstev. Kontingent teh običajnih blagajniških zapisov je bil z uredbo od 9. avg. t I. povišan od 1.5 na 2 milijardi din Posebni blagajniški zapisi za narodno obrambo pa se ne plasirajo na denarnem trgu temveč jih eskontira Narodna banka. Vsota teh posebnih blagajniških zapisov za narodno obrambo, ki je bila prvotno določena na 600 milijonov din, pa se sedaj poviša za nadaljnjih 240 milijonov din, tako da bo Narodna banka eskontirala v celoti za 840 milijonov din teh blagajniških zapisov. V
»Službenih novinah« od 21. t. m. je namreč izšla naslednja uredba:
Na osnovi § 113., odstavka 1. finančnega zakona za leto 1939-40 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o emisiji posebnih blagajniških zapisov pri Narodni banki. Člen 1. te uredbe pooblašča Narodno banko, da sme za potrebe narodne obrambe izjemno od predpisov čl. 11. zakona o Narodni banki eskon-tirati blagajniške zapise finančnega ministrstva do zneska 240 milijonov din. Obliko, emisijski tečaj in višino obrestne mere ter odplačilni rok teh zapisov bo predpisal finančni minister v sporazumu z Narodno banko. Blagajniški zapisi, predvideni s to uredbo, se ne vštejejo v znesek blagajniških zapisov po uredbi o izdajanju blagajniških zapisov finančnega ministrstva od 9 avgusta t. 1. niti v znesek posebnih blagajniških zapisov po uredbi o emisiji posebnih blagajniških zapisov pri Narodni banki od 24 avgusta t I Za izplačilo blagajniških zapisov, izdanih na osnovi te uredbe, se bo prvenstveno uporabil znesek od valorizacije zlate podlage Narodne banke, kadar bo ta valorizacija izvedena.
Načrt za ustanovitev posebne direkcije za zunanjo trgovino
V	trgovinskem ministrstvu proučujejo načrt za ustanovitev posebne direkcije za zunanjo trgovino, kakor je to že sporočil v svoji izjavi trgovinski minister dr. An-dres. Po tem načrtu naj bi se v direkciji za zunanjo trgovino koncentrirala vsa vprašanja, ki so v zvezi z našo zunanjo trgovino. Ta direkcija naj bi bila kompe-tentna za vprašanja izvoza, uvoza, carinske tarife, gibanja cen v naši državi in inozemstvu, železniškega, rečnega in pomorskega prometa, devizne politike in vseh ostalih poslov, ki so v zvezi z zunanjo trgovino. V poučenih krogih potrjujejo, da bi se z ustanovitvijo te direkcije prenesle številne kompetence od posameznih ministrstev na to direkcijo.
V	primeru ustanovitve direkcije bi prišlo do likvidacije Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki je bil ustanovljen leta 1929 Delovanje tega zavoda je Izzvalo kritiko zlasti v hrvatskih gospodarskih krogih. Vidnejšo vlogo je zavod prav za prav zavzemal samo pri kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov.
Direkcija za zunanjo trgovino naj bi se ustanovila na povsem novi bazi in na tak način, da bi bilo vsem panogam narodnega gospodarstva preko svojih predstavnikov omogočeno aktivno sodelovanje pri vodstvu trgovinske politike. Zlasti obstoja želja. da pride do harmoničnega sodelovanja med odgovornimi činitelji zunanje trgovinske politike in Narodne banke. Takega sodelovanja doslej žal ni bilo med Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in Narodno banko. V beograjskih gospodarskih krogih poudarjajo, da je treba vprašanje direkcije za zunanjo trgovino rešiti čim prej, ker to zahteva novo nastali položaj v naši zunanji trgovini. Zaradi vojnega stanja v Evropi so nastale številne težkoče v našem izvozu in uvozu, ki jih je treba čimprej v interesu razvoja naše zunanje trgovine odstraniti.
Ustanovitev urada ■za zunanjo trgovino banovine Hrvatske
Iz Zagreba poročajo, da je trgovinski minister dr. Andres odobril ustanovitev posebnega urada za zunanjo trgovino banovine Hrvatske v Zagrebu Priprave za ustanovitev tega urada je poverjeno g. Ambrožu Premužiču, dosedanjemu šefu informacijskega odseka Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. G. Premužič je dobil tudi nalogo, da izdela konkretne predloge za udeležbo gospodarstva banovine Hrvatske pri razdelitvi kontingentov in drugih ugodnosti na podlagi trgovinskih sporazumov, in sicer na osnovi gospodarske kapacitete banovine Hrvatske. Na novi urad se bodo prenesle
vse funkcije s področja zunanje trgovine, ki niso pridržane kot skupne za vso državo. Pred končno organizacijo bo postavljen poseben posvetovalni odbor, ki ga bodo tvorili predstavniki gospodarskih zbornic s področja banovine Hrvatske.
Trgovinski minister o aktualnih gospodarskih vprašanjih
Včeraj je trgovinski minister Ivo Andres sprejel v svojem kabinetu novinarje ki jim je podal Izjavo o poslih svojega resora. Najprej je omenil, da se prenos pristojnosti na banovino Hrvatsko vrši po določenem načrtu. Tako ji je določena v to svrho znatna denarna dotacija.
Vprašanje Feniksa
Glede Feniksa je minister izjavil, da je to vprašanje v zaključnem Stadiju. Sprejeta je bila osnova za honoriranje jugosloven-skih državnih menic, ki so bile kot imovina jugoslovenskega Feniksa vrnjene iz tujine, odnosno iz Švice ter so sedaj v de-poju finančnega ministrstva. Menica, ki je bila zabeležena v Švici na znesek 458.261 dolarjev je bila diskontirana 30. julija za znesek okroglo 450.000 dolarjev. Diskonti-rane oziroma cedirane so tudi jugoslovanske državne menice, ki so bile v posesti bank v Pragi. Te menice so bile 30. junija letos diskontirane s 965.461 dolarji.
Direkcija za zunanjo trgovino
Zatem je finančni minister izjavil, da je na poslednji seji vlade poročal o nameri, da se osnuje direkcija za zunanjo trgovino. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto na znanje. Finančni minister je pojasnil potrebo ustanovitve take direkcije s posebnim ozirom na gospodarski razvoj v poslednjih letih in izredno kompliciran sistem trgovinske izmenjave v svetu. Na vprašanje, ali je točno kar je pisal Times 12. t. m., je odgovoril: Niso točne vesti, v katerih se govori o bodočih smernicah naše zunanje trgovine.
Preskrba industrije s surovinami
Na nedavnem sestanku koordinacijskega odbora za zunanjo trgovino je bilo v razpravi tudi vprašanje preskrbe naše industrije s tujimi surovinami. Znano je da se že v vseh državah izvaja kontrola potrošnje surovin. Tudi v naši državi se proučujejo vprašanja, ki so v zvezi z oskrbo industrijskih surovin.
Prav tako je važno vprašanje kreditiranja industrije, za kar je potrebna pobuda zainteresiranih krogov. Na vprašanje o delu komisije, ki proučuje delovanje kartela cementa, je minister Izjavil, da ima ta komisija ugotoviti predvsem produkcijske stroške cementne industrije. ,
Znižanje cene soli
Upravni odbor samostojne uprave državnih monopolov je imel danes dopoldne sejo, na kateri je na podlagi § 4. uredbe o samostojni upravi državnih monopolov izdal naslednji odlok:
1.	Zniža se cena soli za ljudsko hrano, in sicer: a. kamene soli v zrncih, morske debele in drobne ter v briketih kakor tudi jodirane soli od 2.50 na 1.50 din za 1 kg; b kamene zmlete in morske zmlete od 2.75 na 1.50 za 1 kg.
2.	Znižajo se prodajne cene denaturirane živinske soli in sicer: a. morske sušene, drobne in v briketih od 115 na 0.50 din za 1 kg; b. morske ali kamene soli zmlete nd 1.50 na 0 50 din za 1 kg.
S. Poviša se cena soli za industrijske namene od 0.60 do 0.75 za 1 kg.
4.	Poviša se cena soli, ki se iz solarne Kreka prodaja v industrijske namene podjetju Elektro-Bosna v Jajcu, in sicer od 0.35 na 0.45 din za 1 kg.
5.	Ambalaža (»vreče in zaboji«) se pri prodaji soli za ljudsko in živinsko hrano daje brezplačno zakupcem prodaje na debelo in maloprodajalcem. ki pa morajo tudi sami dati to ambalažo brezplačno potrošnikom, kadar ti potrošniki naenkrat vzamejo originalni zavitek (celo vrečo ali zaboj).
6.	Iz pravilnika za velikoprodajo in maloprodajo soli se črta določba čl. 8. odst. 2.
7.	Provizija maloprodajalcev pri prodaji denaturirane živinske soli se zniža od 30 na 10 din za 100 kg s tem, da vrše prodajo soli na drobno v bodoče zakupci ve-likoprodaje v vseh krajih, kjer obstoji ve-likoprodaja soli. Ta sklep upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov je odobril finančni minister.
= Izvoz živine v Nemčijo. Včeraj smo objavili na tem mestu beost sisko informacijo o sporazumu, ki ga je sklenil za-
vod za pospeševanje zunanjeJ trgovine z nemškimi uvoznimi ustanovami. Po tem sporazumu bomo v bodoče izvažali v Nemčijo na teden po 200 glav goveje živine in 1000 živih svini. Po tej informaciji naj bi izvozniki dobili plačilo v treh do šestih mesecih Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sedaj popravlja to vest' v toliko, da bodo izvozniki za pošiljke, ki bodo izvršene ta teden dobili izplačano Drotivred-nost v treh tednih, kakor je to bilo doslej. Glede plačila za živino, ki bo izvožena v poznejših tednih pa bo Zavod za Dospe- j ševanje zunanje treovine obveščal izvoz- ' nike od tedna do tedna V češkomoravski protektorata bomo izvažali tedensko po moo svinj po istih noffoiih kakor dosle^ Prav tako bomo izvažali no dosedani!b pobojih žive svinje, meso in slanino v Slovaško
— Zagrebško Združenje kniiearnarjev in trgovcev s papirjem k ustavitvi preiskave proti papirnemu kartelu Pred dnevi je asencija Avala izdala obvestilo, ki pravi, da je ustavljena preiskava proti papirnemu kartelu. češ da ie za časa preiskovalnega postooania prišlo do pogaianj med papirnim kartelom in zainteresiranimi j organizaciiami potrošnikov panirja. s ka- j terimi je bil sporazumno izdelan nov cenik Ta cenik je bil potem resjetriran v kartelnem registru 5. t. m Združenie trgovcev s knjigami in Dapiriem za bivšo savsko banovino in sedai za banovino Hrvatsko izjavlja, da mu do 19 t m., ko je bilo obvestilo aeenciie Avale obiavlieno v listih ni bilo znano, da se vršilo kakšna poeaianja s papirnim kartelom kar bi moralo biti temu združeniu gotovo znano. ! saj ie orgsnizaciia trgovcev s krnicami ln • paoirjem poleg oreani7aciie tiskamariev edini predstavnik zainteresiranih ootroš-nikov V nasprotiu z obvestilom agenciie Avale. da so izdelani novi ceniki, ugotavlja združenje trgovcev s kniioami in papirjem da so še danes v veli-avi one po-.triSane rene. za^ad' katerih ie bilo določeno proiVVo^alnn postopanje proti kar-
| telu. Zato bo združenje takoj napravilo
1 korake pri trgovinskem ministru, da se primerno zaščitijo interesi trgovcev detaj-listov in konzumentov papirja, ki so zaradi znatnega povišanja cene oškodovani.
= Carinska prostost za tvornico oroija in manicijo v U žicah. »Službene Novine« objavljajo uredbo, po kateri se tovarna
orožja in municije v Užicah oprašča plačevanja uvoznih carin in ostalih državnih ter samoupravnih taks, kakor tudi taks, ki se plačujejo pri carinarnicah, razen le-žarine, za uvoz strojev in njihovih delov, instrumentov, orodja in njihovih delov, železniških konstrukcij in vsega drugega materiala, potrebnega za zgraditev in obratovanje tvornice municije.
—	Označevanje cen v trgovinah. Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo na še obstoječe določilo S 6. zakona o pobijanju draginje, ki pravi: »Vsakdo, ki prodaja življenske potrebščine v obratovalnici na trgu ali drugem kraju, mora sumarno ali podrobno označiti cene posameznih predmetov, tako da jih vsakdo lahko razločno vidi. Za življenjske potrebščine se po tem zakonu smatrajo človeška hrana (jed in pijača), živinska krma, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, kmetijske priprave, kmetijsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor tudi material za njih izdelovanje. Pravilnik tega zakona določa še posebej v §. 3., da mora imeti vsaka obratovalnica tudi svoj katalog (cenik). Toda ob vsem tem mora biti na vsakem predmetu, izloženem bodisi v obratovalnici, bodisi pred obratovalnico, ali v oknu (Izložbi) razločno označena cena.« Dokler ne stopijo v veljavo drugačni predpisi, naj se članstvo združenja trgovcev ravna po gornjih navodilih. (—)
—	Dobave, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30; t. m. ponudbe za dobavo 20.000 kg fižola, do 3. oktobra za dobavo krogličnih ležajev, mrež iz pletene žice, žel. rešet i dr., do 4. oktobra za dobavo okovja za pohištvo, dne 6. oktobra pa bo pismena licitacija za dobavo belih in pisanih krp za čiščenje. Strojna šola mornarice. Boka Kotorska, sprejema do 2. oktobra ponudbe za dobavo jelovih, borovih, bukovih, jesenovih in hrastovih desk. Pomorska obalska komanda v Splitu sprejema do 26. oktobra ponudbe za dobavo raznih napisov na emajliranlh ploščah.
= Dobave, štab mornarice kr Jugoslavije v Zemunu sprejema do 27 in 29 t. m ponudbe za dobavo raznih električnih žarnic. — Direkcija drž rudnika v Vrd-niku sprejema do 28. t. m ponudbe za dobavo navadnega stekla za okna. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 4. oktobra ponudbe za dobavo kavčuka v ploščah, vulkan-fibra, raznega elektrotehničnega materiala, električnih svetilk žice, medeninaste pločevine, plavljenega jekla in dr. — Pomorska zrakoplovna šola v Divuljah sprejema do 4. oktobra ponudbe za dobavo raznih potrebščin za risanje in pisanje. — Strojna šola mornarice Boka Kotarska sprejema do 5. oktobra ponudbe za dobavo kavčuka. klingerita, usnja, jermen, barv. laka. terpentina, denaturiranega in čistega alkohola. ključavnic, žebljev. vijakov, pločevine, zakovic, železa, jekla, ščetk. gumijastih cevi in dr.
Borze
22. septembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nem ški klirinški čeki nespremejeno 14.30. Grški boni so se nekoliko okrepili in je bil v Zagrebu promet po 30.1250, v Beogradu pa po 29.50. Za bolgarske klirinške čeke je bilo povpraševanje po 85. Na svobodnem deviznem trgu se tečaji ravnajo kakor doslej po tečaju 55 din za dolar.
Na Inozemskih borzah sta se devizl Pariz ln London ponovno okrepili. V Curihu se je tečaj devize London dvignil od 17.25 na 17.60, tečaj devize Pariz pa od
9.75 na 10.
Na zagrebškem efektnem tržišču so bili tudi danes zabeleženi v državnih papirjih zgolj intervencijski zaključki Državne hipotekarne banke, ki inevno odkupuje nekaj državnih papirjev. Ti nakupi pa niso tako veliki, da bi razbremenili tržišče. Nekoliko prijaznejša je bila tendenca na beograjski borzi. Na zagrebški borzi je bil zabeležen v Vojni škodi promet 396 (v Beogradu po 396—397.50). nadalje so bili zaključki v 6»/0 begluških obveznicah po 73 (v Beogradu po 73 — 73.25), v 7°'c Blairovem posojilu po 85 (85) in v 8°/o Blairovem posojilu po 89 (89).
TIF V17 F
Ljubljana. Oficielni tečaji: London
173 90 _ 177.10 Pariz 97.85 — 100.15, New York 4356.75 — 4416.75, Curih 995
—	1005 Amsterdam 2328.50 — 2366.50, Bruselj 741.50 — 753 50. Tečaji na svobodnem trgu: London 217.33 — 220.53, Panz 122.35 — 124.65 New York 5480 — 55?0 Curih 1242.51 — 1252 51. Amsterdam 2909.52 — 2947.52, Bruselj 926.51 — 928 52
Curih. Pariz 10 London 17.60. New York 440.75 Bruselj 74 45 Milan 22 50. Amsterdam 235. Berlin 175 Stockholm 105.10. Oslo 100 Kobenhavn 85.15.
j,-1 ■■%.i^Tl
Zagrrb. Državne vrednote: Voina Sko-ria _ (396) 6«'(. begluške — (73). 6"/o šumske — '69) 7o/n Blair — :85) 8«/o Blair — (89): delnice: Trboveljska 170 bi gečerana Osijek 82 den.
Beograd. Volna škoda 396 — 396.50 (396 _ 397 50). 4«/<. agrarne 55 — 56 6«/o besrluške 73 - 73.25 (73 - 73.251 6«r„ riaim agrarne 70 50 - 70 75 f70.50- 71). Qnf„ šumske 69 - 70 (6<> 50 - 70 50) 7*« ;nvest 93.50 - 94 50 '93 50 - 94.25). 7n/„ T?!air 8^ 50 — 85.50 ( 85) 8«/o Blair 88.75 — 89 (89).
BI«<E£a trm
4- Chicago. 22 s*>nt Začetni tečaii: pšenica; za dec 86.875. za maj 88: koruza: za sept 56.50. za dec. 55.875 za maj 58.75
4- Novosadska blagovn« borza (2 t. m ). Tendenca nesnrem. Pšenica: baška. okol Novi Sad in Sombor 157: gornleba-čV* 153: šlen Tisa I. 165: rž: baška 127 — 329 Oves: baški. sremski in slavonski 130
—	132 50 Ječmen: baški in sremski 64'65 k£r 140 — 14250. Koruza: baška 117 — 119: banatska 114 — 116: nariteta Tndila 117 — 119 Moka: baska in banatska
»Oe« in »oes« 230 - 240 »2« 210 ?20 »5« 190 - 200: »6« 170 do 180: »7« 145 - 155: »8« 117 50 do 122 50 K«*oi baški sremski beli brez vreč novi 300
—	310 Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski 102 — 104;
Beležke
Pred ustanovitvijo hrvatskega presbiroja
»Jutamji list« napoveduje da bo. že v par dneh ustanovljen novinski urad banovine Hrvatske. Prostori novega hrvatskega presbiroa bodo. v neposredni bližini bano-vega kabineta. Banovinski presbiro bo služil banu za izdajanje službenih obvestil in za dajanje potrebnih informacij o delu banovine. Njegovo organizacijo je vzel .v svoje roke sam ban dr. Šubašič, iz česar sklepajo, da bo osnovan na povsem drugih osnovah, kakor je beograjski presbiro. O tem napoveduje »Jutarnji liste:
»Hrvatski presbiro bo pravo nasprotje presbirojem bivših režimov. Dočim so bili v teh nastavljeni v veliki meri ljudje, za katere je bila služba v presbiroju sinekura kot nagrada za izvršene usluge, bodo v hrvatskem presbiroju postavljeni samo ljudje s strokovno izobrazbo in legitimacijo. Posel s tiskom in posel za tisk je opravilo, ki zahteva moralno povsem neoporeče-ne ljudi s strokovno in nacionalno kvalifikacijo.«
Socialistična konferenca v Celju
»Delavska politika« objavlja obširno poročilo o poteku konference L zv. poverjenikov »Delavske politike«. Konferenca je bila preteklo nedeljo v Celju ter so bili zastopani na njej po delegatih vsi večji in pomembnejši kraji naše banovine. Razpravljali so o socialističnem tisku, o političnem položaju ter socialnem stanju našega delavstva. Konferenco sta izmenoma vodila trboveljski župan Jakob Klenovšek in hra-stniški župan Drago Malovrh. Potekla je v polnem soglasju ter je soglasne sprejela resolucijo, ki zahteva obnovitev socialističnega organiziranega pokreta z ustanovitvijo socialistične stranke, kar naj se izvrši v zvezi s socialisti v ostalih delih države.
