184. ftevllka. I LjaMjnnl. t ponedeljek, 13. avsusta 1906. XXXII leta 9 » reak amu * večer, imimSi nedelj« in praanJke, ter reJJa po poeti prejeman aa avstro-ograk« dosele sa vss lata fft K, al pal lata 8 &, U 6§trt lata tt & 61) h, ta ta mtftt 1 K 30 n. Z* LJubljano a posipanjem na đon aa f»e lat« rt K, m* pei leta iS K, za četrt let* 8 K, na en meaee 8 K. Kdor hodi tam ponj, plaža na vsa leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa ottrt leta 6 K 60 h, is en meeee 1 K W h. — Za tuj« dežele toliko reč, kolikor snaaa poštnina. — Ms narodno .s* hrtodobn« rpoeiljaree naročnine ao no ozira. - Za oznanila St plačuje od potafOttopnt petit-VTSte pt 18 h, 00 tO OIDaflUO tlaka tBaTtt, pt 10 h, 00 le dvakrat tD pO 8 Oj Ct IO Uska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj bo izvole frankoTati. — ?kepiei so ne rra&ajo Uredništvo In uprtvnlttVO ]e V Knađtvih llitah it 6, tU lieer UedjliirfO V I. nadstr., Dpravniitre pa f pritličja. — Upravulitm naj St blagovoliš poiiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne utvnri Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". OreatBlitva telefon it 34. Storilke po 10 k. UpravnL&tva telefon 4L 85. Slaunost odkritja Miroslau Uilhnrjeueia spomenika. Krsna Notranjska je slavila včeraj naroden praznik, posvečen spominu in neumrlim manom prvega in največjega svojega sina. Miroslav Vilharjev dan! A ne samo skaloviti, v svojem ogrodju nebroj čudes skrivajoči Kras, nego vse ozemlje, kjerkoli kodi rod slovenski, kjerkoli se peva Čudovita, mehko-otožna pesem slovenska? je praznovalo slovesno ta dan, ko se je dvignil v metropoli ponosite Notranjske spomenik kot viden znak narodove hvaležnosti možu, Čigar vse življenje je bilo posvečeno materi domovini, možu, ki je v časih, ko je Slovenec še taval v temi narodne nezavednosti, z navduševalnim svojim zgledom, s plamtecimi besedami in srce očarujočimi pesmimi, budil rojake ?voje iz stoletnega sna in jim vžigal in netil V srcih mogočen neugasljiv plamen požrtvovalne ljubavi domovinske. • Geniju Notranjske se je postavilo včeraj" v Postojni svetišče. In k temu svetišču je romalo včeraj na tisoče in tisoče naroda slovenskega, da se pokloni v spoštovanju in hvaležnosti manom moža, ki je žrtvoval domovini vse svoje življenje in si izklesal v srcu narodovem spomenik trajnejši nego je jeklo, stanovitnejsi nego je bron. Praznik vsenaroden, praznik vseslovenski je to, ko se posveča to svetišče. Za to hiti narod z vseh strani, kjer je doma slovenska govorica, danes tja, kjer globoko doli pod zemeljskim površjem Šumi in si gradi nova pota hladna Pivka, tvorec pod zemeljsko plastjo najraznovrstnejse Čudesi. In ta množica je veselih lic in jasnega obraza; saj je izginila noč in zažarel je svetal dan, kakor ga je napovedoval svečenik, ki je pel, ko je še tema zastirala narodno naše obzorje, „Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo.a Narod se veseli in radost mu širi prsi, da je prišel čas, da se oddolži in izkaže svojo hvaležnost enemu izmed prvih svojih sinov. In zdi se, kakor bi praznovala ta dan tudi narava, ona, ki jo je pesnik ljubil toli žarko in kateri je izpletel venec najbolj dehtecih cvetk. Z azurnomodrega neba siplje božje solnce svoje žarke, da se ble-ste bele ceste in da odsevata plan in log V čudovitem svitu, v čarobno kopreno zaviti luči, lahek vetrič pihlja semkaj od Kalca in zdi se, kakor da bi prinašal akorde znanih, ljubih nam melodij. Da, Notranjska — narava in ljudje praznujejo svoj praznik, velik in pomenljiv, kakršnih skalni Kras morda še ni zabeležil v svojih analih! --- Največ udeležencev slavnosti je došlo iz Ljubljane. Posebni vlak z 20 vozovi je pripeljal dopoldne ob devetih več nego 800 Ljubljančanov v Postojno. Tržacani so takisto došli s posebnim vlakom; bilo jih je okoli 300. Na kolodvoru jih je pričakoval odbor za postavljenje Vilharjevega spomenika, s predsednikom g. J o s. Lavrenčičem na čelu, župan gosp. Gregor Pikel in vsa postojnska narodna društva. Gostje so na to odšli, na čelu jim ljubljanska „Društvena godbau v trg, okrašen s slovenskimi zastavami. Pred vhodom v trg je bil postavljen slavolok z napisom: „Slava Miroslavu Vilharju". Točno ob 3,4 na enajst so se društva v dolgem sprevodu jela pomikati na sveČanostni prostor. Bilo je nad petdeset narodnih društev s 13 zasta-vami. Spomenik stoji na trgu pred šolo, na najlepšem prostoru, kar jih premore postojnski trg. Spomenik je bil zastrt. Ob enajstih je bil ves trg poln ljudi, glava pri glavi. Ko je stopil na govorniški oder slavnostni govornik g. prof. dr. Jo s. T o m i n - šek, je zavladala tišina in množica je z napeto pozornostjo poslušala izvajanja govornikova. Dr. TominŠek je govoril približno tako-le: Vajeni smo šumnih veselic, hrupnih slavnosti z glasnimi besedami in burno razkoŠnostjo. Kako uživajo naše oči, strmeč na lišp in lepotičje, kako se vseljuje skoraj otročja razposajenost v naše telo in dan nam postaja bajna noč in noč nam postane čaroben dan — a glejte, kolikokrat nam pri vsem hrupu, pri vsej zabavi in nasladi prazno ostane srce! Veselje se je zalesketalo kakor umeten ogenj, zaiskrilo se je in počilo kakor raketa — a potem ostane tema, pusta tema — srce je prazno! In danes? Danes ne sme biti tako in ne bo tako. Kajti mi slavimo Miroslava Vilharja in če ga prav slavimo, tudi ne more biti tako. — Res nas tudi tu objemlje krasota in milota, veselje nam vžiga oči, uho nam pije ubrane glasove godbe in petja, a Če se le količkaj spomnimo, kdo in kak je bil M. Vilhar, takoj začutimo, da nam današnji slavnostni glasovi prihajajo iz srca in dohajajo v srce in da je vso to krasoto, ki ovija dično Postojno, porodila pre- srčnost. Le tako damo Vilharju, kar je Vilharjevega, le tako smo pravični temu blagemu možu, ki je neumorno delal, a delal le tam, kjer je gorela srčnost in presrčnost, ki ga pa niste našli nikjer, kjer bi ne gospodovalo srce. On tudi ni mogel drugače, bil je pravi Notranjec, z dušo in telesom, po rodu in po duhu. Da, Notranjec! Pomembna beseda! . . . Na stotine železniških voz in na tisoče ljudi se prepeljava skozi Notranjsko, a vsakdo, kdor se tu vozi, vidi in še bolj sluti, da je ta kos zemlje čisto poseben, čudovit, tajin-stven . . . nKaj krije ta kršna, kamenita zemeljska plast, ta valoviti svet?" tako se vprašuje popotnik, tujec ali napol tujec. — In to ljudstvo na Krasu! Glej kmeta, stoječega tam med kamenitim grobjem . . . Kakor bi bil prirasel iz tal in prirasel na tla, tak se nam zdi, kakor živ kamen med mrtvimi kamni, a iz njegovih oči tli življenska moč, silna, da oživlja tudi trdo kamenje . . . Res, zdi se nam, kakor bi jih namesto enega kmeta stalo, tisoč, zdi se nam; da v vsakem kamnu utriplje srce. Tak je kraški kmet! Da, tiste njegove oči! Ne pozabi jih, kdor enkrat dobro pogleda V nje; to so tiste oči, utrjene v burji in vajene gledati v sivo daljo, ki je enaka za vsakim gričem tja do sinjega morja, oči, vajene zreti globoko v Čudesa zemlje. A mi slutimo V tem očesu tudi čudežne tajnosti, vsak hip pričakujemo, da bomo skozi njih dolbino pogledali globoko tja v Človeško kalvarijo, v dno srca ... A kdo pozna pota do tja? Tajne SO skrivnosti tega srca, tajne kakor skrivnosti kraške zem- 1 j e, čudna moč nas žene, da bi spoznali i tajnosti tega srca, srce pravega Notranjca! Pa ne odpirajo se nam same! Le srečen slučaj jih otvori, da se naslajamo ž njih krasoto, iskati pa moramo potov sami, iskati s pozornim očesom in z ljubečim srcem. Notranjci! Žlahtne zaklade imajo v sebi, a moramo jih šele iskati; zdi se, kakor bi čas N o -tranjcev še ne bil prišel; žive še v spominih na staro zgodovinsko dobo, ko je še živel Erazem Pred-jamski, in oni, ki so bili njegovega duha! A kadar se kateri da prepro-siti, da stopi izza svojega zatišja, tedaj kar usiplje iz svoje zakladnice čudežne, lepe dobitke, ki nimajo nič bolehavosti velikih in velikega sveta, nič ponarejenega, le pristno blago. Vilhar, sam Notranjec in živeč med Notranjci, nam je prvi odprl njih srčno zakladnico. On nam je prvi odkrival, kaj Notranjec čuti in prvi javno pokazal, kako Notranjec dela, a oboje je odkril kot tako lepo Človeško, da je Slovenec, človek prevzel svoje, kar mu je podai Vilhar. To je pač najlepši uspeh notranje vrednosti! Vilharjevo delo je prešlo v naŠ celoten narod, Vilharja samega bi bili skoraj pozabili ; a s tem smo mu skazovali večjo hvaležnost nego drugim, ki jih slavimo po imenu, a njih dela so nam tuja. Njegove pesmi smo peli mi vsi, a kolikim je bilo znano, da so Vilharjeve? Odslej bodi in bo tudi to drugače. Njegov spomenik bo od-ločno poživljal, da damo Vilharju kar je Vilharjevega, Vam domačinom je Vilhar pač znan, saj Vas spominja nanj vsaka cesta, vsak kamen . . . Pa morda ste ga tudi Vi začeli pozabljati? Kje so njegovi vrstniki iz Planine? Ali je med nami kak sivolasi mož, ki se je družil kot otrok z Vilharjem kot otrokom? Star bi moral biti tak mož, star blizu 90 let; kajti 1. 