NtroSohi BMtCni
12 Lir, ci •tvo 30 Lir deljtka Izdaja celoletno 34 Lir. n lnoc«matvo SO Ur. Cek. rafi. LJubljana 10.690 ca naročnino fai 10.349 za inaerat«. Podminieal Noto mesto.
Izključna pooblaKenka za oglaševanje Italijanskega tn tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana,

VENEC
likala vaak daa i|atra| raiM po»««Ul(ka in do«va po praaniba.
Uredništvo la apravai Kopitar|ora i, Lfubljana. Rcdazion«, Ammlnl.tr azlonai Kopitarjeva t, Lnbiana. Toloioa «001-4005.
I
I
Abbonam«nli. M««« 12 Lire: Eatero. ne-h 20 Lir«, Edizione domenica, anno 34 Lir«, Estero 50 Lir«. C. C. Pj Lubiana 10.650 per £li abbo-oamentii 10.349 pet i« in.erzionL Filiala« Novo mesto,
Concesslonarla escluslva p<er la puf>b1fcfti dTl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana
Nemško-finski pritisk na Petrograd narašča
Vsi sovražni protinapadi težkih tankov odbiti — Uspešen napad na angleški konvoj ob vzhodni obali
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 15. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodu so velike napadalne operacije ▼ uspešnem napredovanju. Obkolitev Petrograda je bila v žilavem boju za pred kratkim zgrajene utrdbe še bolj zožena. Ponovni sovražni protinapadi, ki so jih podpirali težki tanki, so se zlomili.
Pred angleško vzhodno obalo so bojna letala v pretekli noči ii konvoja potopila 10.000 tonsko prevozno ladjo.
V severni Afriki so nemška strmoglavska letala napadala taborišča barak in oklepna vozila ter zbirališča angleških tankov pri SoIIumu. Letala so metala bombe težke vrste.
Pri napadu oddelka nemških bojnih letal v noči na 14. september na pristaniške naprave pri Suezu in na Port Tewlik so začela goreti skladišča olja.
Sovražnik ni niti podnevi, niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje.
Berlin, 15. sept. AS. Tudi 13. septembra se je nemško letalsko delovanje na vzhodnem bojišču nadaljevalo z neprestano srditostjo. Letala so bombardirala sovjetske čete, topniške postojanke, zbiranja pehote, in sicer ob morski ožini severno od Krima. Sovjeti so imeli težke izgube. Dva oklopna vlaka sta bila uničena. Med napadi na vojaške objekte in neko važno prometno križišče severovzhodno od Krima eo bili zaneteni ogromni požari, Ruski ujetniki, ki so bili ujeti na severnem odseku vzhodnega bojišča, so povedali, da so letalske bombe v Petrogradu skoraj v vseh hišah povzročile hudo Škodo. Politični komisarji so ukazali uničiti železniške postaje, poštne urade, vladne palače, šole in številne stanovanjske hiše. Ta ugotovitev je zelo
Eomembna, ker skušata v zadnjem času Moskva in ondon dopovedati, da je Petrograd v zadnjem času mnogo trpel zaradi neprestanega bombardiranja nemškega topništva.
Vojno poročilo štev. 468
Uspešni napadi v Vzhodni Afriki
Krajevni topniški napadi pri Tobruku
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil poroča:
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku krajevni napadi pehote in delovanje topništva Osi.
Sovražnik je imel izgube in je pustil ujetnike y naših rokah.
Italijanska in nemška letala so bombardirala trdnjavo.
Sovražnik je metal bombe na Tripolis in na Benghazi. Nekaj poslopij je bilo poškodovanih in nekaj stanovanj domačinov razrušenih. Protiletalsko topništvo t Benghaiiju je sestrelilo eno letalo.
Vzhodna Afrika: Angleško letalstvo povečuje svoje letalske napade in obsipava i ognjem iz strojnic naše prednje postojanke.
V	odseku pri Uolšefitu je naše topništvo zadelo mnogo avtomobilskih sovražnih vozil, ki so vozila čete za okrepitev.
V	odseku pri jezeru Tana je naša kolona pod poveljstvom podpolkovnika Giulia de Siva izvedla globok napad in je pri tem prisilila k premikanju velike sovražne sile.
Zaradi izredno srditih bojev se je sovražnik moral umakniti z velikimi izgubami. Naše čete so dokazale običajno junaštvo in napadalnega duha. Zlasti sta se odlikovala 14. skupina konjeniškega oddelka in 3. bataljon Galliano, ki so s ponovnimi napadi in protinapadi izsilili, da je sovražnik moral umakniti se razpršen.
Sovražna postojanka pri Tobruku zavzeta
Na bojišču, 15. sept. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
V	noči na 14. september so italijanske in nemške čete po srditih bojih izbojevale nove krajevne uspehe na bojišču pri Tobruku, ko so zavzele postojanko v južnem odseku utrdbe.
Naši vojaki so po prvi zmedi sovražnika bili ■prejeti s silovitim ognjem topništva in angleških strojnic, toda to je samo še pospešilo naš napad. V teku so napredovali za nekaj metrov in so premagali V8e ovire ter se zagrizli i vso silovitostjo na sovražno postojanko. Vkljub srditemu sovražnemu odporu se je bitka zaključila tako, da je bila zavzeta sovražna postojanka. Pri spopadih med patrolami na drugih odsekih je imel sovraž-
nik velike izgube. Pustil je dejansko na bojišču mrtve in ranjene, v naših rokah pa ujetnike, avtomatično orožje in drugo vojno gradivo.
Benetke, 15, septembra. AS. Včeraj je iz Opatije prišla v Benetke skupina 500 nemških bojevnikov, ki so bili na okrevanju v Opatiji. V Benetkah so jih tovariško sprejeli in pozdravili nemški konzul, zastopniki narodnosociali6tične skupine in nemške kolonije, pri sprejemu pa je bilo tudi mnogo italijanskih državljanov. Gostje so se razdelili v skupine in obiskali umetnostne zanimivosti v me6tu. Zvečer so se nemški tovariši vrnili v Opatijo.
Protestna spomenica proti Rooseveltu
Chikago, 15. sept. as.- General Wood, predsednik odbora proti posegu v vojno in ki nosi ime »Amerika najprej« je izjavil, da bo v kratkem 59 najuglednejših ameriških osebnosti objavilo proglas, v katerem bo obsodilo zadnji Rooseveltov govor. Te osebnosti bodo izjavile, da je bil ta govor proti načelom ameriške demokracije. Spomenica pravi med drugim tudi to, da Rooseveltovega sklepa, da naj ameriške ladje streljajo na ladje Osi, ni odobril niti kongres, prav tako* pa tudi ne ameriško ljudstvo.
»Prostovoljka štev. f«
Berlin, 15. 6ept. AS. Berlinski listi objavljajo karikature in kratke ironične članke o Rooseveltovi soprogi, ki se je dala imenovati za podnačelnika civilne obrambe v Ameriki. Listi objavljajo te novice pod naslovom »Tajnica La Guardie< in »Ameriška prostovoljka št. lc.
»Volkischer Beobachter« piše, da 60 poleg »sovražnikov št. 1« Združene države ameriške dobile sedaj še »prostovoljko št 1« in sicer v Rooseveltovi soprogi. Drugi listi pišejo, da bi bil naslov »tajnica La Guardie« prenizek za Rooseveltovo soprogo in zato so ji podelili položaj podnačelnika.
Ameriški parnik poškodovan na Rdečem morju
Berlin, 15. sept. AS. Nemška brzojavna agencija poroča iz New Yorka da je v okviru propagande za poseg v vojno državno tajništvo objavilo novico, ki pravi, da je bil v Sueškem kanalu poškodovan ameriški parnik »Arcansas«. Na parnik je bilo vrženih več bomb. Na ladji pa ni bil od posadke nikdo ubit, pa tudi ne ranjen.
Najboljši filmi na razstavi v Benetkah
Benetke, 15. sept. AS. V Napoleonovi sobi je Minister Pavolino razdelil letne narodne nagrade za najboljše filme, ki jih daje ministrstvo za ljudsko kulturo, potem pa tudi nagrade, ki jih podeljuje posebna ocenjevalna komisija pod predsedstvom Ministra. Izid je sledeč: režiserska nagrada Avgustu Geninu za film »Obleganje Alca-zarja«. Nagrada za najboljšega avtorja je bila podeljena Amedeu Nazzariju za film »Caravag-gio«. Za najboljšo igralko je dobila nagrado Alida Valil za film »Mali antični svet«. Nagrado za najboljšo scenerijo so dobili Emilio Cecchi, Mario Soldati, Alberto Latuada, Mario Confantini za film »Mali antični svet«. Nagrado za najboljšo glasbeno spremljavo je dobil Riccardo Condoni za film »Caravaggio«. Operatersko nagrado je dobili Arturo Gallea za »Romantično pustolv-Ščino«. Scenografsko nagrado Guido Fiorini za film »Večne melodije«. Nagrado za najboljše kostume Gino Senzani za film »Tosca«. Nagrado za najboljši politično-vojaški vojni film je dobila So-eietft Scalera za film »Možje na dnu«. Nagrado za najboljši dokumentarni film je dobil zavod L. U.
C. E. za film »Piloti in pešaki v Sirtl«. Nato je grof Volpi razglasi' tudi podelitev nagrad, ki jih je vodstvo razstave podelilo udeležencem na IX. mednarodnem filmskem tekmovanju.
Mussolinijev pokal je dobil 'najboljši italijanski film »Železna krona«. Mussolinijev pokal za najboljši tuji film je dobil nemški film »Hhm Krueger«. Pokal Stranke je dobil film »Beli sneg« družbe Scalera-Film. Pokal Ministra za ljudsko kulturo je dobil nemški film »Povratek«. Pokal grofa Volpija za najboljšega igralca je dobil Zac-coni Ermete za film »Gospod Bonaparte«. Pokal grofa Volpija za najboljšo igralko je dobila Luise Ullrich za film »Annelie«, izdelek UFE. Nagrado Blennala je dobil zavod L. U. C. E. Pokale Bien-nala so še dobili sledeči filmi: švicarski film »Zlorabljena tjubavna pisma«. Madžarski film »Alter ego«. Španski film »Marianela«. Nemški film »Obtožujem«, italijanski film »Soprogi«. Plakete Blennala so dobili filmi: češki film »Vešča«, švedski film »Plešimo, mojster«, norveški film »Bastard«. Zlato kolajno Blennala je kot najboljši reiiser dobil Pabst za film »Komediantl«,
Med 22. junijem in 30. avgustom Je neka nemška oklopna divizija v trdih bojih z boljševiki uničila ali zajela 854 oklopnih vozil ali oklopnih avtomobilov, 404 topove vseh kalibrov, med njimi tudi več protiletalskih in protitankovskih topov. Ista divizija je deloma uničila ali pa poškodovala na tleh ter v letalskih spopadih 199 sovjetskih letal. Pogostokrat je ta divizija vdrla globoko v sovražnikove črte in končno prispela do letališč, številne topniške postojanke sovjetskega protiletalskega topništva so bile porušene iz kratke razdalje ali pa odstranjene z ognjem iz nemških oklopnih vozov iste divizije. Cesto so se nemška oklopna vozila na najbližjo razdaljo borila 8 sovjetskimi vozili in bila vselej zmagovita. Posebno krvave izgube je nemško letalstvo prizadejalo boljševikom na odseku Viluki-Perjatin. Uničenih je bilo deset prevoznih letal, dve lokomotivi in dva okldpna vlaka. Uničenih je bilo tudi 322 avtomobilov, 150 nadaljnjih pa poškodovanih.
V	višini zahodne obale polotoka Krima so nemška bojna letala z bombami zadela in zažgala tovorno ladjo s 4000 tonami. Na izlivu Dnjepra so bombe velikega kalibra težko poškodovale dva sovjetska monitorja. Na odseku pri Priluki je nemško letalstvo 13. septembra bombardiralo in s strojnicami obstreljevalo številne sovjetske čete. Jugovzhodno od Brijanska so bili uspešno bombardirani železniški objekti in utrdbe. Blizu Ilmija je nemško letalstvo v srditih napadih na sovjetske čete in postojanke uničilo 177 avtomobilskih vozil.
Berlin, 15. sept. AS. Današnji nemški listi podčrtavajo velik pomen novih nemških uspehov na vzhodni fronti, zlasti pa podčrtavajo pomen smrti generala von Schoberta, ki je dne 12. septembra padel na fronti na čelu svojih čet.
»Volkischer Beobachter« objavlja življenjepis generala von Schoberta in podčrtava pogum in visoke vrline nemškega poveljnika, ki se je že odlikoval v bojih na zapadu.
Helsinki, 15. sept. s. Poročila iz verodostojnih virov potrjujejo, kako žalostno se je končal obupni protinapad maršala Vorošilova v zadnjih dneh na pobočju Valdajskega pogorja in južno od Ladoške-ga jezera. Maršal Vorošilov je hotel udariti Nemcem v hrbet in tako razbremeniti obrambo Petrograda. Na tem odseku so bile sovjetske izgube strahovite, razen tega pa je bilo ujetih tudi mnogo vojakov.
Nemški oddelki prebili zunanfi obrambni pas Petrograda
Bern, 15. sept. AS. Po poročilih iz Moskve se je nemškim četam posrečilo na več krajih prebiti zunanje utrdbe Petrograda. Maršal Vorošilov je ponoči objavil obupen proglas, v katerem pravi, da silovitost boja za Petrograd narašča in da bodo sovjetske čete do konca branile mesto.
Barikade v Kijevu
Bern. 15. sept. AS. Poročila iz Moskve govore med drugim o težkem položaju Kijeva. V vsej okolici mesta so sovjetske oblasti razglasile obrambno stanje. Sovjeti so razvrstili strojniška gnezda v gozdovih okrog mesta, medtem ko neprestano postavljajo barikade in druge ovire po ulicah mesta.
Berlin, 15. sept. AS. Nemške pehotne enote so navzlic težkim vremenskim prilikam in ozemeljskim težavam, kakor pravijo v vojaških krogih, dosegle nove uspehe. Navzlic temu, da so sovjetski vojaki uporabljali veliko število oklopnih vozil v boju proti nemški pehotni diviziji, so jih Nemci vendar nagnali in uničili. V trdih spopadih je nemška divizija v šestih dneh med drugim uničila tudi 113 sovjetskih oklopnih vozil. Nemške oklopne enote, ki so delovale na odseku neke diviziije, so po drznih napadih zajele 1500 sovjetskih vojakov, zaplenile ali uničile 70 topov, 20 vlačilcev, 600 avtomobilov, 400 voz za konjsko vprego in tri letala.
Berlin, 15. sept. AS. NDB poroča,, da so sovjetski lovci dne 2. septembia zbili eno ogledniško nemško letalo. En član ogledniške posadke se je spustil iz letala s padalom, toda čim so ga opazili, so iz letala nanj streljali s strojnicami, streljali pa so nanj tudi tedaj, ko je pristal na tleh.
Zima na Ruskem se prične čez 2 meseca
»Mttnchener Neueste Nachrichten« pišejo z ozi-rom na razna pesimistična poročila, ki jih razširjajo Angleži, da se bo zima na Ruskem pričela šele čez dva meseca. Sedanje nemške operacije na vzhodni fronti pa so baš sedaj v takem razvoju, da ga je mogoče označiti za odločilnega, ker pripravljajo odločilne dogodke že v bližnji bodočnosti. Vojaški razvoj na vzhodu je takšen, da ne bo nobenega zadržka, da nemška vojska ne bi dosegla tistih ciljev, ki si jih je postavila.
V	Berlinu so prepričani, da bodo do nastopa prave zime rdeče armade zadobile takšne udarce, da je gotovo, da bo še pred koncem leta 1941. dosežena končna zmaga na vzhodnem bojišču.
špapija gradi parnike
Madrid, 15. sept. as. Zastopnik ministrstva za trgovinsko mornarico je izjavil časnikarjem, da sedaj v španskih ladjedelnicah grade za 100.000 ton trgovskega ladjevja in sicer največ ladij za prevoz petroleja.
Nemiri v Kurdistanu
Stockholm, 15. sept. DNB. Dopisnik »Ti-mesa« v Teheranu poroča svojemu listu, da so izbruhnili nemiri v Kurdistanu. Dopisnik pravi, da so se Kurdi dvignili in da opravljajo prave roparske pohode.
Proslava rofstnega dne Princa Piemontskega v Albaniji
Tirana, 15. sept. AS. Z velikimi proslavami je danes Albanija proslavila rojstni dan Princa Piemontskega. Vsa javna poslopja, pa tudi mnogo zasebnih poslopij je izobesilo zastave.
Predsednik vlade Verlazzi in predsednik vrhovnega korporativnega sveta sta poslala čestitke Princu Piemontskemu in izražata v brzojavkah svojo vdanost in vdanost albanskega naroda.
Spominska plošča v Tirani
Tirana, 15. sept. AS. V navzočnosti civilnih in vojaških oblasti 6o v katoliški cerkvi na ulici Viktorja Emanuela III. in sicer na »Cordu epistolare« odkrili marmorno ploščo v spomin obiska, ki ga je Nj. Vel. Kralj in Cesar dne 11. maja t. I. opravil v tej cerkvi.