Obširen referat je imel o notranjem položaju bivši poslanec Petejan. Pozdravil ie novo stanje, stvorjeno s sporazumom od 26. avgusta, v kolikor bo prineslo spremembe. za katere se bori tud: socialistično delavstvo. Njegov referat je dopolnil še dr. Celestin Jelene.
Socialisti in delavske zbornice
Socialistični delavski sindikati na teritoriju banovine Hrvatske so predložili banu dr. šubašiču spomenico, v kateri zahtevajo razpis svobodnih in tajnih volitev v delavske zbornice. Obenem sporoča vodstvo združenih sindikatov ,da je pozvalo vse svoje člane, ki so še funkcionarji pri delavskih zbornicah, da polože ostavke na svoja mesta. Spomenica trdi, da člani združenih sindikatov doslej samo zaradi tega niso hoteli podati ostavke, ker niso hoteli omogočiti Jugorasu, da bi zasedel s svojimi ljudmi njihova mesta.
Uniforme nameščencev banovine Hrvatske
Uniformirani uslužbenci in nastavljenci banovine Hrvatske bodo dobili nove kape, ki bodo nosile hrvatski grb, nad njim pa kraljevsko krono. Prvi so bili opremljeni s temi kapami šoferji banske oblasti. Okoli hrvatskega grba je ovit venec klasja, ki je zlat. srebrn ali jeklen po stopnji službe, katero vrši uniformirani uslužbenec.
Informacije in predlogi zagrebške „Riječi"
Vilderjeva »Nova riječ« je otvorila zelo zanimivo rubriko pod naslovom: »Kaj bi bilo potrebno storiti proti korupciji in zlu vsake vrste?« V rubriki objavlja razne slučaje, ki vzbujajo v javnosti veliko pozornost. V zadnji številki nadaljuje med drugim svoje informacije o Centralnem presbiroju ter ponavlja svoj predlog, da vlada odredi temeljito revizijo poslovanja in gospodarstva te ustanove.
Posebno poglavje posveča »Riječ« dalje odredbi finančnega ministra dr. šuteja, naj se takoj sestavi seznam vseh državnih avtomobilov, ki jih imajo po posameznih ministrstvih in ki jih je baje preko 300. Minister namerava zahtevati, naj se število teh avtomobilov reducira na neobhodno potrebni minimum.
Končno razpravlja »Nova riječ« o naših radijskih oddajnih postajah, o katerih piše med drugim: »Dočim je to tehnično sredstvo povsod najmočnejše orožje za napad in obrambo v rokah države, so naše radijske postaje v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani v resnici popolnoma nevtralne, toda nevtralne napram usodi naše države. Vzemite samo neinteresirane, zaspane glasove naših napovedovalcev, sviranje dže-zov in one priskutne reklame, pa pri tem pomislite, koliko bi bilo potrebno preko radia navodil za ljudstvo in koliko bi sedaj bilo potrebno propagande za našo državo, da se dvignejo samozavest, volja in odločnost«.
Subotiški mestni svet
Subotiški volilci dr. Mačkove liste so poslali posebno spomenico politični pisarni Hrvatske seljačke stranke. V spomenici zahtevajo, da se razreši sedanji subotiški mestni svet s predsednikom Markom Ju-ričem. Temu očitajo, da je bil desna roka Stojadinovičevega režima v Subotici in okolici ter da se je posebno odlikoval pri lanskih decembrskih volitvah z agitacijo za listo svojega zaščitnika. Užival je tudi posebno naklonjenost bivšega bana Ra-jiča.
Sodni odmev
lanskih volitev
Pred karlovškim okrožnim sodiščem je bila razprava proti Velimiru Mocnaju in Zorinu Grmeku, ker sta razširjala in prodajala knjižico z imeni volilcev dr. Stoja-dinovičeve liste v Karlovcu. Oba sta bila obtožena po zakonu o tisku. Sodišče je oba obtoženca oprostilo. Državni pravdnik se proti razsodbi ni pritožil.
Zavračanje kritikov in nergačev v Nemčiji
»Volkischer Beobachter« je uvedel posebno rubriko, v kateri zavrača ali pojasnjuje razne nevšečnosti, ki so se pojavile v zvezi z vojno. V četrtkovi številki ostro nastopa proti trgovcem, ki priporočajo neki »posebno dober in zanesljiv papir za za-
temnitev.« Dokazuje jim, da je za ta namen dober vsak papir črne barve in da pristojne oblasti za zaščito pred letalskimi napadi ne poznajo nobenih »posebno dobrih« vrst papirja za zatemnitev.
V drugi beležki zavrača list one nergače, ki so morali oddati svoje avtomobile vojski ali pa jih shraniti v garažah, ker ne dobe bencina za pogon. Opisuje jim razpoloženje srečnih pešcev po ulicah nemških mest. ki sedaj brez skrbi stopajo makar po sredi ceste, ker vedo, da jim ne preti nobena avtomobilska nevarnost. V tretji beležki tolaži list žene, matere in dekleta, ki se pritožujejo, da jim možje, sinovi ali fantje ne pišejo s fronte. Poljske ceste so slabe, pravi list, pri tem pa še prena-trpane z municijskimi in oskrbnimi kolonami, ki uživajo seveda prednost pred vozili z vojno pošto. Prednost imajo tudi avtomobili, ki vozijo ranjence z bojišč v zaledje; pri tem gre sedaj pretežno za poljske ranjence, katere prevažajo v notranjost one Nemčije, proti kateri so se borili. Nemške matere naj bodo mirne in prepričane, da sede njihovi sinovi zdravi in zadovoljni pri skodeli tečnega guljaža. Ako bi bilo kaj drugega, potem bi bile o tem že davno brzojavno obveščene.
Francoska geografija
Par-ški »Journal« objavlja iz Jugoslavije reportažne članke, ki jih piše neka francoska publicistka Edith Bonnet. Med drugim čitamo v teh reportažah, da je jugoslovenski narod Iste rase in iste krvi, toda razdeljen skora jnepremostljivo po verah. Hrvati so katoličani. Slovenci protestanti, Srbi predstavljajo neznatno manjšino grško-katoliške veroizpovedi, Turki in Bošnjaki so pa sami muslimani
Komisariat v Zagrebu in v Suzorju
Zagreb, 22. sept. o. Z odlokom bana hrvatske banovine so bili danes razrešeni dolžnosti zagrebški župan dr. Todor Peičič, podžupan Todor Kaufman ter člani mestnega sveta. Za komisarja za mesto Zagreb je imenovan sodnik okrožnega sodišča v Zagrebu Mato Starčevič.
Zagreb, 22. sept. o. Z odredbo ministra za socialno politiko dr. Srdjana Budisav-ljeviča je bilo dosedanje ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev razpuščeno in imenovan bivši veliki župan Juraj Gašparac za komisarja.
Novi pomočnik notranjega ministra
Beograd, 22. sept. p. S kraljevim ukazom je bil imenovan za pomočnika notranjega ministrstva v 2. poL skupini 2. stopnje dr. Milorad Vlaškalin, inšpektor notranjega ministrstva. Novemu pomočniku je poveril notranji minister Mihaldžič vodstvo vrhovne policijske oblasti.
Novi pomočnik notranjega ministra izhaja iz znane nacionalne družine prote Vlaškalina v Ninčičevu v Banatu, v kateri je bil rojen 1. 1890. Pravne študije je dovršil v Budimpešti. Po svetovni vojni se je posvetil upravni karijeri. Služil je ves čas v notranjem ministrstvu. Fover-jene so mu bile delikatne misije, tako razne preiskave v korupcijskih aferah, pa tudi misije mednarodnega značaja. Dr. Vlaškalin je znan tudi kot pravni publicist. Doslej je urejeval »Glasnik ministar-stva unutarnjih poslova«. Mnogo je njegovih razprav o upravnih problemih
Preselitev ministrstva za telesno vzgojo
Beograd, 22. sept. p. Ministrstvo za telesno vzgojo se je preselilo danes v poslopje Invalidskega doma nasproti železniški postaji.
Usoden potres
Beograd, 22. sept. AA. Danes zjutraj ob 1.38.26 so aparati potresomernega zavoda na Tašmajdanu zabeležili začetek katastrofalnega potresa v daljavi 670 km vzhodno od Beograda. Najmočnejše tresenje tal je bilo ob 1.41.25 in je znašalo 608 mikronov z valovno dolžino 7 sekund. Zadnji valovi potresa so zabeleženi ob 2.35.
Sokol
škofjeloškim SoKoiom in Sokolicam! V
ponedeljek poteče leto dni, odkar je izdihnil svojo plemenito dušo naš nepozabni, plemeniti starosta brat Franc Dolenc st. Spominu velikega pokojnika se bo poklonil Sokol zjutraj s polaganjem venca na njegovem grobu. Zbirališče članstva, naraščaja in dece — v kolikor je mogoče
_ bo ob sedmih pred Sokolskim domom,
nakar je skupni odhod na grob v Staro Loko. Zvečer ob 20.30 bo v veliki dvorani doma svečana komemoracija, ki je za vse naše pripadnike dolžnost pietete!
Naše gledališče
DRAMA
Sobota,. 23. sept.: Kacijanar. Premiera. Premierski abonma. Otvoritvena pred-stava.
Nedelja, 24. sept.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene.
DRAMA
Današnja otvoritvena predstava v Dra.
mi bo za premierski abonma. Vprizorili bodo Medvedovo petdejansko tragedijo »Kacijanar«, katere dejanje razgrinja dogodke iz 16. stoletja, ko so sklenili naši in hrvaški veljaki zvezo, ki naj bi osvobodila Hrvaško in kasneje združila slovanske dežele na Balkanu. V igri bodo sodelovali: Kacijanar — Levar, Nikolaj Zrinjski — Drenovec, Ivan Zrinsld — Jan, Frankopan
—	Skrbinšek, Tahi — Sever, Blagaj — Da-neš, Pekri —Tiran, Erd8de — Kralj, Banfi
—	Bratina, Torok — Brezigar, Zay — Lipah, Dahi — Sancin, Hojzič — Jerman, Ban Nadažd — Plut, Grabež — Sever, Vuksinič — Novak, Eliza, Kacijanarjeva žena — Maria Vera. Skolasta, njena hči — Vida Juvanova, grofica Salamanka — Na-blocka, Katarina — Mira Danilova.
OPERA
Otvoritvena predstava bo prihodnjo soboto 30. t. m. z veliko Goldmarkovo opero »Sabska kraljica«. Melodiozno, spretno in-strumentirano delo ima za osnovo učinkovit libreto. Dejanje se vrši na dvom kralja Salomona za obiska sabske kraljice ter slika njeno ljubezensko zgodbo s Salomonovim dvorjanom Asadom. Dirigent: Niko štritof. Koreograf: inž. P. Golovin. Predstava bo za premierski abonma.
(
V čentovicali
j Rjava ali modra luč?
V nemških mestih delajo zdaj poskuse % raznobarvnimi lučmi, da bi dognali svetlobo, ki je najprimernejša za zaščito pri zračnih napadih in pri tem ljudem omogoča, da vendarle nekaj vidijo. Dosedanje izkušnje s temno modro ali celo črnkasto svetlobo, so pokazale, da je treba najti kaj boljšega.
Zdi se, da se bo bolje obnesla rjava luč. S poskusi, pri čemer so rjave luči montirali v tramvaje, so ugotovili, da dajejo zadostno stopnjo zatemnitve, po drugi strani pa je pri takšni svetlobi v bližini bolje razločiti razne predmete nego v modri loči
Poljski oficirji s svojimi ženami na černoviških ulicah
Družina je ostala san
Madžarski novinar o Italiji v vojni
Neki madžarski novinar, ki je bil te dni na obisku v Rimu, opisuje, kako presenečen je bil, ko je našel tam le malo znakov, da se Evropa potaplja v eno najbolj krvavih vojn, kar jih je doživela v svoji zgodovini.
Postaja, na kateri je izstopil ponoči, ni bila niti najmanj zatemnjena. K vlaku je planilo prav toliko nosačev 'n postreščkov, kakor pred meseci. Novinar si je mislil, da je na postajah pač tudi v vojnem času toliko prometa kakor v normalnih dneh in da ne bo zunaj nje našel niti kočije, ki bi vanjo lahko spravil sebe in svojo prtljago. Nosač, ki ga je vprašal glede tega, ga je samo začudeno pogledal
In res ga je tudi pred postajo sprejelo običajno rimsko življenje. Samo ob sebi umevno, da je avtomobilov manj in da se je promet skrčil. Toda življenje teče v mestu kakor vedno, v nekoliko urah pozabiš, da je v normalnih časih promet trikrat večji. Kave sicer ne dobiš, in kdor je navezan
nanjo, jo težko pogreša; ljudstvo samo pa se je temu že privadilo. Neki italijanski prijatelj, s katerim je novinar govoril, mu je tako razložil vso stvar:
»Sedaj nimamo tujih turistov, hoteli so začasno prazni, z našimi prekomorniki se vozijo domov predvsem Američani. O polnoči se konča tudi v kavarnah in zabaviščih vse življenje in mnogi tisoči naših ljudi stoje z orožjem v roki ob mejah ali ▼ Libiji. Življenje je res postalo tesnejše: toda mi ga tako ne občutimo.
So časi, ko ostaja vsa družina sama ter mora skrbeti sama zase. Tedaj zatreš te ali one svoje zahteve in se tesneje zvežeš z drugimi. Ta strnjenost naroda ima še drug pomen. Sedaj ravnamo dosti pametneje in previdneje in ker nismo udeleženi v boju, imamo obe roki prosti, da lahko pomagamo drugim in jim dajemo dobrih nasvetov.«
To je danes v vsej Italiji. Ljudje delajo dalje. Čeprav je postalo življenje tesneje, tega nihče ne kaže in nihče ne opazi.
Prvi angleški vojni poročevalec
Iz Anglije je odpotoval te dni na fran-| cosko bojišče Aleksander Clyfford, prvi I vojni dopisnik angleških listov. Objavljal bo svoja poročila pod značko »Očividec«. Njegova poročila bodo na razpolago vsem angleškim listom in agencijam, in sicer tako dolgo, dokler ne bodo odpotovali še dru gi dopisniki na bojišče.
Clyfford je bil poseben poročevalec Reu-terja pri vojski generala Franca v španski državljanski vojni, potem pa se je mudil kot poročevalec v Berlinu. V Francijo je odpotoval kot posebni dopisnik Reuterja na zahtevo lastnikov listov in angleškega novinarskega društva.
General — predsednik ministrskega sveta
Windsorski vojvoda s svojo soprogo se je po treh letih odsotnosti vrnil na flngltifflai Fotograf je napravil ta posnetek v Sussexo
Obisk pri ujetnikih
Švicarski novinar v taborišču na Pomorjanskem
Riviera v temi
Kako je v Caitnesu — Ljudje brez domovine
»škoda, da je tukaj tako svetlo! Od same razsvetljave ne vidiš niti morja, niti. palm pod zvezdnim nebom.«
Tako so govorili obiskovalci francoske Riviere še pred tremi tedni, pred mesecem dni. Po nabrežnih promenadah so v poletnih večerih šetale pisane množice v shor-tih, v dolgih, belih hlačah, v kopalnih plaščih, v kratkih oblačilih s cvetnimi vzorci. Gostje so flirtali v ležalnikih, s hotelskih ploščadi so se oglašali odlomki jazza. Nešteti natakarji so na srebrnih podnosih ser-virali pozne dineje. Preko golih ramen in belih smokingov, preko krznenih in peresnih kepov, kodrov in bleščečih se diade-mov se je razlivala mehka svetloba iz steklenih ogromnih cvetov.
Stekleni cveti so oveneli; ne svetijo več. Jazzov ni več, množica ne šeta in ne flirta. Pred vsem pa ni več luči. Cannes in druga zbirališča mednarodnega sveta so v noči temna, avtomobili z modrimi žarometi otipavajo previdno naprej, nabrežja so izumrla.
Podnevi si lahko v prvih dneh vojne gledal velike vrste rekviriranih vozil, polnih vojakov. Odhajali so proti meji. Na kakšnem avtobusu si lahko še bral napis potovalnega urada, ki je bil še včeraj njegov lastnik: »Med svojimi počitnicami napravite lepo potovanje!« Mladi vojaki so se smejali: »Vidite, kako smo ubogljivi! Od-
pravljamo se na lepo potovanje.« Pano© so odhajale druge vrste vozov v nasprotno smer. Bili smo zasebni vozovi. Gostje rt-vierskih letovišč, so se umikali iz ogroženih krajev. Od jutri dalje bodo ti vozovi državna last, za potovanje v varnejše zaledje je komaj še nekaj časa in komaj dovolj bencina.
Kavarne ob pristaniščih so pobarvale svoje šipe modro. Ljudje, ki sedijo na njih temmh terasah, ne kažejo niti glasnega navdušenja, niti pobitosti. Canneski meščani sedijo mirno pri svoji kavi, pri svojem vinu. Skoraj vsi imajo bližnje sorodnike v Italiji. Mnogi govore italijansko. Ob neki mizi sedijo mladi Američani. Na ladjah niso dobili več prostora in sedaj čakajo, kako se bodo dogodki razvijali. Ob več mizah govore nemško, zelo tiho in previdno. Toda nihče se zavoljo tega ne razburja. Vsak ve, da sedijo tu ljudje, ki nimajo več domovine, v katero bi se smeli vrniti. Mnogi med njimi bodo služili deželi, ki jih je gostoljubno sprejela.
Igralnica je temna to zapuščena. Se včeraj so v nepremagljivem optimizmu nosili vanjo vrste popolnoma novih stolov. Pripravljal se je namreč višek sezone: Mednarodni filmski festival. To filmsko praznovanje, kl naj bi delalo konkurenco beneški biennali, so preložili za nedoločen čas.
General Jurij Argesanu, poveljnik n. romunskega armadnega zbora v Bukarešti je Ml imenovan za predsednika nove romunske vlade
Krti so škodljive živali
Hranijo se po večini z deževniki
Zdrav pod 40 tonami kamenja
štiriindvajset ur je moralo delati reševalno moštvo v nekem švedskem rudniku, da je rešilo rudarja, ki ga je zasulo v globini 100 m. Masa kamenja nad možem je tehtala več nego 40 ton in 25 ton sc ga morali zmetati stran, preden je bilo mogoče osvoboditi ponesrečenca skozi zasilni rov.