1818. je bil rojen Vilhar v Planini kot sin ondotnega poštarja in graščaka Fran Ser. Vilharja. Temveč pa nas je takih med nami, ki še nismo niti zagledali luči sveta, ko je Vilhar že legel v grob, leta 1871. Največ nas pa je takih, ki smo doživeli leto 1890., odkritje spominske plošče na Vilharjevi rojstni hiši v Planini; pa tudi mi se šele danes prav zavedamo bridkosti besed, ki jih je pri tisti priliki rabil slavnostni govornik Podboj v Planinski Čitalnici (8. septembra 1890), tožeč, da spominska plošča ni bila odkrita pred očmi celega naroda, kakor bi bil Vilhar zaslužil. Danes smemo govoriti ponos-neje: rodoljubi iz vseh slovenskih krajev so prispevali za pravi spomenik najboljšemu Notranjcu in prišli smo tudi od odročnih slovenskih pokrajin, se poklonit Vilharjevemu geniju. In Vilhar to zasluži. Bil je Notranjec z dušo in telesom, a bil je tudi Slovenec z besedo in dejanjem; delal je za nas vse. Ne bomo v teh slovesnih trenutkih podrobno premo- LISTEK. Pilo pL Kušln. Spisal Josip P r e m k. (Dalje.) Zadnja leta ga že itak ni več ljubila, zavladala je že skoro med njima ona asketična ljubezen, a svoji strasti je zadoščala z mladim, lepim odvetnikom Kulievskim. In nocoj je bila pač vedno ob njegovi strani in ako sta le količkaj izginila drugim izpred oči, so se [združile njune ustnice v dolg poljub . . . „Kdaj me zopet obiščeš Elza?u ji je tiho šepetal Kulievski in stiskal njeno mehko, precej tolsto roko. „Ne vem dragec; je pač težavno in treba je paziti, da moj stari kaj ne zasumi. Vse njegovo vedenje se mi zdi tako čudno, odkar naju je zasačil dvakrat skupaj v mestu. Toda bodem že naredila, ako ne zlepa pa s silo, saj uboga me še vedno, kot nekdaj v onih zaljubljenih letih." j, D a, da, ti moja zlata Elza, saj znaš, da brez tebe ne morem živeti.u Stisnil jo je k sebi in v burnem plesu J| drvela dalje, dalje . . . — Iz obrazov vseh se je brala onemoglost in utrujenost . . . Posedali so po naslanjačih in foteljih in po dvorani je zopet vladal smeh in glasna govorica, a izza cipres pa so doneli umirjeni, tihi, skoro otožni akordi.. Henrik je sedel ob klavirju sam. Mehansko je prebiral bele tipke, a njegove misli so bile le pri Pij i. Da-siravno jo je videl nocoj prvič, dasi-ravno je čul nocoj prvič njen opojni glasek, usedla se mu je vendar takoj v dno srca. Henrik sicer ni bil človek, ki bi se zaljubil v vsako žensko, malo se je brigal za drugi spol; njegov ideal je bila le umetnost in ob klavirju je presedel mnogokrat cele dolge noči, zato je bilo njegovo obličje tako bledo, bolehavo. A ko je zagledal Pij o, spoznal njen nepokvarjeni temperament, je videl v rije j devojko katero more ljubiti . . . — Raz sedeže so se jeli zopet dvigati posamezni pari in šetati gor in dol. Tam v kotu blizu klavirja pa je sedela trojica: Pija, Elza in njen zaročnik Edvard. Edvard in Elza se nista mogla dovolj zahvaliti Piji za prekrasno petje in sta venomer ponavljala: ^Pija, nastopi še enkrat, tako me veseli petje in gospod Henrik je tako izboren igralec." „Naj poje gospod Henrik sam, saj kakor mi je pravil, je tudi on pevec, menda celo izboren pevec-te-norist. Tudi jaz bi ga rada slišala." je govorila Pija s tresočim glasom. Elza, je vstala, 7ašepetala nekaj bližnjim damam in kmalu se je čul po dvorani le en glas: „Gospod Henrik naj poje, gospod Henrik naj poje!" Ko je ta uvidel, da le ne more nasprotovati volji vseh, je ponižno pristopil k Piji. „Milostljiva, blagovolite spremljati kratko arijo, da pojem?" „Prosim", a zarudela je zopet kakor mak in prisedla h klavirju. Henrik pa je pel. V začetku tiho, a vedno močneje — obupno, čarobno-mili spev — nesrečne ljubezni. Pija je drhtela, kakor jelka ob hudi burji, a igrala je vendar sočutno, izborno, a obenem vsa zatopljena poslušala ta obupen Henrikov spev. Zdelo se ji je, ko se je srečala z njegovim pogledom, da jo prosi rešenja iz te nesrečne ljubezni . . . Neko globoko sočutje je začutila do njega in ako bi jo prosil v resnici — slušala bi ga . . . Končal je. „Bravo, bravissimo, repete!" je donelo navdušenja v dvorani. A Hen- rik se ni zmenil za kričečo množico, svoj pogled hvaležnosti je uprl ponižno v Pij o, a tudi ta mu je toplo čestitala in mu podala malo drobno ročico, katero je Henrik tako strastno, vroče poljubil. Gospoda se je slednjič vendar jela poslavljati in odpravljati na kolodvor, a Pija in Henrik sta ostala še v gradu pri svojcih. Lučce so jele ugašati in kmalu je vladala temna noč po dvorani, kjer se je vršil ta veseli zabavni večer, ki je navdal toliko src s srečo in veseljem, a tudi s skrbjo in nemirom. m. Hitrih, nervoznih korakov je hodil dr. Kulievski po svoji pisarni. Neštetokrat je pogledal na uro, potoguil zopet iz žepa malo elegantno pismo in čital: Vedno moj ljubljeni Karlo! Hči Elza, kakor veš, se je že pred tednom, takoj po poroki podala z Edvardom na daljno potovanje in tako sva bila že teden dni sama s Ludvikom, kateri pa se je danes odpeljal k svojemu menda hudo obolelemu bratu Rajmundu. Tako sem popolnoma sama razen Henrika, ki je ravno danes zopet došel, a od njegove strani se ti ni ničesar bati, saj ga poznaš — samotarja. Pričakujem te željno takoj z večernim vlakom. Te pozdravlja in poljublja vsa tvoja Elza. Kulievskemu je veselje brnelo po glavi . . . Začeti Članki so ležali na pisalni mizi, a ni se jih dotaknil. „Naj pa bo nocoj „ Večerni list" nekoliko bolj skromen v svojem bičanju, ker se topi Karel Kulievski radosti in veselja," je poluglasno mrmral. Težko je čakal trenotka, da ga popelje vlak do njegove neizmerne sreče, a sekunde so bile minute, in minute dolge, mučne ure. Dve leti je že minulo, odkar se je zagledal v Elzo. Dve leti — a samo dvakrat mu je dovolila, da se je topil radosti ž njo v krvosramnen ležišču in nocoj ga vabi menda tretjič. Kar drhtel je strasti, ako je pomislil na njeno polno, močno telo, na njene strastne poljube [in objeme in samo eno mu je bučalo po glavi že dolgo, dolgo: kako bi si mogel Elzo za vedno osvojiti. Ta misel ga je mučila noč in dan . . . Slednjič je vendar prišel zaželjeni trenotek in Kulievski je veselih, hitrih korakov hitel proti kolodvoru. . . (Dalje prih.) trivali to blago in delavno življenje, ta naloga pripada zgodovini, le kot odsev njegovega bistva in življenja si stavimo pred oči nekaj potez. Mladi Miroslav je bil kaj bister otrok; učil se je izborno v ljudski šoli v Postojni, v gimnaziji v Št. Pavlu in na vseučilišču v pravoslovnih študijah na Dunaju in v Gradcu. Obsežno tudi glasbeno izobražen — njegov sin je slavni skladatelj Fran Ser. Vilhar — tako izobražen je prevzel gospodarstvo graščine Kaleč pri Zagorju. S tem se je izvršila osnova za Vilharjev pomen za nas. Domaje postal slovenski pesnik, pisatelj in skladatelj, postal je sploh Slovenec. Da, Slovenec je postal in se je s ponosom zval tako. Čudno se nam zdi to, skoraj smešno, danes, ko štejemo skoro poldrugi milijon Slovencev, skoraj smešno, pravim, da je 1. 