Orkester „Scale" na gostovan u v Nemčšfš
Monakovo, 15. sept. AS. Orkester slavne milanske opere »Scale« potuje sedaj po Nemčiji, kjer bo v dvajset nemških mestih priredil koncerte. Prvi koncert je bil včeraj v Garmisch-Partenkirchenu, kjer je navdušeno občinstvo ploskalo izvedbi glasbenih komadov Bcethovena, Respighija in Richarda Straussa. Orkestru je dirigiral mojster Gino Ma-rinuzzi. '
Koncert 6e je začel z izvedbo himen obeh zavezniških držav, italijanskim gostom pa je izrekel prisrčne besede v pozdrav sam Richard Slrauss. Med odličnimi osebnostmi so bili najvidnejši zastopniki iz političnega in umetnostnega življenja. Koncert se je zaključil z velikimi manifestacijami za prijateljstvo med Italijo in Nemčijo.
Letalska volna na zahodu
Lizbona, 15. sept. AS. Iz Londona prihajajo poročila, da napravljaio nemške zažigalne bombe izredno veliko škodo. V vsej deželi je 1.400 oddelkov gasilcev, in v teh oddelkih je zbranih nad en milijon gasilcev, ki skušajo pomagati pri omejevanju požarov. Računajo pa, da nad dva milijona mož in žena mora sodelovati pri pomožnih delih za gašenje požarov.
Velik angleški parnik potopljen
Berlin, 15. sept. AS. Nemško bojno letalo je v pretekli noči v bližini angleške vzhodne obale potopilo 10.000 ali 12.000 tonsko angleško ladjo. Bomba je zadela parnik v polno in parnik se je takoj potopil.
Nova Izzivanja na vzhodu
Angleži in sovleti zbirajo čete ob turški meji
Sofija, 15. sept. as. Po poročilih iz Ankare je na turške politične kroge izredno vplivala novica, da se sovjetske čete zbirajo ob turški meji proti Perziji, prav tako pa zbirajo Angleži svoje čete ob turški meji v Siriji in v Iraku.
Ankara, 15. sept. as. Pričakovati je, da bo turška vlada na sedanjem zasedanju turškega parlamenta sklenila, da ne bo podala nobene izjave o turški mednarodni politiki in o mednarodnem položaju Turčije. Na zasedanju bodo govorili samo o vprašanjih turške notranje politike.
Seja turškega parlamenta
Ankara, 15. sept. AS. Danes se 6estane turški parlament na jesensko zasedanje. Med drugim je na dnevnem redu ratifikacija podaljšanja za dva meseca trgovinske pogodbe med Turčijo in Švico. Ni izključeno, da bodo na to seje parlamenta odložene do začetka novembra.
Novi potresni sunki v Turčiji
Ankara, 15. sept. as. Po poročilih iz pokrajine Agri je prišlo do novih potresnih sunkov včeraj zvečer. Število žrtev še ni znano, prav tako pa tudi ne vedo za obseg škode, ki jo je napravil ta novi potres.
Ameriški vojaki zahtevajo višje plače
Newyork, 15. sept. as. Narodni odbor ameriške legije se je sešel v Milvvaukeeju in sicer v državi Wisconsin. Izglasovana je bila resolucija, ki zahteva povišanje plače vojakom in ameriškim mornarjem. Višjo plačo zahtevajo zaradi tega, ker se je življenje zelo podražilo.
Uvedba latinice v nemških šolah
S prihodnjim šolskim letom bo v Nemčiji stopil v veljavo odlok ministrstva, v smislu katerega se bo v nemških šolah uvedla latinica mesto dosedanje gotice.
25 letnica smrti Gašperja Decurtiusa
.....Basel. Dne 30. maja 1916 je umrl znani katoliški švicarski sociolog dr. Gašper Decurtiue. Ta sociolog si je pridobil, kakor znano, velike zasluge za izdajo okrožnice Rerum Novarum, katere 50 letnico letos obhajamo. Ob tej priliki so Švicarji izdali spominsko knjigo, v kateri je popisano delo tega pomembnega švicarskega socialnega delavca
Gospodarstvo
Predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na naredbo ministra za oskrbo in prehrano bivše kraljevine Jugoslavije z dne 17, februarja 1941, št. 200,
na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in
smatrajoč za nujno potrebno, da se dopolnijo predpisi o zbiranju in trgovini surovih in stroje-nih kož,
odreja:
Člen 1. Z uveljavitvijo te naredbe se postavljajo zbiranje in trgovina surovih kož, govejih, konjskih, ovčjih, kozjih in svinjskih, kakor tudi njih predelovanje in trgovanje s strojenimi kožami pod nadzorstvo Visokega komisariata. Zbiranje in trgovina surovih kož se omejuje na trgovce, ki imajo posebno dovolilo, katero izda Visoki komisariat.
Člen 2. V ta namen morajo vložiti trgovci v desetih dneh po uveljavitvi te naredbe posebno prošnjo na. Visoki komisariat, kolkovano s kolkom za L. 11.40, v kateri morajo navesti podatke o vpisu v trgovinski register, sedež tvrdke, priimek in ime zakonitega predstavnika tvrdke, opis prostorov za skladišče in njih zmogljivost, kakor tudi okraj, v katerem nameravajo poslovati.
Prostore za skladišče mora odobriti pristojno oblastvo, ki sme eventualno predpisati tudi njih preureditev, če jo smatra za potrebno.
Prošnji mora biti priložen imenik oseb, katerim nameravajo trgovci poveriti zbiranje kož pri mesarjih.
Vsaka sprememba v tem imeniku se mora prijaviti v desetih dneh od dne, ko je nastopila.
Člen 3. Trgovci, ki so upravičeni trgovati s surovimi kožami, ne morejo hkrati izvrševati obrti strojenja kož v okraju, v katerem zbirajo in imajo kože vskladiščene.
Člen 4. Od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, mora vsakdo, ki zakolje sam ali dh po kom drugem zaklati goveda, konje (vštevši mezge in osle), ovce, koze ali svinje ali kupi take živali zaklane, toda še ne odrte, oddati kože teh živali izključno le kakemu pooblaščenemu trgovcu svojega okraja.
Kože se morajo izročiti v desetih dneh, odkar je bila žival zaklana ali odrta.
Odrte morajo biti živali strokovnjaško, tako, da ostanejo kože cele, bili morajo stehtane, meso in mezdra ostrgani, brez repnega stržena, osušene glede vode in krvi in brez drugih snovi.
Goveje kože se morajo izročiti brez gobca in rogov, telečje kože pa brez parkljev in glave, ki se odreže neposredno pod ušesi.
Člen 5. Trgovci s surovimi kožami morajo mesarjem s prejemnico potrditi prevzem kož z navedbo njih kakovosti, obmerov in cene in obdržati zaradi kontrole kopijo prejemnice, ki jo podpiše izročajoči mesar.
Člen 6. Trgovci morajo pritisniti na kože posebno znamenje in jih vpisati v poseben prevzemni in oddajni register. Drugi prevzemni in oddajni register morajo voditi tisti, ki kože strojijo. Organi, ki jih določi Visoki komisariat, kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore pooblaščenih trgovcev in strojarn zaradi pregleda skladišč in registrov, ki se jim morajo dati na vpogled.
Člen 7. V desetih dneh, ko stopi ta naredba v veljavo, morajo vsi trgovci s surovimi kožami, javne in zasebne klavnice in vobče vsi, ki imajo po katerem koli naslovu surove goveje, konjske, ovčje, kozje in svinjske kože, prijaviti Visokemu komisariatu njih količino po teži, število in kakovost.
Enako prijavo morajo vložiti strojarne o surovih kakor tudi o strojenih kožah, ki jih imajo v svoji zalogi, četudi so že prodane.
Člen 8. Vsak pooblaščeni trgovec mora prijaviti Visokemu komisariatu do 10. dne vsakega meseca vse količine kož, ki jih je prevzel v prej-
šnjem mesecu od posameznih mesarjev, količine uvoženih kož in kož, ki jih je odstopil strojar-jem. V enakem roku morajo prijaviti strojarjii kože, ki so jih prejeli od posameznih pooblaščenih trgovcev ali uvozili, in strojene kože, ki so jih odstopili kupcem.
Prijavo je napraviti v dvojniku na posebnih obrazcih, ki jih predpiše Visoki komisariat.
1 En primerek trgovčeve prijave se mora poslati zaradi kontrole Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 9. Za vse goveje, konjske, ovčje, kozje in svinjske surove kože, ki jih nakupijo pooblaščeni trgovci, velja, da so pod zaporo Visokega komisariata in se odstopajo strojarnam samo na podstavi nabavnic v dvojniku, ki jih izda Trgovska in industrijska zbornica po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica in odobri Visoki komisar.
Člen 10. Cene, po katerih prodajajo kože mesarji trgovcem in ti strojarjem, določi Visoki komisar.
Člen 11. Pooblaščeni trgovec s surovimi kožami mora potrditi strojarni na nabavnici število, kakovost, obmere in cene prevzetih kož in obdrži primerek nabavnice, katerega je podpisal strojar.
Člen 12. Strojarne morajo izročene kože stro-jiti strokovnjaško in po predpisih Visokega komisariata.
Strojene kože so pod zaporo Visokega komisariata, ki jim določi prodajno ceno.
Strojene kože se oddajajo kupcem samo na podstavi nabavnic, ki jih izda v dvojniku Trgovska in industrijska zbornica po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica in odobri Visoki komisariat.
Člen 13. Strojar mora potrditi kupcu iz pokrajine na nabavnici število, kakovost, obmere in cene prodanih strojenih kož in obdrži primerek nabavnice, katerega je podpisal kupec.
Člen 14. Prevoz surovih kož iz javnih in zasebnih klavnic je dovoljen samo pooblaščenim trgovcem in strojarjem, ki pa morajo imeti nabav-nico, katero je potrdil pooblaščeni trgovec.
Kože klavne živali ne sme klavec odposlati po nikomer drugem nego po osebah, omenjenih v prednjem odstavku.
Člen 15. Prevažalec kož mora imeti pri sebi primerek prejemnice, ki ga je potrdil mesar, ali nabavnico, ki jo je potrdil pooblaščeni trgovec ali pa strojar. Navedene listine morajo spremljati tudi železniške pošiljke.
Člen 16. Tvrdkam, ki se bavijo s strojenjem govejih in konjskih, ovčjih, kozjih in svinjskih kož, je prepovedano predelovati kože, ki bi jih ne dobili od pooblaščenih trgovcev ali ki niso pravilno uvožene iz drugih pokrajin ali iz inozemstva.
Člen 17. Vse pogodbe, ki nasprotujejo določbam te naredbe in so bile sklenjene pred dnem, ko stopi ta naredba v veljavo, se razveljavljajo; če se sklenejo po tem dnevu, so nične.
Kršitelji se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev.
Vselej se blago zapleni in se sme odrediti za*-časna ali dokončna ustavitev trgovskega ali obrt-: nega obratovanja.
Kljub ustavitvi so proizvajalec, trgovec ali in-dustrialec dolžni še nadalje plačevali plače in mezde delojemalcem ter davke in takse, ki gredo državi, pokrajini ali občinam.
Člen 18. Ta naredba, ki ukinja ln nadome-stuje naredbo ministra za oskrbo in prehrano bivše kraljevine Jugoslavije, z dne 17. februarja 1941., stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Makup nekih vrst blaga le proti
legitimaciji
Uradni list v Rimu objavlja zakonsko uredbo ministra za korporacije, ki pravi tole:
Čl. 1. Blago, našteto v čl. 4., se ne more prodajati drugače potrošnikom kot proti predložitvi legitimacije na osnovi čl. 3. uredbe o javni varnosti z dne 18. junija 1931. Začasno pa lahko to identitetno karto (legitimacijo) nadomeščajo drugačne izkaznice kot n. pr. članska izkaznica fašistične stranke, železniška legitimacija ali spoznavna knjižica, katero izdajo javne državne uprave.
Čl. 2. Prodajalec mora v priloženih registrih zabeležiti ime in naslov kupca, vrsto, količino in ceno blaga, prodanega vsakemu kupcu, z navedbo datuma in številke legitimacije, odn. drugih legitimacij, ki so začasno dopuščene. Za nakupe skupno do 20 lir ni zahtevana registracija.
Čl. 3. Ti predpisi se ne nanašajo 6amo na prodajalca na drobno, temveč tudi na producente in veletrgovce, kadar prodajajo naravnost potrošnikom.
Čl. 4. Vrsle blaga, na katere se nanaša čl. 1., so naslednje: obleka, tekstilije vseh vrst in kakovosti, vključno za domačo opravo, obutev in predmeti iz usnja in kož, milo in čistilna sredstva na splošno, umetnostni predmeti trajne vrednosti, stroji in predmeti iz kovin.
Čl. 5. Proti kršilcem teh odredb se bodo porabljale kazenske sankcije po zakonu z dne 8. julija 1911-XIX, št. 645.
Določila o razdeljevanju racioniranih živil
Rimski uradni list objavlja ministrski dekret z dne 10. septembra o določilih za razdeljevanje živil.
Po tej uredbi mora vsakdo, ki razpolaga za družinsko potrošnjo pšenico, rž, ječmen, koruzo, riž in izdelke iz njih, olje, maslo ih maščobe, zakonito zadržane seveda, ker je to blago izvzeto od obvezne oddaje ali kot producentu ali kot nameščencu itd., pa je dobil živilsko nakaznico za ta živila, odreči se porabi te karte in jo v petnajstih dneh po uveljavljenju tega dekreta vrniti občinskemu preskrbovalnemu uradu, ki mu jo je dal. Od tega roka dalje tudi nihče izmed navedenih ne sme sprejeti take karte.
Lastnik karte za sladkor in maščobe, ki poseduje samo eno ali več maščob, v petnajstih dneh po prejemu take karte, mora vrniti odgovarjajoče odrezke ter naročilnice za prihodnji mesec. Ostane pa v veljavi pravica lastnika karte uporabljati karto za druga živila. Prestopki bodo kaznovani po zakonu s dne S. julija.
Opozorilo lastnikom tovornih avtomobilov
Opozorilo lastnikom tov. avtomobilov. Lastniki tovornih avtomobilov se opozarjajo na določilo § 4. obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931., Služb, list št. 572-76, po katerem se sme obrt prevažanja blaga z motornimi vozili izvrševati samo na osnovi predhodnega obrtnega dovolila v smislu navedenega zakona, katero dovolilo se ne sme zamenjati z dovoljenjem za kretanje motornih vozil ali z oprostitvijo od takega dovolila. — Dalje se opozarja na čl. 50. pravilnika z dne 16. maja 1935., Služb, list št. 359-51, o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili, po katerem mora vozač tovornega avtomobila imeti s seboj kot izkaz prepis obrtnega dovolila. — Prekrški nave: denih predpisov se kaznujejo, in sicer v prvoime-novanem primeru po § 398. obrtnega zakona z globo od 19 do 2200 lir, v drugoimenovanem primeru z globo od 9.50 do 570 lir. V primeru iz-ostalega plačila se denarna kazen spremeni v zaporno po ključu 19 lir za 1 dan zapora.
Izpremembe v trgovinskem registru. Pri tvrdki Peko, družba z om. zavezo v Ljubljani, je vpisana kolektivna prokura Pircu Ivu iz Kovorja pri Tržiču. — Pri tvrdki »Lesex<, lesna industrija in trgovska družba v Ljubljani, je vpisan prokurist Bassi Guido v Ljubljani. — Pri tvrdki Franjo Šmalc je vpisana lastnica Ivanka Šmalc.
Italijanščina brez učitelja
TRI IN TRIDESETA LEKCIJA Posebej o preteklem delelnlkn.
Pretekli deležnik v sestavljenih
časih.
O preteklem deležniku v sestavljenih časih vemo doslej, da se ravni po svojem osebku v spolu in številu takrat, kadar tvorimo sestavljene čase z »e s s e r e« (ali tudi z drugimi »pomožnimi »glagoli: anddre. stdre, restare, rimančre, venire), — da pa ostane nespremenjeni in v moški obliki, kadar tvorimo sestavljene čase z »a v e r e«.
Takoi
s6no partito — odšel sem, sono partfta — odila sem, v množini: sižimo partiti — odšli smo, in: siamo partite — odšle smo, itd.;
toda:
h6 trovSto — našel sem, ista oblika pa tudi za: našla sem, našli smo, našle smo itd.
To 6te vedeli že doslej. Nocoj pa že lahko izdam, da ta »nespremenljivost« preteklega deležnika pri »avere« ni tako stroga! Ne da bi se pregrešili zoper pravilnost, lahko namreč rečemo ho trovato tre rdse in strada (naše lsem tri vrtnice na cesti), poleg: ho trovato tre rose in strada.
Seveda moram prositi, da si ta stavek nekoliko natančneje ogledate Pretekli deležnik se tu ni ravnal po osebku (kakor pri »par-tire«: sčno partito, s6no partita — kdo ali kaj?), marveč po predmetu (ali objektu) v 4. sklonu, ki po njem vprašujemo s: koga ali kaj? Našel sem — koga ali kaj? Rože — predmet v 4, sklonu. In p o n j e m se je ravnal pretekli deležniki
V takih primerih nam je dana prosta izbira, da po svojem okusu in volji ravnamo s preteklim deležnikom po predmetu v 4. sklonu — ali pa ne. En sam primer imamo, da se pretekli deležnik mora ravnati po predmetu v 4. sklonu, in tega si, prosim, dobro zapomnite. Če je predmet v četrtem sklonu izražen z nepoudarjenim osebnim zaimkom (edn. lo, la, mn. li, le), ki stoji kajpak vedno tik pred glagolom, potem se pretekli deležnik v spolu in številu ravna po tem predmetu. Torej: Erano tre rose in strada, e le ho trovate (bile so tri vrtnice na cesti in sem jih našel).