Ves ta čas je bil rudar brez hrane, šele tik pred rešitvijo so mu lahke dali malo kruha in kave. Ko so rudarja potegnili končno z vrvjo iz kamenitega aroba. so s presenečenjem ugotovili, da ni bilo na njegovem te'esu niti najmanjše rane aH odrgnine. Samo noge so mu bile malo otekle, ker se ves čas ni mogel premakniti z mesta. Med reševalnim delom pa ga ni niti za trenutek zapustila dobra volja
* Dopisnik nekega švicarskega lista je imel priliko, da je obiskal največje izmed nemških taborišč za vojne ujetnike v Gross-Banzu ob meji bivšega poljskega »koridorja«. Tam je bilo ob njegovem obisku okrog 5000 poljskih vojnih ujetnikov.
Gross-Banz je popolnoma voiaška naselbina sredi barjanske dežele, do katere do-speš po betonirani cesti, ki so jo dokončali tik pred izbruhom vojne. Tu se vrstijo v premih črtah vojašnice za vojašnicami, ki spominjajo na motorne delavske stanovanjske hiše v Berlinu. Skupine gara, I pralnic in častniških hiš delajo poleg njih vtis mesta, ki si je vzelo za vzor državo mravljincev in se je standardiziralo do skrajnosti Nekoliko oddaljeno je taborišče lesenjač, ki rabi kot prehodna postaja in kratka karantena za vojne ujetnike. Tu desinficirajo ujetnikom najprvo obleko in perilo, jim ostrižejo lase in jih namaže jo z mazili kajti Nemci se boje, da bi se z ujetniki zanesle v deželo uši in z ušmi pegasti legar.
Ujetnike spravljajo potem v predel vo-| jašnic, kjer spijo po petnajst mož v isti sobi na slami. Umivalni in toaletni prostori so jim stalno na razpolago. K jedi in vsakdanjemu sprehodu jih vodijo na prosto. Dnevi jim minevajo drugače brez dela po sobah in hodnikih in to življenje bi bilo razmeroma brezskrbno, če bi ne bilo pa! skrbi zaradi negotove usode svojcev v domovini. Hrana sestoji v glavnem iz kruha in krompirja, malo mesa, zelenjave ali mezge. Ne bi bila slaba, je pa malo skopa.
Med ujetniki delajo najboljši vtis krepki, mladi ulanci v svojih rjavih, neponošenih uniformah. Odrezali so jih v ozemlju koridorja. Najhujši doživljaj so jim bile letalske bombe, ki so prinašale zmedo v vrsto konjenice in spravljale konje v divji preplah. Med pešci, večinoma kočarji kme-
ti m delavci pa je videti šibke postav«. Mnogi med njimi so zašli v ujetništvo, preden so na svojih pohodih sem m tja sploh doumeli, da je izbruhnila vojna. Najbolj brezbrižne obraze delajo ujeti Belorusi Zanje je vojna, za katero se niso nikoli zanimali že končana.
Zagonetka so ujeti civilisti, ki jih je že mnogo šlo skozi prehodno postajo Gross-Banza. Kolona teh internirancev, ki je pravkar prispela, je nudila podobo bede m zapuščenosti, kakršne si bolj žalostne ne bi mogel predstavljati. Večina jih je bila v proletarskih oblekah in razcapanih, mnogi so bili bosi. V jarkem nasprotju s tem je bil mož v črni meščanski suknji in g trdim klobukom na glavi. Vmes je bila mladina 16 do 17 let in starci 50, 60 let Le malokateri teh revežev je imel v toki sveženj z nekoliko rečmi. Nedorasel mladenič je nosil škatlo za gosli edino, kar je bil rešil iz katastrofe. Odkod ta procesija bede in kje bo končala, ne ve nihče, akti taboriščni poveljnik, ki jo pošlje ko dobi povelje.
Izjave dr. Goebbelsa
Agencija Štefani poroča, da je nemški propagandni minister dr. Gobbefe pozval k sebi dopisnike inozemskih listov v Berlinu ter jim sporočil, da so vesti o evakuaciji nekaterih nemških mest v zapadni Nemčiji brez podlage. Prav tako bo tudi zlagane vesti, da so nekateri voditelji narodnega socializma iz strahu pred revolucijo v Nemčiji deponirali znatne vsote denarja v londonskih bankah. Dalje je dr. Gobbels poudaril, da ni bilo na Češkem in Moravskem nobenih nemirov. Prav tako oi res, da bi obstojala kakšna divergentna mnenja med člani nemške vlade.
Vojaki brez orožja
Brez deževnikov bi bila zemlia nerodovitna. Deževnik je priden pomočnik poljedelca in gozdarja. Čim več je deževnikov v zemlji, tem bolje se pokaže njih koristnost.
Nemški gozdarski strokovnjak Hohricht poroča sedaj o svojih poskusih, da bi ugotovil s čim se hrani krt. Pri teh poskusih je ugotovil, da so baš deževniki m njih jajčeca glavna hrana krtov, medtem ko jim predstavljajo razne žuželke in njih ličinke, n. pr. ličinke rjavega hrošča, le postransko hrano.
Krti so poginili že po nekoliko dneh, če jim je dajal samo ličinke rjavih hroščev.
Deset sinov na francoskem bojišču
Vdova po francoskem ribiču Hasallu ima na bojišču deset sinov. Eden izmed njih je oficir. Hasallova ima doma še, dva sina, ki pa še nista godna za orožje.
Tudi zaloga, ki si jo krt pripravlja za zimo sestoji večinoma iz deževnikov če upoštevamo, da dela krt škodo tudi s tem. da rije po zemlji in trga rastlinske korenine, tedaj ne more obveljati mnenje, da bi bil pretežno koristna žival Vsekako bi bilo treba to vprašanje z nadaljnjimi opazovanji razčistiti
Pritlikavec je utonil
Italijan Giuseppe Vignoli.y ki je nastopal po svetu v cirkusu, je te dni učakal žalostno smrt. Vozil se je v čolnu po nekem jezeru. Med vožnjo se je čoln prekucnil in pritlikovec je utonil. Imel je 47 let, meril pa je 75 cm.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Strup za puščice zoper tetanus
Mlad zdravnik iz Oxforda je ugotovil, I da se dado tudi najobupnejši primeri omr-J tvičnega krča (tetana) včasih v presenetljivo kratkem času ozdraviti z neznatno ko-iičinico kurareja. Kurare je »trašen strup, v katerega namakajo južnoameriški Indijan ci svoje puščice. Mišice omrtviči tako, da človek otrpne in se zaduši pri polni zavesti. Po drugi strani pa je ta strup sposoben odpraviti mišične krče v primerih tetana.
Kurareja zavoljo njegove prevelike nevarnosti seveda ne uporabljajo v originalni obliki, temveč ga malo spremenijo. Tako spremenjeni kurare prihaja na trg pod imenom »Kurarine« kot lečilo za tetanus.
Begunska usoda
Smrt bivšega predsednika poljske vlade
Dopisnik lista »Berlinske Titende« iz Rige poroča da so našli v Vilnu mrtvega bivšega predsednika poljske vlade in prijatelja maršala Pilsudskega Aleksandra Prystora.
Ob prihoda čez rumunsko državno mejo so romanske oblasti razorožile poljskega vojaka, potem pa ga postile na svobodi
Požigalec obsojen na smrt
Sodišče v Jeni v Nemčiji je obsodilo nekega 71 letnega kmeta na smrt, ker je bil svojo žitno zalogo, potem ,ko jo je zavaroval, zažgal. Požar je uničil sto stotov žita. Sodišče je utemeljilo razsodbo s tem, da je tisti, ki v tem času, ko je Anglija napovedala Nemčiji gladovno vojno, uničuje žito, med največjimi škodljivci naroda
Američani v Evropi
Podatki washingtonskega državnega de-partementa pravijo, da se nahaja kljub vojni v evropskih državah še vedno kakšnih 20 tisoč Američanov Okoli 22 tisoč državljanov Zedinjenih držav se je od začetka vojne do zadnjih dni vrnilo v Ameriko.
žitnica v puščavi
Dolinske pregrade v Sahari naj vrnejo deželi rodovitnost in blagostanje
tragediji poljske vojske so pribežale na romunsko ozemlje v Černovice dolge Trste avtomobilov g svojimi lastniki
Z uporabo modernih tehničnih pripomočkov se bo dal po vsej priliki v dogiednem času rešiti problem, kako bi puščave spremenili v rodovitna ozemlja. Borbo proti uničujočim vplivom peska vodijo vsako leto z večjim uspehom. Pri tem so omembe vredni posebno italijanski uspehi v Libiji.
Ozemlje Sahare, ki obsega kakšnih 8 milijonov štinjaških kilometrov, je bilo pred 2000 leti večinoma še rodovitno Stari Egipt je imel tu svoje žitnice. komaj četrtina tega sestoji danes iz plodnih tal, gozdov in oaz. Uspeh je odvisen sedaj od
tega, da se zeleni deli sistematično razširijo in da se puščava, ki je začela svoj pohod šele okrog 1. 250 pred našim štetjem, potisne spet v prvotne meje.
Italijani so v širnih predelih Libije vse-jali trave, ki vežejo pesek in ustavljajo napredovanje potujočih sipin V prvi vrsti pa je omeniti neštevilne artezijske vodnjake, ki napajajo široko omrežje prekopov in ki so že mnogo tisoč hektarjev puščave spremenili v rodovitno zemljo. V saharskih gorovjih pa so začeli graditi dolinske pregrade, da se bo v umetnih jezerih zbirala deževnica.
ANEKDOTA
Brahms se je nekoč z nekim prijateljem, glasbenim amaterjem, ki je igral čelo, lotil neke sonate.
»Čujete, spremljavo pa ste tafco ognjevito m glasno igrali, da sem svoj instrument komaj slišal,« je dejal ljubitelj, ko sta končala.
»Potem bodite zadovoljni!« je ril Brahms.
VSAK DAN ENA
»Nu, in kaj pravi vaša žena, kadar prt-lete pozno zjutraj domov?« »Nič, ker sploh nisem oženjen«. »Tako — niste oženjeni? čemu pa odhajate domov iz družbe tako pozno?«
.(»Aftenposteaci
Kulturni pregled
Slovenska umetnost In umetnostne razmere v državi
Iz kroga prijateljev naše umetnosti smo bili naprošeni, da priobčimo naslednji tehtni članek:
Upodabljajoča umetnost zavzema v duhovnem življenju Slovencev gotovo najizrazitejšo in nad vse važno vlogo. Iz razmer, v katerih je sojen živeti mali narod, je zrasla, ter dozorela. Danes imamo zlasti v slikarstvu zbran že tak zaklad, da ga mirno lahko damo v mednarodni vpogled in verujemo v popolno priznanje. Toliko individualnega izraza je v naši umetnosti, da jasno izpričuje našo samostojno in neodvisno duhovno življenje in razvoj. Kakor v literaturi, še bolj se je dvignila v naši upodabljajoči umetnosti ustvarjajoča moč ob prestopu v sedanje stoletje. Takrat je francoski impresionizem slavil svojo zmago nad vso Evropo; s to duhovno revolucijo je nastala tudi za našo umetnost nova doba, novo življenje. »Erwachen der Slaven« je takrat zapisal z velikimi črkami vodilni dunajski list, ko so slovenski umetniki predstavili svojo kolekcijo v Ha-genbundu.
Lahko je bilo sedaj tudi gospodu ravnatelju dr. Kašaninu v njegovi knjigi »L' art Yougoslave«, ki je izšla v Beogradu, postaviti slovenski impresionizem na vzvišeno mesto, saj bolj epohalnega, časovnega in tako elementarno iz lastne zemlje zraslega vzpona, kakor so ga dosegli slovenski umetniki v času impresionističnega izraza, ni opaziti v takratni hrvatski ali srbski umetnosti. V tej lepi knjigi, ki nosi pečat zgodovinske važnosti, je pisatelj po izbornem opisu historičnega razvoja umetnosti Jugoslavije prešel na današnji čas. V tem poglavju poudarja pisatelj z vso stvarnostjo, razgibanost in nacionalen pomen srbske in hrvatske umetnosti po impresionizmu, ter sedanje dobe in smeri, medtem ko je opis slovenske umetnosti z impresionistično dobo zaključen. Nadaljnji razvoj naše moderne je ostal neopažen. Slika naše umetnosti je s tem nepopolna. Tudi po impresionistični epohi je šel razplet naše umetnosti dalje in je držal korak z razvojem drugod, že pred vojno je Tratnik izrazito utrl v naši umetnosti nova, poimpresionistična pota. Za njim so Goj-mir Anton Kos, brata Kralja in mnogo drugih v živahni povojni dobi prinesli v našo umetnost elemente novega izraza ter je danes cele vrsta odličnih mladih talentov vstvarila in dvignila slovensko umetnost v sodobnem izrazu na tako višino, da vsekakor lepo manifestira slovenski del v
skupni jugoslovanski moderni umetnosti. ★
Ne smatrali bi za potrebno zapisati te ugotovitve, če ne bi bile storjene pogreške napram našim umetnikom mnogokrat tudi od drugih strani; tako se pa spominjamo cele vrste nepravilnosti, ki se stalno ponavljajo. Naši umetniki sami premalo polagajo važnost na to, kako se v kolekciji skupne jugoslovanske umetnosti presoja njihova umetnost, kališ en prostor se ji do-
loča in kako se jo predočuje v skupni reprezentanci. Dobro pa občutijo, kako se jim krajša pravica soodločbe in enakopravnosti. Ta disharmonija vlada že vsa leta. Ob vsaki večji skupni prireditvi je prišlo kratko povelje iz Beograda ali od kakega poverjenega kroga v Ljubljani, kako naj se udeležba slovenskih umetnikov kar naj-Skromneje izvrši; večkrat so pa prešla enostavno čez njihove glave, že nekajkrat so naši umetniki dali duška svojemu protestu zoper tako ravnanje, ter opozorili na razmere, ki vladajo na škodo skupne jugoslo-
venske in posebej slovenske umetnosti. ★
Odsev teh kvarnih razmer se je pokazal tudi pri reševanju vprašanja državnih umetnostnih šol. Vzporedno s srbskimi in hrvatskimi, so tudi slovenski umetniki pred ložili državni upravi načrte za umetniško šolo v Sloveniji. Njihove stvarne argumente iz umetniškega in narodno-kultur-nega vidika so podprle vse slovenske kulturne ustanove in se je iz njih zastopnikov sestavil poseben odbor za postavitev Akademije umetnosti v Ljubljani, če se tudi ne bi ozirali na koristi jugoslovanske umetnosti v splošnem, je iz slovanskega umetnostnega stališča vprašanje umetniških šol postalo posebno važno in aktualno, ter se za nas mora rešiti v našem smislu.
Danes so v Beogradu, zlasti pa v Zagrebu, umetniške šole polne slovenskih slušateljev, proporcionalno več kot srbskih •ali hrvatskih. V praksi se pa omejuje slovenskim umetnikom življenjski prostor v skupnosti. Z akademijo v Ljubljani bo prenehala ta praksa in se bo kakor koli preprečilo nestvarno, pretirano rekrutiranje slovenskega umetniškega naraščaja. Slovenska umetnost torej tudi v tem vprašanju do danes še ni dosegla svojih emi-nentnih pravic, ki jih nujno podpirajo umetniške in življenjske motivacije, kljub temu, da je oficielno seveda priznana upravičenost zahtev.
Nekoliko drugače, pa žal ne dosti boljše so umetniške razmere med Ljubljano in Zagrebom. V teku zadnjih deset let so prenehali skoro vsi stiki med hrvatskimi in slovenskimi umetniki. Res je, da je prevelika pasivnost naših umetnikov k temu mnogo pripomogla. Tej pasivnosti so pa pravi vzrok opisane razmere. Zlasti zadnja leta so šli hrvatski in slovenski umetniki vedno bolj vsak sebi, ter so se skoraj že zabrisala vsa stremljenja skupnega sodelovanja. Umetnostna politika, pa naj bo iz Beograda ali Zagreba, do sedaj ni prinesla medsebojnih koristi, kakor bi jih bila morala ustvariti in kakor so slovenski umetniki vedno za to delovali. Sedaj, ko se politična in gospodarska ureditev države znova ureja, dosežimo tudi v umetnostnem življenju sporazum. Ta sporazum naj se izvrši obratno, ne za delitev- pač pa za tesnejšo notranjo zvezo, ki bo šla nad politiko in nad vsemi dosedanjimi predsodki, ter nas bo v duhovnem zbližanju družila v pravem bratskem skupnem sodelovanju!
Pro damo
V sedmem zvezku revije »Dom in svet« je izšel članek z naslovom »Razbita plastika na Muzejskem trgu ali kulturna Ljubljana A. D. 1939«. Pisec teh načelnih opazk in polemičnih glos k znani »spomeniški aferi« g. Stanko M i k u ž se bavi tudi z mojim stališčem in me sili, da odgovorim na nekatere njegove sklepe in pripombe.
Čeprav rad priznam, da skuša biti pisec — vsaj kar se mene tiče — objektiven in pravičen, mi je vendarle naprtil očitek dvoličnosti in me tako po vsej sili potisnil v neprijazno bližino boga Janusa. Zaradi svojega dostavka k pismu g. prof. dr. Zamika sem bil prejel toliko žaljivih anonimnih pisem, da nisem niti za hip dvomil, kako so isimpatizerji »kladivarjsev« razumeli moje stališče. Razumeli so ga tako, kakor sem ga sam postavil: kot protest zoper vandalsko početje s Kraljevim spomenikom in zoper poskus, da neodgovorna ulica odloča v umetnostnih .zadevah, ter kot zagovor umetniške svobode. To stališče je jasno in brezkompromisno; poudarjam ga zato, da ne bi kdo, ki ne pozna članka g. Mikuža, iskal v njem Janusovega drugega obraza.
Drugače je z estetsko oceno Kraljeve plastike. G. Mikuž sodi, da je »prav goto-to v toliki meri kvaliteta kakor druge naše javne, tudi reprezentativne statue«. Odklanja moje stališče, da bodi taka vrtna plastika reprezentativna, dovolj je, če je okrasna, dekorativna. Prav tu se križajo najina mnenja in okusi. Ne mislim, da je ta plastika taka spaka in nekulturnost, kakor so me hoteli podučiti anonimni pi-suni. Menim samo, da ni nič posebnega, vsekako nič takega, kar bi bilo vredno, da se trajno razstavi v okras mestu. Zame je vsaka iavna plastika v mestu, kakor je Ljubljana, tudi reprezentativna in umetnostno vzgojna, zato je treba dvakrat premisliti, preden se kakšno delo postavi kot umetnostni monument na javen prostor. V Goncourtovi misli, da je le tisto prava umetnost, do katere čuti masa instinktiven odpor, je zrno resnice, vendar so v vseh mestih postavljali na trge in v javne nasade umetnine, ki so vsaj v glavnem vzbujale občudovanje in respekt pred umetnostjo in umetniki, ne pa ^instinktiven odpor«. Ne v Rimu in Parizu, ne v Pragi in Atenah nisem videl na javnem prostoru avantgardnih umetnin; prav borba za Rodinovega Balzaca je pokazala, kako vzdržni so v tem pogledu celo pariški krogi. Nikakor ne bi hotel vzbuditi suma, ki mi ga podtika g. Mikuž, da sem med onimi, ki od ekspresionistične umetnosti ne pričakujejo v načelu nič kvalitetnega. »Izem« "'e tu postranski in minljiv; večne so lahko samo stvaritve. Prav zaradi tega, ker mi ne gre za stil, marveč v konkretnem primeru za umetnino, sem branil zoper anonimne vandale svobodo umetnosti in zapisal, da bodi končna odločitev o umetnostnih zadevah prepuščena tistim, ki najbolj ljubijo in najbolj poznajo umetnost. Ali je torej v tem tista :Klvoličnost«: priznavam ekspresionizem, a odklanjam produkte izrojene umetnosti«, priznavam odločitev najboljših ljubiteljev in poznavalcev umetnosti, a odklanjam Kraljevo plastiko?