1850. Vilhar zapel v svoji pesmi „ Vesoljnemu svetuu: „To vsaj mi dovolite, da se smem Slovenca zvati". A pomisliti je treba, da takrat Slovencev po imenu pravzaprav ni bilo, in Vilhar je pel svoje prve pesmi v nemškem jeziku. Dom gaje prerodi.l! In moral je imeti občutno srce, krepko voljo in dalekovidni pogled, da se je doma popolnoma poslovenil in podomaČil. Vplivali so nanj, poleg prijateljev najbolj kremenita kraška slovenska tla in kremenito ljudstvo, med katerim je kot pravi domačin živel med ljudstvom, ki je bilo slovensko, dasi se ni zavedalo tega. Sele on ga je jel buditi k zavednosti. Zajemal pa je tudi sam iz zdravega ljudstva njegove misli in želje, tiste misli in želje, ki jih je ljudstvo res čutilo, a jih ni znalo povedati. On jim jih je povedal in čudom so spoznali, da so to njih lastne misli; gorko so se j h oprijeli in nikdar jih niso pozabili. A kar je domačinom povedal, to so ti povedali svojim sosedom in knjige so nesle njegove misli po slovenskem ozemlju, ki jih je osvojilo. — Povedal jim je to najprej v pesmih, priprostih po mislih in po obliki, jasnih kakor zorni dan ter blagih in nedolžnih kakor je slovensko dekle. — česar ni mogel povedati, s svojo presrčno besedo, to je povedal s priprostimi, še prisrčnejšimi nape vi. Pesem mu je bila pesem šele, če se je pela, in Bog mu je podelil redek dar, da je znal pesmi zlagati i uglasbiti. Razvijal se je hitro, a s n o v njegovih pesmi je vedno ista: nežni občutki, ki znači j o pristnega Slovenca otročjo ljubezen do ožjega domovinskega kraja, ponos na zgodovinsko znamenitost z gradovi zastraženega Notranjskega, presrčnalju-bezen do vrlega, trpečega notranjskega kmeta, medsebojna ljubezen, sploh nad vsem tem ljubezen, kaljena z bolestjo, ljubezen do širše domovine in do svobode. — vse to diha vsaka Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Izvolite, plemenita gospodična," Pirinov glas je prebudil Marijo Sa-lomo iz njene otrplosti. Naglo je vzela prstan. „Kdo vam je izročil ta prstan?" je vprašala osorno in zdaj, ko je premagala prvo zbeganost, ji je kri zalila lice tako hitro, da je vsa za-žarela. „To vam povem, kadar bodete utegnili na samem z menoj govoriti." Adam Kolovški, ki je ves Čas z napeto pozornostjo opazoval Pirina, kakor bi iskal povoda prepiru ali celo boju, je hitro pristopil, zopet izzivajoče, in surovo rekel: „Vi nimate z mojo sestro ničesar takega govoriti, da bi tega ne mogel slišati ves svet." „Motite se, plemeniti gospod Adam Kolovški." Pirin je govoril tako mirno, kakor da se pogovarja z najboljšim prijateljem o najnedolž-nejši stvari. „Nekatere stvari so take, da jih ne morem povedati pred pri- kitica njegovih pesmi, vsak akord njegovih nap evo v. L. 1845 pred 60 leti je zapel svojo prvo sloveasko pesem a leta 1850. je izdal „Izvirao domorodno igro s pesmami v treh dejanjih," „ J a m s k o I v a n k o", koje pozoriŠČe so prav njegovi domaČi kraji* V igro je vloženih več pesem, ki jim je zložil Vilhar napeve; ljubezen in domoljubje s svobodo si podajata v tej igri roke: „Bog vas spri mi, kranjske gore in domače vas doline! Dokler narod ne pogine. slavo najde vsak Sloven'c", tako poje v igri Bogumil, vračajoč se zmagonosno z boja z Mohame-danci v naročje svoje Ivanke. — In „živa ljubezen, nikdar ne viniraj, vedno izviraj iz zvestega srca." tako zapojo vsi na koncu igre. — Rodo-ljubje — ljubezen . . . Kakor bi bil Vilhar tu našel samega sebe in svoje zmožnosti, tako se nam zdi. Dve leti pozneje (1852) je izdal svojo zbirko z napevi ki so zadele tako mojstrsko narodno mišljenje in čutenje, da jih je narod ko j sprejel za svoje. Saj so pa tudi med njimi pravi biseri . . . Kje bi ne bilo mladeniča, ki bi včasih ne zapel v bajni noči ljubke Vilharjeve: „Mila, mila lunica" in kje bi ne bilo kdaj slovenskega dekleta, ki bi ne vzdih-nilo včasih iz globine svojega srca in na tihem zapelo Vilharjevo najbolj čutno: „Ko tičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala . . . Oh zdaj pa nikdcj, nikdar veČ — Veselje preč je preČ." In zopet: kje je vesela drušba, ki bi ne zapela: „Pijmo ga, pijmo, dokler živimo ..." Kdo ne pozna one otožne „Zagorske", ki jo je Vilhar prevzel iz naroda. Ljubil in slavil je Vilhar svojo ožjo domovino Notranjsko, a mikala ga je tudi veličastnost gorenjskih planin, ki je na nje zrl s sinjega Kalca; kajti tam je svoboda. „Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce." Na svobodni gori, ni zemskih nadlog . ." A p o vs o d vid im o n ež n o čutečega Notranjca; občudoval je Triglav, zamaknjeno je zrl na krasno „jezero bliz' Triglava" in iz srca mu je privrel navdušen spev: „Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo." Tako je pel, tako je čutil 1. 1852. in tako je deloval med svojim ljud-sivo še dvajset let, ki so mu bila usojena. Izdajal je pesmi po raznih listih in 1. 1860 v samostalni knjižici, pesmi žalostne in vesele, zabavne in včasih malo zbadljive; med tem pa je skrbel vedno in ljubeče za svojo družinico — oženil se je bil že s 25 leti, je urejeval gospodarstvo, pomagal in svetoval kmetom, bil je več let župan v Knežaku; vrhutrga je pazno motril, kaj se godi po naših domačih pokrajinah, in ko se je leta 1861 otvoril prvi kranjski deželni zbor, bil je vanj voljen. Tu je na tihem delal za narodne pravice. Da bi mogel bolj vplivati, je ustanovil z 1. 1863., tudi še kot poslanec, političen časopis „Naprej", čami. Vem na primer za besede, ki se bodo morda povedale v božični noči, točno o polnoči." Adam Kolovški se je tako prestrašil, da je odstopil nekaj korakov in se plaho ozrl na svojega prijatelja in sokrivca Andreja Bosia, ki je bil tudi ves prepadel m je z očmi vpraševal Adama, kaj da naj pomenijo te besede tujega viteza. Še eden je bil v družbi, ki je nepremično ogle doval Marka Pirina. To je bil kamniški dušni pastir župnik Lavrencij. Pirin je dobro videl to opazovanje in je porabil Adamovo zbeganost, da je pristopil k župniku Lavrenciju in ga vljudno vprašal: „VeleČastni gospod — ali nočete osrečiti s svojim blagoslovom ponižnega plemiča, ki se vojskuje za čast in zmago svete cerkve?" Župnik Lavrencij se je nepričakovanega in dvoumnega ogovore tako prestrašil, da je povrnil stol, ki je stal kraj njega, in kar pobegnil v kot, kjer se je strahoma stisnil k zidu. Nihče izmed drugih navzočnih ni bil prisoten pri dogodku v kamniški cerkvi, ko je izginil mrtvi Zlato-poljec in se koj na to zopet pojavil v katerem se je e Levstikovo pomočjo brezobzirno boril za enakopravnost slovenskaga jezika. A za tak list Slovenci še niso bili zreli in razmere so mu bile nenaklonjene. Le V4 leta je izhajal list, pometel je marsikaj — kakor burja in ponehal je tudi kakor burja in Vilharja, ki mu je bil lastnik in založnik, je naložil velikih denarnih stroškov in 1. 1864. Šest tednov ječe — presedel jih je na Žabjeku — ker je objavil v „Napreju" nekaj Člankov, ki bi dandanes ne razburjali m kogar, ki so se pa tedaj smatrali kot nevarni za javni mir. S politiko se odslej ni pečal skoro nič več, a doma je delal takisto neumorno, pel je Še pesmi, večinoma zdaj zbadljive, posebno pa je spisoval gledališke igre, ki tudi zastopajo nežnost notranjsko, poštenost in navdušenost za dom; dal je te igre natiskovati ob lastnih stroških m igrale so se in se še igrajo po raznih odrih . . . V sredi tega delovanja ga je zasačila prezgodnja smrt. Tak je bil Vilhar. Vsestranski mož, lahko rečemo. Bil je pesnik, a ne svetobežen, kakor so mnogi pesniki, bil je skladatelj samouk, a ne čudaški, kakor so mnogi skladatelji ; bil je pisatelj, a ne v lastno slavo; bil je politik a ne v lastno korist. Skrbel je za svojo obitelj, za svoje okoličane, za svojo domovino; le za-se ni skrbel: žrtvoval je vse za druge, svoje duševne moči in svoje imetje, ki je skoraj vse položil domovini na žrtvenik. Ohranil si je pa povsod čisti svoj značaj, neoma-deževano svojo poštenost; vse, kar je on kdaj storil, pisal ali zapel, vse ima to znak poštenosti in značajnosti in blagega, za dobro vnetega srca. On ni le Notranjec, on je in bode vzor vrlega Notranjca. Probudil je Notranjsko, a iz nj e je zopet on črpal svojo moč. In tak mož je vreden, da mu stoji v središču njegovega delokroga, na tem mestu trajen spomenik, tako trajen, kakor ga vede ali nevede — nosimo v svojih srcih. K temu spomeniku naj poromajo pozni rodovi, učeč se značajnosti,poštenosti in gorkosrčnosti, zbiraj o naj se tako, kakor smo se zbrali danes mi, z dovzetnim srcem in z vneto dušo. In sedaj, ko je oživela pred duševnim našim očes om pesnikova slika, sedaj, ko se je naš duh zaglobil v njegove vzvišene ideje, sedaj naj pade zavesa." V tem hipu je padla zavesa in pred nami je stal razkrit spomenik. Na piramidi, ki jo je iz repentabor-skega marmorja izklesal mojster C a-h ar i j a, se nahaja doprsni pesnikov kip, kakor ga je po načrtu inženirja Jagra ustvaril umetnik-kipar R e p i č. Vilhar zre na pol sanjavo, na pol otožno v daljavo, preko njegovega obraza je razlita neka čudovita meh-kota, energične poteze okrog ustnic pa kažejo moža krepke volje in železne vstrajnosti. Pod poprsjem je v marmor vdolben napis „Miroslav živ in zato ni nihče umel župniko-vega sedanjega postopanja. Videli pa so njegovo grozno prepadlost in zato vsi umolknili, tako da je nastala mučna tiho ta. Edini Bertonja si je bil ohranil nekoliko hladnokrvnosti in videč, da je Marko Pirin ves osamljen v družbi in da se vse pred njim umika, je pristopil bliže z namenom, da naredi konec temu prizoru. Dosegel je pa ravno nasprotje. „Zdi se mi, plemič Pirin, da niste zadovoljni s