Nič novega Vam ne bom povedal, £e bom
opozoril na naslednje: Glagol, ki more imeti ob sebi predmet v 4. sklonu (vprašanje: k6ga ali kaj?), se imenuje »prehoden« (tranzitiven). Glagol, ki takega predmeta ne morejo imeti, je »neprehoden« (intranzitiven). Recimo: glagol dirjati — galoppare, je neprehoden glagol, ker pri njem ne morem vprašati: dirjam »koga ali kaj«? Vzemimo primer: Konj je dirjal — il ca-villo ha galoppdto. Kobila je dirjala — la cavalla ha galoppato, nikakor ne: ha galop-patal Iz tega se nam razodeva razlika med prehodnimi in neprehodnimi glagoli, v kolikor se tiče preteklega deležnika pri sestavljenih časih z »avere«.
Rekli bomo zato sledeče:
1.	Prehodni glagoli, ki tvorijo sestavljene čase z »avere«, se v obliki svojega preteklega deležnika lahko ravnajo po svojem predmetu v 4. sklonu ali pa ga ohranijo nespremenjenega v moški obliki ednine. Obvezno se morajo ravnati po njem, če je ta predmet nepoudarjeni osebni zaimek »lo«, »la« oz. »li«, »le«.
2.	Neprehodni glagoli, ki tvorijo sestavljene čase z »avere«, ohranjajo pretekli deležnik vedno nespremenjen v moški obliki.
Nekaj vaj.
Prevedite (pretekli čas je povsod passato
prossimo):
Iskal sem svoje robce. Zakaj nisi pozdravila svojega učitelja? Ali ste kupili svinčnik? Si videl knjige, ki sem jih kupil za svojega brata? Koliko pisem si prejel? Trgovec je odpotoval; ali je odpotovala tudi njegova 6estra? Si že videl knjige, ki jih je kupil stric? Ti dečki so marljivi; vedno sem jih ljubil.
Berilo.
Legge di compensazione.
—	Hd perduto i denti, peri mi s6no raffor-zdte in tal m6do le gengive che schiiccio i cibi piu duri.
—	Mio cdro, la natura provvida ha lžggi di compensazične. Perdi un ftcchio? NeH'4Hro si svilluppa sempre piu la virtu visiva, DivSnti sordo da un orčcchio? L'altro acquista un udito piu acuto.
—	Ora capisco perchž qu4ndo una gšmba fe piii cčrta, 1'altra 6 sempre pifi lunga.
Kmetijstvo na letošnjem velesejmu
Ljubljanski velesejem, ki je bil za našo deželo vedno sijajna revija trgovine in industrije in neutrudljiv borec za povzdigo našega kmetijstva, bo potekel letos od 4. do 13. oktobra pod pokroviteljstvom Eksc. Visokega Komisarja v novem razmahu. Letos prvič bo naš velesejem navezal obširnejše stike z industrijo in trgovino ostalih pokrajin Kraljevine, obenem pa bo nudil našim potrošnikom z najrazličnejšimi razstavljenimi izdelki popolno sliko narodne italijanske proizvodnje. Velesejem bo z razstavami najboljših krajevnih izdelkov obiskovalcem iz drugih pokrajin prikazal krajevno proizvodnjo v popolni sliki gospodarskih značilnosti naše pokrajine. Pri tem bo velika skrb posvečena našemu poljedelstvu.
Kmetijska razstava bo upoštevala današnje prehranjevalne prilike in tozadevno reorganizacijo v kmetijski delavnosti. Podala bo čim popolnejšo 6liko današnjega stanja kmetijstva pri nas, smer za izboljšanje kmetijske proizvodnje in poudarila važnost našega kmetijstva za prehrano.
Razstava bo imela tri glavne oddelke. Znanstveni in poučni del bo nazorno prikazal talne in podnebne prilike v naši jjokrajini, rastlinsko prehrano s praktičnimi primerjalnimi poskusi v vegetacijskih loncih, razna domača in umetna gnojila, njihovo sestavo, pravilno ravnanje in medsebojno mešanje z uporabnimi navodili. Dalje živalsko prehrano z raznimi 'vrstami domačih in tižnih krmil z ozirom na njihovo sestavo, odstotek hranilnih snovi, kalorično vrednost, prebavljivost in pravilno pripravo. V tem oddelku bodo pred-očeni tudi podatki o naseljenosti kmečkega življa, velikosti posestev, število posameznih objektov, višina pridelka, kmečka prosveta in literatura.
Praktični del bo obsegal glavne kmetijske proizvodne panoge, ki so važne za lastno prehrano in bo imel 9 odsekov.
Poljedelski odsek bo predočil sedanje stanje jioljske proizvodnje, glavne vzroke nizkih pridelkov ter način in pota za dvig najvažnejših njivskih in travniških kultur. S slikami in prerezi bodo nazorno prikazane poljske in travniške površine po kulturah, dalje pravilni in pomanjkljivi načini obdelave zemlje, oranje z modernim in oranje z lesenim plugom, vpliv ročne in strojne setve, važnost dobrega semena, vpliv pravilnega in napačnega gnojenja na količino in kakovost pridelkov. Poudarjeno bo pravilno pridelovanje semenskega žita, krompirja in fižola. V zvezi s tem bodo razstavljena gnojila, kmetijski stroji, semena in sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev.
Vrtnarski odsek bo razstavil zanesljive sortne vzorce zelenjadi, ki so priporočene za naše kraje, dalje praktične tehnične pripomočke za pridelovanje zelenjadi, zlasti vrtno orodje, sredstva za gnojenje in zatiranje škodljivcev, pripomočke za spravljanje, predelavo in konzerviranje zelenjadi, n. pr. sušenje stročjega fižola, uzimovanjp endi-vije, zeljnatih glav in karfijole, kisanje zelja itd.
DubSin v spomin Brunu Mussolinilu
Dublin, 15. sept. AS. V veliki frančiškanski cerkvi je bila maša zadušnica za Bruna Mussolinija. Cerkvenega opravila so se udeležili italijanski poslanik z osebjem poslaništva, vodstvo Fašističnih organizacij in celotna Italijanska kolonija. V cerkvi je bilo nad 2000 vernikov, ki so verno poslušali spominski govor v italijanščini in v irščini, ki ga je imel voditelj frančiškanskega reda na Irskem.	•
Kraljevo poslaništvo je v avgustu prejelo mnogo sožalnih pisem od poslancev, senatorjev, političnih voditeljev in številnih irskih osebnosti ter je sedaj tem osebnostim dostavilo spominsko poslanico kapitana Mussolinija.
Nazadovanje ameriškega vpliva na Kitajskem
Šanghaj, 15. sept. AS Predsednik ameriške trgovske zbornice v Tiencinu je potoval skozi Šanghaj in je izjavil časnikarjem, da se je vsa ameriška
gospodarska delavnost na severnem Kitajskem ustavila, ko so bili zaplenjeni ameriški kapitali v tem delu Kitajske. Še pred kratkim je živelo v Tiencinu 3.000 ameriških državljanov, sedaj pa jih živi tam 6amo še 250 vštevši misijonarje.
Drobne '
Sofija, 15. sept. AS. Včeraj so v vsej Bolgariji slovesno proslavili rojstni dan prestolonaslednika princa Simeona. V vseh cerkvah so bile slovesne zahvalne službe božje.
Oporto, 15. sept. as. Med včerajšnjo kolesarsko tekmo sta se v Fosu podrli dve tribuni za gledalce. 60 oseb je bilo ranjenih.
Cenjenim inserentom
vljudno sporočamo, da sprejemamo oglase za »Slovenca« vsak dan le do 12 opoldne.
Urejeno bo tudi vzorno kompostišče in vzorec kmečkega vrta.
Sadjarski odsek bo predočil proizvodnjo sadja v slikah in modelih ter podal glavne principe za pravilno vzgojo, oskrbovanje sadnega drevja, zaščito proti škodljivcem in boleznim, tehnične pripomočke in zatiralna sredstva. Manjkal tudi ne bo sadni sortiment po okrajih Ljubljanske pokrajine ter sadni izdelki, zlasti suho sadje in konzerve ter priprave za predelavo in konzerviranje 6adja.
Vinarski odsek bo razstavil vina iz sortimen-ta, ki je določen za vinorodne predele Ljubljanske pokrajine in bo razstavljeno okrog 30 vzorcev sortnih vin. V j>oučnem delu vinarske razstave bo prikazano išnje stanje našega vinogradništva: trsni izlT' i ravilni in nepravilni način vzgoje, trsne b; ' .i in škodljivci ter njihov način zatiranja.
Raz . va malih iivali bo praktično predočila, kako naj se intenzivno uredi malo gospodarstvo, kakšne koristi nam isto daje in kako se izkoristijo proizvodi reje malih živali. Od kuncev in kokoši bo prikazala predvsem gospodarske težke pasme, to so zajci za meso in kokoši za meso in jajca. Razen razstave živalic Ik> v tem odseku organiziran tudi poučni del, kjer bodo razstavljene naprave za rejo živali in razni načrti in modeli hlevov, gnojišč, ensilažnih jam itd. V slikah, diagramih in načrtih bo predstavljeno stanje naše živinoreje, vrednost in sestava posameznih krmilnih sredstev, praktični načini za sestavo krmil, v kolikor to ne bo pokazano že v znanstvenem in poučnem oddelku.
Mlekarska razstava bo predočila mlečno produkcijo in uporabo mleka v Ljubljanski pokrajini, preskrbo Ljubljane z mlekom ter načine, kako naj mlečno produkcijo zvišamo in organiziramo zbiranj-j ter predelavo mleka.
Čebelarska razstava bo pokazala umno kmečko in pridobitno čebelarstvo, vzrejo čebelnega zaroda, važnost čebel za sadjarstvo, oploditev cvetja, hranilno in zdravilno vrednost medu. tehnično porabo voska in razne čebelarske pripomočke.
Oddelek gozdnih zdravilnih in aromatičnih zelišf bo predočil važnost za ljudsko prehrano in zdravstvo. Razstavljena bodo zelišča, ki se uporabljajo kot čajni in kavni surogati, zelišča za napravo pralnih in čistilnih sredstev, zelišča za preparate za uničevanje mrčesa, zelišča za destilacijo, parfumerijo, sluščičarne, drogerije in veterinarstvo.
Razstava gob bo prirejena v zvezi z razstavo gozdnih zelišč. Gobe so zlasti v današnjem času važno sredstvo v prehrani. Razstava bo obsegala vse vrste jedilnih gob, njihovo nabiranje, sušenje, konzerviranje in načine priprave jedil ter prikazala organizacijo prodaje.
Tretji odsek kmetijske razstave bo obsegal prehrano. Tu bo razstavljen nazorni material o prehrani, predvsem načini naše ljudske prehrane, vrednost posameznih živii. izražena v hranilnih enotah, pregled izvajanja nadzorstva nad živili ter organizacija kolektivne prehrane, kamor spadajo šolske in ljudske kuhinje. V tem oddelku bo podal Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino pregled svojega delovanja, predvsem racioniranje prehrane, možnost prebrane z lastnimi pridelki, navezanost na uvoz itd.
Vzporedno s kmetijsko razstavo Ljubljanske pokrajine pa bodo tudi ostale pokrajine Kraljevine priredile svojo skupno kmetijsko razstavo, s katero bodo pokazalo svoje uspehe in pridobitve v zadnjih dvajsetih letih v poljedelski proizvodnji.
Iz zadružnega registra. Pri Gospodarski zvezi je vpisan za sopodpisovanje upravičeni nameščenec zadruge Novljan Alojzij. — Pri Konjerejski zadrugi za Slovenijo v Ljubljani so izbrisani čiani upravnega odbora: Brenčič Miha, Jan Jakob, Jenko Franc, Štuhec Alojzij, Lebar Jože, vpisani pa so Palme Jože, Šemerl Anton. Petan Franc. Majde Janez in Kržičnik Anton.
Likvidacija. Lesna družba za eksport lesa z om. zavezo v Ljubl jani, likvidator Simončič Slavko.
Nov gospodarski list v Belgradu. Preteklo soboto je začel izhajati v Belgradu tednik »Srbsko selo« (Srbska vas), ki je namenjen srbskemu kmetijstvu. List izhaja v tiskarni Vremena.
Skupjtaa italijanskih lovcev ki vsak dan prizadevajo sovražniku izgube.
t
Duhovni svetnik
Franc Močnik
| Šele pred kratkim, na Veliko Gospojnico, smo imeli slovenski t duhovniki v nadškofijskem konviktu v Slavonski Požegi vesel dan: zlato sv. mašo g. Alojza Cilenška, župnika iz Poljčan in znamenitega slovenskega hribolazca. Na dan Male Gospojniee smo bili vsi potrti in žalostni: pokopali smo enega najvzornejših la-vantinskih duhovnikov, g. Franca Močni-ka, duh. svetnika in župnika iz Stoprc pri Rogaški Slatini.
Rojen 15. avgusta 1877 v Negovi pri Radgoni je dovršil študije v Mariboru in bil 1. 1902 iz tretjega leta bogoslovja posvečen v mašnika. Polnih dvanajst let je služil za kaplana pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Od ondot je prišel za žuj> nika k Sv. Štefanu v Žusmu, pred dvema letoma v Stoprce pri Rogaški Slatini.
Pri Sv. Tomažu je še danes v tako dobrem spominu kakor menda nobeden kaplanov v zadnjih petdesetih letih. Tedanji njegov predstojnik svetniški dekan Cof ga je vedno stavil za zgled drugim duhovnikom. Vsak dan, poleti in pozimi, ob nedeljah in delavnikih, je bil ob štirih, ko je zvonilo jutrnico, v spovednici. In so prihajali ljudje k njemu trumoina k spovedi, ker so čutili njegovo svetost, okušali pa tudi njegovo srčno dobroto. Tudi v zavodu je vsako jutro ob petih (po starem času ob štirih), ko so se začele svete maše, že klečal v hišni kapeli, na klečalniku ob strani, da ne bi bil komu napoti — skromen in jx>nižen, kakor je bil vse življenje. Kakor otrok je držal roke sklenjene, ves pogreznjen v molitev in v skrivnosti sv. maše, ki se je vršila pred njim na oltarju. In kakor so ljudje na župnijah občudovali njegovo pobožnost pri sv. daritvi, tako mi je tukaj njegov bivši dekan g. Lom iz Šmarja rekel: »Kako lepo je maševalk Bil je pač svetniška duša! Kot pridigar preprost, a vsaka beseda je prišla iz globokovemega in nežno čutečega srca, zato je našla pot v srca poslušalcev. Po zgledu božjega Učenika goreč in skrajno natančen katehet. Zelo pri srcu so mu bili dijaki. Sodim, da bi brez njega Slovenci ne imeli pisatelja Stanka Cajnkarja. Močnik ga je spravil v šole, zlasti v prvih letih po očetovsko skrbel zanj.
Bolehati je moral že ves zadnji čas, dasi ni nikomur nič omenil, ali celo potožil. Le ko že ni mogel nič več, so mu poklicali hišno zdravnico dr. Rutarjevo, ker je bilo jasno, da je nevarno. Pa mu ni mogla več pomagati in je po smrti bridko jokala, ko mu tudi v bolnišnici niso mogli.
Vsi sosedi ga hvalijo kot izredno dobrega, postrežljivega in zvestega soseda, ki je vedno rad pomagal in se za božjo čast ni zbal nobenega truda, nobene žrtve. Tako je vsako leto na Ve-
liko Gospojnico spovedoval, pridigal in maševal v romarski cerkvi na Tinskem, pa je popoldne šel k dve uri oddaljenemu Sv. Roku pri Šmarju, tam spet spovedoval in pridigal. Velikega častilca presv. Srca je božji Učenik poklical k sebi na prvi petek v mesecu, pokopali smo ga, ko se je pripravljala Cerkev že na praznik Marijin. Upamo, da ga je Marija varno privedla k božjemu Srcu in se sedaj na njem srečen odpočiva.
Pri pogrebu je bila iz bratske prijaznosti moška osnovna šola z g. ravnateljem Ladislavom Berškom in čč. ss. usmiljenke z dekliško šolo. Belooblečeni otroci so nosili cvetje in venec duhovnikov sobratov ter so zasuli s cvetjem grob ob grobnici oo. frančiškanov. Udeležilo se je pogreba nad osemdeset slovenskih duhovnikov in slovenski zdravnik g. dr. Drnovšek. Pred državno bolnišnico, med potjo in ob grobu je pretresljivo pel zbor slovenskih duhovnikov pod vodstvom g. prof. Gregorja Zafošnika. Tudi lepo število požeških meščanov je bilo na pokopališču. Bog vsem povrni!
Razpis študijskih podpor za slovenske ntedicince v Padovl
Razpisanih je 10 študijskih podpor po 1000 lir letno za slovenske študente, arijskega pokolenja, pristojne v novo Ljubljansko pokrajino, ki se. bodo vpisali v študijskem letu 1941-42 na medicinsko fakulteto Kr. univerze v Padovi.
Za podelitev teh podpor bodo merodajni dosedanji študijski uspehi in gmotni položaj prosilca ter njegove družine.
Reflektanti morajo predložiti sekretariatu Kr. univerze v Padovi do 31. oktobra 1941 (ob 12. uri) svoje nekolkovane prošnje, naslovljene na gosp. rektorja označene univerze, opremljene z naslednjimi listinami:
a)	Spričevala o dosfej opravljenih izpitih no medicinski fakulteti. Kdor se vpisuje prvič na medicinsko fakulteto, predloži zrelostno spričevalo.
b)	Potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da je pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine.
c)	Izkaz o gmotnem položaju prosilca in vseh rodbinskih članov z navedbo prepisanih davščin. (»Imovinski izkaz<, potrjen od občine, sodišča in davčne uprave.)