Ne v tem ni dvoličnosti, marveč doce-
la jasno stališče. Ekspresionizem ni že eo ipso izrojena umetnost; tudi v njem lahko velik rumetnik ustvari vielika dela, toda pod to krinko je bilo mnogo mode, pozerstva, snobizma, epigonstva.
Priznavam odločitev resničnih ljubiteljev in poznavalcev umetnosti, menim pa, da jo lahko ljubi in do neke mere celo pozna kdo, ki ni umetnostni zgodovinar in poklicni estet; takisto mislim, da tudi leti ne »bodo nikdar svojih okusov in sodb združili v eno samo formulo, kakor fiziki svoje znanje in svoja izkustva. Umetnost ostane vsekdar več kakor samo znanje, zategadelj bo v nji vedno več resnic (v smislu srca, ne intelekta). če smem imeti svoj okus in svojo ljubezen, tedaj smem misliti, da bi za dekoracijo našega mesta našli tudi kaj boljšega, kakor je plastika, ki je bila postavljena na Muzejski trg; toda način, kako so jo hoteli odstraniti neodgovorni, strahopetno skriti ljudje, j<? umetniška oskrumba in kulturna sramota. Ali sta v tem stališču res dva obraza?!
Zapiski
Drama beograjskega Narodnega gledališča napoveduje v svojem repertoarju za pravkar načeto sezono nekatere zanimive novosti. Izmed domačih utegnejo vzbuditi posebno pozornost Plaovič-Gjokovičevo »Slovo na mostu«, Pavla šebeščena »Evi-ca v mestu« ali »Večna mladost« in Feld-mannova »V zaledju«. Izmed tujih pa švarkinova nova komedija »Lira na postrežbo«, Wernerjevi »Novi ljudje«, Coc-teaujevi »Strašni starši«, Cesara Meenna »Salomino rojstvo«, Zuckmeierjeva »Katarina Kny« in Tollerjeva »Slepa boginja«. Repertoarni načrt navaja tudi Mae-terlinckovo »Modro ptico« in Pirandello-vo »Kaj je resnica?«
Rade Drainac, znani literarni »enfant terrible«' beograjskega kulturnega kroga, je pričel izdajati svoje revialno glasilo, ki se imenuje »Nova Brazda«. Mesečnik za sva kulturna pitanja«.
Zdenka Jušič-Seunik je izdala v Zagrebu knjižico svojih pesmi v prozi z naslovom »Dani nemira«.
Študija iz sodobne srbskohrvatske literature. Vlad mir Dj. Bab;č je izdal četrto knjigo svojih »književnih zapiskov« z naslovom »Naši pisci«. V knjigi so kratke študije o Gjuri Viloviču, Sibi M ličiču, Ivanu Nevisliču, Petru S. Petroviču, Hamzl Humu, Vilku Gabariču i. dr.
O sodobni jugoslovanski umetni solo-pesmi je priobčil »Srpski književni glasnik« v najnovejšem zvezku razpravo dr. Miloja Milojeviča. V svojem pregledu omenja tudi slovenske skladatelje: »V impresionistični smeri je na zelo vidnem mestu Lucijan Maria škerjanc. Ta muzik čistega kova je zložil veliko število pesmi, ki se odlikujejo po melodični razpetosti, ki je včasi mehka, da, celo prav mehka in gibčna v hromatizmu. Ta hromatizem je v njegovih impresionističnih klavirskih spremljavah osnovna stilnna karakteristika m doseza visoko tehnično stopnjo (na primer v Gradmkovem ciklu De profun-dis). Anton Lajovic je bil po Milojeviču prvi izmed naših glasbenih lirikov moderne smeri, ki so se jeli baviti z glasbenimi problemi in jih reševati. Lajovic je »človek čiste umetniške vznemirjenosti in je z le-
pim tehničnim izkustvom, poučen po dunajski šoli glasbenik lirikov, z eno potezo rešil problem melodije in spremljave v naši moderni solo-pesmi.« Kot primere te rešitve navaja pisec Lajovčeve »Pesmi samote«, »Veter veje«, in dr., dalje nekatere pesmi škerjanca, Ravnika in Kogoja.. »Bravničar je močan lirik širokega melodičnega zamaha in svobodne koncepcije. O tem priča tudi njegova pesem »Jaz bom umrl«, to je čuti v koncepciji pesmi »Ža-lostinka« in iz drugih. Naposled je tudi Leskovec, avtor iz šole Slavka Osterca, ki je doživel na Dunaju preobrazbo, prežel konstruktivizem s širino melodične inspiracije, ki je včasih kar kljubovalna (»Balada v narodnem duhu«)«. Pisec navaja več slovenskih skladateljev (Lajovic, škerjanc, Ravnik, Osterc) med onimi, ki so uvedli klavir kot enakovreden činitelj v lokalno-instrumentalni spojini solo pesmi in ki obdelujejo klavirsko spremljavo do virtuoznoeti. Nadalje piše dr. MJlojevič: »Ljubljanska šola naših glasbenih modernistov je šla najdalje, ona je vprav na čelu gibanja To šolo je ustanovil nadarjeni Slavko Osterc, tehnik velikega zamaha, ki je sposoben za reševanje problemov tako zvane motorične glasbe. Tudi njegove dokaj številne pesmi stoje v znamenju te njegove moderne, vendar ne do absolutnega motorizma«. Nato pisec oz-
načuje nekatere mačilne Osterčeve kompozicije in pravi: »Osterčeve koncepcije so smele, vendar imajo svoj karakter in stiL Je to neizogibni akcent modeme, ki izvira iz realne stvarjalne sile. Ta akcent ima svoj pomen zlasti zaradi tega, ker se v njem skrajno levičarska moderna tehnika srečuje s človekom. Iz spojitve človeka in tehnike mora nastati nova glasba, ki jo še ščemo... Tega dotika človeka in tehnike ni pri drugih, povsem mladih pripadnikih Osterčeve šole, pri šturmu in Žebretu, dveh »motoričarjihc, ki sta takisto kom-ponirala solo pesmi.«
Splitski »Glasnik« je priobčil v septembrski številki poleg besedila sporazuma, uredbe o banovini Hrvatski in drugih ukrepov v zvezi z ureditvijo hrvaškega vprašanja, ter poleg življenjepisov novih ministrov ilustrirano razpravo prof Antona Ivačiča »Riznica splitske katedrale« in prispevek Huberta Marjanoviča »Mo-starske džamije« (z ilustracijami).
Roman o Dostojevskem. Pariška >Ma-
rianne« priobčuje poglavja iz življenjepis-nega romana »Dostoievsky au Bagne«, ki ga je spisal Henri Troyat, lavreat lanske Goncourtove nagrade. Pisatelj je potomec ruske rodbine, ki jo je revolucija vrgla v Pariz, kjer se je udomačila in pofrancozi-la.
ŠPORT
Bogat prvenstveni spored
Varaždinska Slavija v Ljubljani — številna srečanja v podsa veznem prvenstvu
Na vseh koncih in krajih se v športu poznajo današnji nemirni časi, le v nogometu je skoraj ostalo pri starem. Tako vsaj moramo soditi, če gledamo bogat prvenstveni spored, ki so si ga nogometaši priredili za jutrišnjo nedeljo. Razen liga-ških tekem, ki jih bo v obeh ligah kar devet, je v območju našega podsaveza na sporedu cela vrsta prvenstvenih srečanj v vseh razredih in skupinah.
V Ljubljani
Ljubljanski spored bodo jutri absolvirali na petih igriščih, med katerimi bo seveda najbolj živahno na igrišču Ljubljane. Tamkaj se bo tekanje za žogo začelo že ob 9., ko bosta nastopili mladi enajstorici juniorjev Svobode in Hermesa. Naslednja tekma bo ob 10., in sicer med Svobodo in Kranjem, starima in zagrizenima nasprotnikoma iz I. razreda v ljubljanski skupini. Popoldne bodo tamkaj začeli brcati ob 14.45, in sicer spet dve garnituri najmlajših SK Ljubljane in SK Most. Ob 16.15 bo nato glavna prireditev tega dneva v Ljubljani, in sicer ligaška tekma med varaždin-sko Slavijo in domačo Ljubljano. Poziciji obeh jutrišnjih nasprotnikov v hrvatsko-slovenski ligi sta zelo šibki (Ljubljana je na 9., Slavija pa na 10. mestu), zato je gotovo, da bosta obe moštvi napeli vse sile, da bi si vsaj v medsebojnem srečanju pomagali za oni dve tako potrebni točki višje v tabeli.
Razen ob Tyrševi cesti pa bodo v dopoldanskih urah skakali za okroglim usnjem tudi na igrišču Ilirije za Koiinsko tovarno, kjer bosta ob 9. nastopili za točke junior-ski moštvi Marsa in Jadrana, ob 10. pa prvorazredna nasprotnika Mars ln Hermes. Mars je trenutno na vrhu prvenstvene tablice in bi mu bilo seveda najbolj prav, če bi spravil še obe jutrišnji piki.
Dva druga para bosta istočasno (ob 9. in ob 10.15) zaigrala za točke na igrišču Jadrana v Koleziji. Najprej bo tekma Slavija—Reka jun., potem pa se bosta pojavila oba dolgoletna rivala iz zapadnega dela mesta, Reka in Jadran. Oba imata za seboj mnogo vročih pristašev, tako da bodo na tej tekmi imeli precej opravka tudi gledalci.
Tretji dopoldanski spored bo na igrišču Mladike z dvema prvenstvenima tekmama II. razreda, ki bosta precej odločilni za Grafiko, Moste in Slavijo, kajti vsi trije so kandidatje za prvo mesto v tej skupini. Posebno velja to za Grafiko in Slavijo, ki
bi s porazom izgubila skoraj vsako upanje na končno zmago.
Slednjič bosta popoldne ob 16. imela prireditev kakor sama za sebe drugorazredna nasprotnika Korotan in Mladika, in sicer na igrišču Korotana.
V Mariboru
Mariborski prvenstveni spored bodo jutri odigrali na igrišču železničarja, in sicer po temle razporedu: ob 9. Slavija—Maribor jun., ob 10.30 Slavija—Drava, ob 14.30 Železničar—Rapid rez. in ob 16. železničar—Rapid.
V Celju
bodo igrali to nedeljo samo na igrišču Olimpa. Dopoldne ob 10. bosta nastopila nasprotnika iz H. razreda štore in Jugoslavija, popoldne pa se bo prireditev začela ob 14.30 z juniorsko tekmo med Celjem in Olimpom, ob 15.30 pa bosta prišla na teren prvorazredna kandidata Olimp in Hrastnik.
Celjani v Trbovljah
Prvo prvenstveno tekmo na domačih tleh bo SK Amater odigral jutri z moštvom SK Celja, ki je preteklo nedeljo z rekordno razliko porazilo svojega lokalnega nasprotnika Atletike. Amaterci bodo torej jutri imeli precej vroč dan! Trboveljsko občinstvo še vabi na čim številnejši obisk, . tem bolj, ker bo ta tekma prav gotovo ena najzanimivejših v letošnji sezoni. Začetek bo ob 16., predtekma pa se bo začela že ob 14.30. Želeti bi bilo, da bi nastopajoča moštva prišla pravočasno na igrišče, da ne bo spet nepotrebnih zamud in upravičenih protestov med občinstvom.
V I. razredu bodo razen tega igrali v mariborski skupini še v čakovcu med Gra-djanskim in ČSK ter v Murski Soboti med Muro in Mariborom, v Domžalah pa — za ljubljansko skupino — med Diskom in Bratstvom.
Nazadnje bo jutri na vrsti še vrsta prvenstvenih srečanj po deželi, med katerimi bodo najglavnejša v Litiji med Litijo in Retjem, v Ptuju med Ptujem in Lendavo, na Jesenicah med Kovinarjem in Savico, v Tržiču med Ljubeljem in Radovljico, v Mengšu med Mengšem in Virtusom, v Brežicah med Brežicami in KSK itd.
Kakor vidimo, prekaša torej jutrišnji prvenstveni spored po obsegu skoraj vsakega v najbolj mirnih časih!
Plavalne tekme srednješolcev
Za zmagovalce so razpisani trije pokali
Za prvenstvo srednjih šol v plavalnih disciplinah so razpisani kar trije prehodni pokali: po eden za prvaka v plavanju moških in plavanju dam ter še tretji za prvaka v water-polu.
Za prvega in za tretjega bodo tekmovale po tri ljubljanske gimnazije, in sicer klasična ter I. in m. drž. realna dočim bosta v ženskih disciplinah nastopila samo dva zavoda, in to mestna ženska realna ter klasična gimnazija.
Med prijavljenimi tekmovalci čitamo imena Wernerjeve, Pelhana, Hudnika, Herzoga, Loeserja ter cele vrste mlajših plavalk in plavalcev, ki so se že pričeli vidne-je uveljavljati v našem športnem življenju. Poleg Ilirijanov, ki jih naša športna publika že več ali manj pozna, bodo v ekipah svojih zavodov nastopili tudi nekateri najboljši plavalci drugih klubov ljubljanskega podsaveza in pripravljen je tudi en tekmovalec s področja zagrebškega.
Tekmovanje bo v nedeljo popoldne v kopališču Ilirije. Voda v bazenu se je v soln-čnih dneh že tako dovolj ogrela, bo pa za tekmovanje še posebej temperirana. Priče-tek tekme je določen na 13.30, tako da bodo obiskovalci srednješolskega plavalnega prvenstva lahko še pravočasno prišli na nogometno ligaško tekmo na igrišču SK Ljubljane.
Dva atletska mitinga
V LJubljani
SK Planina priredi danes popoldne in jutri dopoldne velik lahkoatletski miting, ki se ga bodo udeležili atleti iz vse Slovenije, saj je to pri nas najbrže zadnja večja prireditev sezone v tej panogi.
Razen tega bodo to pot tudi zadnjič nastopili naši slovenski zastopniki pred X. Balkanskimi igrami, ki bodo v začetku prihodnjega meseca v Atenah. Danes popoldne bo tudi poizkus rušenja jugosloven-skega rekorda v metu kopja, ki ga napoveduje Darko Mauser, član SK Planine. Nastopili pa bodo tudi drugi znani sloven-ski lf>.koatleti kot Košir, Klinar, Skušek,
Gaberšek, Bratovž, Račič, Smerdelj, Oro-scy, Lončarič itd.
Miting se prične danes točno ob 15 in jutri ob pol 10. Vhod iz Vodovodne ceste — vstopnice za sedeže po din 2.—
V Celju
Jutri ob 9* dopoldne bo priredil SK Celje na Glaziji svoj atletski miting po dolžnosti. Na mitingu bodo nastopili vsi v Celju bivajoči atleti. Pričakujejo tudi zunanjo udeležbo. Poleg številnih tekov bodo na programu tudi vsi skoki in meti. Opozarjamo na to zanimivo srečanje celjskih atletov.
„Avto in šport"
je izšel z 9. številko za september. Iz vsebine navajamo: Zakaj toliko prometnih nesreč? (Boris A. Kristan). Naš letošnji izlet (dr. Velizar Jankovič, Beograd). — Dirke v Beogradu (B.A.K.). — O našem prometu na cesti in ulici (A. S., Maribor). — Nato sta uvrščeni stalni rubriki za razne pritožbe uporabnikov na cesti in za razna strokovna pojasnila. Zadnji dve strani izpolnjujejo kopica drobnih zanimivosti in pa službena obvestila ljubljanske in mariborske sekcije Avtokluba. številka je lepo ilustrirana in skrbno urejena, tako da bo gotovo razveselila vsakogar, ki se zanima za naše bitje in žitje na cestL Posamezne številke so po din 5.—, revija, edina te vrste pri nas, se naroča v upravi: Ljubljana, Aleksandrova 4., za letnih din 60.—
SK Ljubljana. Drevi ob 19 obvezen sestanek ligaškega moštva pri Slamiču. Postava kakor tudi navodila za Juniorje, ki igrajo v predtekmi, so na običajnem mestu.
SK Celje (atletska sekcija). Vsi atleti se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže nedeljskega mitinga na Glaziji. Tudi novi atleti, ki želijo startati, naj se prijavijo jutri ob 9. na igrišču. — Načelnik.
Za delopust igra radijski orkestae. —-18.40: S poti proti morju med otoki (, & Regaly). — 19: Napovedi, poročili — 19.40: Nacionalna ura: Naši srednjeveški gradovi. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan lovski večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd. 18.20: Plošče po željah. — 19.50: Tamburaški zbor. — 20.00: Narodna pesem. — 20.30: Izmena programa Pariz—Beograd. — 23.15: Lahka godba in ples. — Zagreb. 17.15: Orkester. — 20: Prenos opere »Evgenij Onegin.« — Praga 20: Pester spored. — 20.45: Zvočna igra. — 22.10: Jesenske slike. — 23: Lahka godba. — Varšava. Program po napovedi. — Sofija, 19: Orkester in petje. — 20: Plošče. — 20.50: Lahka godba. — 22.30: Nočni koncert iz Varne. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Lahka godba. — 19.15: Operna glasba. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.30.: Lahka godba. — Berlin 20: Orkester. — 22: Lahka godba. — 24: Nočni koncert.
R
Sobota, 28. septembra. Ljubljana. 12: Pester program s plošč. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. —
13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 17.00: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti ter kramljanje in prepevanje tetke Maričke. — 17.50: Pregled sporeda, — 18:
Diplomatski slovar
Vse. kar sem doslej povedal o pravilih nevtralnosti v pomorski vojni, se nanaša izključno le na nevtralne države. Sedaj pa prehajam na položaj državljanov nevtralnih držav v pomorski vojni, kakor sem to poglavje posebej obdelal tudi v razlagah o položaju nevtralcev v suho-zemni vojni. Sestavki, ki bodo sledili, bodo v neposredni zvezi s sedanjo pomorsko vojno, ker se bodo dotaknili zelo perečih vprašanj morske blokade in vojnega tihotapstva, o čemer je bilo prav te dni mnogo polemike med angleškimi in nemškimi listi, polemike, ki se še ved na nadaljuje in v katero so pSS»dno in neposredno zapletene tudi posamezne nevtralne države. Citatelji mi bodo seveda oprostili, ako bom te setavke, ki bodo tvorili celoto, večkrat prekinil z razlagami drugih perečih diplomatskih vprašanj, ki sem nanje deloma že sam opozoril, deloma pa bom moral upoštevati nekatere posebne želje, ki so mi bile sporočene.
Trgovina državljanov nevtralnih držav z vojskujočimi se strankami
Trgovina je po svojem značaju izrazito mirovna funkcija svetovnega pomena. Zato je razumljivo, ako ima vsaka vojskujoča se stranka interes, da kolikor more zmanjša trgovino svojega nasprotnika z nevtralnimi državami, medtem ko se nevtralne države postavljajo na stališče neoviranega in svobodnega razvoja trgovinskih odnošajev z vojskujočimi se strankami tudi v vojni.