sprejemom v tej hiši," je Bertonja ogovoril Pirina. „Tako znamenit junak, kakor ste vi, bi bil res zaslužil prijaznejši sprejem." Pirin se je naglo obrnil in naglo odgovoril: „Bodite zagotovljeni, plemič Bertonja, da mene malokatera stvar razjezi in nobena ne preseneti. Priznam, da je sprejem, katerega sem deležen, skoro žaljiv, vem pa tudi, da me bodo tisti na samem radi poslušali, ki se me zdaj najbolj ogibajo in mi najneprijazneje odgovarjajo. Zato ne bom več motil častite družbe, ki je tukaj zbrana in se umaknem, želeč, da bi se družba še nadalje tako ve- Vilhar" in njegovi verzi „čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo". Pod napisom teče iz železne kačje glave bistra studenčnica. Okrog glavo ste oviti dve Človeški ribici — znamenitost postojnske jame, simbol Postojne. Ko je padel zastor, so zao-rili gromoviti živio-klici, ki so ponehali šele, ko je stopil na govorniški oder zaslužni predsednik Vilharjevega odbora g. Jo s. Lavrenčič, ki je govoril približno tako-le: Častiti gospod župan, Častititi gospod načelnik trškega oskrbništva! Sedaj ko je zavesa padla in stoji pred nami spomenik v celoti, je naloga našega odbora dokončana in Čast mi je Vam, gospod župan izročiti ta spomenik v varstvo, Vam gospod načelnik trškega gospodarstva pa v oskrbo. Miroslav Vilhar je bil probuditelj Notranjske, narodni pesnik in ope-valec našega skalovitega Krasa in njegovih znamenitosti. Postavili smo mu spomenik, to mojstrsko dele ume-tnika-rojaka Alojzija Repiča na kraško skalo, ki bi naj simbolično predstavlja kršna naša domača tla. Iz te skale naj se izliva bistra studenčnica, naj se uresniči arhitekta Jagra, ustvari-ritelja načrta tega spomenika nasvet, ki ga je dal odboru namreč: Miroslava Vilharja spomenik naj stoji na najjavnejšem prostoru trga postojnskega, naj žejni narod ob njegovem vznožju zajema iz studenca telesnega okrepčila, kakor Črpa rod slovenski iz neminljivih njegovih del svojo duševno hrano, svojo ljubezen in navdušenost do materinega svojega svojega jezika in rodnih bajnokra-snih domačih tal. Spomenik bodi kras Postojni, slovenskem narodu v ponos, našemu narodnemu probuditelju in pevcu pa v trajen in hvaležen spomin. Čuvajte ga in varujte ga kot najdražji svoj zaklad, nad vami pa naj lebdi in plava vselej duh neumrlega našega Vilharja, bodreč Vas k neumornemu narodnemu delu, zažigajoč v Vas sveto ljubezen domovinsko. Na to je sprejel župan gospod Gregor Pikel spomenik v varstvo trške občine, se v iskrenih besedah zahvaljeval odboru za njegov trud, vsemu slovenskemu narodu pa za njegovo požrtvovalnost, s katero je daroval sredstva, da se je dvignil v metropoli Notranjske tako krasen spomenik. Končaj e svoj govor je po-vdarjal, da bo občina smatrala spomenik kot svetišče, ki ga je treba negovati in čuvati kot zenico svojega očesa. G. Ditrich je v zanosnem govoru slavil Vilharja kot prebudi-telja Notranjske, kot vzor-rodoljuba in pravega narodnega pesnika. Vilhar je bil trd in neizprosen značaj, rodoljub najboljšega kova, poštenjak skoz in skoz. Njega, čegar geslo je bilo: „Naprej Slovenci!", bi naj posnemali rojaki in zasmili bi našemu bednemu narodu skoro boljši srečnejši dnevi! (Viharni živio in slava-klici.) Nato je stopil na oder, živahno aklamiran fil. Cividini, predsednik selo zabavala, kakor pred mojim prihodom, in da bi nadaljevala pogovore o znamenitem načrtu, kako ugonobiti skupnega sovražnika." Marko Pirin se je nato lahno priklonil celi družbi in je ponosno odšel. A plahost, ki jo je provzročil s svojim nastopom, ni minila z njegovim odhodom. Molče je zrla vsa družba za njim, ko že ni bilo več slišati njegovih korakov. Šele po dolgem molku se je oglasil mladi plemič Jošt Turn, rekši: „Ta Človek mora biti čarovnik, da nas je vse tako vgnal." „Prosim te, Jošt, ne govori o tem človeku," je srdito zaklical Adam Kolovški. „Ni ga treba ne grajati, ne hvaliti. Ta mož je gost mojega očeta — to je vse, kar nam je treba vedeti o njem. Sicer pa je zdaj Čas, da gremo k večerji." Nihče ni na to nič opomnil, a tudi nihče se ni ganil z mesta, ne gospa Katarina, ne Bosio, ne župnik Lavrencij niti Marija Šaloma, ki menda niti slišala ni, kar je bil rekel njen brat, ker je ves čas nepremično ogledovala prstan, ki ji ga je bil izročil Marko Pirin. Jošt Turn jo je hrvatske starčevičanske mladeži. Govornik je proslavljal slovensko-hrvatsko bratstvo. „Nas ne vežejo gore/ je rekel govornik, „ne vežejo nas doline, vez, ki nas spaja, je čvrstejSa in krepkejša, to je bratska kri, ki nam vsem teče po žilah. Slovenec je Hrvatu njegov naj-milejši, najljubši brat, ki ga oklepa v najgorkejŠi ljubavi. Če torej slavi brat Slovenec svoj narodni praznik, se ž njim veseli in praznuje ta dan tudi Hrvat. Kar veseli Slovenca, radosti tudi Hrvata, gorje, ki tare Slovenca, čuti v svojem srcu tudi Hrvat. Danes slave Slovenci velik praznik, ko odkrivajo spomenik enemu naj-zasluženejšemu sinu matere domovine. Pri tej priliki piše slovenska vila pesmi, glasbe in dramatike v večno knjigo Vilharjevo ime in oznanja svetu njegovo slavo. Slovenski narod sme biti ponosen, da se mu je rodil mož, kakor je bil Miroslav Vilhar, kakor se diČi narod hrvatski z njegovim sinom Fr. Ser. Vilharjem, Kot imenitnim svojim skladateljem". Govornik je končal svoj govor z vzklikom: „Slava, vječna slava ti, neumrli pjesniče!". Nato so združeni pevci najrazličnejših pevskih društev pod vodstvom g. Kub ište ubrano zapeli veličastno slavnostno kan tato, ki jo je specijalno v to svrho uglas bil pesnikov sin Fr. Ser. Vilhar. Ko so izzveneli njeni zadnji akordi „Slava Tebi, Miroslave!", so napolnili ozračje gromoviti slava-klici. Pesnikov sin g. Fr. S* Vilhar se je nato, iskreno pozdravljen, v imenu rodbine zahvaljeval odboru za njegovo požrtvovalnost, vsemu slovenskemu narodu pa za izredno čast, ki jo je izkazal njegovemu očetu. Ko je dr. Hinko Dolenc še sprožil misel, naj bi se brzojavno pozdravilo vsled bolezni v Ljubljani zadržanega Iv. Vilharja, je bila slavnost končana. Slavnosti se je udeležilo, kakor smo že povedali, več nego 50 društev deloma korporativno, deloma pa po zastopnikih; izmed ljubljanskih društev so bila med drugimi zasi -pana: „SlovenskaMatica", „Dru-štvo slov . knj iževniko v i n časnikarjev", „GlasbenaMatica~, „Slavec", „Merkur" „Ljubljanski Zvon", „Lj u bij a na" itd. Dasi je bila udeležba iz Ljubljane naravnost velikanska, vendar smo pogrešali dokaj uglednih rodoljubov. Iz Ljubljane smo videli med drugimi g župana Ivana Hribarja, g. svetnika pTrgovske in obrtne zbornice** FranaHrena ing. sodnega nadsvet-nika Jakoba Hrena. Tudi iz Trsta je došlo razmeroma le malo odličnejših rodoljubov. Opazili smo med drugimi samo odv etnika g. dr. Konrada Voduška in urednika „Edinosti" g. M. C o ti Č a. Ob vznožje spomenika so položili vence: Vilharjeva rodbina, Vilharjevi vnuki, „SlovenskaMatica", ljublj. pevska društva, Postojna občina, Pevsko društvo „Postojna", »Ljubljana' Postojnski „Sokol", Bralno drntfcvo „Rakek" in Postojnski trg. Popoldne okolu polu dveh je okoli 1000 gostov opetovano opozoril, da je čas za večerjo, a zganila se je šele, ko je začutila, da jo vsi gledajo z največjim začudenjem. Tedaj je naglo vstala in z ošabnim pogledom rekla: „Tako me ogledujete, kakor tla-čani valpta, kadar določa kazni ali obeta nagrade. Mislim, da sem Vam danes že obljubila dosti lepo nagrado, zdaj je na Vas, da si jo zaslužite." „In zaslužili si jo bomo," se je oglasil Jošt Turn. „Če je mrtev, Vam ga pripeljemo v krsti, če bo živ, pa v železni kletki, tega viteza Krištofa Zlatopoljca." „Kaj ti nisem prepovedal, govoriti o tem človeku?" se je razljutil Adam Kolovški. „0 katerem?" „O Zlatopoljcu vendar." Jošt Turn se je zasmejal na ves glas. „Kaj ti pa je, Adam, da tako govoriš. Rekel si mi prej vendar, naj ne govorim o Marku Pirinu." „Ne govori mi ne o Pirinu, ne o Zlatopoljcu," je nekako potrto odgovoril Adam Kolovški in odmahnil z roko, kakor bi hotel prepoditi mučne vizije, koj na to pa se zopet razljuti obiskalo jamo. Dopoldne je bilo v jami nad 200 Čehov, ki so bili na potu v Trst. Ko so se po završenem odkritju vračali iz jame, so se zbrali okrog spomenika ter zapeli, da s svoje strani proslave spomin Vilharjev „Kde domov muj". Nato so izročili predsedniku gosp. LavrenČiču na javnost se nanašajočo adreso. Ob poluštirih se je pričela na travniku za hotelom „pri Kroniu veleanimirana, prav lepo aranžirana ljudska veselica, ki je trajala vse dotlej dokler ni od-vedel vlak pretežne