Predlože naj se tudi vse druge listine, ki osvetljujejo prosilčev primer.
V prošnji mora prosilec pod svojo odgovornostjo navesti, da ni židovskega porekla in označiti naslov svoje družine, kakor tudi svoj naslov v Padovi.
Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku ali, ki ne bodo opremljene s prepisanimi prilogami, ne bodo vzete v pretres. Listine, izstavljene v slovenskem jeziku, morajo biti prevedene v italijanščino. Izvirniki, prepisi in prevodi morajo biti overovljeni od Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Študijske podpore se bodo izplačevale v dveh enakih obrokih. Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na medicinski fakulteti v Padovi, drugega pa tekom meseca februarja, pri čemer mora kandidat dokazati, da je redno obiskoval predavanja in da je prejel in-skripcijske podpise.
Študijska podpora bo odvzeta onim, ki ne bi marljivo obiskovali predavanj, ki bi bili disciplinsko kaznovani alj ki bi odšli na kako drugo univerzo.	Rektor: Carlo Anti, 1. r.
Italija skrbi za šolstvo v Albaniji
Po prihodu v Albanijo so se italijanske oblasti lotile vsestranskega obnovitvenega dela ter so pričele posvečati posebno pozornost šolskemu vprašanju, ki je bilo zelo zaostalo. Šolska poslopja so bila nezdrava ali jih pa sploh še ni bilo. Zato je italijanska šoteka oblast odredila takoj zidanje precejšnjega števila novih šol tako po mestih, kakor
r/. ,.	. ,v . ' , ' .........r-------- _ J---~'* ' *1"	ovri lanu pu UICOllU, KHKUT
Plasti smo dolžni zahvalo za njegovo velikodušno 1 tudi na deželi. Italijansko obnovitveno delo v Al-„ ------- ----- ban|ji ^ za nekaj -asa prekinilj vojni dogodki v
Grčiji, sedaj pa, ko je vojna v tem delu Evrope zaključena, se zopet lepo nadaljuje. Za novo šolsko leto bodo samo v Tirani odprli več novih šolskih poslopij. Razen tega so pripravili tudi okoli deset novih šolskih knjig, ki albanskemu ljudstvu prikazujejo razvoj lastne zgodovine in kulture. Vse šole so dobile tudi slike albanskega junaka Sken-der bega. Prosvetni minister Eksc. Bottai se trudi, da bi s temi reformami čimprej dvignil albansko šolstvo in ga približal višini šolstva v ostalih naprednih državah, predvsem v Italiji.
požrtvovalnost g. mestnemu župniku in častnemu kanoniku Franju Pipiniču, ki je ob asistenci gg. arhidiakona Fr. Tovornika in župnika Vinka Mun-da, ki mu je bil g. Močnik pri Sv. Tomažu vero-učitelj, vodil pogreb. Dalje gre zahvala našemu mlademu g. ravnatelju Miju Jeliču, ki je tudi ob tej_ žalostni priložnosti pokazal svoje blago srce. Srčna zahvala tudi g. dekanu v p. Lesniju in g. župniku v p. in nadšk. duhovnemu svetniku Vin-cijanoviču. Bog bodi vsem bogat plačnik!
Ti pa, dragi France, počivaj v miru!
Ks. Meško.
Cesta Planlna-Ljubljana se ie modernizira
Zemeljska dela so se že začela na dveh odsekih — Gesta bo sodobno speljana in bodo odpravljeni prehudi ovinki
četrti pa od Kale do Kačje vasi na meji Ljubljanske jx>krajine. Ker so v načrtu obsežna zemeljska dela, ki bodo zahtevala precej časa, so bili posamezni odseki hitro oddani tvrdkam, ki so sposobne v razmeroma kratkem času dobro opraviti ta velika cestna dela. Prva dva odseka od Ljubljane pa do srede vrhniških serpentin je dobilo znano gradbeno podjetje inž. Dukič iz Ljubljane, ki je prevzelo tudi gradbena dela na zadnjem odseku od Kale do Kačje vasi. Medtem, ko bo podjetje Du-
- —i - - - -
Družinska sreča in oblast
Preteklo sredo, dne 10. t. m. je sveti oče Pij XH. spet sprejel v skupni avdienci mnogo novoporočencev, katerim je govoril o družinski oblasti in družinski sreči. Iz njegovega govora, ki ga med drugim prinaia tudi »Osservatore Romano« od 11. t. m., posnemljemo te-le misli:
Vsa oblast izvira od Boga, prav tako izvira od Boga očetna oblast v družini, ker je na* prvi človek in oče Adam od Boga sprejel to oblast ter je bil prvi ustvarjen, medtem ko je Eva bila ustvarjena še le za njim. Sveti oče se obrača h krščanskim materam ter jim veli, da je tako že po njihovi naravi njihovo žezlo ljubezen ter naj si zato ne prisvajajo v družini drugega žezla. Novo poganstvo pa je družino razdejalo ter vzelo možu in ženi v družini tisto veljavo, ki bi jo po naravi morala imeti. Zlasti pa je novi poganski nauk, ki ga svet dandanes tako obožuje, vzel dru-žinski materi, vzel ženi njeno veliko dostojanstvo. Nato kliče sveti oče, da je spet treba vrniti se nazaj k tistim naukom, ki družino posvečujejo ter ji dajo tisto veliko notranjo silo in moč, da more kot celica vsakega človeškega organizma spet prekvasiti človeški rod. V ta namen pa se morata oče in mati v družini docela zavedati svoje velike dolžnosti in odgovornosti pri vzgoji svojih otrok. V tem je vsa družinska oblast, ki se ji nikakor ni mogoče odreči, v skupnem družinskem ognji&u je tudi vsa sreča.
Te na kratko navedene misli vrhovnega poglavarja vsega krščanskega sveta, nam morajo znova dati misliti, kako nujno potrebno je, bolj skrbeti za naše slovenske družine. Materialistično naziranje, ki se je zadnja leta vedno bolj kazalo tudi v družinah in družinski vzgoji, more roditi za naš narod le pogubo. Zmaterializirani čas pa je v svojem razvoju imel tudi to posledico, da je socialne in gospodarske razmere tako presukal, da je družina rada ali nerada postala njihov plen.
Če govorimo o novi dobi, ki naj pride, o zarji novih časov, ki se napovedujejo, moramo gledati, da bodo ti časi ustvarili tudi nove socialne raz-H mere, ki bodo bolj upoštevale duhovno rast in oblikovanje človeka, kakor pa so ga upoštevale sedanje razmere, ki so duha izgnale in oboževale le telo in računale le s telesnimi silaniL
Najprej pa je treba razmere tako preurediti, da bo vsaka družinska mati zares mogla biti družinska svečenica, duhovnica v sredi svoje družine ter da ji ne bo treba več pehati se za vsakdanji kruh. Morda se bo to celo kakemu modernemu kristjanu zazdelo zastarelo naziranje, vendar moramo na ves glas povedati, da brez požrtvovalnih mater, ki se vse izživljajo v žrtvah za svojo družino, ne bo mogoče doseči preroda družin in ne preroda našega naroda. Žena in mati nikakor ne sme več biti tista, katera naj bi ves božji dan živela zunaj svoje družine ter si služila kruh, da ga potem more deliti s svojim možem in sv,ojimi otroki. Delo in zaslužek je stvar moža. To je tisto, kar njegovi domači veljavnosti daje naglas in poudarek. Žena pa je v območju družinice ljubeča skrb, katera naj vlada s svojo ljubeznijo in svojimi materinskimi žrtvami. Prerod naših družin je torej ne le mpralnega, marveč tudi socialnega in gospodarskega značaja. Prvi pogoj pa je kajpada ta, da bo vsak oče in vsak mož od svojega dela dobil tak delež, da bo mogel svojo družino pošteno preskrbeti ter otrokom zagotoviti tudi primerno premoženje s tem, da bo za nje ne le garal, marveč za nje tudi varčeval, ne da bi mu pri tem manjkalo tistega, kar je za redno vsakdanje življenje neobhodno potrebno. V tem je velik kos našega socialnega vprašanja.
Na drugi strani pa je še bolj res tudi to: Najsi bodo socialne in gospodarske razmere še tako sijajne, vendar ne bo mogoče govoriti o obnovi naših družin, če v našem narodu ne bo zavel drugi duh, tisti duh, ki ga oznanjajo prelepi govori papeža Pija XII.
naa
Med vsemi javnimi deli, ki so bili določeni za Ljubljansko pokrajino, je brez dvoma največje modernizacija glavne cestne zveze Ljubljana-PIa-nina—meja Ljubljanske pokrajine. Ta cestna zveza je za Ljubljano v novih razmerah izrednega pomena, saj je takorekoč edina cestna zveza, ki nas veže s Trstom in dalje z vso Kraljevino. Medtem, ko je ta cesta v tržaški pokrajini od meje pokrajine v Kačji vasi pa do Trsta sodobno izpeljana in asfaltirana, je prav stara cesta od Planine do Ljubljane nujno potrebna temeljitih popravil kar se tiče smeri ceste same, tembolj pa potrebna primerne površinske obdelave, ki bi enkrat za vselej odstranila z nje prah in blato in jo hkrati napravila dovolj odporno za cestni promet.
Cesta od Ljubljane do Planine je dolga 45 km in je po proračunu za nje modernizacijo bilo dovoljenih vsega skupaj 22 milijonov lir. Ker v Italiji vodi ureditev in modernizacijo državnih cest državno fiodjetje A. A. S. S., je tudi modernizacijo te ceste prevzelo to podjetje. Najprej je bila cesta razdeljena v štiri gradbene odseke. Prva dva se-
fata iz Ljubljane do srede vrhniških serpentin ne-ako do Raekovca, tretji od Raskovca do Kale,
H « « IMF I* IIH m 0
■e«^ ■■ ■■ hr na ■■ ■■ mm
R* IIIIIIII *
* P po 5 lir
Prelepe zgodbe o korajžnem lovcu Petru in brhki planiarici J ere i govovo še ne poznate. Pisatelj J al en jo je opisal v knjigi »TROP BREZ ZVONCEV«, ki spada med naše najlepše lovsko-planins^ce povesti. V njej je podan ves čar gorenjskih vršacev s krasnimi opisi lova na gamse in ruševce in lepota planinskega sveta.
Knjiga »TROP BREZ ZVONCEV« bo imela nad 200 strani s slikami in i«de 1. oktobra kot prvi zvezek »Slo vence ve knjižnice«.
Prva zbirka Slovenčeve knjižnice bo obsegala 24 knjig najrazličnejših zanimivih leposlovnih povesti in romanov. Knjige bodo izhajale vsakih 14 dni. Knjige lahko naročite 2e sedaj z dopisnico pri Upravi »Slovenca« ali pri zastopnikih »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Bogoljuba« in »Domoljuba«. Na,bolje {e, da se naročite na tso zbirko (24 knjig) naenkrat, s tem nam olajšate delo, sami pa boste dobili zato knjige brez poštnine dostavljene na dom
Vs«kl knjiga ■ a m o 5 lir
„Slovenčeva knjižnica", Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6
kič zgradilo m moderniziralo nekaj nad 30 km državne ceste, bo tretji okrog 10 km dolgi odsek modernizirala priznana gradbena tvrdka iz Milana. Tako so 6e sedaj že začela ta gradbena dela, ki bodo v celoti zahtevala 22 milijonov lir.
Nekako pred mesecem dni je s prvimi gradbenimi deli začelo podjetje Dukič in sicer na četrtem odseku od Kale do Kačje vasi. Prav v tem odseku ima državna cesta velike in hude ovinke v Kal-cah. Prav tako je zelo neroden Orčarev6ki klanec, 'ki 6e končava s hudimi ovinki. Modernizirana cesta bo presekala te ovinke z neprimerno bolj blagimi loki in bo šla čez te stare ovinke v popolnoma novi smeri. Zato bodo'na nekaterih mestih speljali novo cesto skozi globoke useke, drugod pa čez visoke nasipe. V Kalcah so v zadnjem mesecu ta prelo-žitvena dela že lepo napredovala. V polnem teku pa so tudi preložitve v Grčarevskem klancu. Doslej dela okrog 100 delavcev in bi podjetje rado nastavilo še več težakov zato, da bi šla (a obsežna zemeljska dela hitreje izpod rok. Prav v tem odseku pa gre cesta razmeroma po samotnih krajih. Hkrati tudi bližnje vasi nimajo mnogo prebivalstva. Zaradi tega je med domačini težko dobiti večje število delavcev. Da bi odpomoglo tem težavam, je podjetje Dukič ustanovilo in uredilo na tem odseku že dve delavski kuhinji, v katerih bo nudilo tečne obede V6emu zaposlenemu delavstvu, ki bi prišlo tudi iz drugih krajev in torej ne bi moglo hodili domov na kosila in večerje. Skrb podjetja za delavstvo se bo gotovo izplačala, saj bo modernizacija ceste z večjim številom delavstva lahko hitreje napredovala. Hkrati pa kaže ta gesta podjetja vsega priznanja vredno socialno skrb za delavstvo.
Na tretjem odseku je tudi gradbeno jx>dje(je iz Milana že začelo z delom. Na tem odseku je zaposlenih nekaj manj delavcev in jjopravljajo sedaj most v Dolenjem Logatcu, v kratkem pa se bodo tudi na tem odseku začela obsežnejša dela. Podjetje Dukič namerava v kratkem začeti z delom tudi na ostalih dveh odsekih od Ljubljane do Vrhnike. Tu bo lažje dobiti delavce, saj so ves čas ob cesti večja naselja, iz* katerih bodo domačini radi prijeli za delo. Letos bodo opravljena seveda le zemeljska dela. Preložili bodo cesto, kjer bo to potrebno, izkopali useke in nasuli nasipe. Cez zimo in zgodnjo jromlad se bo cesta utrdila in uležala, nato bodo začeli na novih odsekih graditi pravo cestno podlogo. Ko bo opravljeno tudi to, bo dobila cesta še površinsko obdelavo. Obe podjetji, ki gradita to najvažnejšo prometno zvezo, vodi želja, da bi bila cesta čim prej dokončno urejena, kar bi bilo v veliko korist ^03p0u«rSiVii VSe pO~ krajine.
Iz Goriške pokrajine
Praznik sv. Tilha v Svetem pri Komnu. Kakor vsako leto smo mi Kraševci tudi letos praznovali sv. Tilha tako, kakor se sjiodobi. Kljub vojnim časom smo vsakoletno pobožnost prav jjo stari navadi opravili. Ker je naša podružna cerkev široma znana in velja tudi za nekaj božjo poti, je privrelo tudi letos veliko ljudi iz vseh sosednih in tudi oddaljenih kraških vasi. Pravijo, da so prišli celo iz Cerkljanskega. Pobožnosti so se pričele že na predvečer. Naslednje jutro je šlo pa kar po vrsti. Najprej prva sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob desetih pa slovesna sv. maša, pri kateri je kljub delavniku mogočno pel celotni komenski cerkveni zbor. Verniki so svojevrstno, osmerokotno, v obliki dežnika zidano cerkev napolnili do zadnjega kotička. Po sv. opravilu je začelo običajno vrvenje po vsem okolišu, koder so kramarji razstavili svoje zapeljivosti in sladkosti. Piskanje, j>okanje, živahen živžav na vseh plateh kot na trgu sv. Andreja v Gorici. K popoldanski molitvi je privrelo vse. kar giba ino gre. Na tisoče ljudi se je gnetlo in potiskalo sem pa tja. V vsem času je pa cerkev vedno bila polna častilcev sv. Tilha. Zlasti dekliški svet je bil močno zastopan. In nič čudnega, saj pravijo, da pomaga sv. Tilih dekletom pri izbiri moža. Po-redneži znajo celo pesmico, s katero dražijo: »Sveti Tilih s Krasa, daj mi moža vsaj do pasa, naj bo iz ila ali iz kamnja, samo da bo mošk'ga znamnja!« Razumljivo, da pri taki priliki ne sme manjkati »ringelšpik. Letos so bili kar trije, ki so lepo služili in mladež pošteno zabavali.
Sv. Višarje. Letos prihaja le malo romarjev v naše planinske višave, višarska Kraljica mora bolj samevati kot druga leta. Največ romarjev nam je letos dala Benečija. Prosnid, Platišča Črni vrh, Ter, Brdo, Rezija in še nekateri drugi tamosnji kraji so se letos izredno postavili in jioslali mnogo svojih vaščanov molit in prosit k čudodelni naš, Materi božji. Dne 21. avgusta smo imeli tu na našem rajskem vrhu kar 13 maš, ki so jih darovali večinoma slovenski duhovniki iz videmske pokrajine. Pa še eno zanimivo novico naj povemo: dne 31. avgusta t. 1. je pred našim svetiščem prvikrat stal luksuzni avto; privozil je na vrh po novi cesti ki pelje k nam iz Ovčje vasi.
, »a Vipavskem. V petek. 12. septembra, smo pokopali pridno mladenko, 16-letno Marijo Samokec. Delala je v tukajšnjem kamnolomu. Nenadoma se je zrušila na njo močna plast peska, ki jo je zasul. Ker je bil med pe»kom tudi večji kamen, ki jo je zadel na glavo, jo je ubilo. Ko so .jo potegnili iz peska, je bila revica že mrtva. P<aj počiva v mirul
Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik le brez-dvomno »DOMOLJUB«!
novice.
Koledar
Torek, 16. septembra: Kornelij, papež in mučenec; Cipriian, škof in mučenec; Kdita. devica.
Sreda, 17. septembra: Kvatre; Rane sv. Frančiška; Lambert, škof in mučenec.