Opozoril sem že. da v suhozemni vojni nevtralna država nima dolžnosti, preprečiti trgovino z orožjem in strelivom, ki jo vrše njeni državljani na račun vojskujočih se strank. Pojasnil sem tudi ozadje teh določb mednarodnega prava. Ako pa je državljanom nevtralnih držav dovoljena celo trgovina z blagom, ki služi v izrazito vojne namene, bi bile seveda tem manj upravičene omejitve navadnih trgovskih odnošajev državljanov nevtralnih držav z vojskujočimi se strankami. V pomorski vojni bi bile take omejitve še mnogo manj na mestu, ko nam je že znano, da imajo vojskujoče se stranke na razpolago sredstva, s katerimi lahko same preprečijo morebitne zlorabe običajnih trgovskih pravic državljanov nevtralnih držav (pravica preiskave trgovskih ladij, njih zajetja in v skrajnem primeru celo njih zaplembe).
Medsebojna kontrola mednarodne trgovine nevtralcev
V teh odnošajih si namreč neposred-n o stoje nasproti nevtralni trgovec in vojskujoča se stranka, posredno — v primeru. da vojskujoča se stranka prekorači svojo oblast na škodo nevtralnega trgovca — pa vojskujoča se stranka na eni ter nevtralna država, katere državljan je nevtralni trgovec, na drugi strani. V teh razmerjih je mogoča stalna medsebojna kontrola, ki lahko prepreči, ako se objektivno izvaja, vse zlorabe in nerednosti, ki bi jih lahko vojskujoča se stranka na eni ali nevtralna država na drugi strani smatrali za škodljive.
Zasebna lastnina v pomorski vojni
Tu nam nadaljnja razlaga narekuje važna uvodna pojasnila o razlikah v postopanju z zasebno lastnino v suhozemni in v pomorski vojni. Medtem ko se v suhozemni vojni zasebna lastnina, tako premična kakor nepremična, mora spoštovati, v pomorski vojni to pravilo ne velja, ker so po splošnem običaju tudi zasebne ladje in zasebni prevozi sovražnika podvrženi zajetju in morebitni zaplembi. Ta običaj v pomorski vojni, ki je v nasprotju z navedenim pravilom v suhozemni vojni, se opravičuje s tem, da je v suhozemni vojni neprimerno lažje poraziti nasprotnika brez kršitve zasebne lastnine, medtem ko je to v pomorski vojni težje. Vojno brodovje ne služi namreč samo kot orožje, temveč tudi kot zaščita trgovskih ladij, a trgovske ladje na drugi strani služijo spet vojnemu brodovju s tem, da ga zalagajo z vsem potrebnim, kar seveda samo krepi odpornost vojskujoče se stranke. Zato ie v načelu razen zajetja trgovskih ladij sovražnika dopustna tudi njih zaplemba.
Zaplemba sovražnih trgovskih ladij
Zaplemba sovražnih trgovskih (zasebnih) ladij pa je zakonita, ako sta bila izpolnjena dva pogoja: 1. predvsem je treba ugotoviti, ali gre res za sovražno lastnino (zato je na primer dopusten pregled krovnih dokumentov nevtralne trgovske ladje, da se ugotovi, ali ne gre morda za sovražno ladjo, ki se skriva pod nevtralno zastavo: razen tega je treba pregledati tudi tovor, da se ugotovi, komu pripada); 2. po tej dejanski ugotovitvi, ki jo izvede vojna ladja vojskujoče se stranke, pa je potrebno še v posebnem procesu ugotoviti, ali so navedbe vojne ladje vojskujoče se stranke točne Tak ugotovitveni proces 1e potreben celo tedaj, kadar gre za formalno prepovedano trgovino med ne-' vtralcem in vojskujočo se stranko, vendar s to omejitvijo glede nevtralne ladje, da sme biti zajeta le. kadar ugotovi preiskava navedene kršitve, medtem ko sme biti sovražna trgovska ladia zaleta v vsakem primeru in oovsod (razen seveda v teritorialnih vodah nevtralnih držav). V obeh primerih pa je potreben navedeni ugotovitveni proces o zakonitost' zaietia in zaplgmbe.	Scrutator
r
M. BRAND
Nest zlatih angelo i
Roman
35
»Tako menite? Vsekako jo dajte kar najskrbneje opazovati, kajti bojim se, da jo je moj obisk zelo osupil — gotovo bo izkušala za nekaj časa izginiti v ponornico.«
»Dovolite, da telefoniram odtod?« je vprašal .Woodley.
Ryder je prikimal; nato je slišal, kako je detektiv zunaj na mostovžu s čemernim glasom renčal v aparat razne ukaze. Ko se je vrnil, si je brisal pot z obraza.
»Tako«, je dejal, »to je opravljeno. Poslal sem za njo še dva izmed svojih ljudi, uiti nam torej ne more. — Ta čas se lahko ukvarjava z drugo zadevo: z Daleyem — «
»Kaj ne, to je človek, ki je v usodni noči prinesel stricu podatke o nekom izmed njegovih gostov?« mu je segel Ryder v besedo.
»Da. — Ta mah ga ima v varstvu eden moj uslužbenec — ali ga poiščeva?«
Ryder je bil seveda takoj pripravljen. Vzela sta Martina s seboj, sedla v taksi in se z vso naglico odpeljala na skrajni vzhodni konec mesta. V neki stranski ulici je dal Woodley ustaviti ter
ju odvede! v eno tistih kletnih beznic, ki so bile
nastale za časa državne prepovedi alkoholnih pijač in obogatile svoje lastnike. Odkar je bila prepoved razveljavljena, so bile te beznice zloglasni, umazani brlogi, in tista, ki so naši trije znanci stopili vanjo, se je smela ponašati, da je prav gotovo izmed najbolj umazanih.
Za mizo v kotu sta sedela dva moža, nekaj drugih, ki ju je bilo v mrkem somraku komaj spoznati, je pa stoje pilo pri točilnici. Martin je krenil naravnost proti kotu in pozdravil: »Dober dan, vražja spaka!« »Vitek, ozkopleč človek je dvignil svoj okrogli, otroški obraz, ki je njegova zaripla barva pričala, da ima že marsikaj pod kapo.
»Dober dan, Martin«, je rekel, »veseli me, da te spet vidim.«
»Gospod Ryder je tudi prišel«, je odvrnil Martin. »Gospod, to je Daley. — Zate, Woodly, bi bilo menda najbolje, da jo odkuriš in vzameš svojega vohuna s seboj.«
»Kako — ven naj grem?« je začudeno vprašal zasebni deteiktiv.
»Morda bi s tem olajšali potek razprave«, je ljubeznivo menil Ryder.
Čeprav je bil Woodley oči vi dno globoko užaljen, se je vendar takoj umaknil in s svojim pomočnikom zapustil beznico. Ryder in Martin sta sedla.
»Gotovo bo dobro, da najprej nekaj naročimo«, je rekel Charles. Martin je poklical natakarja. »Kaj imate spodobnega?« ga je vprašal.
Natakar je Ryderja pazljivo pogledal — očivid-no je tehtal njegovo plačilno zmožnost — nato pa predložil:
»Whisky?«
»Prav«, je Ryder prikimal.
»Zame tudi«, je rekel Martin, »In ti, Daley?«
»Jaz bi rajši pošten brinjevec s pricurkom.«
Natakar je odšel. Daley si je v zadregi mel nesorazmerno velike roke.
»Pri gospodu Ryderju sem v službi«, je Martin začel.
»Tako? — Veseli me, da se z njim seznanim«, je odvrnil Daley, se zarežal in pobesil zariple oči.
»Gospod Ryder je moj gospodar«, je Martin s poudarkom dodal, »zato lahko z njim odkrito govoriš.«
Daley je sunkoma vzdignil glavo in prvič pogledal Ryderja. Segel je po kozarcu, ki ga je bil natakar pravkar postavil predenj, ter na dušek izlil pijačo vase, ne da bi odvrnil oči od Charlesa.
»Kaj ne, da si takrat gospodu Leggettu nekaj prinesel«, je Martin nadaljeval; »kaj je neki bilo?«
»Oh — marsikaj«, je Daley odvrnil.
»A kaj?«
»Reči, ki so stale mnogo denarja«, je odvrnil Da-ley, se bedasto namuznil Martinu, pogledal Ry-derja in s težavo goltnil.
»Tiste reči so izginile«, je rdcel Martin.
»Seveda«, je Daley prikimal.
»Morda so umorili gospoda Leggetta prav zaradi teh reči«, kakor jih ti imenuješ?« je menil Martin.
»Ze mogoče — lahko da umorijo zaradi njih tudi mene.«
»Res se bojite?« je vprašal Ryder.
»Računam s to možnostjo«, je Daley odvrnil, »bojim se pa ne — tako in tako mi ni dosti do tega prekletega življenja.«
»Ah boš zdaj govoril ali ne boš?«
Martinovo vprašanje je bilo tako odločno, da se skoraj ni bilo moči dalje izmikati.
»Vsako uslugo ti rad storim, čeprav si le — budalo«, je odvrnil Daley, »a zastonj je samo smrt.
—	Povejte, gospod Ryder, kako pridem do tega, da bi govoril za dobro besedo? — To morate razumeti.«
»Koliko zahtevate?« je stvarno povprašal Ry-der.
»Vsekako toliko, da lahko poberem šila in kopita ter začnem , kje drugje novo življenje. — Koliko potrebujem v ta namen, moram še dobro premisliti, a misliti — jasno — danes ne morem več.
—	Jutri vam povem vsoto. — Nekaj na račun bi pa vendarle — «
»Koliko želite?« mu je Ryder mirno segel v besedo.
»Stotak ah dva?«
Ryder je izvlekel listnico, toda Martin je za-klical:
»Pustite jo v žepu, gospod — dva dolarja sta več ko dovolj.«
»Fej — sram te bodi!« je Daley zagodrnjal.
Ryder je vzel iz listnice štiri petdesetake in jih porinil pred Daleya.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Kupim
V gostilni Putrich
Danes in jutri zabava s plesom. Vljudno vabljeni.
26057-18
fjizimii
Brivskega
pomočnika
mlajšega, hitrega delavca, sprejme takoj Cvikl, brivec Rimske Toplice.
26069-1
Kuharica
«a graščinsko pristavo dobi mesto takoj. Ponudbe na cgi. odd. Jutra pod »Okolica Ljubljane«
26027-1 Postrežnico
pošteno, dvakrat tedensko, iščem, logar, Tobačna tovarna.	26075-1
Frizerski pomočnik
dober dclavec, dobi službo takoj. Salon Milda Kregar, Krško.	26079-1
Dva pomočnika
za stavbeno ključavničarstvo z večletno prak. so, sprejmel. Hribar Jakob, splošno ključavničarstvo, Jesenice.
26022-1
Viničarja
Jolanega, zanesljivega, z rodbino najmanj 4 delovnih sil, ki zna samostojno voditi posle v vinogradu in sadovnjaku z živino, sprejmemo. Ponudbe s prepisi spričeval na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28 pod šifro »Slavonija K-4820«.
25979-1
Mesarskega
pomočnika
veščega prodajalca ln prekajevalca (zelherja) sprejmem takoj. Naslov v vseh poel. Jutra. Ig-26036.1
Ideal steklenica
domači izdelek prvovrstne izdelave. Trgovci zahtevajte cenik!
C. Dittrich,
Izdelava pločevinastih, kovinskih in lakiranih izdelkov.
MURSKA SOBOTA
Vzgojiteljico
energično, inteligentno, — iščem za dvoje otrok 7 in 8 let. Vilim Conen, Su-botica.	26051-1
Mesto gospodinje
pri boljšem gospodu želi dama, zmožna vsega gospodinjstva. Oferte je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in varčna 55«.
26055-2
Gospodična
27 let stara, Inteligent na, verzirana v gospodinjstvu, išče službo pri boljšem gospodu. Ponudbe pod »Verzirana gospodinja* na ogl. odd. Jutra.
259S1-2
Kuharica
išče službo k mali družini ali samski osebi.— Naslov v vseh. pcel. Ju tra.
26032-2
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, vsa tovrstne antikvitete kupni« po naivišji ceni.
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska J 294-36
Zdravstvo
OKAMA
mazilo a zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih ia krastah na temenu, za raz-pokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljub ljano.	187-40
Slive za žganjekuho
v vagonskih pošiljkah in slive za vkuhavanje v gajbah po 15 kg nudi eks-portna tvrdka Milan Mi-mič in sin, Okučani.
26082-34
Clasbila
Kupim klavir
na mesečne obroke 1000— 1500 din. V poštev pridejo sami klavirji angleške mehanike. Ponudbe na oglasni od. Jutra pod »Angleška znamka«.
26048-26
NSERIRAJTE
V »JUTRU« 1
Staro zelezo
in druge kovine plačuje po najvišjih cenah Pr. Stupica, železnina, Ljub ljana, Gosposvetska 1.
298-7
Parni kotel
stoječ 15—20 kv. m og-revne površine, 7 atmosfer pritiska, kupim v brezhibnem stanju. Pi smene ponudbe na Pu-biicitas, Zagreb pod št. 54349
25978-29
Prodam knjižice
250.000 Prve hrvatske, — 300.000 Ljub. kreditne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bar«.
25809-16
Družabnika
k) bi ev. potoval ali vo dil knjigovodstvo spre j mem. Potreben kapital 100—150.000. — Ponudbe na podr. Jutra Mari bor pod »Rentabilno«
26014-16
ET5BM
Lepo posestvo
arondirano, ca 60 oralov, poslopja so v dobrem stanju, z živim in mrtvim inventarjem, ugodno naprodaj. Posestvo se nahaja v bližini mesta na Dolenjskem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Res prilika 79«.
26079-20
Parcela 658 kv. m
poceni naprodaj. Medvedek Marjan, Vodni, kova 220.
26038-20
Malo hišico
z nekoliko zemljišča kupi upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upokojenec«.
25959-20
Stanovanje 2 sob
kuhinje in pritiklin ter velikega vrta oddam ta koj v Rožni dolini, cesta ni-12.
26026-21
Dvosob. stanovanje
suho in sončno oddam s 15. okt. ali 1. novem, brom. Naslov v vseh posl. Jutra.
26044-21
Dvosob. stanovanje
z vsem komfortom, oddam takoj v Gledališki 16 IV. vrata 14 ali pri hišniku. Ogled od 9. do 14. ure.
25987-21
Stanovanja
Tri ali štirisobno
stanovanje
sončno, v novi hiši etaž no kurjavo in vsem Komfortom iščem za čim prej. Ponudbe na ogL od. Jutra Pod šifro »Mirno 035«
26035-21a
Opremljeno sobo
solnčno, za eno ali dve osebi in prazno sobo s kabinetom v I. nadstropju, oddam. Sv. Petra nasip 43.
26076-23
Prazno sobo
v Dukičevem bloku oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26061-23
Sobe išče
Sobo
strogo separirano v cen tru iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »6030c
26030-23a
Samec
išče za 1. oktober lepo opremljeno sob0 s ko. palnico in modernim konfortom. Po možnosti telefon in garaža. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A Z 39«
25993-23a
Opremljeno
lepo sobo
svetlo v bližini kolodvo. ra iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kolodvor«
26039-23a
Izgubljeno
Rezervno kolo
sem izgubil Fiat 500 od Ljubljane do Vrhnike. Najditelj naj ga proti nagradi vrne. Birač Ra dovan, podporučnlk, —■• Vrhnika.
26037-2F
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
CONTINENTAI
Dopisi
Mlad industrijec
z delom preobložen, išče v pomanjkanju družbe tem potom na teritori ju hrvatske, dravske ali dunavske banovine solidno gospodično, srednje velikosti, lepe postave, čiste preteklosti, dobro gospodinjo do 25 let staro, primerne izobrazbe, po možnosti z doto, zaradi ženitve. Sa mo resne ln obširne ne anonimne ponudbe s pri logo fotografije, ki se 1» pregledu častno diskretno takoj vrne, izvolite poslati na Publi-citas, ZagrebZ, Lica 9, pod »Budučncet«
26018-24
Razno
GROZDJE
smederevsko,
sladko in poceni dobite pri
GOSPODARSKI ZVEZI,
Ljubljana, Tyrševa 29 teL 2770.
Po priznano nizkih cenah si nabavite najboljše moške o-bleke, perilo ln vsa raktična oblačila Pri
Preskerju
. JU BLJAN A Sv. Petra cesta 14
in
Pozor!	OTVORITEV	Pozor!
NOVE TRGOVINE USNJENIH IZDELKOV
ff
ZORN"
TYRSEVA CESTA
Palača banke „Slavije"
TOVARNIŠKA ZALOGA
kovčegov, aktovki damskih torbic, denarnic nahrbtnikov in
drugih potovalnih potrebščin
VELIKA IZBIRA	LASTNI IZDELKI
2 951
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Za jugoslovenski patent št. 7701 od 1. julija 1930 na: »INDUKCIJSKI MOTOR« in dopunski patent št. 8257 od 1. januarja 1931 na:
»INDUKCIJSKI MOTOR S KRATKO-STICNIMI PALICAMI OBLIKE U« —
se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj.'ponudbe na: ing. Hinko PETRIč, patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Oglati v »Jutru* Imajo vedno največji uspeh S
NARODNA "SKARNA
LJUBLJANA
KNAFL3EVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 30
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage hčerke in sestre
VIDE NAGLIČ
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so nam ob tej priliki stali ob strani in nam izkazali svoje sočutje, še posebno se zahvaljujemo vsem, ki so blago pokojnico spremili na poslednji poti in ji darovali cvetje in vence.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, 26. septembra ob pol 8. zjutraj.
LJUBLJANA, 22. septembra 1939.
Žalujoči ostali
V globoki žalosti naznanjamo, da je umri naš ljubljeni soprog, sin, brat, oče, tast, svak, stric in stari oče, gospod
Drago Pinterii
ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU
v petek, dne 22. septembra 1939 po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 24. septembra, ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, Trst, Gradec, Feldbach, 22. septembra 1939.
MARIJA roj. POSEGA soproga; GERZETIC URŠULA, mati; DRAGO, sin; DANICA por. ŠVEGL, hčerka; RUDOLF SVEGL, zet; MILA GANZA, snaha; IVICA, vnuk; FRIEDL, HEDA In JUSTA, brat in sestri, ter vse ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
ENO- (N VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
■■'Jb&mLr&uf123
Danes ob rani zori je nehalo biti predobro srce našega preljub-Ijenega, predobrega soproga, papana, brata, strica in svaka, gospoda
Midofer Alojzija
kroj. mojstra, trgovca, posestnika in svetnika
zbornice TOI
Pogreb predragega pokojnika bo iz hiše žalosti v Novem mestu, Kralja Petra H. trg, na šmihelsko pokopališče, dne 24. septembra 1939, ob 16.30 uri.
Novo mesto, dne 22. septembra 1939.
Anastazija roj. Konopleva, soproga; Ljudi in Nadja, hčerki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela ob priliki smrti našega predobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Karla Ferjana
gL pisarne kr. banske uprave Dravske ban. v pok.
smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da nam je bilo v resnično uteho. Zato bodi tem potom izrečena vsem prav prisrčna zahvala. Zlasti se pa moramo zahvaliti gosp. primariju dr. Rakovcu ter zdravniku dr. Janežu za vso skrb in požrtvovalnost, ki sta mu jo posvečala za časa njegove bolezni, kot tudi vsemu strežniškemu osebju.