veČine udeležencev proti Ljubljani in Trstu. Nemški župani za poboje. Op a v a, 12. avgusta. Deputacija nemškega društva za Šlezijo je prišla k županu dr. Rochowanskemu ter se mu pritoževala, da cehi v sosednjih občinah ne pustijo na svojih tleh Nemcem razgrajati. Deputacija je zahtevala, naj župan in deželni odbor odločno nastopita proti čehom. Župan je odgovoril, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, vendar priporoča Ntmcem samopomoč kot najboljše orožje. Ne glede na posledice, naj se Nemci povsod poprimejo proti češkim izzivanjem samopomoči. Tako govori župan, načelnik policije l Sultanova bolezen. Carigrad, 12. avgusta. Vesti, da je sultan nevarno bolan, da že umira, da je že umrl itd. so nastale, ker je sultan prvič izostal od selam-lika. kar se pod njegovim prednikom ni nikdar zgodilo. Sultanova bolezen je stara, kronična ter se je zadnje dni shujšala, ker se sultan ni pustil zdravniško preiskovati, kajŠele operirati, temuč se je zdravil po prastarih arabskih receptih. Bolezen je sicer huda, vendar ni nevarna, toda komplikacije niso izključene. Prestolonaslednik Rešad E £ e n d i je mož širšega obzorja ter je pričakovati svobodnejše metode pri vladanju, ako bi zasedel prestol, kar pa je vsled običajnih spletk pri vsakokratni spremembi še zelo dvomljivo. Položaj na Ruskem. Revolucijsko gibanje. Petro grad, 12. avgusta. Preiskava zaradi atentata na admirala Dubasova je dognala, da seje atentata udeležila tudi hči nekega "oglednega petrograjskega generala, ki je Član vojnega sveta. Ta gospodična je namreč izdelovala v revolu-cijskem laboratoriju bombe, pri čemer ji je razstrelba odtrgala tri prste, ki jih. je našla policija ko je bila gospodična že v bolnišnici. — Med prebivalstvom se širi manifest, na katerem so ponarejeni podpisi poslancev dume. V manifestu se narod poživlja, naj pomori vse plemstvo. Varšava, 12. avgusta. V kopališču pri Rigi je zalotila policija tajni shod revolucijskih voditeljev. Našla je tudi popolno revolucijsko pisarno, fctiri voditelje je zaprla. Petrograd, 12. avgusta. Blizu Libave so oboroženi roparji ustavili vlak ter odnesli 20O.000 rubljev. Za-"m^je se, da vse take rope izvršuje revolucijska organizacija, da se nabere zadosten revolucijski fond. Usmrč. nja. Petrograd, 12. avgusta. V Kronštatu so zadnje dni obesili 70 puntarjev. Na prigovarjanje ministrskega predsednika Stolvpina je baje car ukazal, da se mora skupno obešanje in streljanje putarjev v Kronštatu in Sebastopolu ustaviti. Sprememba v mornaričnetn ministrstvu. Petrograd, 12. avgusta. Komisija, ki preiskuje vojaške pun te v Kronštatu, je nas veto vala, naj se mornariČni minister Birilev nadomesti z drugo osebo. Ministrstvo se je baje ponudilo admiralu Dubasovu. V Kronštat je prišel carjev pobočnik knez Trubeckoj ter razdelil osebno kolajne vsem vojakom, ki so pomagali zatreti vojaški punt. Nova vojne brodovje. Varšava, 12. avgusta. V Krup-povih tovarnah naročeni strojni deli za 10 torpedo ?k in štiri križarke so dogotovljeni. London, 12. avgusta. Zatrjuje se, da je naročila Rusija na Angleškem dve vojni ladji po modelu velikih angleških vojnih ladij. Velika oklopna križarka se baje že izdeluje v neki angleški ladjedelnici. Kmetsko vprašanje. Petrograd, 12. avgusta. Napoveduje se za prihodnje dni carjev manifest, ki bo odredil prodajo apa-nažnih posestev agrarni banki, ki jih parcelira in poceni razproda kmetom. Nadalje podpiše baje car tudi dekret, naj se dovoli za podpiranje revnih kmetov 55 milijonov rubljev. Ustava v Perziji. Pariz, 12. avgusta. Novi perzijski veliki vezir je sporočil perzijskemu poslaniku v Pariz, da namerava šah upeljati ustavo. Že je sklical parlament, ki je sestavljen iz sledečih skupin: iz prinčev vladarske rodbine, duhovščine, plemstva, trgovcev, indu-strijcev in zastopnikov nižjih stanov. Parlament si sam določi poslovnik. Vse sklepe parlamenta predloži veliki vezir šahu, ki izda po njih potrebne zakone. Ta šahov razglas so sprejeli po celi deželi z velikim navdušenjem ter se prirejajo tem povodom velike slavnosti. Obenem je šah pomilostil vse politične begune, da se smejo vrniti v domovino. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. avgusta. — Boj koroškim Slovencem. Z nepopismo hudobijo in brezstid-nostjo se je „Slovenec" v sobotnem svojem Članku zagnal v koroške Slovence in jim napoveduj e boj na smrt, boj do uničenja po vojskinem pravu. Kaj tako nečuvenega se še ni pisalo in tiskalo v slovenskem jeziku. Koroškim Slovencem, ki bijejo boj za narodno eksistenco proti mogočnemu in neusmiljenemu Nemcu, tem največjim trpinom, napoveduje „Slovenec^ boj po vojskinem pravu, ker se ne pokore izdaj a 1-stvu, ki ga je storil dr. S u- s t e r a i č, ker branijo pravice svojega naroda tudi proti lastnim bratom, ki so jih zahrbtno izdali in prodali. „Slovenec" govori sicer samo o vodstvu koroških Slovencev, a če se pomisli, da je „Slovencu" toli neljube sklepe storil občni zbor kato-liškopolitičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, na katerem so bili zbrani vsi vplivnejši zastopniki slovenskega lj.ud-s t v a, in so bili vsi sklepi storjeni soglasno, potem je opravičeno reči, da napoveduje „Slovenec14 boj po vojskinem pravu slovenstvu na Koroške m. Tudi naj mirnejše mu Človeku mora zavreti kri v žilah, ko čita ta nečuveni članek v „Slovencu" in vidi to grmado laži in šumni č e n j, ki jo je navalil „Slovenec". Koroški Slovenci se bore zato, da dobe svoje pošteno zastopstvo v držav, zboru. 14000 Kočevcev dobi svojega poslanca, 120.000 koroških Slovencev pa ga naj ne dobi! Kdo more reči, da /I lllia nrih \hni koroških Slovencev ni opravičen ? „Slovenec" pa zasukava stvar tako, da se koroški Slovenci ne bore za svojo pravico, nego da imajo njih sklepi le namen — koristiti nam, kranjskim naprednjake m 1 To je blaznost ali v tej blaznosti je metoda. S to blazno dolži-tvijo hoče „Slovene" uničiti vtis k, ki so ga napravile celovške resolucije tudi napristaše njegove lastne stranke. „Slovenec" misli, da je proti liberalcem svoje pristaše že tako naščuval, da je dovolj, če kako stvar osumniči kot liberalno in že je diskreditirana in pokopana. Tudi napram koroškim Slovencem postopa tako zdaj, ko njihovih obtožb ne more ovreči in jim stvarno ne more odgovarjati Koroški Slovenci — zavezniki kranjskih liberalcev — to je najnovejši „slagar" duhovskoga „Slovenca". Stvar je prebedasta, da bi jo mogel kdo smatrati za resno, toda „Slovenec" se je vendar poslužuje, da bi koroške Slovence izoliral in jih prisilil do kapitulacije pred izdajalcem dr. Susterši-čem. Kdor količkaj zasleduje slovensko politiko, tisti ve, da so bili koroški Slovenci vedno nasprotniki narodno-napredne stranke in da so vednozvesto stali na strani kranjskih klerikalcev. Celo zdaj, ko seje šlo pri volilni reformi za biti ali ne biti, niso naprednih poslancev, kakor je pojasnil posl. Plantan, zadosti informirali, ker so se pred vsem in v prvi vrsti zanašali na klerikalne posla nce. Nikdar niso koroški Slovenci niti z najmanjšo stvarico pokazali, da niso zadovoljni s klerikalno stranko ali da ne soglašajo ž njo. Zdaj pa jim očita „Slovenec", ker branijo svojo pravico — da so se prodali slov. liberalcem in da delajo liberalcem tlako. Po „Slovencu" ima ves nastop celovškega shoda edino ta namen, udariti po klerikalnih poslancih, škodovati katoliškemu shodu in podpirati napredno stranko, da se na Kranjskem ustanove trije mestni mandati! Ali je svet že kaj takega videl? Ali pozna kdo še tak slučaj tako nepoštenega bojevanja, kakor ga vodi „Slovenec" proti koroškim rojakom samo zato, ker se branijo, da jih hočejo slovenski klerikalci prodati Vsenem-cem in protestantizmu? Mi ga ne poznamo in najbrže nihče drugi ne pozna slučajev tako nepoštenega boja, kakor ga vodi „S?ov." proti koroškim bratom. Najprej jih je proda! nemškemu rablju pod nož, zdaj jih pa Še poliva z gnojnico. — Na naslov državnoželez-ni&ke uprave. Iz Spodnjega Roža na Koroškem se nam piše: Te dni sem se peljal z novo železnico. Sprevodnik, ki je ščipal karte, seje drznil čuvši slovensko govorjenje s povzdiguj enim glasom zapovedujoče klicati; deutsch! deutsch! Videč, da se neče nihče pokoriti njegovemu povelju je začel zasmehovati koroške Slovence z oponašanjem in pačenjem koroškega slovenskega narečja. Na uradnih opominih se občinstvo opozarja, naj se železniškemu osebju ne ustavlja. Ze-leznišk a uprava ima dolžnost, da tudi na-stavlja primerne ljudi. Železničarji, ki bodo zasmehovali