Boloebe o skrajnih hitrostnih
majah
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se v Ljubljanski pokrajini določi skrajna hitrostna meia zu motorna vozila:
Čl 1. Vozači v nobenem primeru in ob nikakršnih okolnostih ne smejo voziti z večjo hitrostjo, nego se v naslednjem navaja za razne vrste motornih vozil: a) avtomobili, motoma kolesa iti tovorni avtomobili z nosilnostjo do 20 stotov, .50 km na uro, b) tovorni avtomobili z nosilnostjo nad 20 stotov do vštevši 35 stotov, s priklopnim vozom ali brez njega, 40 km na uro, c) tovorni avtomobili z nosilnostjo nad 35 stolov, s priklopnim vozom ali brez njega, 30 km na uro. č) avtobusi rednega javnega hromela z obrtno hitrostjo 30 km na uro. Ponoči naivišia vozna hitrost skozi vsa naselja za vse vrste motornih vozil ne sme presegati 30 km na uro.
Čl. 2. Določbe te mredbe se ne uporabljajo na moloma vozila gasilcev in javne reševalne službe, na zasebna vozila pa le tedaj ne, kadar gre za nujno pomoč in reševanje.
Čl. 3. Uradniki in organi javne varnosti so dolžni skrbeti za upoštevanje te naredbe in ugotavljanje njenih kršitev, ki se kaznujejo denarno od 25 do 200 lir. Najnižjo kazen lahko plača kršitelj takoj. Ti prestopki se morajo v vsakem primeru nemudoma prijaviti Visokemu Komi-sarialu, da se vozaču eventuelno odvzame voza-ško usposobijenostno izpričevalo za dobo cnegn do treh mesecev.
Čl 4. Ta naredba stopi v veljavo dan po objavi v Službenem listu in ostane v veljavi še tri mesece potem, ko preneha vojno stanje.
Ljubljana, dne 1. septembra 1941.
Vpisovanje v trgovsko nfilišre »Christofov
ufni zavode. Ljubljana. Domobranska 15, je dnevno do 22. septembra Zahtevajte osebno ali pismeno nove prospekte.
—	Duhovno vaje za duhovnike se začno v
Domu sv. Ignacija v ponedeljek, 22, sept. oh 6 zvečer do 2t>. sept. Prostora je še dovolj. Priglasitve sprejema- Vodstvo Doma duhovnih vaj — Ljubljana, Zrinjskega cesta 9.
—	Za dimnikarje! Okr. glavarstvo Ljtibljana-okolica kot obrtno ohlnstvo. I. stopnje razpisuje na podstavi določil § 93 zak. o obrtih in § 7 pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne 9. nov. 1932 (»SI. list« 728 91-1932), oddajo izpraznjenega ometalnega okoliša v kraju ljubljanska okolica, in sicer za občine: Brezovica, Dobrova, Polhov gradeč, Tom'šelj, Ig in Želimlje, ki ga je doslej opravljal dimnikarski mojster Lapuh Gustav. Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami in izpolnjene na predpisani tiskovini, je vložiti pri tukajšnjem glavarstvu do dne 10. oktobra 1941. — Okr. glavar: Maršič, s. r.
—	Milanska Scala na turneji v Nemčiji. V soboto zvečer se je odpeljal v Nemčijo ork. milanske Scale, ki bo pod taktirko Gina Marinuzzija priredil vrsto simfoničnih koncertov. Ustavil se je najprej v Garmiscbu, kjer bo prvi koncert, potem pa se ho odpeljal dalje in priredil koncerte še v 20 večjih zahodnih in severozahodnih nemških mestih. Svojo turnejo po Nemčiji bo milanska Scala zaključila s koncertom v Berlinu, ki ga bo priredila nalašč za tam bivajoče Italijane. Sredi oktobra se bo vrnila spet v Milan, kjer bo začela izvajati običajne jesenske koncerte.
Darujte za uboge jetične bolnike! Podprite protijetično borbo bolnim v pomoč, sebi v korist! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Poštni čekovni račun št. 15.531.
—	XV. metniška razstava na Reki. Včeraj ob pol 12. so na Reki s primernimi slovesnostmi odprli XV. medpokrajinsko umetniško razstavo. Razstavni prostori so v tamkajšnji šoli »Nicolo Tonimasseo«. Pri slovesnem odprtju so bili navzoči zastopniki krajevnih oblasti, številni umetniki, predvsem tisti, ki na tej zanimivi razstavi razkazujejo svoja dela, ter mnogo drugih ljubiteljev umetnosti.
—	Višje šole za socialno pomo, gospodinjstvo in kmetij, v Rimu. Začelo se je vpisovanje na tri višje fašist, šole v Rimu, in sicer na šolo za soc. pomoč, višjo gospodinj, šolo v 1. l'Ml-42. Na višjo šolo za socialno pomoč bo pripuščenih 36 gojenk pod 35 letom starosti. Prednost imajo tiste, ki šo dokončale pravne, politične in ekonomske komercialne vede. Na višjo fašistovsko gospodinjsko šolo se bo moglo vpisati največ 25 gojenk od 20 do 30 leta starosti, ki imajo diplomo učiteljišča, a do zdaj še niso bile nastavljene. Na žensko fašistovsko kmetijsko šolo bo pripuščenih prav tako 25 učenk od 20 do 30 leta starosti, ki imajo vsaj srednješolsko diplomo Prednost pa imnjo spet tiste z doktoratom iz kmetijskih, prirodoslovnih in kolonialnih ved ter slušateljice vseučilišč. Šola se bo začela v drugi polovici oktobra in končala prve dni julija 1942. Fašistinje, ki bodo z uspehom končale to enoletno šolo, bodo sprejete k Narodnim fašistov-skim zvezam industrijalcev in industrijskih delavcev, sodelovale pa bodo tudi pri raznih delavskih odsekih.
—	Darovi Rdečemu križu. Uslužbsnstvo Higienskega zavoda v Ljubljani je darovalo Sekciji za socialno pomoč Rdečega križa znesek 311.80 L v počastitev spomina svojega umrlega tovariša dipl. Šuklje Marka, — Isti sekciji je darovala rodbina dr. Vuk iz Ljubljane namesto cvetja na grob pok. ge. Albini Višnikar 50 L. — Ravnotako je darovala ga. Dereani Pavla iz Ljubljane namesto cvetja na grob pok. ge. Toni Dereani 100 L. —
V isti namen je darovala gosp. Dereani Milena iz Ljubljane namesto cvetja na grob pok. ge. Toni Dereani 50 L. — Vsem darovalcem iskrena hvala.
—	Vremenska bilanca za 8 mesecev. Letošnje leto je v 8 mesecih zaznamovalo po zapiskih meteorološkega zavoda v Ljubljani 124 deževnih dni, ko je bilo za 1.120.2 m/m dežja. Razen januarja go bili vsi meseci precej bogati mokrote in so imeli nad 100 m/m dežja, najdeževnejši meseci pa so bili: februar, ko je v 15 dneh bilo 188.3 m<m padavin, 7 dni je močno snežilo, dalje april, ki je imel v 16 dneh 152 m/m dežja
in avgust s 171 m,m dezja v 13 anen. Razmeroma reven na padavinah je
bil januar, ko je v 20 dneh bilo samo 84.1 m/m
padavin.
— Razprave pred kazenskim sodnikom št. 79. V ponedeljek 15. t. m. so se nadaljevale razprave, ki jih je vodil kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču v Ljubljani v dvorani št. 79 in pri katerih 60 bili mnogi prodajalci, gostilničarji in drugi obtoženi prestopka prekoračenja maksimalnih cen po členu 7 uredbe o cenah. Obtoženi 60 bili nekateri, da 50 prodajah klobase, slanino, jedila in druge stvari po previsokih cenah. Neki pekovski mojster je bil obsojen na 7 dni zapora, 400 lir denarne kazni ali v še nadaljnih 18 dni zapora, dalje v plačilo povprečnine v znesku 114 lir, ker je V> kg težke hlebčke letos maja prodajai mnogim tobačnim delavcem po višji ceni, kakor je bila uradno določena. Delavci tovarne «0 se pritoževali in so naposled peka ovadili tržnemu nadzorstvu, ki je nato zadevo prijavilo državnemu tožilstvu. Mestoma vesela je bila razprava proti nekemu Ižancu, ki je bil ovaden, da je ponujal nad 100 kg težko svinjo na prodaj po mestu in zahteval za njo 9.12 lir kg žive teže, ko je bila najvišja cena določena na 7.60 'ir. Ižanec je pred sodnikom priznal, da je pozneje svinjo prodal nekemu mesarju doma na Igu po maksimalni ceni 7.60 lir, toda ženi in otrokom ;e mesar dal nagrado v znesku 200 din ali 76 lir. Državni tožilec, ki je prvotno Ižanca obtožil samo za to, da je ponujal svinjo po višji ceni na prodaj, je sedaj tožbo razširil tudi na »o, da je poleg dogovorjene najvišje cene zahteval še nagrado za otroke in ženo. Razprava je bila prekinjena in se prihodnje dni nadaljuje. Tudi druge razprave zaradi jedilnih cenikov po gostilnah so bile mestoma preložene, nekateri gostilničarji pa so bili oproščeni.
I MaSa zadušnica za pok. Kobal Avrclijem, viš. tehn. svetnikom, bo v torek ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju v cerkvi Mar. Oznanjenja.
I Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v četrtek 18 septembra izlet v Malo Ligojno, Veliko Ligojno, Podlipo in Zažar. Odhod z avtobusom oh 2 popoldne s Kongresnega trga. Avtobus 14 lir. Zglasiti se je v prodajalni Pod-kraišek na Jurčičevem Irgu do četrtka do 11.
i Zapora ceste. Zaradi naprava provizornega tira na velesejmske prostore bo Latermanov drevored od tivolskega prelaza do velesejma zaprt za ves promet od vključno 17. t. m. dalje do preklica.
1 Seznami davčnih osnov notarjev in advokatov so že razgrnjeni ter interesente opozarjamo, naj si jih ogeldajo v vratarjevi sohi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 28. t. m.
I Subičeva ulico je prodrla do Kongresnega trga. V soboto so začeli podirati zadnje pritlično zidov je stare hiše, ki se je morala umakniti novi Šubičevi ulici v Šelenburgovi ulici. V ponedeljek so zidovje dokončno razkopali in tudi odstranili leseno ograjo na hodniku za pešce. Tako je sedaj mogoče videti s Kongresnega trga, kako se pripravlja ena največjih ljubljanskih cest, ki bodo vezale središče niesla s Tivoli jem. Ker je tam svet dokaj nižji, kakor pa bodoča Šubičeva ulica, morajo ponekod nasuti celo več kakor na meter visoko gramoza in grušča. Korislno služi prav pri sedanjem nasipanju ceste dejstvo, da istočasno urejajo Muzejsko ulico ob novem stanovanjskem bloku Pokojninskega zavoda. Tam pa je svel nekoliko previsok in zato mora jo tain odkopavati zemljo in grušč. Napeljali so že industrijske lire, ki vodijo iz Muzejske ulice v Šubičevo ulico. Z vagoneti odvažajo v Nunski ulici nakopani grušč in z njim zasipajo Šubi-čevo. Zasipanje samo bo zahtevalo precej časaj še veC časa pa bo treba za utrjevanje novega cestišča, ki bo ponekod nasuto do višine dveh metrov. Novi nunski zid, ki bo zaključeval ostanek nunskega vrta proti Šubičevi ulici, bo v kratkem dograjen. Dosegel je že poslopje uršu-linske gimnazije in ga bo treba v zadnji tretjini pozidali še za dva metra, nakar bo delo končano. Istočasno že vlivajo velike betonske plošče, s katerimi bo zid na vrhu pokrit in zavarovan pred močo.
I Obvezno cepljenje proti davici bo v torek, dne 16. septembra ob 16.30 v Mestnem domu.
/ Vsi lastniki konj morajo najkasneje do sobote 20. t. in, mestnemu prcskrbovalnenm uradu v Mestnem domu naznaniti število konj in koliko ovsa potrebujejo za naznanjene konje za vse leto, t. j. do prihodnje žetve. Na prijave naj napišejo svoj priimek in ime ter naslov ali pa vse te podatke oskrbnikov konj. Potrebo ovsa naj seveda naznanijo samo tisti, ki ovsa sanir ne pridelajo in ga morajo kupovali.
1 Damske plašče, kostume, volnene in pralne obleke, krila, bluze, pisarniške in šolske halje nudi GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
1 Obroč neviht okrog Ljubljane. Nedelja je bila v pogledu vremena najzanimivejša, ko je nastal popoldne skoraj pravcati obroč neviht in nalivov okoli Ljubljane. Zjutraj in pozno dopoldne je vladala nad mestom in Barjem silno gosta megla, ki se je proti poldnevu pretrgala, da je posijalo sonce. Popoldne je bilo lepo in prijetno za izlete. Okoli 16 je valovila od Kamnika naprej nevihta, Kamniška stran je bila vsa zatrpana s črnimi oblaki. Nevihta se je med grmenjem razdelila. Glavna struja je krenila proti Polhovgraj-sk.m Dolomitom in naprej proti zapadu. Objemala j« tudi vrhniške hribe. Druga struja je vzela smer proti Dolenjski. Bilo je, da se vsak trenotek vlije ploha tudi nad Ljubljano, toda veter je razgnal nevihto. Mesto je bilo brez dežja. V ponedeljek je bilo zjzutraj prav hladno, najnižja temperatura je bila 7° C, ko je bila v soboto 11° C. Barometer se počasi dviga od nedeljskega stanja 760 mm na stanje v ponedeljek zjutraj 761.3 mm.
I Nepremičninski trg. Naprodaj je v Ljubljani več starih in novih stanovanjskih hiš, vil in raznih zemljiških parcel lako v središču, kakor tudi na periferiji mesta. Raznih nepremičnin v ljubljanski občini je naprodaj za vrednost do 15,000.000 lir. Mnogi interesenti, ki skušajo svoj denar investirati v zemljišča in hiše, iščejo primerne hiše in zemljišča v nakup ter razpolagajo s kapitalom do 2.500.000 lir. Kupčije s hišami in zemljišči so drug.iče nekoliko zastale, kar se dobro odraža v zemljiški knjigi okrajnega sodišča. Zadnje dneve je zemljiška knjiga za-znnniovala le nekaj kupnih pogodb. Pavel in Marija Dežman, posestnika v Mostah, Vodmat-ska cesta 29, sta prodala Frančiški Rahnelovi, posestnici v Zalogu 64. del parcele št. 167 k. o. Kašelj (hiša št. 5 v Zalogu) za 58.500 lir. Miklič Anton in Marija, posestnika v Ljubljani, Tržaška cesta 46 sta prodala Marici Lapornikovi, za-
sebnici v Ljubljani, Celovška cesta 72, nepremičnino viož, št. 46 k. o. Vič (hiša Št. 16 v Šibeniški ulici) za 20.000 lir. Volčanšek Viktor, trgovski potnik v Ljubljani, Močnikova ulica 6, pa je prodal Ani Marassijevi roj. Pire, gospodinji na Reki, parcelo št, 337-3 (njiva) k. o. Moste v izmeri 595 kv. 111 za 12.000 lir. V avgustu je bilo vknjiženih znatno število hipoteč-nih kreditov, najvišji v znesku 3,000.000 din ali 1,140.000 lir. Prav veliko število vknjiženih posojil je bilo avgustu izbrisanih. Izknjiženi so bili tudi stari, še v goldinarjih in kronah navedeni dolgovi. Na neko nepremičnino v k. o. Zgornji Šiški se je na predlog državnega pravobranilstva zaznamovala začasna odredila v varstvo terjatve drž. zaklada v znesku 4,940.000 lir.
Radio Ljubljana
Torek, 16. septembra. 7.30 poročila v slovenščini. — 7.45 popevke in melodije Med odmorom ob 8. napoved časa. — 8 15 poročila v italijanščini.
—	12.30 poročila v slovenščini. — 12.45 komorna glasba. — 13. Napoved časa in in poročila v italijanščini. — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17 Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Serenade in valčki pod vodstvom mojstra Petralia.
—	14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Orkestralna glasba pod vodstvom Draga Marija Šijanca. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Na harmoniko igra Avgust Stanko. — 20. Napoved časa in poročila v italijanščini. — 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini, — 20 30 Simfonična sezona EIAR-ja: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Armanda La Rosa Parodi. Med odmorom (21.05) predavanje v slovenščini, — 21.20 Trideset veselih' minut: orkester pod vodstvom mojstra Petralia. — 21.50 Beseda v slovenščini. — 22. Glasba pod vodstvom mojstra Arlandija. — 22,45 do 23. Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc, ded., Rimska cesta 31.
Iz Gorenjske
Zaprisega bivših jugoslovanskih orožnikov in policijskih uradnikov. Prejšnji petek 60 v Celovcu slovesno zaprisegli četo bivših jugoslov. orožnikov in policijskih uradnikov, ki so bili nato takoj uvrščeni v nemško varnostno službo. Besedilo prisege so prečitali v nemščini in slovenščini.
Ureditev Save. Med Jesenicami in Javornikom so pričeli urejevati tok Save. Z deli so morali pričeti takoj, ker je voda že ogražala naselja v Mežaklji in Javorniku.
Poškodbe. Na Jesenicah sta se poškodovala pri delu Franc Rois in Ciril Košir,
Žrtev matcruisMa. Pri porodu drugega otroka je umrla f Kranju komaj 24 let 6tara Ana Pavičič.