Nadalje se imamo zahvaliti kr. banski upravi za častno spremstvo na poslednji poti in za poklonjeni krasni venec. Enako bodi izrečena prisrčna zahvala za krasne vence poklonjene s strani uradništva prosvetnega in upravnega oddelka kr. banske uprave ter pevcem za ganljive žalostinke. Končno naj bo izrečena prisrčna zahvala vsem ostalim, ki so tako lepo obsipali njegov grob s cvetjem in ki so ga v tako častnem številu spremili na poslednji poti.
LJUBLJANA, dne 22. septembra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
Sobota, 23. IX. 1939, =
j
^aši kraji in ljudje
Zadnja pot generala AdolSa Kilarja
Tekme za prapor kraljice
Svečana Izročitev bo jutri ob 15. pod Tivolijem
Ljubljana. 22. septembra Vagon s krsto generala Adolfa Kilarja je danes prispel iz Vranja v Ljubljano in popoldne se je k slovesu od uglednega vojaškega dostojanstvenika zbralo tako številno ljubljansko občinstvo, kakor ga vidimo zbranega le ob redkih žalnih svečanostih. Kolodvor je bil že davno pred 15. uro poln. V bližini kolodvorskega poštnega poslopja je počivala krsta na katafalku, pregrnjena je bila z državno 2-astavo, na njej je počivala sablja in pokojnikova generalska čepica. Iz Vranja so prispeli v Ljubljano krasni venci, nove težke splete cvetja pa so poklonili še svojci, prijatelji in tovariši iz Ljubljane in iz drugih krajev. Pred krsto je ves čas stala častna vojaška straža in pred kolodvorom je bila postavljena dolga fronta vojaštva.
Pogrebne molitve je opravil stolni kanonik dr. Tomaž Klinar. V pretresljivih besedah se je od pokojnika poslovil g. polkovnik Lukanc, poudarjajoč vrline tega zaslužnega vojščaka. Dva brigadna generala in dva polkovnika so med žalnimi zroki vojaške godbe dvignili krsto in jo ponesli na lafeto, v katero so bili vpreže-ni trije pari konj. Med prvimi so se za nosilcem križa uvrstili v žalni sprevod borci, ki so se borili s pokojnim generalom na Koroškem in v Prekmurju. Vojaki so nesli krasne vence, med katerimi je vzbujal prav posebno pozornost oni, ki ga je hvaležno poklonilo mesto Vranje, kjer je general Kilar storil mnogo dobrega za napredek kraja. Ganljiv je bil pogled na pokojnikovega konja, odetega v črno, ki sla ga vodila podnarednik in vojak.
Za krsto in bridko prizadetimi svojci se je razvil dolg žalni sprevod. Na čelu vsega ljubljanskega oficirskega zbora je stopal g. divizijski general Štefanovič z obema brigadirjema, nato vsi ostali višji in nižji oficirji ljubljanske garnizije ter veliko število podoficirjev. Poleg mnogih prijateljev, ki jih je imel blagi pokojnik v Ljubljani in v raznih krajih Slovenije, so prišli k pogrebu tudi predstavniki organizacij in korporacij. Zlasti je bilo častno zastopano generalno ravnateljstvo TPD, pri kateri je uslužben pokojnikov brat, dalje Združenje rezervnih oficirjev in vrsta nacionalnih društev. Ob žalnih koračnicah vojaške godbe se je vil dolgi sprevod po Masarykovi cesti in dalje po Smartinski cesti proti Sv. Križu Na pokopališču so med častno stražo vojaštva in koroških borcev prenesli krsto v cerkev, kjer so bile opravljene molitve, na to pa k svežemu grobu. Tu se je toplo poslovil predsednik koroških borcev g. Rudolf Andrejka. ki je kratko obudil spomine na borbe na Koroškem in v Prekmurju ter je o generalu Kilarju poudaril: »Bil je vojak z dušo in telesom, strog, toda pravičen, viteški značaj. Kdorkoli ga je poznal, žaluje danes nad njegovo prezgodnjo smrtjo«. Odjeknil je zadnji voiaški pozdrav, potem so zabobnele prve grude na krsto. Tožni so se razhajali številni pogrebci.
Jesen rumena —
dobra žena • • •
Danes, na god device sv. Tekle, začenjamo v pratiki prvi jesenski dan. Njen prvi znanilec je sv. Jernej, ki je prinesel tako hladno jutro, da vremenarji trde o njem: ».Sv. Jernej pride maševat že v rokavicah.« Po zadnjih nalivih so dnevi spet sončni. Ponoči lega megla, ki pa je vedno znanilka lepega vremena. Noči so hladne, toda dnevi še prav prijetni.
Poljedelec in vinogradnik si želita Se kopico lepih dni. Kmetovalci hite izkopavat krompir. V vinogradih se po večini obeta pridelek, kakor že nekaj let ne Letošnja jesen pa tudi prinaša polne veje sadja V mnogih krajih je vse podprto, toliko je teže na vejah. Češplje, hruške, jabolka tn drugo sadje je tako založilo naše sadjarje, da je cena občutno padla Na deželi si bo lahko nakuhal vsak sadjar dovolj žganji-ce, kar bo seveda v mnogih krajih hodilo naopak. Močna pijača — vinjenost — špe-tir — sodni ja! ...
Za primer povemo, da fe veljal lansko leto kilogram češpelj iz bosanskih krajev dostavljen na kolodvor v Ljubljano preko dva dinarja Blago seveda slabše vrste, pripravljeno za žganjekuho ln pri vagonskr pošiljki Letos je cena izdatno padla in ve Ija kilogram češpelj v vagonski pošiljki franko na ljubljansko postajo oa 65 do par Dobri poznavalci tržnih cen taki. k' se pečajo s poklicno žganjekuho in fim pravijo v domačem žargonu »šnapskeselni« pa obljubljajo, da bo cena še bolj padla
Deževje zadnjih dni je Savo in druge na še vode dvignilo nad normalo Ohlajeni zrak je pregnal večino kopalcev iz tekočih rek. jesenske kopeli uporabljajo le še redki, vztrajni vodni ptiči Visoka voda pa omogoča zaslužek našim splavarjem, ki jih je na Savinji, Savi in Dravi ptecej.
Čez teden dni bo po vinogradih zagospo-ki pravi o njem narodni rek: »Sv. Mihu ki pravi o njem narodni rek: »Sv. Hihu je dan zasu« Da bi nam bila jesen prizanesljiva in bi v miru uživali dobrote ra-dodarnosti jesenil
V Ljubljano so prispele v teku včerajšnjega dneva in snoči tekmovalne vrste članic, ki se bodo udeležile prve tekme za dragoceno darilo Nj. Vel. kraljice Marije — zastave kot prehodno darilo zmagovalni vrsti članic v višjem oddelku. Tekme se bodo pričele danes zjutraj oo 8. v telovadnici Narodnega doma in se bodo vršile ves dan, deloma v telovadnici, deloma na telo-vadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Za tekmo se je priglasilo šest vrst in sicer iz Ljubljane, Zagreba, Beograda. Kranja, Celja in Novega Sada. Tekma bo izredno zanimiva in napeta in bodo skušale vse vrste doseči najboljše uspehe in si priboriti to dragoceno darilo.
Tekmo bo vodila savezna načelnica se-
Zgornji Log. 22 sept.
V Zgornjem Logu v Zasavju je umrl po daljšem bolehanju nekdanji vestfalski rudar Drnovšek Ivan. Rodil se je leta 1882. v Nemčiji očetu, ki je bil doma iz naših krajev. Ivan Drnovšek je preživel skoraj vse življenje v Nemčiji. Z delom v rudniku je bil zadovoljen, a slednjič je zbolel in stopil v pokoj. Nakazali so mu rento in mož se je odločil, da bo še nadalje ostal v Nemčiji, poleg rente pa si bo poiskal skromen postranski zaslužek Začel je prodajati časopise. Ta poklic pa je bil zanj usoden. Nemška oblastva so ugotovila, da je bil eden izmed časopisov, ki jih je raz-našal Drnovšek, komunističen Drnovška so aretirali in preiskava se zanj ni dobro obnesla. Okrivili so ga zvez s komunisti in mu je bila renta ukinjena Čeprav je bil rojen na Nemškem in kraja svojega očeta še nikoli videl ni. so ga kot tujca, k! hoče motiti red v Nemčiji, odpremili čez mejo. Tako je Drnovšek kot brezdo-
Trbovlje. 22. sept
Drzen vlom v trboveljsko rudniško blagajno sta nameravala izvršiti te dni dva nepridiprava, ki jih je oblast že kaznovala za njune nedovoljene tatinske podvige. Eden od njiju je Trboveljčan. drugi pa je menda žepar kar mednarodne kariere. Oba sta se znašla v zaporu, odkoder sta imela baš pred kratkim oditi zopet v svobodo. Zadnje dni. ki so jima tekli za zapornimi zidovi, sta seveda oba zopet razmišljala, kako bi si na nedovoljen način hitro prisvojila tujo lastnino ter ukradeni denar porabila za bogve kake lopovščine.
Misel na Trbovlje jima je bila seveda blizu. Brž sta skovala načrt, da se spravita nad rudniško blagajno, v kateri sta pač domnevala lepe denarce. Vse sta do podrobnosti pripravila. Trboveljski pajdaš je prevzel vlogo vlomilca, njegov medna-
Ljubljana, 22. septembra.
CenroTr bomo jutri že nastopili koledarsko jesen in so tudi vremenske prilike za gradbene svrhe kolike r toliko znosi jive, ne smemo za letos pričakovati večjega razmaha. predvsem ne glede novih stavb. Tega je mnogo krivo današnje nejasno poli-tično ozračje ki marsikaterega podjetnega človeka bega in zadržuje, da bi vložil svoje prihranke v zidovje.
Novih, večjih zgradb torej v letošnjem letu ne smemo pričakovati. Ozrimo se na one, ki so v delu. Dokončno zgraditev visoke Batine palače »Dom službe«, ki bi morala biti v celoti dograjena in izročena v uporabo še letošnje leto, so odložili za drugo leto. Zato tudi to jesen, kakor je bilo določeno, še ne bodo podrli spodnjega starega poslopja nekdanjega Maličevega hotela v šelenburgovi ulici.
Pokojninski zavod je v septembru razpisal licitacijo raznih gradbenih in obrtniških del za velik stanovanjski blok več-
stra Elza Skal ar jeva s pomočjo sodnic strokovnega odbora Saveza SKJ.
Svečana izročitev zastave vrsti — zmagovalki bo jutri, v nedeljo ob 15. popoldne na telovadišču Ljubljanskega Sokola, v primeru slabega vremena pa v telovadnici v Narodnem domu v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije in Saveza SKJ.
Vabimo sokolsko članstvo in narodno občinstvo, da se udeleži danes tekem in jutri svečane izročitve zastave zmagovalni vrsti. Pokažimo z veliko udeležbo, da se zavedamo v teh resnih časih velikega poslanstva sokolstva, ki vkljub temu nemoteno izvršuje svoje vzgojne naloge.
Danes in jutri vse, kar sokolsko čuti, k prvenstvenim tekmam naših Sokolic!
mec priromal v Zgornji Log, kjer so nekoč domovali njegovi predniki.
Z Ivanom je dospela k nam tudi njegova sestra. Oba sta bila brez poklica. Dobri ljudje so naslovili na litijsko občino prošnjo in občinski svet je naklonil obema skromno mesečno podporo. Dobri ljudje in sosedje so se večkrat usmilili pregnanca. Zdaj ga je smrt rešila pomanjkanja. Njegova smrt je obudila pri nas spet vso njegovo življenjsko storijo Naša oblastva so se od tedaj, ko je prišel Ivan Drnovšek k nam trudila, da bi pojasnila nemškim oblastvom zmoto, češ: bolehen človek in rudniški invalid z rento ni zmožen razširjanja komunizma. Nemška oblastva pa niso ugodila pojasnilom in prošnjam naše občine in tako je ostal Ivan Drnovšek ob koncu svojih dni brez onih 800 dinarjev, ki so mu jih bile priznale nemške bratov-ske skladnice. kamor je dolga leta vlagal mesečne prispevke za stara leta.
rodni drug pa vodstvo. Ko sta potem zapustila zapor, se je Trboveljčan takoj napotil na »lice mesta«, medtem ko ga je njegov drug čakal izven Trbovelj na dogovorjenem mestu. Tam bi si bila imela deliti mastni plen ter oditi v svet k novim, še večjim podvigom. Oba sta pa menda napravila račun brez krčmarja.
Trboveljski sodrug je sicer res prišel v Trbovlje ter se potikal okrog rudniških pisarn, vendar mu je pravkar prestana zaporna kazen še narekovala v vest. da ni bil bogve kako korajžen. Vlomilno orodje je imel sicer s seboj, vendar so ga morali splašiti ali vojaki ali zastraženost rudniškega okraja. Fant si je delo premislil in oblasti, ki mu je bila itak na sledu, skesano priznal ves vlomilski načrt. Njegov drug ga je čakal zaman, namesto njega pa je pričakal orožnike, ki so nevarnega tička prijeli ter z njegovim prijateljem vred spet odvedli v zapore.
nadstropnih hiš ki jih namerava zgraditi na bivšem uršulinskem vrtu. Teh del, ki bi trajala najmanj tri leta, se je pred vsem veselilo številno stavbinsko delavstvo, a so letos zaradi obstoječih razmer padla v vodo, ker bodo gradnjo tega stavbnega kompleksa najbrž odložili za pozneje
Na vogalu Bleiweisove ceste in Erjav čeve ulice je zraslo impozantno štirinadstropno poslopje Poštne hranilnice, ki je namenjeno številnim uradnikom tega zavoda. Na zunaj je že ometano in očiščeno ter sta odstranjena tudi stavbni oder in stebrovje. Nasproti prejšnji nizki jahalni-ci je nova stavba vredna soseda palač na lepi Bleivveisovi cesti. V notranjščini te dni opravljajo mizarji, pleskarji, ključavničarji in drugi, zadnja dela. Uradništvo Poštne hranilnice se bo vselilo že čez mesec dni v te nove. res udobno opremljene prostore.
Takisto je dobila prelepo zunanjo obliko tudi soseda palače Poštne hranilnice kar
iiKiS lep prispevek k oiopflaai BlilmisoM
ceste.
Ob idilični Gradaščici ▼ trnovskem okra. ju se je ojunačil tudi mizarski mojster Ignacij Vehar, ki obnavlja nekdanjo Tenen-tijevo hišo v Gradaški ulici 10, nasproti Petelinjemu mostičku. Delavci popravljajo ostrešje, zidarji olepšava jo zunanjščino, pleskarji pa barvajo okenske okvirje in vrata.
Ce omenimo še asfaltiranje dalje časa raz ritih hodnikov na Mestnem in Starem trgu, dalje očiščenje visoko natrpanega materiala na trgu pred šentjakobsko cerkvijo, prekopavanje in utrjevanje Gosposke ulice, kakor tučfi modernizacijo Ilirske ulice, ki je preračun jena približno na štirinajst dni, smo v glavnem označili več. ja gradbena dela minulih tednov.
Skrb za mladino
Povsod lahko čitate, kako moramo starši delati s šolo roko v roki, nadzirati mladino, da bo pravilno dojemala učno snov in skrbeti za primerno uravnovešen je med šolskimi urami in časom, ki ga otrok prebije doma. To je naloga staršev, oblasti pa zadeva brez dvoma dolžnost, da jim izpolnjevanje te naloge vsaj omogočijo.
Med prosvetne zanimivosti mesta Ljubljane, kulturnega središča naše banovine, spada vsekakor jako značilna posebnost, da otroci najnežnejše starosti, ki poseča-jo 1. in 2. razred IL drž. dekliške osnovne šole na Mladiki, v obeh velikih poslopjih mestne občine ne morejo dobiti svojih učilnic, ki bi jim omogočale reden in normalen pouk. Pod rednim poukom namreč razumemo dopoldanske učne ure, ko je otrok še svež, spočit in dovzeten za nove vtise. Vsi ti otroci — približno 110 po številu — morajo takoj po kosilu ko niti odrasli niso sposobni za duševno delo, hoditi v razrede, ki jih dopoldne zavzemajo drugi. V strahu, da ne bi zamudil pouka, otrok hitro in površno obeduje, potem pa teče s polnim želodcem v šolo. Vprašajte zdravnika, kako škodljiv je te vrste postopek za nežni, mladi organizem! In kako bo pozimi ko sije med 13. in 15. uro edino toplo sonce v Ljubljani — sedaj bodo pač naši šibki mestni otroci po nalogu višje modrosti presedeli ta čas v zaprtih prostorih, namesto da bi si osvežili pljuča na prostem.
Videti je, da je tista od merodajnih strani visoko opevana »Skrb za mladino« pač samo na papirju ... Pri tako površnem reševanju tega važnega vprašanja odločujoči gospodje seveda niso utegnili misliti na zdravje naših otrok, tudi na njihove učne uspehe ne, ki bodo pri tem načinu gotovo zaostajali za povprečjem. Ves delovni dan otroka je tukaj postavljen na glavo, kako naj potem starši dosežejo, da se jim otrok pravilno telesno ln duševno razvija? Morda pa je odredbo o tako neugodnem popoldanskem pouku ravno za najmlajše narekovala neka tiha,
želja, da bi starši premestili svoje deklice na neko privatno osnovno šolo. kjer še edino se more vršiti reden dopoldanski pouk?
Gospodje bodo porekli da mestna občina nima dovolj prostorov za učilnice, — toda po pravici se lahko vprašamo, zakaj ptem plačujemo gotovo ne prenizko odmerjenih davkov, da v vseh teh letih ni bilo moeroče rpeskrbeti za mladino prepo-trebnih učnih prostorov? Kaj takega je menda samo pri nas mogče, kjer se najde dovolj sredstev za podpiranje raznih organizacij, za šole pa žal ni denarja
Sešpljev teden
je pri kraju
Ljubljana, 22. septembra.
Češpljev teden, prirejen z opustom trošarine na uvožene češplje in slive od 13. do 20. septembra, je končan Na magistratu trde. da na ljubljanskem trgu 5e nikdar in tudi ob najbolj bogatih letinah niso bile češplje tako poceni kakor ob češpljevem tednu.
Čeprav je cena za kilogram lepih češpelj padla celo na 1.25 din — pravijo na magistratu — vendar ljubljanske gospodinje s to ceno še niso bile popolnoma zadovoljne. ker so izvedele za še mnogo nižje cene pp Štajerskem in sploh ob mejah banovine. Mestno poglavarstvo se je sicer potrudilo, da bi privabilo kmete tudi iz oddaljenih in s češpljami najbolj bogato obdarovanih krajev, saj so propagandne članke za češpljev teden objavili tudi štajerski Usti in po vsej banovini razširjeni ljubljanski tedniki Namesto da bi bile zadruge na deželi organizirale dovoz češpelj v Ljubljano, so to dobičkanosno delo spet prepustile prekupčevalcem Na drugi strani pa ljubljanske gospodinje ne računajo na velike stroške prevoza, ki so prav znatno podražili v Ljubljano pripeljane češplje.
Ljubljanski trošarinski linijski uradi so
deni predlog in odredi postanek obeh dosedanjih pospešenih potniških vlakov, ki odhajata iz Ljubljane ob 13.40 in 18.27, potem lahko odpade dosedanja rezerva, ki krene iz Ljubljane nekaj minut po 18. uri. Prav pa bi bilo, če bi vozila ta rezerva šele po 19. uri in prav tako do Litije. Tako bi železniška uprava res ustregla potujočemu občinstvu, tudi istemu, ki ima v Ljubljani posle do 19. ure. Se bolj je prav, če potegnejo sedanjo zaloško rezervo ob 19.20 do Litije.