nas in naš jezik, jo bodo kmalu skupili vzlio vsem uradnim opominom. — ¥ ptujskem okrafu so imenovani za prov. uČitolje gg.: Flere Pavel k Sv. Lovrencu v Slov. gor., potem absolvirani učiteljski kandidati (kandidatinje): Kotzmut Marija v Majšperg, Vezj a k Ana k Sv. Vidu, Čeh Ivan k Sv. Marjeti, Friedl Adolf v Sela, Žiher Alojzij k Sv. Marku, Lešnik Miroslav v Zavrče in Sel Ivan k Sv. Lovrencu na Dr. polj u. Izletnikom v Solijo, o ni, ki nameravajo iz Sofije potovati Se v Carigrad, naj pošljejo svoje potne liste nemudoma na naslov g. Jos. Knafljiča, urednika c. kr. koresp. biroa v Trstu, ki ga bo naše društvo naprosilo, da jim preskrbi „visum" za potovanje po Turčiji od tamošnjega turškega konzula. Za takso, ki jo je treba plačati konzulu za „ vis um", je treba na isti naslov po nakaznici istočasno poslati 7 K. Brez vidiranega potnega lista s strani turškega konzula ne pusti Turčija nikogar preko meje! Natančnejše podatke o potovanju priobčimo jutri. — Kun za risanje na ljudskih In meščanskih šolah. Ude- ležnikom, ki so se oglasili in se še oglase ob otvoritvi kurza za risanje, se naznanja, da je sklican kurz na dan 16. t. m. ob 8. uri v risal-nico c. kr. učiteljišča. — Obrtno gibanje v L]ubliani. Kakor se nam ozirom na tozadevno notico poroča, je tukajšnja tvrdka G-ričar&Mejač, Prešernove ulice 9, svojo konfekcijsko trgovino odgla-sila; g. Ivan Mej aČ pa je na novo zglasil trgovino z narejeno obleko, in modnim blagom. — ¥ prid telovadskemu skladu Sokola V Sliki priredi v sredo na Veliki šmaren vrli narodni gostilničar Anton Maver v hotelu Vega v Šiški koncert popolne Društvene godbe. Poleg koncerta bodo tudi druge zabave kakor koriandoli, šaljiva pošta itd. Ker je vstopnina le 20 v, ki pripade vsa telovadskemu skladu, pričakuje „Sokol" v Šiški mnogobrojne udeležbe s strani narodnega občinstva iz Ljubljane in okolice. Koncert se prične ob 5. popoldne. — Pripravljalni shod dijaške počitniške organizacije se vrši skupno z ustanovnim shodom dolenjske podružnice „Prosvete" ob 8. uri dopoldne v gostilni pri Ženerju v Krškem 15. avgusta 1906. — Nevihta. PreteČeno nedeljo je prišla nad Toplice od jugozapada kar nepričakovano velika nevihta s silno ploho. Nevihta je zlasti okrog Soteske in Topliškem okraju hudo razsa-sala. Parkrat je treščilo. Temperatura je je znatno znižala — Požar. Dne 5. t. m. ob 11. uri ponoči je nastal pri kozolcu posestnika Frana Blažiča na Štraubrgu št. 7. pri Beli cerkvi na neznan način ogenj, kateri je vpepelil tudi žito, krmo in gospodarsko orodje. Neumorne poizvedbe postajevodje Jakoba Koz jeka in orožnika Ivana Broliha so dognale, da je ogenj zanetila zlobna roka sedaj brez domovanja živečega 60 let starega Josipa Juršelna, kateri ima tudi na vesti, da je leta 1892. požgal svoje posestvo znamenom, da dobi zavarovnino. Požgal je v letu 1898. posestniku Franju Blaži Č u na Velikem vrhu pohištvo, nadalje leta 1902 in leta 1904 svoji sodnijsko ločeni ženi Ani hišo. Zadnjikrat so pogoreli še trem posestnikom s Pahe vinski hrami. Juršel je sedaj v hiše pokore, ter se ima Čas pripravljati kar mu bo nagovorilo sodišče. Skupne škode je 8000 K. — Velik požar. V sredo 8. t. m. je jel v Loki pri Črnomlju goreti pod posestnika Jurja Žuniča. Ogenj se je kmalu razširil in je vničil vsa Žuni-Čeva poslopja z vsem, kar je bilo v njih. Ker se požar ni dal lokalizovati, so zgorela tudi vsa sosedna poslopja posestnikov Jakoviea, Agniča, Šta-jerja, Tudiča, cjpeharja in Milkoviča. Škode je 57.600 K, zavarovalnina pa znaša 6400 K. Ogenj je zanetil Žu-ničev 6 letni sinček. — Otvoritev planinske koče na Kamniškem sedlu. Takega slavlja, kakor je bilo včeraj na Kamniškem sedlu, naše lepe planine do-sedaj pač še niso videle, ker pri nobeni priliki se dosedaj v taki visočini še ni zbralo toliko ljudstva. Iz te mnogobrojne udeležbe se je pač najbolj videlo, kako težko so v vseh planinskih krogih že pričakovali tako zelo potrebno zavetišče ob izhodišču na najzanimivejše vrhove kamniških planiuin. Udeleženci so prišli iz petih dežel: s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega in s Češkega. Največji kontingent sta dala Kamnik in Ljubljana. Od popoldanskega vlaka so korakale cele procesije .Ji-plomiraniha turistov, pa tudi mnogo mladega naraščaja, med tem posebno lepo število brhkih gospic. Zvečer se je sešlo „pri Uršiču" v Bistrici do 100 oseb „prenočevat". Ker pa je ležišč le kakih 20, skrbeli so vsi tisti, ki niso dobili ležišč s pristno planinsko razposajenostjo, da nihče ni spal. Sicer pa so gostje celo noč prihajali in odhajali naprej proti sedlu. Na vrhu pri koči sc je zažgal zvečer velik kres, a v novi koči je bilo istotako celo noč živahno. Ob 9. zjutraj so prispeli na vrb zadnji udeleženci; našteli smo jih nad 260, Ob 10. je blagoslovil kočo frančiškan -turist gospod Engelbert Pol a k iz Kamnika. Na verandi koče je imel sv. mašo s pristno planinsko pridigo. Oddelek kamniške „Lire" je med mašo pod vodstvom g. Steleta izbrano po-peval. Bil je res idiličen prizor. Vsa tratina pred kočo polna turistov in turistinj, planinskih pastirjev in pa-stiric. Kaj takega Se Jermanova vrata niso videla. Po maši je načelnik kamniške podružnice Slov. plan. društva g. notar E. Orožen prisrčno pozdravil vse udeležence, posebno mnogoštevilno kolonijo Čeških turistov, ki so prispeli iz Češke koče načelnike in zastopnike osrednjega dru- štva in podružnic. (Zastopane so bile vse podružnice: savinska, podravska in radovljiška po načelnikih, ostale pa po posebnih odposlancih. Posebno živahno je bila pozdravljena češka podružnica, ozir.nje'.odliČni zastopniki.) Potem je razvijal zgodovino stavljenja kamniške koče, ki je največja v slovenskih planinah, kajti dolga je 13 m. široka pa 8 m. Spodaj ima razun kuhinje tri prostorne sobe, pod streho pa je še ena soba za turiste, tako da lahko prenoči 30 oseb. Stavbni prostor in ves les je prepustila brezplačno kamniška meščanska korporacija. Svoj govor je načelnik zaključil z željo, naj bi bila nova koča prijetno zavetišče vsem turistom in viden znak slovenskega dela in napredka. Zbor je zapel „Lepa naša domovina", daje odmevalo od gorskin velikanov. Načelnik osrednjega društva prof. Orožen je razložil bajeslovni in zgodovinski pomen naših gorskih sedel iz turških in francoskih Časov. Kamniško sedlo (Jermanova vrata) pa je najbolj strahovito slovelo, ko je tod okoli bival Nande s svojimi rokovnjači. — V imenu osrednjega društva se je zahvalil vsem činiteljem, ki so pripomogli k stavbi koče. Kamniški podružnici pa želi mnogo uspehov. S tem je bil oficijalni del končan, neoficijalni pa se je pričel okoli velikega kotla na trati, v katerem se je kuhal golaž in okoli janca, ki so ga spekli na drogu. Mnogo turistov se je odpravilo takoj na pot na Brano, čez Planjavo proti Ojstrici, na Okre-šelj in proti češki koči, drugi so ostali v veseli družbi ter pričakovali drugega jutra, večina pa se je zbrala do odhoda k zvečernemu vlaku zopet ob izviru Bistrice, kjer se je razvil po tratinah okoli turistovske koče nekak turški teferić z improvizirano „malo godbo". Toda za ples se niso hotele oživeti sicer ves Čas razposajene brhke mladenke. Kamniško sedlo je visoko nad 1900 m. — Odsek Idrijskega Sokola v Žireh. Nedelja 5. avgusta se pač mora imenovati velepomenben dan za našo dolino, in za naš mladi sokolski odsek. Prvič so nastopili domači sokoli na svojih rodnih tleh in pokazali, da si resno prizadevajo vršiti vzvišeno delo sokolsko, pokazali tudi, da streme uspešno za sokolskimi cilji. To svedoČi ravno nastop v nedeljo. Komaj pol leta štejemo, odkar se je porodila pri nas sokolska misel, in se ustanovil tukaj odsek idrijskega sokola, že se je čutil po tako kratkem času svojega obstoja in neumornega dela dovolj krepkega, stopiti pred javnost. Omenjeno nedeljo je priredil vrtno veselico z javno telovadbo in povabil k sodelovanju idrijske brate Sokole, ki so se temu povabilu v prav častnem številu odzvali. Žirovski sokoli skupno z gojenci so pohiteli svojim bratom naproti do Osojnice, odkoder so korakali s svojim starosto, bratom Iv. Grudnom in društv. praporom načelu v Žiri, kjer so vihrale z mnogih hiš trobojnice. Na veseliČnem prostoru, kjer so bili postavljeni slavoloki z raznimi napisi, je bilo zbrano že ogromno število občinstva, ki je pozdravljalo došle sokole z urnebe-snimi „nazdar"-klici. Javna telovadba, pri kateri je sviral 14 mož broječi oddelek „godbenega društva v Idriji", je uspela kar najbolje. Naravnost dovršen je