Sestanek radovljiškega gasilstva. V Radovljici so se zadnje dni v tretjič zbrali domači in vsi okoliški gasilci ter so imeli celodnevno vajo, da bi se priučili nemškega poveljevanja. Poleg domačega načelnika Lukmana je bil navzoč tudi pokrajinski voditelj gasilskih tečajev Ortner.
Novi most čez Savo pri Radovljici. Namesto starega lesenega mostu postavljajo pri Radovljici novi mo6t čez Savo. Umikajoča se jugoslovanska armada je hotela jx>gnati v zrak tudi ta most, kar je pa preprečil Jakob Pisek, ki je dobil zato od krajevnega vojaškega poveljstva posebno pohvalo.
Iz Spodnje štajerske
Začetek gledališke sezone v Maribora. Prihodnje dni bodo v mariborskem gledališču začeli prihodnjo sezono. Za to priliko študirajo Beethovnovo opero »Fidelio«.
»Pesem dela«. Pod tem geslom bo te dni v Mariboru prvi recitacijski večer, ki ga pripravlja delavski odsek urada za ljudsko izobrazbo Štaj, dom. zveze. Na recitacijskem večeru bo recitiral najlepše pesmi raznih nemških delavskih pesnikov dr. Leonhard Blass iz Berlina. Razen v Mariboru bodo recitacijski večeri še v Celju, Ptuju in Ljutomeru.
Stanovanjske težave v Celfti. V Celju je ie dalje časa zelo težko dobiti opremljeno sobo, kar je razumljivo, ker je v mesto prišlo vse polno novih uradov. Po dosedanjih predpisih je bilo treba vse izpraznjene sobe prijaviti stanovanjskemu uradu. Sedaj so to naredbo ukinili, stanovanjski urad bo pa seveda še nadalje brezplačno posredoval za podeljevanje sob.
Najstarejši Mariborčan umrl. Na Pobrežju so oni dan slovesno pokopali najstarejšega Mariborčana dr. Jožefa Urbaczeka. Pokojnik je deloval v Mariboru dolgo vrsto let kot zdravnik ter se je udejstvoval v raznih nemških društvih.
V Mariboru so umrli: Marija Rasner, petletni kmečki sin Anton Osenjak iz Dražencev pri Haj-dini in Magdalena Korošec.
Začetek šolskega pouka v Maribora. Na vseh mariborskih šolah se je pričel danes redni šolski pouk.
Polkodba v Cirllovi tiskarni. V Cirilov! tiskarni v Mariboru si je v tiskarskem stroju precej močno poškodoval desno roko 201etni strojnik Fran Čanček. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Poglavnik no zagrebškem velesejmu. V petek, dne 12. t m se je jx>glavnik v spremstvu maršala Kvaternika in svojih pobočnikov nenadoma pojavil na zagrebškem velesejmu, kjer si je ogledal vse paviljone. Od inozemskih paviljonov si je predvsem podrobno ogledal vse razstavljene predmete v italijanskem in nemškem paviljonu. Na velesejmu je poglavnik naletel tudi na skupino italijanskih časnikarjev, ki se je tedaj mudi'a v Zagrebu ter se je z njimi dalje časa razgovarjal. Po ogledu vele-sejmskih prostorov je poglavnik še obiskal mestno tržnico v Dolcu.
Italijanski časnikarji pri poglavniku. Italijanski časnikarji so za časa svojega bivanja v Zagrebu obiskali tudi poglavnika dr. Paveliča v vili na Tuškancu Ob ttj priliki jih je poglavnik pozdravil s toplim nagovorom, v katerem je najprej izrazil veselje, da jih lahko pozdravi v svobodni domovini, nato je pa poudarjal, da so italijanski časnikarji skozi 20 let vršili težko nalogo pobijati komunistične in boljševistične zablode. Italijanski časnikarji so bili s svojim pisanjem po poglavnikovi izjavi 15 let predstražniki vseh tistih borb. ki ee odigravajo danes za svobodo narodov, moralo, kruh in novi red v Evropi. Zato so italijanski časnikarji lahko ponosni da so pod vodstvom Duceja največ doprinesli za svobodo narodov, življenje na stotine milijonov ljudi, žena in otrok v Evropi. Boljševizem je od vsega začetka hotel razdejati Evropo. Ce bi fašizem ne bi! razvil svoje delavnosti, Bog ve, če bi Evropa danes že ne bila žrtev razdiralnega dela boljševikov. Svoj pozdrav je pa poglavnik končal s prošnjo, ud naj ponesejo v fašistično Ita-
lijo Duceja, ki je bila tudi 10 let poglavnikova domovina, tako njegove pozdrave, kakor tudi pozdrave vsega hrvatskega naroda. Italijanski časnikarji so priredil; nato še svojim hrvatskim tovarišem kosilo v hotelu »Esplanade«, zatem so pa imeli z njimi še daljši pomenek, med katerim je zopet prišla do j/raza duhovna povezanost hrvatskega in italijanskega tiska. Zatem so pa odpotovali v Sarajevo.
K zvišanju glavnice Hrvatske deielne banke. Poročali smo že o napovedanem zvišanju glavnice Hrvatske deželne banke (prejšnje Jugoslovanske banke) od SO na 100 milij. kun. Nove delnice bodo deležne dobička od 1 jan. 1942 iu bodo izdano starim delničarjem: za vsako staro delnico eno novo delnico. Emisijski tečaj Je 40 kun, kar odgovarja dos-edanji imenski vrednosti delnice. Stroški pa znašajo 3 kune na delnico.
Hrvatsko vojaško odposlanstvo v Italiji. V Italijo je te dni odpotovalo posebno zastopstvo hrvatske vojske na čel u z generalom stancer-jem ter si bo ogledalo predvsem italijansko vojaško industrijo.
Iz Srbija
Belgrad ima zopet novega župana. Z odlokom predsednika srbske vlade je imenovan zopet za belgrajskega župana upravnik mesta Belgrada Dragiša Jovanovič, ki obdrži še nadalje v svojih rokah belgrajsko policijsko ravnateljstvo. Do te spremembe je prišlo zaradi potrebe, da se vskladi delo policije in občine, predvsem kar se tiče vpo-stavitve reda na trgih in normalne preskrbe prebivalstva z živili.
General Nedič poziva mladino na sodelovanje. Srbski ministrski predsednik general Nedič je te dni izdal poseben razglas tudi na srbsko mladino, s katerim jo roti, da naj se spametuje, vrne s planin na domove svojih staršev in vključi v armado vseh tistih, ki hočejo obnoviti Srbijo in jo dvigniti iz sedanje nesreče. V proglasu poudarja: »Usodna ura prihaja. Nastopil je čas, ko je treba misliti z lastno glavo, s srbsko glavo. Zadnji trenutek je tu, ki naj vam odpre oči, da boste dogodke videli jasno in razločno, predvsem pa interese našega naroda. Pot, ki vam jo kažejo zli duhovi, ni pot časti, ne junaštva, ker junaštva brez viteštva sploh ni. Na tej poti ni pričakovati nobene zmage. Ta pol vodi samo na pogorišča in pokopališča. Visoko dvigam srbsko zastavo. Zberite se pod njo »ped zastavo časti, vere, upanja in junaštva, ki bo odstranilo vse naše trpljenje in vse naše poraze. Zadnji trenutek je nastopil. Vrnite se na svoje domove, pod streho svojih očetov. Vrnite se zopet k svoji domovini.«
Srbska vlada ie dosedaj nastavila na svojem področju 36 slovenskih sodnikov.
Ostre kazni za prekupčevalce in navijalce cen. Belgrajsko policijsko ravnateljstvo ie pričelo izrekati zelo ostre kazni proti vsem prekupčevalcem z živili in proti vsem navijalcem cen. Nekatere je kaznovala t visokimi denarnimi globami in zapornimi kaznimi ter z odvzemom vsega blaga.
cJtlSek
POŠTNI Pl LOT
»Kapitan Zamašek,« je dejal Mišek, »zdaj vodite letalo, da se čim bolj približava zrakoplovu.«
»Pa kaj boš napravil z njim?« je vprašal kapitan, zroč v ost zrakoplova, ki se je pozi-bavala tik nad njima.
»Boste videli!« je odvrnil Mišek. »Veste, kadar jaz kaj začnem, tisto tudi dokončam.«
Kapitan Zamašek je slušal Miška, vendar ni prav nič vedel, daj da namerava. A čim je bilo letalo tako blizu zrakoplova, da ga je zanka lahko, dosegla, jc> Mišek zadegal laso krog zrakoplovove osti in je zadrgnil vrv.
Kapitan Zamašek je mislil, da se mu sanja. Kaj takega pa še ne!
»In kaj boš zdaj?« je vprašal Miška. »Ali bova ostala takole privezana na zrakoplov, da naju odnese?«
»Kaj še! je odvrnil Mišek in se usedel, držeč vrv v roki, a na vrvi zrakoplov. »Tole strašilo in oba lopova bova pripeljala lepo na letališče!«
»Ah!«
In že je letalo z vso priprego hitelo proti zemlji v »meri k letališču.
KULTURNI OBZORNIK
Predsednik ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti — član nacionalnega sveta italijanskih akademij
Bim, 15. sept Z dekretom, ki bo t kratkem objavljen, je predsednik ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti poklican za Člana nacionalnega sveta akademij y Italiji.
Smrt slovenskega slikarja
Kakor smo že v nedeljo zaznamovali novico, je umrl v Splitu slovenski slikar Franc Kopa?, profesor na tamkajSnji ženski gimnaziji. Pokojni se je rodil v 2i-reh pred 56 leti kjer je že kot mlad kmečki fant kazal veliko zanimanje za slikarstvo ter tudi talent Ko je kot šestnajstletni šolar narisal nekaj podob, med njimi tudi portret tedanjega poljanskega veljaka dr. Tavčarja, se je odslej ta slovenski pisatelj oziroma njegova gosna zavzela zanj ter ga dala v slikarsko akademijo na Dunaj ter v Prago, kjer se je Kopač šolal pri tako znanih mojstrih, kakor sta bila Hynais, prijatelj naših Šubicev, ter Vlaho Bukovac. Pri njih je končal akademijo ter se kot slikar povrnil v domovino. Tedaj se je Kopač že uveljavljal z raznimi risbami pri Domu in svetu pri Mohorjevih publikacijah, kjer je slikal naslovne strani knjigam, ali ilustriral Koledar, predvsem pa v risanju diplom. Njegova podoba je našla mesto tudi v Narodni galeriji. Predvsem pa se je Kopač uveljavil s svojimi barvani-mi narodopisnimi motivi, zlasti kmečkih sob in interjerjev, ki mu jih je izdajala družba sv. Cirila in Metoda v razglednicah in so našle popularnost med ljudstvom. Kot profesor je služil kmalu po prevratu v Kruševcu v Srbiji na gimnaziji, potem dolgo let v Kranju, kjer je tovarišil Maksu Pirnatu in Preglju kot dober družabnik in človek, ki je z ljubeznijo zasledoval razvoj slovenske kulture. Zelja po barvah ga je gnala na jug v Split, kjer je bil trinajst let profesor. Tam mu je umrla prva žena, Čehinja, ter se je poročil z drugo, Slovenko, z Dolenjskega. V Splitu se je predvsem uveljavil s slikanjem portretov ter je zadnji čas pripravljal veliko podobo senjskega gusarja. Slika je ostala nedogotovljena. Večkrat je potoval tudi v Italijo, kjer je kopiral slare mojstre Tiziana, Leonarda itd.). Tehniko je dobro obvladal ter je bil dober učitelj.
Vedno pa je bil navdušen Slovenec ter je ljubil predvsem slovensko vas in slovenskega kmeta. V Splitu se je udejstvoval v društvu Slovencev sv. Cirila in Metoda, za katero je naslikal tudi veliko podobo slovanskih apostolov. Zapušča ženo, sina in hčerko. Naj počiva pod dalmatinskim solncem ta nadaljevalec slikarske tradicije svoje ožje domovine, Poljanske doline.	td
Cerkveni koncert v Novem mestu
V starodavni častitljivi kapiteljski in župni cerkvi v Novem mestu se je v petek, 12. septembra zvečer in nato še v nedeljo popoldne vršil cerkveni koncert z obsežnim in izbranim sporedom. Izvajanih je bilo 15 skladb, med temi štiri orgelske iz 11 zborovskih, deloma (ft capellac, deloma z orglami oz. tudi z orkestrom. Orgelske skladbe je z virtuozno tehniko in umetniškim čutom izvajal naš priznani mojster na orglah profesor Matija Tome. Igral je G. Frescobaldijev preludij in fugo v g-molu, Ign. Hladnikovo slavnostno poigro na Marijino pesem »Moj duh iz telesa«, lastni preludij in fugo na temo »Ite missa est< in J. S. Bachov preludij in fugo v g-duru. Vsem tem skladbam je dal pravo lice, k čemur je poleg gladke igre pripomogla tudi prav primerna in premišljena registracija. Seveda bi bil na boljših in večjih orglah dosegel še veliko večji učinek. Zakaj Mayerjeve srednje velike kapiteljske orgle so končno v primeri z mnogimi našimi novejšimi Milavčevimi in Jenkovimi vendarle premalo značilno intonirane in vrh tega tudi drugače ne popolnoma v redu. Zborovske skladbe, izvajane na teh dveh koncertih, so bile: Tomčeva veličastna, jasno in naraščajoče grajena »Pridi Sv. Duh« v A-duru, izšla v »Cerkvenem glasbeniku« 1. 1936, Gruberjeva vedno divna »Sveta noče Gallus-Petelinova klasična in priljubljena »Glejte, kako umira pravični«, G. Franekova živahna, vznesena, vedno iz novih posrečenih domislekov zložena Gloria iz Missa solemnis, Hladnikova vseskozi dostojna, od njegovih povprečnih pesmi zelo se razlikujoča, zares krasna II. Marijina kantata za sopran, bariton in zbor z orglami, potem Sattnerjeva, vse-kako ena izmed njegovih najlepših prekompo-niranih cerkvenih skladb, iskrena in mogočna »Marija, kako si ti lepa«, dalje Premrlova, sicer manj znana in peta, a vendar ena njegovih najljolj uspelih prekomponiranih »O Marija, mogočna kraljica« (izšla v C. Gl. 1925), Rudolf Wagnerjev Čredo iz njegove priljubljene, melodične slovesne maše, dr. Kimovčev izborni in učinkoviti več^lasni gradual za praznik Kristusa Kralja in njegova preprosta, smiselno zgrajena pesem za cvetno nedeljo, ki se v nji vrstita moški in mešani zbor z radostnimi vzkliki »Hosana!« in še Rudolf Wagnerjev znani Jubilate Deo. Vse te skladbe sta zapela združena pevska zbora mestne župne in frančiškanske cerkve pod vodstvom prof. Matije Tomca. Vseh pevk in pevcev je bilo štirideset, ki so se spojili v prav ubrano, uravnovešeno in krepko celoto. Soprani so lepi. lahni in prijetni tuni v višini, alti izdatni, zaokroženi, le v posameznih glasovih za spoznanje trši. tenorji svetli, gibki, nasi polni, prikupni, dasi ne vsi enako vredni. Peli so skrbno pripravljeno, navdušeno in gladko; le tuintam je motila kaka intonačna pomanjkljivost in se je proti koncu pojavila tuintam mala utrujenost. Orkester je obstajaj iz 15 meščan prav dobrih godbenikov. Pevovodja je zbor in godbenike ves čas obvladal in je šlo vse v točnem ritmu. Pevovodja je n« dveh mestih: pri Kimovčevem gradualu pri Aleluja na koncu in pri Jubilate na koncu tempo zadrževal, kar ni bilo umestno in proti intencijam obeh skladateljev. Tudi Premrlova Marijina se prične f, zaio je bil začetni p neumesten, rri izvajanju kot takem so motili predolgi vmesni
Spori Po plavalnem prvenstvu 1941
ima vse pogoje, da postane plavalni klub evropskega slovesa
Ljubljana, 15. septembra.
Ko sem pred 11 leti nastopil službo plavalnega trenerja pri Iliriji, je bilo v plavalni sekci ji približno 40 članov in članic. Poznala se jim je solidna šola strogega trenerja Maksa Meutza, ki je prvi seznanil Ljubljančane s sistematično šolo nlavanja. Že lakrat je bilo med Ilirijani veliko navdušenje za plavalne treninge. Rivaliteta s Primorjetn ie vlivala belo-zelenim naravnost izredno borbenost.
Vendar, po nekaj mesecih dela v zimskem kopališču, me je zaskrbelo: ali ho mogoče toliko napredovati, da bomo že v prihodnji sezoni dohiteli slavne primorske plavače iz Dubrovnika. Splita in Sušaka? Na prste ene roke sem lahko naštel plavače, ki bodo prišli resno v poštev na državnem prvenstvu. Med 40 člani plavalne sekcije je bilo le nekaj nadarjenih plavnčev. Vsi oslali so bili za vodni šport nenadarjeni: prestari, pretežki, v vodi neokretni. Tudi če bi dosegli z najmarljivejšim treningom maksimum svojih športnih možnosti, ne bi mogli doseči v borbi za Petrinovičev pokal potrebnih točk.
Ključ do uspehov
Takrat mi je postalo jasno, da ne obstoji naloga trenerja v tem, da vadi moštvo, s kale-rim slučajno razpolaga. Tajna uspeha ni samo v treningu, temveč v iskanju in zbiranju talentiranih učencev. In še nekaj mi je postalo jasno v prvem letu trenerske prakse, namreč da ni mogoče doseči uspehov z ljudmi, ki v letih dozorevanja niso trenirali.