Prebivalci so doslej žrtvovali vse, kar so zahtevala oblastva od njih in so si zgradili železniške postaje na svoje stroške, kar ni menda običaj v nobenem drugem predelu naše države. Tako je plačalo prebivalstvo za postajo v DM v Polju 400.000 dinarjev. Ko je bila stavba končana, je gradbeni odbor izročil železniški upravi ključe in vso pravico do stavbe, ki so jo postavili iz lastnih žrtev. Tako so storili tudi Jevničani, čeprav ni tam nobene industrije. Siromašen slovenski kmet je izbral gradbeni odbor in ljudstvo je moralo plačati za postavitev postaje četrt milijona dinarjev. Tudi jevniška postaja je prešla v last državne uprave, potem ko so jo zgradili prebivalci iz lastnega nagiba in lastnih sredstev. Takih primerov požrtvovalnega patriotizma je drugje kaj malo. Prav zato pričakujejo zdaj prebivalci upravičeno, da jim bo ustreženo, ko žele postanke pospešenega osebnega vlaka na vseh vmesnih postajah.
S podaljšanjem dosedanje zaloške rezerve, ki vozi iz Ljubljane ob 10.30, in one, ki vozi ob 12.20, bi bilo ustreženo posebno kmetiškemu prebivalstvu, ki prinaša na ljubljanski trg svoje pridelke. Delo opravijo večinoma že do 10. vre ali
ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO
mL
PODPETNIK1 ISgfe^
ugotovili, da je bilo v Ljubljano v 8 dneh, namreč od 13. pa do 20. septembra brez trošarine uvoženih 145.143 kg češpelj. Velika večina teh češpelj je prišla v Ljubljano po železnici Samo linijski nradi na glavnem kolodvoru so našteli 90.257 kg češpelj. Večino teh so poslali kmetje sami na trg, vendar je pa bilo tudi dosti večjih pošiljk iz Bosne in iz drugih banovin med njimi, torej takega blaga, ki so ga v Ljubljano pripeljali prekupčevalci saj je s tovornega kolodvora prišlo v mesto 55.122 kg, a 35.135 kg češpelj so prinesle kmetice same po železnici na ljubljanski trg, namreč samo z glavnega kolodvora Poleg teh so pri mitnici na Dolenjski cesti nr.računali 25.924 kg češpelj, ki so jih v Ljubljano pripeljale in prinesle kmetice z Dolenjskega.
Velika večina češpelj je torej prišla ▼ Ljubljano iz oddaljenih krajev, vendar so tudi okoliški kmetje imeli ob češpljevem tednu nekaj zaslužka. Mimo mitnice na Smartinski cesti je bilo v mesto pripeljanih 1.060 kg češpelj, po Celovški cesti 1.996 kg,
Eo Tyrševi cesti 4.452 kg, skozi Moste 7.510 g, po Poljanah 5.646 kg, po Ižanski cesti 6.622 kg, in po Tržaški cesti 1.600 kg češpelj. Za vse češplje znaša odpisana trošarina 37.000 din.
Zaradi bolehnosti je šla v smrt
Kranj, 22. septembra
Danes okrog 14. je službujoči orožniški narednik Anton Kristan opazil, da leži pri Majdičevih zapornicah neko truplo v vodi. O tem je obvestil kranjsko policijo, nakar je odšla tja komisija, in sicer vodja straže Jagodic, agent Kristan in banovin-ski zdravnik dr. Novoselski. Truplo so potegnili iz vode in zdravnik je ugotovil, da je utopljenka ležala najmanj teden dni v vodi. Njen obraz je bil že močno razkrojen. Dogodek je privabil mnogo gledalcev, med njimi tudi tovarniško delavko Podlipnikovo, ki je v utopljenki spoznala 261etno tovarniško delavko Heleno Bučanovo. Podlipnikova je povedala, da je Bučanova že pred 14 dnevi nenadno odšla iz stanovanja v Struževem in od takrat je nihče ni več videl. Kje je hodila v tem času, nihče ne ve. Bučanova je že poprej večkrat izjavila, da bo šla v smrt v Savo. Sirota je obupala zaradi bolehnosti.
Ustreljen iz zasede
Ptuj, 22. septembra Gostilničarjev sin Jože Pulko iz 2etal, ki je bil na obisku pri sorodnikih v Pod-lehniku, se je pozno ponoči vračal domov. Ko je šel jx> bližnjici čez travnike, je iz gozda za njegovim hrbtom počil strel in Pulko se je smrtno zadet zgrudil na tla. Čez nekaj ur so ga našli ljudje vsega krvavega v obcestnem jarku, ga prenesli v bližnjo hišo in mu nudili prvo pomoč. Ves trud pa je bil zastonj, ker je Pulko zaradi močne izgube krvi kmalu nato izdihnil. Oblastva za napadalcem poizvedujejo z vso marljivostjo in upamo, da se bo za-gonetka kmalu razjasnila.
vsaj do poldneva. Če bi lahko dospeli domov že pred kosilom, bi se jim režijsI-J stre £ ki nočno skrčili, saj bi ne bilo trebat v Ljubljani kositi. Sedaj pa nimamo od 7.52 do 12.45 nobenega vlaka, ki odpelje iz Ljubljane. Za kraje, ki so naravnost odvisni od Ljubljane in v njegovi najožji bližini, jn pomanjkanje vlakov vse od zju* traj do popoldne res nemogoča napaka tistih, ki sestavljajo vozne rede. Potujoče občinstvo ni nikoli poklicano k sestavljanju veznega reda, zato nam je na razpolago le časop;sje. V prilog naših zahtev j navajamo da žal nimamo od Ljubljane ! skozi Zasavje nobene dobre ceste, ki bi si | izbrala najkrajšo zvezo skozi glavne za-| savske kraje. Zato ne moremo vpostavitl rednih avtobusnih zvez. Prepričani smo, da bi nam avtobusni podjetniki popolnoma ustregli tako, kakor bi mi želeli. Zato prosimo, naj nam gredo na roko gospodje pri železnici. Nekaj lepih zvez so nam že dalL Če nam ustrežejo še v tem, kar je bilo i objavljeno v obeh dopisih, potem ne bomo imeli zlepa nobenih drugih zahtev in jinS bomo za vse usluge hvaležni.
Evakuacija nase kolonije v Varšavi
Beograd, 21. sept. j. Zunanje ministrstvo je nocoj po 22. uri sporočilo po jugoslo-■ venski kratkovalovni postaji med oddaja-! njem poročil v srbohrvaškem jeziku tajniku j jugoslovenskega poslaništva v Varšavi Kneževiču, da je prejelo njegovo današnjo brzojavko.
! Hkratu poroča tajniku Kneževiču, naj skuša dobiti dovoljenje za evakuacijo jugo* slovanske kolonije z osebjem poslaništva j vred.
Za ureditev prometa v Zasavju
Litija, 20. septembra
»Jutro« je priobčilo prejšnji teden članek iz D M v Polju pod naslovom: »Zelje potujočih iz Zasavja« Člankar prinaša želje prebivalcev iz zgornjega Zasavja — med Ljubljano in Litijo — ki jim ni po-všeči sedanja rezerva, ki odhaja nekaj minut po 18. uri in se ustavlja na vseh postajah do Litije, ter se tam ustavi in ob 19. uri se vrača spet v Ljubljano. Isto je z rezervo ob 12.45.
Vsemu prebivalstvu iz navedenih krajev tudi ni povšeči redni osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.27, pa vozi potem brez postanka do Litije. Tako je vsa gornja proga brez direktne zveze z rednim potniškim vlakom in morajo v Litiji prestopiti z rezerve vsi tisti, ki hočejo nadaljevati vožnjo naprej proti Zidanemu mostu. Podoben primer je s pospešenim osebnim vlakom ob 13.40.
Površen čitatelj lista bi sklepal, da navedbe v članku iz prejšnjega tedna niso vpoštevanja vredne. Treba pa je priznati, da so vse zahteve resnične in vpoštevanja vredne. O navedenem članku se je potujoče občinstvo iz Litije in spodnjega Zasavja živahno razgovarjalo. Po želji, ki je bila iznešena iz DM v Polju, bi bili potniki od Litije pa do Zidanega mosta za nekaj skromnih minut prikrajšani, če bi se ugodilo člankarju. Kdor pa potuje v vlaku, doživi skoraj vsak dan, da sedejo v direktni potniški vlak mnogi, ki niso zaradi nepoznanja voznega reda in njegovih izjem, mnogi pa tudi zaradi tega, ker niso utegnili iz službe ali iz šole na rezervo. Takoj bo spoznal upravičeno željo vseh
teh prizadetih-in jim pritrdil, ko zahtevajo postanke rednega potniškega vlaka na vseh postajah med Ljubljano in Litijo.
Rezerva odhaja iz Ljubljane ob 18.05. Uradi in obrti delajo do 18 ure. Vsem se je treba držati reda v službi Hite na vlak, pa ga mnogokrat ne dosežejo Dospejo na drugega ob 18.27 S tem je treba do Litije, doplačati vso vožnjo in se nato takoj vrniti z rezervo do svojega domačega kraja v Kresnice. Jevnico. Laze. Zalog ali DM v Polju. Treba je vedeti, da je mnoeo stanovalcev iz navedenih postaj uslužbeno v Ljubljani. Ugodne železniške zveze niso danes več samo vprašanje za zabavo, temveč važno socialno vprašanje. Kdor nima denarja za razmetavanje in doplačevanje kart, ki jih je zakrivilo sestavljanje voznih redov, mora čakati potem več ur na ljubljanski postaji in se potem sredi noči vračati na dom.
Vse to bi bilo odstranjeno, če bi železniška uprava odredila, naj se ustavljajo vlaki na vseh postajah, kakor do nedavnega. Tako predlagamo tudi Litijani in ostali potniki iz spodnjega Zasavja. Mi bomo sicer za nekaj minut pozneje doma, pa nič zato. Vemo, da podpremo s svojim nasvetom mnoge sopotnike, ki jim socialne in družinske razmere ne dopuščajo stanovanja v Ljubljani, kjer imajo svoj zaslužek ali pa posečajo šole. Tudi ostali potniki ne bodo nič prikrajšani. Ni treba čakati na spremembo voznega reda. Treba jo je le sporočiti postajnim načelnikom in uslužbencem na postajah med Ljubljano in Litijo.
Čg sprejme železniška direkcija na ve-
Rudniška blagajna ju je vabila
Izjalovljen načrt drznega vloma v Trbovljah
Zastanek v gradbeni delavnosti
Novih velikih zasnov letos ni več pričakovati
Tragedija nesrečnega rudarja
Iz tujine je moral priti trpet pomanjkanje in umret
/ /
omace vesti«
Lepa BB
.........Edwige Feuillere, Erich v. Stroheim in Jean Galland.
♦ Uredbo o utrdbah in utrjenih prostorih objavljajo »Službene Novine« od 21. t. m. Uredba ima zakonito moč in določa, da je utrdba vojaška nepremična naprava namenjena za udejstvovanje z orožjem in za zaklon. Zgrajena je lahko posamič ah v večji skupini. Večje število utrdb na širši fronti tvori utrjeno cono. Več utrjenih con tvori utrjeni prostor. Področje utrjenih prostorov se še pred pričetkom dela določi s kraljevim ukazom po zaslišanju ministrskega sveta ter na predlog ministra za vojsko in mornarico. Vojna oblastva po potrebi obeležujejo utrjen? cone in prostore okrog utrdb s posebnimi znaki ali pa jih delno tudi omejijo. Naredba, ki je posebno važna za naše obmejne kraje, je stopila v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«.
* Zagrebška železniška direKcija prevzema od ljubljanske direkcije proge v Medmurju. V Cakovec je v četrtek prispel zagrebški železniški direktor inž. Terček s petimi višjimi uradniki. Sestali so se z ljubljanskim železniškim direktorjem inž. Kavčičem in njegovim spremstvom. Pričelo se je prevzemanje železniških prog: Cakovec — Dolnja Lendava, Čakovec — Kotoriba in čakovec — Dravsko Središče, čeprav je to območje spadalo v savsko banovino, so železniške proge od leta 1924. razen tovornega kolodvora v Dolnji Lendavi spadale pod ljubljansko železniško ravnateljstvo. Poslej bodo na teh progah nameščeni samo uslužbenci zagrebškega ravnateljstva.
Zajeten

pariš**
Velika izbera barv in vzorcev:
VtANUFAKTURA
fksSOUVAN
MESTNI TRG 24
*	Naši mornarji zahtevajo pogodbo o življenjskem zavarovanju. Poročali smo, da je med lastniki ladij in med našimi pomorščaki prišlo do pogodbe, po kateri prejemajo dvojro plačo v času plovbe po morju vojskujočih se držav. Dvojna pla ča jim pripada tudi v vseh sredozemskih pristaniščih vojskujočih se držav, tako v Malti, v Egiptu, v francoskih lukah in v francoskih kolonijah. Povišanje velja od plovbe iz zadnje luke na Jadranu do vrnitve v prvo luko na Jadranu. V prometu med Jugoslavijo, Italijo, Albanijo, Turčijo, Grčijo in Rumunijo ostanejo v veljavi dosedanje redne plače. K temu zahtevajo mornarji še pogodbo o življenjskem zavarovanju. Iz Dubrovnika poročajo, da je posadka velikega parnika »Ni-ko Matkovič« odbila potovanje po Sredozemlju, dokler ne bo podpisana taka pogodba. Na ladjo je prispel tudi bivši narodni poslanec prof. Mišetič, nakar je bila pogodba takoj podpisana in je parnik lahko pravočasno odpotoval.
*	Novi grobovi. V Mariboru je umrl po kratki bolezni gosp. Drago Pinterič, šolski upravitelj v pokoju. Zapustil je vdovo, hčerko, sina in širok krog sorodnikov. Blagega pokojnika bodo pokopali jutri ob 15. na Pobrežju. — V Novem mestu je umrl g. Alojzij Midorfer, krojaški mojster, trgovec, posestnik in svetnik zbornice za TOI. Pokojnik je bil kot odličen mojster dobro znan tudi v Ljubljani in po vsem Dolenjskem. Zapustil je vdovo in dve hčerki. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 16.30. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Smrt uglednega evangeličanskega kuratorja. V visoki starosti 84 let je umrl v Sevnici dolgoletni zaslužni predsednik zagrebške evangel;čanske občine dr. Martin Wolff. Pokopali so ga včeraj popoldne. Po rodu je bil iz. Sedmograške, ki spada zdaj pod Rumunijo. V Zagrebu je bil zobozdravnik od 1880 do 1923 in si je polejf pacientov pridobil širok krog prijateljev. Blizu 30 let je bil presbiter ln kurator zagrebške evangeličanske občine. Leta 1923. se je umaknil na svoje lepo posestvo v Sevnici. Za pokojnikom žalujejo vdova in dve poročeni hčerki. Pogrebne molitve je opravil zagrebški evangeličanski škof dr. Popp z delegacijo evangeličanske občine.
■— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. bt. 30474/35
*	Bolgarsko poslaništvo v Beogradu javlja zainteresiranim bolgarskim podanikom v Jugoslaviji, da bo komisija za pregled in obdavčenje mladeničev, ki so podvrženi vojaški obveznosti zasedala letos v poslopju poslaništva dne 1. oktobra od 9. do 12.
*	Sadni sejem in sadna ra^tava v Brežicah. Sadjarske podružnice brežiškega in krškega sreza priredijo v prostorih državne meščanske šole v Brežicah od 30. septembra do 2. oktobra sadno razstavo in sadni sejem, ki bo pokazal, da se pridelujejo v Spodnjem Posavju najlepše in najokusnejše vrste sadja.
*	Razširjevalce izmišljotin kaznujejo
tudi v Novem Sadu. Novosadska policija je zaradi širjenja lažnivih vesti kaznovala nekega odvetniškega pripravnika, nekega lastnika trgovske agenture, nekega zasebnika in neko privatno uradnico, prve tri s 300 din, slednjo pa s 500 din denarne kazni. Obenem je policija izdala naredbo, po kateri je prepovedano zbiranje v gručah in po lokalih ter poslušanje radia pri odprtih oknih. Kazen znaša 10 do 500 din ali mesec dni zapora. Vsi delavci iz drugih
krajev, zaposljeni v Novem Sadu, se morajo prijaviti oblastvu, tako tudi vsi, ki pridejo v Novi Sad v goste. — Tudi policija na Sušaku je začela ostro nastopati zoper razširjevalce lažnivih in vznemirljivih vesti. Kaznovala je doslej 11 oseb.
* Selekcijsko društvo Sv. Lenart nad LašKim je priredilo 18. t. m. popoldne premovanje živine. Na razstavna prostor so prignali člani selekcijske edimce skupno 48 glav živine in to dva plemenjaka, 41 krav, 4 telice in 1 bikca. Oba bika sta dobila prvo nagrado. Izmed krav je dosegla 77 točk krava g. Bezgovška iz Velikih Grahovš. Izmed telic je takisto dosegla prvo oceno telica g. Bezgovška. Skupno je bilo razdeljenih med živinorejce 3600 din. K temu so prispevali: kr. banska uprava 1600 din, sreski kmetijski odbor 1600 dan in domača občina 400 din. Za prvo skupino (biki) je bilo votiranih 500 din. za drugo (krave) 2785 din, za treto (telice) 290 din in za četrto skupino (mlada živina) 600 din. Pred razdelitvijo nagrad je zastopnik kr. banske uprave g. Gosak opozoril navzoče na nekatere nedostatke, ki jih delajo včlanjeni živinorejci in je posebno poudarjal dejstvo, da člani premalo vzrejajo mladine da se mora ta nedostatek čim prej odpraviti. H koncu je povzel besedo g. Turk, ki je pozdravil navzoče v imenu zveze selekcijskih društev, želeč članom, da bi se pri naslednjem premovanju pokazali še lepši uspehi.
*	šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil bodo za sreze Kranj; Radovljica in škofja Loka v petek dne 6. oktobra 1939 ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
♦	Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Do-
očeta, matere in najbližnjih sorodnikov!
FIlm, ki je zaradi svoje zanimive vsebine	cprn n^ctala VaIhimIto	danes ob 16.,
baš DANES NAJBOLJ AKTUALEN! £,dA<lJ »«1« pVftldli VOIHlUKa	19. m 21. uri
Izredno napet film, ki kaže opasno delovanje špijonov v vojni!	Predvaja rdeči križ v kinu unionu, teL 22-21
I
nejše in sicer v svojih novih prostorih v Tavčarjevi ul. 12. Prijave in vpisovanje pa se vrše še v starem lokalu Kralja Petra trg 8. vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure ob knjižničnih urah. Vse podrobnosti se sporoče pri vpisu.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr Ivan Logar, Knezova 34. Telefon št. 41-52.