bil nastop mladih čvrstih idrijskih telovadk, ki so pod vodstvom g. Minke Tavzesove proizvajale proste vaje s praporci. Zato so pa žele obilo pohvale, in burno odobravanje je sledilo vsaki dovršeni točki. T'udi telovadba Sokolov se je pod vodstvom vrlega načelnika idrijskega Sokola br. Julija Novaka izvršila kar najlepše. Splošno so ugajale proste vaje, pri katerih je nastopdo 42 telovadcev in sicer 18 idrijskih, 15 žirovskih Sokolov m 9 bolj odraslih gojencev ži-rovskega odseka. Na orodju se je telovadilo v petih vrstah, kjer so rešili telovadci svojo nalogo povsem Častno. Prav zelo je ugajala vrsta idrijskih Sokolov na drogu. Završila se je telovadba z nastopom voditelja idrijskega Sokola na bradlji, med tem pa se je nabralo med mnogobrojnim občinstvom 60 K za žirovski Sokolski dom. Na veselico je prihitelo mnogo odličnih gostov iz Idrije, tudi Poljanska dolina je bila častno zastopana. S svojim obiskom ste nas počastili tudi si. gasilno društvo na Do-bračevi in pa pevsko društvo „Dobra-Čeva,u katero nas je zabavalo s svojim izbornim petjem. Po telovadbi se je razvila prav živahna zabava, med katero so prodajala domača dekleta v narodnih nošah srečke, kokarde za ples in različne druge stvari, čast in hvala jim, ki nam stoje pri vsaki prireditvi na strani. Ob zvokih zg. omenjene godbe, ki je bila pač dobra, toda ne neumorna, se je vrtelo mladina, dokler ni odkorakala godba. Težko je bilo slovo od Idrijčanov in drugih gostov, ostala nam je le tolažba, da se vidimo drugo leto zopet na enaki veselici. Cela prireditev ni uspela samo moralno, ampak precej dobro tudi gmotno, kajti v kij ub velikim stroškom nam izkazuje blagajna čez 100 K preostanka, ne vštevši zneska, ki se je nabral za Sokolski dom. Odbor se kar najiskrenije za-hvalju vsem kateri so nam priskočili že pred veselico na pomoč denarno, ali pa z dobitki za sreČkanje. Isto-tako se zahvaljujemo naši žirovski občini, ki je pokazala s tem svojo zavednost, da nam je dovolila prostor za telovadbo brezplačno, in pa gg. Franu Primožiču ter Iv. Fortuna, ki sta priredila napise za slavoloke. Javno se je pokazalo, da naš „Napreju ni prazna fraza, ampak naše resnično geslo, katero nameravamo, in po katerem se ravnamo, ter se hočemo ravnati še dalje. Na zdar! — Iz Ilirske Bistrice se nam piše: Hvaležnost in dolžnost nam narekujeta, da dopisu iz Ilirske Bistrice o sokolski veselici „Ilirskega Sokola", ki je bil obelodanjen v „Slov. Narodu" od dne 28. julija t. 1. dostavimo toliko, da je ves nastop in vse vaje telovadcev vodil vrli in neutrudni brat Jirsa, načelnik „Yolosko-Opatij-skega Sokola", kojemu se na temu mestu toplo zahvaljujemo, — in ne kakor je bilo pogrešno navedeno br. Dolhar iz Sušaka. — UtODtl Je 9. t. m. pri Trnovem v potoku Reki vpokojeni finančni stražnik Ivan Prime. Mož je 2. t. m. dvignil svojo pokojnino in je od tega časa najprej popival po raznih krčmah v Trnovem. Najbrže je v pijanosti padel v vodo in utonil. — Brežiški Sokol priredi v sredo 15. avgusta peš-izlet iz Brežic v Leskovec pri Krškem in tu ob uri popoldne javno telovadbo na vrtu g. Lavrinška. Obenem se vrši ustanovni shod za sokolsko društvo v Krškem in Leskovcu. Moralni uspeh slovenskega sokolskega zleta v Brežicah je po celem slovenskem Po-savju od Zidanega mDsta doli velik, in bo prinesel sokolstvu idest narod- , nemu napredku vkjub nasprotstvu znanih ^narodnjakov" obilo dobrega sadu. — Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. V četrtek dne 9. t. m. je razsajala nad našo vasjo huda nevihta. Pogubonosni oblaki so plavali nad obzorjem, a pregnali so jih s streljanjem. Toče smo bili obvarovani, a strela je vendar zahtevala svojo žrtev. Proti večeru se je vračalo nekaj ljudi iz toplic domov. Med njimi je bila tudi 3oletna Marija Bec. Odstranila se je z voza za kakih 10 korakov. V tem udari strela in nesrečni ca se zgrudi mrtva na tla. — Zavetišče za osirotele otroke ptujskega okraja ustanove v Ptuju. — Velika tatvina raznih dragocenosti se je izvršila na gradu kneza Salma v Novem Celju. Tat je izrezal z demantom šipo z okna ter prišel na ta način v knezovo pisarno. — Na Jezerskem priredi „Aka-demiČni krožek Češke podružnice slov. plan. drustvva" dne 19. avgusta t. 1. izredni občni zbor. Poziva se vse Člane akademike, da se mnogobrojno udeleže tega sestanka. Vabljeni in dobrodošli so tudi drugi dijaki in prijatelji planinstva. PriČetek ob 7. uri zvečer in po seji zabavni večer. Naslednje dni skupne ture po Savinskih planinah. Odbor. — Spomin na razvitje zastave „Tržaskega podpornega društva". In še enkrat so tržaški Slovenci na slovesen način pokazali svetu, in še posebno drugorodnemu ' sosedu da stoje na višini časa. Da bodo tudi naši kranjski bratje poučeni o tem, kako slavje smo priredili preteklo nedeljo v Trstu in pri Sv. Ivanu, si dovoljujem napisati par vrstic. Slav-nost 251etnice in razvitja zastave omenjenega društva je pričela z veličastnim sprevodom iz društvenega doma v Korzi Station. Na čelu godba, za njo tržaški Sokol z zastavo, solkanski Sokol v lepem številu, za temi vsa večja tržaška pevska društva: „Kolo", „Hajdrih", „Zarja", „Adrija", „Mladina", „Slava", „Zvonimir"; vsa z razvitimi vihra-jočimi trobojnicami ; tem sledijo: „Slovansko pevsko društvo", „Velesila", „Obrtno konsumno društvo" Sv. Ivan, „Narodni do — Sv. Ivan, .Narodni u0m« — Trst, „Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda", deputacija iz Tolmina, „Ilirija", „Čitalnica" — Sv. Jakob; za temi stopa „Rokodelsko podporno društvo" iz Ajdovščine s krasno zastavo, „Delavsko podporno društvo — Trst z zastavo; zadnja sledi nova zastava v črnem zaboju „TržaŠkega podpornega in bralnega društva, zanjo stopa vodstvo, odbor, vrsta deklic s košaricami cvetlic — za temi gospe in go-spice v beli obleki kot družice ku-mice. Vsej tej dolgi, dolgi vrsti sledi ogromna množica občinstva. Tako so vihrale zastave tržaških in okoličan-skih in zunanjih društev 5. avgusta v prvo po glavnih tržaških ulicah — mirno a ponosno spremljane od tiso-čev našega občinstva. Že ta nastop e vzr ado stil vseh nas, a tudi Italijani niso kazali drugo nego začudenje in pohvalo o tako krasnem in iznenađenom nastopu. — V „Narodnem domu pri Sv. Ivanu se je vršila veselica, vršil se je Čin razvitja, tekmovali so razni pevski zbori. Predsednik društva, Miloš Kamuščič, je v nagovoru opisal zgodovinske momente o pričet k u naših delavskih društev, opisal je razvoj našega življa na tržaškem ozemlju zadnjih 25 let. — Vrt je bil kaj okusno okrasil g. Rože od podpornega društva, trije paviljoni, cvetje, zastave, zelenje godba, umetalni ogenj, navdušeno občinstvo; red in zanimanje do zadnjega trenotka; nastop blagorodne kumice ge. Bartel, zabijanje žebljev in pozdrav zastav med sabo. Vse, vse je bilo tako lepo, vzvišeno čisto narodno, da nam ostane ta dan v clagem spominu še mnogo let. — Panther-holo Jo ukradel v soboto od 7. do polu 8. zvečer do-sedaj še neznan tat v veži hiše „Kranjske stavbne družbe" v Levstikovih ulicah št. 15 g. Antonu Nachtigalu. JKolo je rdečkasto pleskano in ima belo policijsko številko 300 na črni tablici. Kakor se je dognalo po sledi, se je tat odpeljal s kolesom po Cesti na Rožnik. Kdor ga je srečal, se prosi, da naznani policiji, da bo prišla potem po napovedanih podatkih storilcu na sled. Kolo je vredno še okoli 100 K. — Nepreviden voznik. V soboto popoldne je premogarski hlapec Ivan Grrden s Poljanske ceste na Ambroževem trgu tako naglo in neprevidno zavil, da je z vozom zadel 17-letno Antonijo Remičejo iz Zadvora in jo podrl na tla. Remičeva se k sreči ni poškodovala, pač pa hudo prestrašila. — Tatvine. Branj evki Mariji BajČevi je včeraj popoldne v Frančiškanski cerkvi neznan tat ukradel iz žepa mošnjiček, v katerem je imela 60 K denarja. — Pekovskemu vajencu Henriku Šašlju je včeraj popoldne iz garderobe v Koleziji nekdo ukradel srebrno žepno uro s srebrno verižico, vredno 10 K 40 vin. — Nesreči. V soboto se je neki deček na Poljanski cesti igral na novo gradeči šupi, s katere je padel na tla in obležal nezavesten. Mladega ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželo o bolnišnico. — Istega dne je peljal 331etni Zupančičev hlapec Jožef Veršič po Emonski cesti deske in podrte peči. Ker je bilo slabo naloženo, so začeli posamezni deli padati na tla in ko jih je Veršič popravljal, je prišel pod voz in se tako poškodoval, da so tudi tega morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer na vrtu hotela „Južni kolodvor" (preje Lorber) koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. Telefonsku m uravna poročila. IS! 13 avgusta. Ministrski predsednik baron .Beck je bil v dolgi privatni avdijenci pri cesarju ter mu poročal o tekočih politič mh zadevah Sofja 13. avgusta. Povodom protigrškega shoda v Varni so bili krvavi izgredi Shoda so se ude ležili tudi kmetje iz okolica Grki so začeli brez povoda streljati na zborovalce, vsled česar je n&stal boj, ki je trajal več ur ter je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih Grki so mesto zažgali, ki gori na več krajih Tudi v Ru ščuku in Razgradu so bili veliki nemiri. Brzojav je razdjan. Sofija 13. avgusta. V okraju Vodenca je grška Četa zažgala celo bolgarsko vas ter umorila 6 Bolgarov in 7 Kucovlahov. Carigrad 13. avgusta. Sul tanova bolezen je le navadno pre-hlajeoje ter mu je že bolje. Bole zeo ni prav nič nevarna. Petrograd 13 avgusta. Vojno sodišče v Helsingforsu je obsodilo zaradi punta v trdnjavi Sveaborg dva poročnika in pet vojakov na smrt ter so bili takoj nato ustreljeni. Petrograd 13. " avgusta Kmečki nemiri se strahovito ši rijo Oborožene kmečke čete, ki jim navadno načelujejo rev« lucio narji, ropajo in požigajo^ Posebno v okraju Poltava so taki ropi na dnevnem redu. Policija je pnš a na sled obsežni kmečki zaroti. Petrograd 13. avgusta Vest da je avstro-ogrski poslanik v Petrogradu izročil ministru zuna njih zadev spomenico zaradi ne mirov na Ruskem, je popolnoma izmišljena Petrograd 15 avgusta. Javnost se vede skrajno ap&t'čno napram prenovljenemu ministrstvu, ker se spkšno trdi, da je pre osnova posledica reakcijonarnih vplivov na dvoru Berolin 13 avgusta. Bero linca Eogetmanna, ki je bi Iravna-telj banke v Tflsu, so roparji ustrelili, banko pa oropali za 30 000 rubljev. Berolin 13. avgusta V rudniku Kattoris v pruski Sleziji se je utrgal vijak in je bilo ubitih 14 rudarjev. London 13 avgusta Car je sprejel v avdjenci angleškega časnikarja Vallaseja ter mu rekel, da se njegove odredbe povsod napačno razumevajo ter provzro-čajo vsled tega nezaupnost Vest, da namerava car odstopiti je ime noval za popolnoma izmišljeno. Rim 13 avgusta V Trape-cuntu je dosedaj zbolelo 6 oseb za kugo, od katerih je ena oseba umrla. Madrid 13. avgusta. Sedaj je dognano, da je z utopljene ladje „Sirio" bili vsa dragocena prtljaga pokradena. Rešeno moštvo bodo najbrž zaprli. 3 besedo . . . „Altvator" Gessler KrnOY (Jagerndojf). 1334—18 fleteorolositoo poročilo. Vliin* nad morjem 06-2 Bradnjj mooi tlak 780 <• m*m opazovanja Stanje barometra Cu ► s S Vetrovi Nebo 11. 12 9. iv. 7. ij. 2. pop. 7306 735 3 735 3 184 161 24 3 brezvetrno del. oblac. I _ brezvetrno del. oblac. Br. jgvznod jasno ■ 9. 13. 7. »J. > i2- POP 736 7 738 2 7368 18*2 si. jgvzh J jasno 15 2 al. j vzhod del. oblač. 26*6 si. vzjvzh. jasno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 18 8*10 19 6°; norm.: 19 2° in 19 1°; Mokrina v 24 urah 1 2 mm in 00 mm. Steklenica (S kg netto) lekarnarja Piccoija v Ljubljani neprekosljive kakovosti, se z voz-niuo in zavojem vred po pusti pošilja s povzetjem za K 5*30 za prvo paso (cono), sicer K 5*60. V Ljubljani Btane steklenica s 3 kg. 4 K, pastenriziraoa steklenica (okoli 1 kg) K 150. Popolnoma pravilno narejeni in jako pristoječi Sorski čevlji kakršnih ne more nnditi nihče drogi, se dobivajo pri 2907 l P. LUKAS v Šelenburgovih ulicah štev. 6. Pomočnika trgovine z mešanim blagom popolnoma 20 do 30 let starega sprejmem tak veščega, solidnega in pridnega sodelavca sprejme takoj tvrdka ML Elsner ▼ UflJL 2886 2 za več časa v delo. 2899 Stenografa ali SOlicitatorJa z lepo pisavo sprejme s 1. oktobrom notar J. Kogej v Ložo. Ponudbe z izpričevali in pogoji do konca t. m. 2909-1 Absolventinjaž trgovske Sole išče službe kot konto-ristinja ali blagajniČarka v kaki trgo vini ali pisarni. Položi lahko kavcijo. Ponudbe na a pravni S t vo nSlov. Naroda" pod „Absolventinja". Balvan Oražen Wolfove olice St. 12 ie ordinira od 14 avgusta do 17. septembra. Ivan Rutar, kolar Tolminu na. Gorlikf^ aa veščega tudi tapetniškega in lakiraj skega dela sprejmem za več Časa v del] Anton Brenčlč sedlar, lakirar in tapetnik 2898 v Tolminu na O rišketnj Spreten zidarski polir se sprejme takoj pri neki tnkajšn stavbni tvrdki. Kje — pove upravništvo „S1 Narodatt. 2893 Žagar se išče za večje tako podjetje na Km skem. Znati mora slovensko in nei... in biti izurjen za obrat s polnim ji-mom (Vollgatter) in postranskimi stroj. Vpraša Daj se pri baron Bo novem gozdnem uradu v Tržit na Kranjskem. 2911 30 Ve*lt>ilo na lzreani I. okr. hranilnice ia posojilnice registrovane zadruge z omejeno zavezo = v meKtu Kamnik = ki se bo vrSil v sredo, dne 22. avgusta ob dveh popoldne v posojilni ž ki pisarni. Dnevni red: I. O postopanju proti zapuščinam dveh bivših odbornikov. 2904 Načelstvo. Za L november se odda v Sod nijakih ulicah H. 4 v najem lep lokaj za prodajalno ali pisarno. Lok obstoji m 4 sob in se da deliti v dv lokala. Več pove kamnosek Vodnii v Ljubljani. i794-i Hi V SpOd. Šiški Št. 214f sposobna p sebno za miroljubne stranke, ker stoj v brezpravnem in lepo zasajenem vrta je naprodaj. 2874-Več se izve pri lastnika istotam Restavracija Jarodni dom [sprejme gostilničarja. Prednost imajo oženjenci. Restavracija se prevzame s 1. septembrom t. Ponndbe na zgornji naslov. n železnice« C mr. PSVOsav.'tjflSvo dri. fesusnatve ▼ BeJjafctt. izvod iz voznega reda. VeHaven Ml ose 1. )tm*a 1906. teta. Odhod is rlak v Trbiž, Be*ak, Aussee, Solnograd, tez Kletn-Reifti MrtaMonm lož. kal. Proga aa Trbiž. Ob 12. mi 52 m ponoči osebi iak. Celovec, Franzeasfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno čez Seiztai* fez Hcm-Reifhng v S*eyr, v Line, na Dunaj vat Amstetten. — Ob 5. * vftak v Trbti «d 3. femUa do 9. septembra ob nedeljah ia praznikih -aj osebni viafc v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frasatasfeste, Lje*, 06 m zjutraj as Ob 7. ari 10 m zjutraj Dunaj čez SeiataJ v Solnegrad, lnomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, B«dej«v*1 Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsfco, čez Amstetten m DtmaJ. — Ob II. d 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Flerenco, Rim, Beljak, 0 lovec, Ljubno. SeJstal, Sobiograd, lnomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri f* poldne osebni vlak v Trbrž, Beljak, Celovec, rranzensfeste, Ljubno, čez Klein - Reifting Stevr, Line, Bodejeoice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove va*e, Karlove vare, Pra# (direktni voz 1. m H. mzr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. ari 56 m ponfr osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, lnomost, Monakovo, (direktni voz 1. ia tt. rtfif Proga ¥ Kovo naosto tat Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo met Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer ot vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod r LJubljano juž. kol. Proga ta Trbiža. Ob 3 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. Solnograd, Pranzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja i Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzf Budejevice, SolnogVad, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, iHomost, Zeli jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoic osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fr zensfesta, Pontabla, Benstke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osefc rlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Seiztai, od Solnograda in Inflj mosta, čez KJem-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francoz varov, Prage, Ltpskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lx Novega mesta in Rote\ Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m pop. ■ tz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ounod LJubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri tO m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznini^ Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedelia& araznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. ored krajevnim časom v Liubliani „Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. ti m nuj« tm »radaja vao vrata rent, aaatavnih pisem, nctiorttot, komunalnih obligacij, aročk, delnic, vnlot, novcev in devic Promoao Izdaja k vaakomu trobonju. Akcijski kapital K 2,000.000'—. Rezervni zaklad k 200.000'—. vrednostne papirje 11 2» aurojn omenen proti vnovcoje ampak) kupone hm ran \ lafu^L ▼inkulujo in do^rinkulu