Na podlagi teh izkušenj ln ugotovitev je začela Ilirija z mladinskimi plavalnimi tečaji. Namen teh tečajev je bil popularizirati plavanje med mladino. Že v prvi mladinski plavalni tečaj se je prijavilo čez 60 otrok. Led je bil prebil. Otroci so se učili kravljati, Ilirija pa je v vsakem tečaju, ki so trajali po 14 dni, dobila nekaj nadarjenih naraščajnikov. Če je bila plavalna sekcija v začetku podobna pevskemu zboru, v katerem je bila večina pevcev brez posluha, lahko ugotovim, da se je naš plavalni zbor v drugem letu že precej izpopolnil.
Iz plavalnih tečajev se je v poznejših letih ustanovila redna Plavalna šola SK Ilirije. Organizacija te šole se je iz lela v leto izpopolnjevala. Več tisoč mladine se je navdušilo za plavalni šport. Iz najsposobnejših med njimi se je rekru-tirala in izpopolnjevala plavalna Ilirija, ki ni postala le enakovreden klub Viktoriji, Jadranu in Jugu, temveč državni prvak. To ni malo, zakaj gotovo je, da imajo primorski plavalni klubi določene prednosti pred suhozemskimi.
Trenerju Kiistneriu moramo priznali, da je znal ceniti načelo ilirijanskega udejstvovanja: delo na široko. Z vnemo in ljubeznijo se je posvetil veliki ilirijanski družini. Pri skrbi za najboljše tekmovalce ni pozabil skrbeti za naraščaj, za one, ki bodo šele čez leto, dve ali tri »dozoreli«. Le takšno delo je dalekovidno, zakaj plavaču ne zadostuje ena sezona, temveč več let treninga, vzgoje in Športnega dozorevanja.
Letošnje plavalno prvenstvo
Dasi letošnje plavalno prvenstvo ni dalo nikakih vidnih rezultatov, katere merimo s što-
perico, ne moremo očitati Ilirijanom, da so nazadovali. Računati moramo z izrednimi razmerami: leto je minilo brez tekmovanj, več najboljših ni moglo nastopili in končno — neugodno vreme. Glavni razlog pa je gotovo prvi, zakaj velike tekme so najučinkovitejša gonilna sila stremečih športnikov.
Kar nas je na letošnjem prvenstvu najbolj razveselilo, je bila velika udeležba. Posebej moramo omeniti plavanje na 1500 m, pri katerem je nastopilo kar osem kandidatov. Naš rekorder Žižek, ki zaradi blesure ni nastopil, je dobil v novem prvaku Močanu talentiranega tovariša. Skoraj na vseh progah je bila zasedba polnoštevilna. Glede slila so pokazali Ilirijani dobro šolo, material sam je tudi dober, le borbenega duha je bilo med plavači premalo. Večkrat smo imeli vtis, da plavajo favoriti le za zmago, ne oa za dober čas. Glede vztrajnosti moramo Ilirijane pohvaliti, na 1500 m so vsi vzdržali do konca in tudi sicer ni bilo mučnega izstopanja iz borbe.
Mladina se navdušuje za waterpolo
Tri dni se ie ponavljalo na Iliriji med gledalci isto razpoloženje. Pri plavalnih točkah ni bilo posebnega navdušenja. Odsotnost favoritov in pomanjkanje konkurence izven ilirijan-skih vrst, oboje je vplivalo na prisotne. Vse drugačno razpoloženje je zavladalo krog bazena, ko so poskakali v vodo »beli« in »modri«. To so bili \valerpolisti, podeljeni v dve moštvi. Razume se, da so se ludi navijači podelili v dve stranki.
Bodrenje in navijanje, prepleteno z več ali manj duhovitimi opazkami, je razgibalo ludi resne gledalce. Kakor nam je bilo všeč veselo, navijanje krog bazena, tako bi želeli od svater-polistov boljši šport ne glede na improvizirano igro. čim je tekmovalec v igri, se mora ves posvetiti lepi in uspešni borbi moštva. To velja zlasti za \vaterpolo, ki je že od nekdaj Ahilova pela plavalne Ilirije.
Po razpoloženju sodeč se je vodstvo Ilirije lahko prepričalo, da postaja ljubljansko občinstvo vedno bolj navdušeno za walerpolo. Tudi plavačem samim je bilo videti, da so kljub hladnemu vremenu igrali z užitkom. Zdi se, da ie prišel ugoden čas za okrepitev slovenske reprezentance v waterpolu, kateremu bo treba posvetiti v prihodnji sezoni največjo pažnjo.
Končno moramo omeniti še naše skakače, katere je treniral letos Branko Ziherl. Njemu gre zasluga, da skakalni šport ni ostal na mrtvi točki in da je zopet na poti dobre ljubljanske tradicije.
Z ozirom na izredne prilike moramo biti z letošnjo plavalno sezono zadovoljni. Kar je glavno, je to, da ima Ilirija kvalitetno in kvanti-, letno zasedbo v vseh treh panogah plavalnega Športa. Material, s katerim razpolaga, je dober. Potrebno pa je, da ob koncu sezone ne misli na počitek, temveč na nove naloge in na intenzivno delo v zimskem kopališču. Ilirija, kakršna je danes, ima vse pogoje, da postane plavalni klub evropskega slovesa. To ie cilj, za katerega je vredno pričeti z novim delom in novim ela-nom,	■ —a.
Hermezanke so zmagale
na atletskem prvenstvu v lov« mestsi
Najboljše moštvo ima ŽSK Hermes, ki je z 68 točkami dosegel prvo mesto, druge so članice Elana 53 točk, tretja je Planina 29 točk.
V Novem mestu je bilo v nedeljo dopoldne na prostoru SK Elana ob Krki letošnje žensko lahkoatletsko prvenstvo moštev, ki ga je razpisala SAZ. Tekmovanje, ki je bilo napovedano za ob pol 10 se je začelo z malo zamudo. Vodili so ga tja od zveze poslani funkcionarji, za častnega vodjo tekmovanja pa so pred začetkom izvolili kapitana Negrinija.
Za prireditev nanovo urejeno igrišče je bilo še popolnoma dobro, razen tekališča, ki je bilo premehko. Miting se je začel v zelo lepom in toplem dopoldnevu. Za vsak klub sla smeli v eni disciplini tekmovati samo po dve atletinji. Da se bo borba za prvo mesto vodila samo med Elanom in Hermesom, to so pravilno sklepali v naprej skoraj vsi. Planina ni mogla resno poseči vmes in se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Hermežanke in članice Elana so se, kot se je pokazalo za lo tekmovanje zelo dobro pripravile in so marsikatere izmed njih svoje discipline tudi tehnično zelo dobro izvajale. Ker so 6i discipline sledile posamezno in ne več obenem, se je tekmovanje, ki je potekalo v najlepšem redu sicer malo zavleklo. Vrstni red diciplin je bil naslednji:
Met krogle: t. Rogl Draga (H) 9.54 m, 2. Marta (H) 133 cm, 4. Kozina Majda (E) 130 cm,
4.	Kroniger Sonja (E) 8.53 m, 5. Pome Vikca (P) 8.50 m, 6. Roš Zalka 7.75 m. Metale so 4 kg težko kroglo, rezultati so torej zelo dobri.
Skok v višino: 1. Pribovšek Ančha (H) 135 cm, 2. Kroniger Sonja (E) 133 cm, 3. Pustišek Marca (H) 133 cm, 4. Kozin« Majska (E) 130 cm,
5.	Tome Vikca (P) 120 cm, 6. Svete Mina 115 cm. Točke: Hermes 10, Elan 8. Planina 3,
Tek 80 m: t. Pribovšek Ančka (H) 11.2, 2. šušteršič Marica (P) 11.4, 3. Kozina Majda (E) 11.5, 4. Colja Vera (E) 11.5, 5. Hvale Jožica (P) 11.9. 6. Pustišek Marta (H) 12.0. Točke: Hermes 7, Elan 7, Planina 7.
Met kopja: 1. Marinšek (E) 28.03 m, 2. To-
oddihi oz. zastojj pri posameznih frazah pesmi-»Sveta noč«, ki je pa sicer napravila s svojim mehkim pp in p izvajanjem in jako dobrim dinamičnim niansiranjem in z vso svojo preprosto prisrčnostjo najgloblji učinek. Peti« — kolikor je bilo spremljano — je na orglah spremljal in izvrstno podpiral ter podčrtaval kapiteljski organist Anton Markelj. Koncert v nedeljo — tega sem se poročevalec udeležil — je bil dokaj dobro obiskan. Bila je navzočna duhovščina z g. proštom, nekaj vojaštva, precej okoliških cerkvenih pevskih zborov in ljudstva. Koncert je brez presledkov trajal pičlo poldrugo uro. Prirediteljem koncerta, v prvi vrsti prof. Tomca na doseženem uspehu čestitamo.
St. P.
me Vikca (P) 26.59 m, 3. Vazzaz Jelica (H) 23.35 m. 4. Sket Ada (H) 22.83 m, 5. Gartner Darina (E) 20.49 m. 6. Škerlj Marina (P) 19.92 m. Točke: Elan 8, Hermes 7, Planina 6.
Skok v daljavo: 1. Pustišek Marta (H) 4.58 m, 2. Pribovšek Ančka (II) 4.55 m, 3. Palčič Magda (E) 4.28 m, 4. Colja Vera (E) 4.25 m, 5. Škerlj Marina (P) 4.13 m, 6. Lavrenčič Marjan-ca (P) 4.08 m. Točke: Hermes 11, Elan 7, Planina 3.
Met diska: 1. Pribovšek Ančka (H) 38.61 m, 2. Rupnik Lidija (H) 28.50 m, 3. Marinšek (E) 26.40 m, 4. Colja Vera (E) 26.36 m, 5. šušteršič Marica (P) 26.14 m, 6. Tome Vikca (P) 25.41 m. Točke: Hermes 11, EInn 7, Planina.
Štafeta 4X60 m: 1. Hermes (Pustišek, Rupnik, Kobav, Pribovšek) 34.8, 2. Elan (Palčič Gartner, Colja, Kozina) 35.0, 3. Planina (Lavrenčič, Musar, Škerlj, šušteršič) 36.3. Točke: Hermes 12. Elan 10 Planina 8. Končna stanje vseh točk pa je Hermes 68 točk. Elan 53 točk, Planina 29. Po zadnji disciplini so bili razglašeni rezultati in razdeljene plakete, ki jih je atletska zveza določila za nagrado vsem trem moštvom.
Miting je lepo uspel, vsi doseženi rezultati so z ozirom na teren dobri. Močno so presenetile povsod Elanovke, ki so s svojo letos nanovo ustanovljeno žensko sekcijo dosegle že odlične rezultate. Največ jim je do tega pripomogel seveda njihov trener g. Kumar, pod čigar vodstvom so zadnji ča« najmarljiveje trenirale. Med Novomeščani je za ta miting vladalo razveseljivo zanimanje. Na igrišču se jih je zbralo lepo .število, ki bi bilo celo za Ljubljano precejšnje.
Rezultati ženskega plavalnega prvenstva v Trstu
Trst, 15. septembra.
Na 400 metrov prosto je zmagala Gruzuola, Lazio v času 6:5.9 — 100 m hrbino: Bertuzzi, Triestina 1:28.6 — 200 m prsno: Riponi-Neapelj 3:32.3 — 100 m prosto: Kuschnigg-Reka 1:15.1 — štafeta 3X100 m hrbtno: Tržaški plavalni klub 4:29.2 — štafeta 3X200 m prsno: Neapelj 11:6.5
—	štafeta 4X100 prsto: Reka 5:10.5.
*
Žensko plavalno prvenstvo v Trstn. Predtek-movanja so pokazala odlično formo italijanskih plavačic. V naslednjem podajamo pregled važnejših uspehov: štafete 4x100 m prosto: Triestina 5:24.6; Štafeta 8x200 m prsno: Giovinezza — Neapelj 11:14.5; štafeta 3x100 m hrbtno: Triestina 4:30.9; 200 m prsno: Lanzi Pertot 3:28.9; 100 m hrbtno: Bertuzzi 1:27; 100 m prosto: Radivo 1:14.
—	Po številni udeležbi v predtekmah sodeč, bodo na letošnjem italijanskem ženskem plavalnem prvenstvu dosegli prav dobre uspehe.	\
Veliko športne svečanosti v Milanu. Srečanje I med italijansko in nemško mladino je dalo sle-
deče lahkoatletska rezultate: met diska 1. Cereali (Italija) 43.89 m; 2 Dellj (Italija) 41.00 m; skok s pulico: 1. Conehi (llalija) 3.70 in; 2. Melke (Nemčija) 3.50 m; krogla: 1. Kresi (Nemčija) 13.55 m; 2. Vignolo (Italija) 13 37 in, kopje: 1. Ossena (It.) 52.10 m; 2. Prugnera (It.) 50.47 m; skok v višino: 1. Trennel (Nem.) 185 m: Simoni (It.) 1.85 m. — V tenisu je končni plasman tale: 1. Scauni, Trsi, 2. Piovanl, Brescla, 8 Dehiase, Benetke. — Na milanske Športne svečanosti sta odpotovala tudi slovenska atleta Košir, ki bo nastopil v teku na 1000 m in Inž. Stepišnik za metanje kladiva.
Prve tekme za italijanski nogometni pokal bodo 5., 12. In 19. oktobra. Sodelovala bodo samo moštva obeh zgornjih razredov.
Evropsko boksarsko prvenstvo odpovedano. Iz Budimpešte poročajo, da so morali letošnje amatersko boksarsko prvenstvo, predvideno za 12. oktober, konfnoveljavno odpovedati.
60-letnik zalučal disk 36 m dalefl Nekdaj so bili 60-letniki že starci. Danes pa je med njimi Se veliko krepkih planincev, smučarjev, telovadcev in atletov. Tako poročajo o navdušenem športniku VViljju DSrru, ki se je podal za proslavo svoje 60 letnice na igrišče in slavil svoj jubilej z metanjem diska Najboljši met so izmerili: točno 36 m! Rezultat, ki je naravnost neverjeten, skoraj demantira starost in opravičuje D8rra, da se pomeri s tekmovalci najboljših let.
Med Amerikanci je Se vedno priljubljen tek na eno miljo (1609 m). Stoteri tekači se trudijo, da bi izboljšali Cunninghamov svetovni rekord 4:04.4. Prizadevanje je tem mikavnejše, ker so izjavili strokovnjaki, da bo ta rekord držal leta in lela. In res, tudi ietos je dosegel ameriški prvak v teku na miljo le 4:07.6.
Alcks Živknvif, znani reprezentativni igralec Gradjanskega (Zagreb), se je preselil v Bukare-Sto, kjer Je dobil službo tajnika na hrvatskem poslaništvu. Kakor znano, je v BukareSti tudi znani hrvatski nogometaš Vili šipoš, ki Igra sedaj za F. C. Rapid.
Romunsko nogometno prvenstvo, ki Je za letos zaključeno, daje tole sliko najboljših klubov: 1. Un. Tricollor, 2. F. C. Rapid, 3. Ripensia.
Hrvalska ustaška mladina se je udeležila mednarodnega športnega prvenstva nemške mladine v Breslavi. Dosegla je pri moškem plavanju 3. mesto, pri ženskem pa 4. Najboljši rezultat med hrvatskimi lahkoatleti je dosegel Urbič v skoku v daljino. Z znamko 6.60 m si je priboril v tekmi poerlincev 4. mesto.
Dirigiran šport nn Hrvatskem. Na podlagi pooblastil katere je dobil voditelj hrvatskega športa g. Zebič od ministra za notranje zadeve, je izdal vrsto odlokov, s katerimi se razpuščajo klubski odbori in postavljajo komisarji. Razen tega je g. Zebič izdal nalog, da morajo nekateri športni klubi spremeniti svoje naslove odnosno imena.
Nenavadni primeri ranjencev v prejšnjih vojnah
Vprašanje, koliko ran lahko človek preboli, je odvisno od več okolnosti, predvsem od okolnosti, kako je kdo ranjen. So rane, ki so same po sebi zelo nedolžne, če jih pa človek zanemari in izgubi mnogo krvi, imajo lahko težko posledice. So pa zopet rane, ki so takoj smrtonosne.
Mnogo ran v znani nemško francoski vojni leta 1870-71 je dobil neki topniški poročnik Haas. Pri Le Mansu je bil leta 1871 prvič ranjen. Toda poveljeval je kljub temu dalje svoji edinici in je naslednjega jutra odšel z njo zopet v boj. Ker mu je od rane noga močno otekla, ni mogel več hoditi ter se je vozil na topu. Potem, ko so prispeli na cilj, je še sam pregledal vse tope in poveljeval še vedno dalje. Ko so Francozi pričeli kmalu nato streljati s svojim topništvom na nemško baterijo, je granata udarila v bližino poročnika Haasa, pobila več ljudi in konjev ter uničila več topov. Sam poročnik je dobil v razne dele telesa 17 drobcev granate. Pa je Se vedno vzdržal na svojem mestu in poveljeval dalje. Po daljšem holehanju je nato izstopil iz vojaške službe in se posvetil pravni vedi.
V telesu ranjenega vojaka pa ne ostanejo samo krogle, s katerimi potem lahko Se dolgo živi, temveč tudi drugi predmeti. Tako je prof. dr. Bar-denheuer leta 1893 operiral v Kolnu 47 let starega moža, ki je še od hitke pri Kraljevem Gradcu nosil v sebi 33 milimetrov dolg košček sablje. Granata, ki je padla v bližino tega moža, mu je razbila sabljo ter njen vrh skupno z drobcem železa pognala v njegova prsa. Železo so zdravniki ranjencu odstranili, za vršiček sablje pa ni nihče nič vedel in je ostal v telesu. Dvajset let pozneje se je na hrbtu omenjenega moža pojavila v isti višini, kjer je bila prej rana na prsni strani, oteklina, ki je pozneje postala trda. Ko ga je oteklo mesto pričelo boleti, je dal oteklino prerezati in so iz nje potegnili omenjeni košček sablje.