I
SANOPED
ohrani zdrave, suhe, tople noge, štedi nogavice in čevlje. — Vrečica samo 2.— din.
u— Starokatolikom. To nedeljo bo ob pol 9. uri služba božja v kapeli starokato-liške cerkve na Gosposvetski cesti 9, ker je bila zaradi nepremagljivih zaprek odpo. vedana nameravana služba božja na Jesenicah.
u— članice ženskih društev slovenske sekcije Jngoslovenske ženske zveze, ne pozabite, da bo naš občni zbor jutri, v nedeljo, 24. t. m. ob 9.30 v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. — Odbor. (—)
u— Avto jo je podri. V bolnišnico so pri. peljali 721etno služkinjo Heleno Blazniko-vo z Iga, ki jo je pri šoli na Barju podrl neki avtomobilist in ji prizadejal hude notranje poškodbe.
u— železna vrata so padla nanj. Včeraj popoldne so pripeljali na kirurški oddelek Antona Peterko, zaposlenega pri Vilmano-vem strojnem podjetju v Slomškovi ulici Pomagal je dvigati težka železna vrata, pa se je breme zrušilo nanj in mu poškodovalo desno roko. Peterka je po nezgodi pohitel najprej v ambulanto OUZD, ki mu je bila najbližja, a tam ni bilo zdravnika, da bi mu nudil prvo pomoč.
KINO MATICA, tel. 21-24 ob 16., 19. m 21. uri Prekrasni francoski film iz Orijenta Charles Vanel in Denise Bose — ki je s svojo klasično lepoto osvojila ves Pariz. DVE MESECA JE BIL TA FILM NEPRETRGOMA na sporedu v enem
Jutri predstava tudi ob 10.30 uri
JAMlLA
po romanu ANDRI BORDOa. največjih kinematografov v Parizu.
I
POZOR!	Mladini izpod 16. let ogled filma ni dovoljen!
OSKRUN.TFNA ftTSf Izredno zanimiv - edinstven - kulturno
CVftU poučen film, ki obravnava eno najdeli-katnejših snovi v človeškem življenju — temo seksualnega življenja. Vsak naj bo poučen o opasnosti nedopustne ljubezni in o posledicah spolnih bolezni SAMO PAR DNI NA PROGRAMU! — Predstave ob 16., 19. in 21 uri JgžEDVAJA_jM)E_CIJK RIŽ V KINU SLOGI — TEL. 27-30
Naša poročila po polnoči
Radikalno iztrebljenje »železne garde"
Po vsej Rumuniji so bili včeraj postreljeni vsi odličnejši člani „2elezne garde"
| Dr. ST6SSEL
švicarski kosmetični preparati so odlične kakovosti in nizkih cen. — Depot Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9
1
pisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Vpisovanje v tečaj in pojasnila dnevno, šolnina mesečno 110 din. (—)
*	Nevaren nočni gost. V spalnico Penove gostilne v Jurovcih pri Sv Vidu se je ponoči prikradel neznan moški, prebudil go-stilničarko Kristino ter njeno hčer Elzo in s samokresom v roki zahteval od njiju denar. Ker z vsoto, ki sta mu jo nudili napadeni, ni bil zadovoljen, je premetal še vse omare in odnesel več oblek. Pozneje se je v gostilniški sobi založil še z jestvi-nami in brez sledu izginil. Odnesel je za 2000 din plena.
*	Velik ogenj v Halozah. V Slatini, občina Sv. Barbara v Halozah se je vnelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Vidovičeve. Ogenj je kmalu zavzel velik obseg in se razširil na sosednje poslopje posestnika Franca Milošiča ter na hišo Terezije Ga vezo ve Ogenj je uničil vse tri stavbe do tal. poleg tega pa še vse poljske pridelke in sadje. Škoda je velika in je le malo krita z zavarovalnino.
feflaža se Vam naro* čiti lilme Iz *J?*Mmm
ln poslati iste v razvijanje, ker Vam lzgotovljene slike, Se tstJ dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi
filme
najnovejše emulzije do l. 1941.
Razvijamo in kopiramo priznano prvovrstno! Naš ček. račun št. 13-285. Naša tel. št. 25-66 in 25-67. — Se priporoča
Foto Tourist — Lojze $muc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
Iz Celja
Iz
u— Nadškof dr. Dobrečič v Ljubljani.
Včeraj je prispel v Ljubljano g. dr. Nikola Dobrečič, nadškof barski in primas srbski. Nastanil se je v šentjakobskem župnišču pri župniku g. Barletu. že kmalu po prihodu si je ogledoval Ljubljano in bo obiskal tudi Bled.
u— Posebno pozornost pasantov Goru-pove ulice je zbudila nova slika na vili Mirje štev. 6, ki je last Jurjevca, trgovca v Stritarjevi ulici. Tej vili so letošnje poletje prizidali še eno nadstropje in jo znotraj in zunaj temeljito prenovili in preuredili. Nad srednjim oknom v prvem nadstropju je napravil akademični slikar prof. Mirko šubic primeren okrasek obrnjen proti Mirju. Na pročelju strani proti Gorupovi ulici pa je naslikal večjo fresko, predstavljajočo zadovoljno družino. Velikost te slike v živih barvah znaša 3 metre v višino in poldrug meter v širino. Obe sliki hvalita svojega mojstra. Te dni so odkrili novi umotvor, ki ga stalno opazujejo številni šetald in vzbuja splošno zanimanje.
SPALNE VREČE in ZLOŽLJIVE POSTELJE
posebno priporočljive za vojake, lovce, turiste — v veliki izbiri v športni trgovini
KOLB PREDALIč, Ljubljana
KONGRESNI TRG 4 — teL 35-61
u— XXIII. žreb. obligacij 6«/. obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske je bilo 15. t. m. v mestnem računovodstvu, ko je bilo izžrebanih 236 številk za skupno vsoto 1,200.200 din in so izžrebane številke objavljene v današnjem »Službenem listu«.
u— Državna ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijave za hospitantski tečaj za krojenje oblek in eventualno za krojenje peri. la se bodo sprejemale v torek, dne 26. septembra in v petek, dne 29. septembra t. 1. ob pol 11. in ob 16.15 v sobi št. 20, priti., levo. Pričetek tečaja, ki se bo vršil samo v primeru zadostnega števila prijav, bo v ponedeljek, dne 2. oktobra.
u— Angleško društvo sporoča svojim članom, da bo s 1. oktobrom spet začelo z rednimi tečaji za začetnike in napred-
e— V visokih planinah bo zaključena s koncem septembra poletna tujskopromet-na sezona. Poset planinskih postojank je bil letos le za spoznanje manjši od lanskega, bil bi pa večji, ako ne bi bili ob koncu avgusta nastopili vznemirljivi dogodki. V jesenski dobi nudijo izJeti v planine še več, nego v poletni. Izletnikom je še vedno na razpolago Frischaufov dom na Okrešlju, ki bo odslej med tednom sicer zaprt, pač pa bo ob sobotah in nedeljah oskrbovan še ves mesec oktober. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom v Logarski dolina sta že zatvor jena. Stalno pa so oskrbovane sledeče koče: Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča nad Celjem. Planinci bodo izkoristili tudi lepe jesenske dneve za svoje izlete na gorske višine.
e— Gledališki abonma za teto 1939-40 je razpisan. Gledališka uprava v Celju opozarja cenj. občinstvo, da se za abonma čimprej priglasi. Cene abonmaja so sledeče: Lože I. reda 1575 din, lože II. reda 1260 din, lože III. reda 1008 din, lože IV. reda 756 din. Sedeži v parterju: od I. do III. vrste 252 din, od IV. do VI. vrste 215 din, od VII. do IX. vrste 177 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 126 din, II. in III. vrsta 101 din. Za to sezono so cene nekoliko zvišane, ker bodo abonenti deležni 10 predstav: 6 dramskih in 4 opernih odnosno operetnih. Nudi se ugodnost, da se abonma lahko plača v 6 mesečnih obrokih.
e— Premestitev. Ga. prof. Desa Mrvoše-va je premeščena z drž. realne gimnazije v Celju na gimnazijo v Varaždinu. Priljubljeni vzgojiteljici in požrtvovalni sokolski delavki želimo mnogo uspehov na novem službenem mestu!
e— Koncert v korist Rdečega kriza bo priredila godba 39. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Petra Fabijanoviča drevi ob 20 v Celjskem domu. Vojaška godba je priredila v nedeljo dopoldne in v četrtek popoldne pred mestnim poglavarstvom v korist Rdečega križa koncert, ki mu je obakrat prisostvovala velika množica občinstva.
e— Podpornemu društvu za revne učence na drž. realni gimnaziji v Celju je daroval g. Vinko Levičnik, profesor v p. v Celju, 100 din namesto venca na krsto svojega bivšega učenca in poznejšega stanovskega tovariša g. prof. Dolfeta Lapajneta.
e— Mestno parno in kadno kopališče bo jutri zaradi prekinitve toka zaprto.
Brezposelnost. Pri celjski borzi dela
Bukarešta, 22. sept. br. Nocoj ob 20.30 je ministrsko predsedstvo objavilo nasled' nji komunike:
V noči od 21. na 22. t. m. so bili usmr-čeni morilci pokojnega ministrskega pred sednika A rman da Calinesca skupno j_ udeleženci in organizatorji zarote ter kolovodje zločina. Ta drastični in nagli ukrep je bil diktiran po interesih države v sedanjih izjemnih prilikah, ki ne dopuščajo ni-kakega odlašanja.«
Smisel tega komunikeja je bilo sporočilo, da so bili ubiti vsi oni, ki so bili v zvezi z železno gardo in nekoč njeni čla-nL Na podlagi podatkov, ki so bili zbrani do večera, je bilo dejansko po raznih ra munskih mestih ubitih mnogo pristašev železne garde. Njihova trupla so povsod pustili na krajih, kjer so bili ubiti, število ubitih je zelo veliko. Objavljeni sicer niso bili nikaki uradni podatki, po dosedanjih vesteh iz zanesljivih virov pa je bilo ubitih več sto ljudi. Tako so v Bukarešti samo v pretekli noči ustrelili 74 ljudi. V Temisoaru sta bila ubita dva gardista, v okolici mesta štirje. Po raznih koncentracijskih taboriščih so se gardisti pričeli upirati, čim so zvedeli, da je bil Calinescu ubit. Orožniki so vse upornike postre-lilL
*
Samo vojaška, ali tudi politična meja
Pariz, 22. sept. br. V zvezi z uradnim poročilom o rusko-nemški demarkacijski črti se je zvedelo, da bo Poljska etnografsko razdeljena v dve teritorialno enaki polovici, čeprav velja demarkacijska črta trenutno le za obe vojski, se gotovo tudi končna meja med obema državama ne bo mnogo razlikovala od nje. O tem se baš še pogajajo v Moskvi. Vsekakor je zaenkrat neaktualno vprašanje vmesnega poljskega protektorata. Kakor kaže, je Nemčija pristala na tako velike teritorialne koncesije Rusiji zgolj zaradi tega, da bi ji pripadla glavna beseda pri ureditvi ostalega poljskega področja.
Važno je, da bosta Rusiji pripadli tudi industrijski področji okrog Sandomira in zapadno od Lvova. Dejstvo, da so se Rusi pojavili vzdolž vse dosedanje madžarsko-poljske meje, je vzbudilo v Budimpešti veliko vznemirjenje. Madžarski krogi smatrajo, da je Rusija skoro brez vsakega prelivanja krvi dobila mnogo več poljskega ozemlja, kakor ga ji je hotela Nemčija prvotno odstopitL
Berlin, 22. sept. br. Nemški politični krogi smatrajo demarkacijsko črto vzdolž Pise, Nareva, Buga, Visle in Sana za zelo ugodno razmejitev med Nemčijo in Rusijo, ker so reke v resnici prirodne meje. V južni Poljski so bili za to razmejitev odločilni etnografski momenti, v severni pa bo pripadlo Rusiji mnogo poljskih, židovskih in litovskih elementov. Sedaj se Rusi ln Nemci pogajajo za ustavno in upravno ureditev področja s poljsko večino. Očitno Nemčija vztraja na tem, da bi poljska država v neki obliki še nadalje obstojala. Pogajanja se razvijajo sicer v največji tajnosti, vendar kaže, kakor za-
ie bilo 20. t. m v evidena 396 brezposel- g trjujejo tukajšnji krogi, da bo' Nemčija
nih (249 moških in 147 žensk) nasproti 366 (225 moških in 141 ženskam) dne 10. tega meseca.
e— Odškodnine za odstopljena zemljišča pri regulaciji Savinje v tretji etapi bodo izplačevali posestnikom v ponedeljek 25. t. m.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo zdravnik dr. Če-rin v Prešernovi ulici.
Iz Litije
i— že tretjič so ukradli pogonske jermene. V Mošeniku pri Savi obratuje žaga. Tam so imeli že ponovnokrat tatove jermenov. Zdaj se je spet zgodila tatvina. Vlo milci so prišli na mošeniško žago ponoči, ko ie obrat počival. S koles so sneli dvoje jermenov, prvi je bil dolg 18, drugi 12 metrov. Nato so se razgledali še po žagi in odnesli več orodja iz shrambe. Nato je vzela tatove 1
Z Jesenic
s— Starokatolikom. V nedeljo ne bo slovenske službe božje v »Delavskem domu« na Jesenicah. Prihodnja služba božja bo tam 29. oktobra ob 10. uri.
Iz življenja na dežel?
BIED. Zvočni kino predvaja danes in jutri film po Goethejevem romanu »Wer-ther« in običajen dodatek. (—)
JESENICE. Rdeči križ predvaja v svojem tednu danes ob pol 21. uri v kinu »Radio« sijajno šalo »Ignac« s slavnim komikom Fernandelom v glavni vlogi. Film v slogu dobrega vojaka Švejka. Med dodatki zvočni tednik in krasen kulturni film »Mladina pleše«. (—■)
tej smeri zares nekaj dosegla.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Rusijo
Berlin, 22. sept. br. Nocoj je odpotoval v Moskvo minister Seldte. Poverjena mu je posebna gospodarska misija. V Moskvi bo pričel pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Rusijo, v kateri naj bi se upošteval novi položaj na Poljskem.
Varšava jnnaško odbija vse napade
Varšava, 22. sept. j. Poveljnik varšavske obrambe polkovnik Lipinski je nocoj po radiu prečital tole poročilo o današnjih bojih okrog Varšave:
Nemške čete so izvedle proti praškemu predmestju silovit napad, ki pa so ga naše čete odbile s hudimi izgubami za sovražnika. Podobne napade so Nemci vprizo-rili tudi na zapadu in jugu, a so bili povsod odbiti. Naše čete so tod prešle v protinapad in so izdatno razširile obrambni obroč okrog mesta.
Poljska vlada še vedno v Rumuniji
Bukarešta, 22. sept. p Polj3ka vlada se še zmerom mudi na rumunskem ozemlju. Oblasti demantirajo vesti, da bi bili Nemci od Rumunov zahtevali, naj poljskih ministrov ne puste odpotovati v zapadno Evropo. Nc sprotno bodo dobili kmalu dovoljenje, da zapuste mesta, v katerih se sedaj nahajajo. Poljaki ministri se v osta-
lem svobodno gibljejo, prepovedano jim je le vsako uradno poslovanje, dokler so na rumunskih tleh.
★
šumenkovič —
Saradzoglu
Carigrad, 22. sept. p. Snoči je prispel s simplonskim ekspresom v Carigrad jugoslovenski veleposlanik v Ankari" šumenkovič, ki se je takoj sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. V političnih krogih je zbudil ta sestanek veliko pozornost, ker se je vršil tik pred Sarad-zoglovim odhodom v Moskvo. Tolmačijo ga v tem smislu, da je veleposlanik šumenkovič hotel še enkrat pred važno Sa-radzoglovo misijo v Rusiji manifestirati jugoslovensko-turško prijateljstvo.
Ankara, 22. sept. s. Merodajni turški politični krogi izjavljajo, da bo ob priliki obiska zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi sklenjena med Turčijo in Rusijo pogodba, ki bo izpopolnila pogodbe Turčije z Anglijo in Francijo.
Nizozemska gradi svojo Maginotovo črto
Amsterdam, 22. sept. br. Pomembni ukrepi, ki jih je pred kratkim izdala nizozemska vlada, so se pričeli že pred dnevi z vso intenzivnostjo izvajati. Na nizozem-sko-nemški meji grade z vso naglico tri trdnjavske pasove. V malih razdaljah rastejo iz tal trdnjavice iz železobetona, ki so povezane med seboj z globokimi jarki in kavernami. Vzdolž meje so že napeljali žične ovire in v okolici cest, ki gredo preko meje, so na gosto razpostavili proti-tankovne ovire. Poleg tega so vse ceste in železniške proge podminirali, tako da jih lahko vsak čas poženejo v zrak. V severnem predelu Nizozemske so na več krajih zrahljali napise ob prekopih, tako da bodo mogli v danem primeru povzročiti ogromno poplavo po vsej severni Nizozemski. V južnih predelih pa so pričeli vodo napeljevati v posebne ogromne bazene, odkoder jo bodo lahko v primeru vdora sovražnika v deželo prav tako speljali na polja in ceste.
Omejitev benetssske
potrošnje v Angliji
London, 22. sept. j. Z jutrišnjim dnem bo Velika Britanija uvedla gotove omejitve bencinske potrošnje. Lahka avtomobilska vozila bodo prejemala mesečno po 22, težka do 45 litrov, kar bo vsakemu vozilu omogočilo vožnje do 320 km mesečno. Motocikli bodo prejemali mesečno najmanj 9 litrov. Lastniki avtomobilov, ki bodo dokazali svoje posebne poslovne potrebe, dobe večje količine bencina. Vse bencinske črpalke v posameznih krajih ostanejo odprte za zasebne in javne konzu-mente.
*
Starešine uprave
hrvatske banovine
Zagreb, 22. sept. o. Na osnovi uredbe o ustrojstvu hrvatske banovine je danes ban dr. šubašič imenoval naslednje starešine oddelkov banovinske uprave: notranje zadeve banski inšpektor Bogdan Vojkič; prosveta prof. Izidor škorjač; pravosodje kasacijski svetnik dr. Fran žilič; kmetijstvo ravnatelj višje kmetijske šole Slavko Kolar; šumarstvo inšpektor ministrstva za šume in rude inž. Ivica Frkovič; rudarstvo vpokojeni generalni direktor inž. Nikola Belančič; obrt, trgovina in industrija docent visoke ekonomske komercialne šole v Zagrebu dr. Mirko Lamer; javne gradnje višji tehnični svetnik inž. Zvonimir Pavešič; socialna politika višji zdravstveni svetnik dr. Josip Rasuhin; narodno zdravje sreski zdravnik dr. Milutin Kofanovič; finance banski svetnik dr. Vladimir Franolič; vodja banskega predsedniškega urada višji svetnik Fran Frol; šef banskega kabineta svetnik Vladimir šipuš.
Strašen potres
v Anatoliji
Carigrad, 22. sept. p. V pretekli noči ob 2.30 je nastal v zapadni Anatoliji strašen potres. Potresni sunki so trajali ponekod 10 sekund. V Smirni in okolici, v Dikiliju in Pergamu je potres povzročil hudo razdejanje. Ubitih je bilo mnogo ljudi, porušenih več sto hiš.
Po podrobnih vesteh je bilo samo v Dikiliju ubitih 380 ljudi, 63 pa ranjenih. Nad 3500 prebivalcev mesta je ostalo brez strehe, 550 hiš se je popolnoma porušilo, nad 200 pa je močno poškodovanih.
V Smirni je bilo prav tako porušenih večje število hiš. V Pergamu sta se porušili dve tretjini hiš na nič hudega sluteče stanovalce, izmed katerih je bila polovica ubita.	*
\
\