Isto leto so v Erfurtu tudi operirali poštnega uradnika, ki je dobil strel v vrat. Šele po 22. letih se je na vratu pojavila oteklina. Ko so jo prerezali, so zdravniki iz rane v veliko začudenje potegnili košček verižice, ki so jo svoječasno nosili pruski vojaki na čepici. Zopet drug berlinski gre-nadir je dobil v bitki pri Worthu puškin strel v vrat. Krogla se je spustila nižje in mu je ostala v telesu. Več let pozneje mu jo je zdravnik odstranil. Toda drobec je ostal še vedno v telesu. Ko je možak začutil nove bolečine, se je podvrgel novi operaciji. Toda Se pred njo, se je nekega jutra oteklina sama odprla ter je človek pod zobmi občutil trd predmet. Prvotno je mislil, da je zob, pozneje se je pa le prepričal, da je bil drobec krogle, ki ga je nosil 21 let v svojem telesu in ni zanj prav nič vedel.
Spominske znamke
Po zavzetju Viipurija je finska pošlim upravi sklenila izdati spominske znamke v vrrdno-ti I T 5 2.75 in 3 50 finskih mark.
Elektronski super&niki skop za fotografiranj življenja bakterij
Baron von Arden-Berlin, eden od nosilcev letošnje Leihnitzove medalje Znanstvene akademije, je predložil znanstveni akademiji svoje poročilo o najnovejšem izumu elektronskega mikroskopa z 200.000 volti. S tem aparatom bodo lahko sedaj slikali življenje bakterij, ne da bi pri tem bakterije poginile. Ker le to prvi elektronski niikroskop, ki ne bo ubijal Živih substanc, pomeni izum velik doprinos znanosti.
»Tvoj zaročenec pa res ni noben kavalir.« »Morebiti. Zaročen ie pa vsekakor s pravo damo, česar pa za tvojega zaročenca ni mogoče trditi.«
B o g o 11 a v K u e i yri e k I:	18
RIM
Tudi te danes ne gledajo proti cerkvi sv. Petra kakor tudi ne gospodinje, ki so si nakupile zelenjave in se vračajo tod skozi domov Torbice in pakete nosijo ter kot Židinje štejejo drobiž v dlaneh, če jih ni prodajalka ogoljufala.
Tam pa gre ženska, ki se ji vidi, da se ji nikamor ne mudi. Ničesar ne nese v rokah kakor samo torbico. Več kakor tristo korakov bi morala narediti, če bi hotela priti čez trg. Neki mož, ki je šel tudi počasi, je napravil že dvesto korakov. Ta in ona ženska sta se ozrla proti cerkvi sv. Petra. Edina dva izmed teh jutranjih pešcev.
Nato pa že prihajajo ljudje, ki gredo proti cerkvi. Najprej prihaja neki vatikanski služabnik, ki ga spoznaš po znaku z dvema ključema in trojno papeško krono na kapi. Nato neka ženska v družbi klerika ter ženska, ki nese v cerkev novorojenčka h krstu. Dve mladi deklici pokrivata pri vhodu v cerkev rutici na glavo. Pri vratih stoji lepo uniformirana straža.
Rdeče pero na čaki, črn trak in sinje hlače s trakovi, bele naramnice na fraku, bele čez ramo ter na ramenih žnore, zlata ploča nad čelom in na njej zopet Petrovi ključi in tiara kakor drugi papeški služabniki.
»To so papeževi žandarmi,« me je informiral agent, ki pri vhodu pregleduje vsebino vseh torbic in aktovk. Drugi agent je zadržal dve gospodični.
»Testa!« reče in pokaže na glavo, ki ju nista pokrili z robcem. Gosjx>dični vzameta robček iz torbice in si za silo pokrijeta glavi.
V cerkev stopa vedno več žena z novorojenčki v rokah. Cela gruča se jih »je že zbrala pri stranski kapelici.
»O, otroci kriče,« je rekla ena izmed tistih dveh gospodičen, ki ju je agent opozoril zaradi nepokritih glav.
Velika podoba visi nad krstnim kamnom pri stranski kapelici. Sveti Janez Krstnik krščuje Jezusa, stoječega v Jordanu. Tudi v levi kapelici krščujejo: tam je pa podoba 6V. Petra, ki v že omenjeni ječi na Forum Romanorum krščuje poganske stražnike.
»Pro6im, stopite dalje,« je rekel mlad duhovnik, lep in mil svetlolasec, in f>oklical h krstnemu kamenju štiri ženske. Vse so iz proletarskega dela mesta. Ustavijo se pri kamnitem robu, ministrant f>ostavlja na mizico krstilno opravo: dva srebrna vrčka in srebrn krožnik. Ni dolg obred: nekaj kapelj vode in sv. olja ter malo soli. Duhovnik odpira krščencem po vrsti majhna ustka in jim trosi na jezik par zrnec soli, ki jo vzame s srebrnega krožnika, bere nekaj molitev iz velike rdeče knjige, potem napravi s prstom desne roke znak križa na čelu vsakega otroka, dvigne roko, bere zopet molitve, položi štolo na vsakega otroka in vse ženske ponavljajo za njim vero. Potem duhovnik blagoslovi otroke, in ženske ponavljajo znak križa, na kar se duhovnik s sv. mazilom dotakne posameznih udov vseh krščencev in jih potem sprašuje po vrsti po imenu: Klara, ali se odpoveš hudobnemu du-nu?« In botri odgovarjajo: »Odfvovem«.
»Klara, ali veruješ v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha?«
»Verujem!« se razleže odgovor botrov, pa tudi kričanje krščencev, po lepi kapelici.
In potem gre obred dalje, ministrant prižiga krstne sveče in duhovnik oblije vsakega otroka z vodo in krščuje: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, Amen.«
In obred je končan.
»I miei auguri!« je rekel rdeč, kakor se mi je zdelo, predmestni mesar novokrščencu, starem šele nekaj dni. Z dvema prstoma svoje velike roke je vzel njegovo ročico, mu potresel in dodal: »Sedaj pa, Klarica, pojdimo še obiskat svetega Petra!«
»Krst bol«
Obe se zanimata za žene m novorojenčke fer za krst. Ženske in otroci čakaio, da Drideio na vrsto.
Predstave o* 15-30, 17-30 In 19-30. ob nedeljah _in praznikih ob 10-30_
Naivefiji umetniki filmskega platna Armando Fnlconi. Lnnra Solnri, Maurizlo D'Aneora in Donizettijeve nesmrtne melodije v velefilmu
DON PASQUALG
KINO MATICA - TEL. 22-41
ALIDa VALL1 in CaRLO LOMBAKD1 v razkošnem ljubavnem filmu
Prva, ki |o srečam
Spletke in ljuba^ne intripe na bivšem francoskem kraljevem dvora KINO SLOGA - TE L. 27-30
Monumentatno filmsko delo po rom. T. Grossija
Marco Visconti
Odlomki iz taiinstvene knjige o srednjem veku. Carlo Ninchi, Mariella Lotti, Koberto Villa in dr.
KINO UNION - TEL. 22-21
{
Naročite ..Sloveniev koledar" I
TORINO • 1835
ČORA^CORA
1'aperltlvo di gusto moderno. SI prende con selz.
aperltiv modernega okusa. Pije se s sodavlco.
j
Mali oglasi
M suižte B
Dobe:
Kmečko dekle
takoj sprejmem. Zaloška c. 115, Moste, Ljubljana.
Prvovrstnega tesarja
samostojnega, zmožnega vseh lesenih konstrukcij, sprejme podjetje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožen« St. 11.186.
2 951
Prodamo
»Negnll«
prott cnllobl krompirja Itd. Pol ks zadostuje za 1600 ks. Velja 18.66 lir. Trgovci znaten popust t Inž. Prezetj, Ljubljana, Wolfova K, tel. 84-78.
Orehov les
suh, 80—45, 1.50 kub. m, 1000 kg sena prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11.185.	<J
Prodam
kompletno posteljo in brušeno ogledalo. — Pod gozdom «, Ljubljana VII.
miMiiiu
Kupujem
vse vrste cunj. Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvtfijtb cenah. Alojz Grebena, VoSnjakova ulica It «, teleton J4-3«.
Suhe gobe
Jurčke tn lisičke — kupi vsako količino po najvišji dnevni cent tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa cesta 83 (Javna skladišča).
Vajenca
poštenega ln pridnega, za trgovino z mešanim blagom, sprejmem takoj. — Oskrba v hiši. A. Pauser, Novo mesto.	(v

Antične dragocenosti
preproge, slike Itd. Vam zanesljivo proda v komisijski prodaji »Umetnost«, Kolodvorska ulica žt. 30, LJubljana.	(1
flaročajte in širite »Slovenca« I
Sclroppo Geroiamo	S 1 r o p Geroiamo
Pognano	Pagllano
depurativo del sangue	za čiščenje krvi
FIRENZE	
a Lubiana presso ;	y Ljubljani pri
d. d. SfllDS	d. d. Salus
ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega dragega soproga, očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda
Franca Hauptmana
žel. strojevodje v pokojn in posestnika
izrekamo vsem prisrčno zahvalo. - Izrečno se zahvaljujemo čč. duhovščini, zastopstvu žel. upokojencev, gasilcem, zastopstvu stavbnih delavcev in pevcem. -Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 20. septembra 1941 ob pol sedmih zjutraj v cerkvi Sv. Družine v Mostah.
Ljubljana-Moste, dne 15. septembra 1941.
Globoko žalujoče rodbine Hauptmanove,
Dolarske hijene
»Saj nima smisla, da bi me skušali prepričevati o nasprotnem, gospod Grill! Saj je vendar splošno znano: Šestdeset odstotkov delnic je v vaši posesti, štirideset odstotkov pa jih je na trgu, odnosno v rokah zasebnikov. Da bi lahko spravili v žep ne samo dobiček šestdesetih odstotkov delnic, ampak kratko in malo ves dobiček družbe Grill, ste napravili načrt, po katerem bi na najcenejši način nakupili še ostalih štirideset odstotkov. To ste morali storiti že zato. ker so imele delnice izredno visok tečaj. Pa ste jih najprej temeljiio pocenili.« Z njenega obraza odseva globoko zaničevanje, ki hudo dirne Palmerja. »In vse to se vam je sijajno posrečilo, gospod Grill.«
»Res ne vem, kaj vas je privedlo na to misel, gospodična Counter!«
»Saj ste pravkar sami priznali, da ste mi morali svetovati, naj prodam, da ste morali torej lagati zato, da ne bi izdali svojih načrtov!« Zopet se zasvetijo solzo v njenih očeh. »Tedaj ste se mi tako zelo smilili, ker ste izgledali popolnoma obupani. Še sanjalo se mi ni, da ste tako izvrsten igralec.«
Prav dejstvo, da mu Ellen Counter prostodušno in odkrito pove, kar misli, da mu nič ne prikriva, niti za slučaj, da jo vrže iz službe, potem ko je že izgubila svoje prihranke, prav to je izredno všeč Palmerju. Še več, navdaja ga občutek hvaležnosti do nje.
»Gospodična Counter,« pravi tiho in s poudarkom, »pa če vam prisežem, da se motite?« Hitro nadaljuje: »Zgodba z dvojnikom je čisto resnična. Včeraj sem bil dejansko popolnoma obupan, ker nisem videl nobenega izhoda več. Šele danes sem prišel v položaj, da sem se rešil.
Po golem naključju sem namreč zvedel, da pri napadu na Grillovo družbo nista združena Pacifiški trust in Južna Unija. Če sem se torej danes poslužil istih sredstev, katerih se je Rackley proti meni... z razliko seveda, da je Rackley storil to zato, da bi obogatel, med tem ko sem jaz to storil samo zato, da bi ohranil družbo, me ne smete obsojati!«
Resno ji pogleda v oči. »če vam torej prisežem, gospodična Counter, in dam častno besedo?«
Tako resno in odkrito je govoril Paimer, da Ellen sama ne ve, kaj bi. Ž negotovim pogledom se mu ozre v oči. Nato napravi kratko kretnjo z roko, kakor da bi hotela pregnati misel, nato pa strese z glavo. Še preden mu odgovori, pa jo prime Paimer za roki. Čeprav tega ni hotel, je storil to kar podzavestno.
»Prosim, gospodična Counter, verjemite mi vendar!«
Ellen mu odtegne roki in vstane. Paimer ji še reče: »Res, prav mnogo mi je na tem, da bi mi vsaj vi zaupali.«
Že stoji Ellen Counter par korakov vstran. Z resnim glasom ga zavrne: »Zdi se mi, da ste pozabili gospodično Morton, gospod Grill! Poleg tega, pa ne smatram za pravilno, če v trgovski pogovor vmešavate osebne zadeve!«
Paimer se ugrizne v ustnice: Za zlomka, na Gizelo Morton še pomislil ni. Sedaj mu je kar nerodno! Kaj ai bo vendar mislila Ellen Counter? Z muko se obvlada, da je na zunaj popolnoma miren. Hladno pogleda Ellen Counter, ki niti ne sluti, kako težko je to za Palmerja in stopi za pisalno mizo. Tam se vsede in pravi uradno: »Dobro je, gospodična Counter I Obravnava jva torej samo trgovsko stran zadeve!« Njegov obraz je resen in Ellen Counter pričakuje, da bo v kratkem zvedela, naj si išče drugo službo.
»Koliko vaših prihrankov pa ste Izgubili na borzi?«
»Okrog 4.000 dolarjev.« Paimer pokima malo-
marno: »Naročil bom ravnatelju Willmerju, naj vam jutri ta znesek izplačal«
»Hvala!« zine na kratko Ellen Counter. Njen glas zveni zaničljivo.
»Še eno vprašanje! Ali ostanete pri tem, kar ste rekli, ko ste me imenovali goljufa, gospodična Counter?«
Ellen niti za trenutek ne pomišlja, niti z očmi ne trene. »Seveda, gospod Grill!«, nato pa odkrito pristavi: »Pravkar sem vam že hotela verjeti, toda ko ste se nenadoma izdali in pokazali, da ste gospodično Morton takorekoč že pozabili, sem ...«
»Ste zopet verjeli zgodbo o škandalu v klubu Washington!«
»Da!« pravi Ellen skromno.
Paimer se dvigne, toda previdno ostane za pisalno mizo, da ne bi kaj pokvaril.
»Zelo rad imam, gospodična Counter, v svoji bližini ljudi, o katerih vem, da so pogumni ln odkriti. Pogumni zlasti takrat, ko je treba pošteno zastopati svoje mnenje tudi za primer, da s tem vzbude mojo nejevoljo... Zato vas nastavljam od tega trenutka dalje za svojo tajnico z običajno pripadajočo plačo.«
Napeto pričaku je Paimer učinka svojih besedi. Toda zopet se moti. V njenih očeh se spet grozeče zabliska. Takoj nato pa jo oblije rdečica. Paimer sluti vzrok njenega odpora, ki prav za prav ni neupravičen.
»Seveda, vi mislite, da bi vas s tem rad pridobil. Mislite, da bi vas rad priklenil nase.«
»Seveda, prav to mislim!« odvrne Ellen grenko.
Paimer iztegne čez mizo svojo desnico: »Roko vam dam, gospodinča Counter, da ste se sedajle pošteno zmotili!«
Ellen okleva in Palmerju je kar hudo. Toda končno vzame njegovo desnico in pristane.
»Upam, da ml ne bo nikdar treba opozarjati va« na to obljubo, gospod Grill!« pravi Ellen.
»Nikakor ne!«
I. N. A.
LISTIIIITO MllOMll DELLE ASSICURAZIONI,
con Direzione Generale in
ROMA,
e il grande Ente di Stato — per 1'assicurazione' della vita umana — che pratica le con-dizioni piu favorevoli.
I capitali assicurati che alla fine del 1940 ammontavano a oltre
VENTIDUE HIL1&RDI DI LIRE,
sono garantiti oltreche dalle im-portanti riserve proprie anche dal Tesoro dello Stato.
Gli assicurati partecipano agli utili e a loro disposizione GRATUITA sono i Centri Sa-nitari e le importanti iniziative di assistenza sanitaria relizzate dali' Ente.
L'Istituto Nazionale delle Assicurazioni per la mole for-midabile dei capitali assicurati e delle sue riserve viene classi-ficato come il piu potente orga-nismo assicurativo d'Europa.
I. N. A.
L ISTIIIITO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI,
(Narodni zavarovalni zavod) z generalno direkcijo v
RIMI),
je pomembna državna ustanova za sklepanje življenskih zavarovanj in to po najugodnejših pogojih.
Zavarovane glavnice, ki so znašale koncem leta 1940 skupno nad
DVAINDVAJSET PllLIARD UR.
so zajamčene z lastnimi znat-I nimi rezervami, poleg tega pa jamči za izpolnitev obveznosti tudi Državna Blagajna.
Zavarovanci imajo delež na dobičku, poleg tega so jim na razpolago brezplačne zdravniške posvetovalnice in zdravniška pomoč zavoda.
Z ozirom na izredno veliko stanje zavarovalnih glavnic in odgovarjajočih rezerv se lahko smatra NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD kot najmočnejša zavarovalna ustanova v Evropi.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj': inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči?