Postaja*
leto 1X1. «w 18!
0 IMMimtl v mtolr ID
19Z8.
čem m r
Izhaja rsak dan popoldne, irvzemši nedelje in praznike. — Inscrati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova uKca št 5, L nadstropje. = Telefon 2034.
UpravniStvo: Knaflova nflca št 5, pritličie. — Telefon 2304.
Narod se poslavlja od mrtvega voditelja
Silen naval na Seljački dom« — Nešteti venci in sožalne brzo-javke. — Podrobnejši program  nedeljskih   pogrebnih svečanosti.
— Zagreb, 10. avgusta. Včeraj popoldne je bilo truplo Stepana Radića prepeljano z njegovega idiličnega doma, kjer je za vedno za.prl oči, v ponosni Seljaški dom na Zrinjevcu. Že mnogo pred napovedano uro so se začele zbirati pred Radičevo vilo in pred Seljačkim domom velike množice, ki so naraščale od ure do ure, tako da je bila Radičeva zadnja pot s PantovČaka na Zrinjevac impozantna manifestacija globoke žalosti, ki navdaja ob Radi-čevi smrti ves hrvatski narod. Po opravljenih cerkvenih obredih je med zvonenjem zvonov vseh zagrebških cerkva krenila ogromna povorka, v kateri je šlo nad 15.000 ljudi, proti Selja-škemu domu. Po ulicah, koder se je pomikal žalni sprevod, je tvorila nepregledna množica gost špalir. Pred Seljaškim domom, kamor je dospel sprevod okrog 6. je bilo zbranih nad 20.000 ljudi, ki so se po izvršenem prenosu mirno razšli. Ponoči je bilo Radičevo truplo položeno na mrtvaški oder. danes zjutraj od 6. dalje pa je dovoljen dostop vsemu občinstvu.
Pred Seljačkim domom
— Zagreb, 10. avgusta. 2e v zgodnjih jutranjih urah so zagrnile prostrani trg pred Seljaškim domom, kjer je položeno truplo Stjepana Radića na mrtvaški oder. nepregledne množice, da se zadnjič poklonijo svojemu velikemu, zaslužnemu in nepozaaljenemu voditellju in se od njega poslavljajo. Reditelji puščajo k mrtvaškemu odru »samo posamezne skupine, da morejo vzdrževati red. Pri vratih vlada radi-tega silna gneča.
Radič na odru
Seljaški dom je od zunaj in znotraj odet v črnino. Cela fasada je preoblečena v črno platno, ravnotako stop-fljišče ter vsi ostali notranji prostori. Krsta stoji na poldrugi meter visokem katafaiku. Stjepan Radić je oblečen v črno obleko, na obrazu pa mu igra njegov znani prisrčni nasmeh, s katerim je v svojem življenju vlival zaupanje in ved ril svoj narod v najhujših dobah. Pred krsto stoji velik lesen križ, na straneh pa angelji s svečniki. Krsta, velika dvorana in preddvorje so naravnost zasuti z venci in cvetjem. Do danes opoidne je bilo prinesenih že nad 200 vencev, med katerimi se zlasti odlikujeta veffica poslanskega kluba KDK in zagrebške občine.
Pred Seljaški dom prihajajo neprestano nove množice meščanov in se-liakov. ki žele videti mrtvega voditelja.
Tisoči sožalnih brzojavk
Pokojnikova rodbina ter poslanska kluba HSS in KDK sta prejela do danes opoldne že več ti»soč sožalnih brzojavk iz vseh delov države in iz inozemstva. Med drugimi so izrazili svoje sožalje vsi češkoslovaški ministri, pre-zident Masaryk, nemška selj. stranka, češkoslovaška republikanska stranka, zveza slovanske agrarne omladine, švicarska agrarna zveza, seljaški savez itd.
Žalna seja kluba KDK
Danes dopoldne se je vršila konfc* renca predstavnikov občinskih klubov zagrebškega občinskega sveta, na ka* terem so bili sprejeti sklepi glede so* delovanja pri pogrebu. Takoj nato je sledila seja finančnega odbora, ki je sklenil, da nosi stroške za pogreb mest* na občina. Jutri dopoldne ob 11. se bo vršila žalna seja občinskega sveta.
Dopoldne ob 11. do 12.30 je imel sejo poslovni odbor KDK, na kateri so »ili soreieri sledeči sklepi"
Jutri popoldne ob 4. se bo vršila seja poslanskega kluba HSS, ob 6. pa ko-memorativna seja poslanskega kluba KDK. Na tej seji, ki bo javna, bo govoril samo predsednik. Po seji se podajo poslanci korporativno v Seljaški dom, da se zadnjič poslove od svojega mrtvega predsednika.
Poslovni odbor je nadalje razpravljal o organizaciji pogreba in sprejel sledeče sklepe:
Govorniki pri pogrebu
Pred Seljaškim domom bodo govorili najprej predstavniki HSS, v imenu KDK pa bosta govorila Svetozar Pri-bičević in dr. Trumbič. Sledili bodo govori delegatov iz inozemstva, zastopnika zagrebške občine, predstavnik sreza Ludbreg, kjer je bil Stepan Radič prvič izvoljen za poslanca, predstavnik sreza Sisak, kjer je bil Radić rojen, nato pa se bodo vršili kratki govori zastopnikov poedinih pokrajin, kakor Slovenije, Dalmacije, Bosne, Crne-gore, Srema itd. ter govori zastopnikov prosvetnih organizacij HSS. Na grobu bo govori] samo en govornik in to eden izmed najintimnejših pokojnikovih sotrudnikov.
Razvrstitev pogrebnega sprevoda
Glavno zbirališče za udeležence po? greba bo na Aleksandrovem in Mažu* ranovičevem trgu ter okoliških ulicah. Povorka bo krenila izpred Seljaškega doma. Otvoril jo bo oddelek Sokolov na konjih, ki bodo obenem skrbeli za red pri pogrebu. Za Sokoli bodo sle* dile deputacije seljakov v narodnih no* šah, ženstvo v narodnih nošah, aka* demska omladina s profesorskim zbo* rom. srednješolska mladina s profesor* skimi zbori, osnovnošolska mladina, se* ljaška omladina, prosvetne korporacije, zastopniki gospodarskih krogov, delava ci, uradništvo itd. Pred mrtvaškim vo» zom bodo šle deputacije iz inozemstva, zagrebški občinski svet in zastopniki oblasti, delegacije političnih strank, pevski društvi »Lisinski« in »Matija Gubec«, nosilci vencev in duhovščina. Za krsto bo stopala samo pokojnikova rodbina in poslanski klub KDK. Povorka se ne bo spotoma ustavila nikjer.
Odklonitev vsakršnega sodelovanja vlade, Narodne skupščine in v njej zastopanih strank
Zemljoradniški poslanski kkib se je obrnil na vodstvo KDK s prošnjo, naj mu dovoli sodelovanje pri pogrebu. V smislu včerajšnjega sklepa pa je poslovni odbor to odklonil ter obenem sklenil, da odklonijo tako vodstvo KDK kakor vodstvo HSS in Radičeva rodbina vse izraze sožalja s strani vlade, Narodne skupščine in onih političnih strank, ki sodelujejo v Narodni skupščini.
••'•Miiiiiiiimiiniii.... KDK za red n mir
_ Zagreb, 10. avgusta. Takoj po smrti
Stjepana Radića je poslalo vodstvo KDK zaupnike v najbližjo zagrebško okolico, ki so narodu sporočili, da mora povsod vladati mir in da so prepovedane vse manifestacije, dokler je Radić na mrtvaškem od ni.
Sožalje Narodne skupščine
— Beograd, 10. avgusta. Podpredsednik Narodne skupščine Kujundž-ić je poslal j predsedstvu kluba HSS v Zagrebu in Radi- j ćevi vdovi sožalni brzojavki, v katerih iz-raža v svojem imenu in v imenu Narodne skupščine sočustvovanje z izgubo velikega hrvatskega voditelja.
Seja okrnjene Narodne skupščine
Viharni protesti zemljoradnikov proti postopanju vladne večine. — Razprava o interpelaciji radi številnih nezgod v našem
vojnem letalstvu.
— Beograd, 10. avgusta. V času, ko leži na mrtvaškem odru v zagrebškem Seljašikem domu voditelj hrvatskega naroda, ki je padeJ kot fcretua žrtev zločinskega nmpada v beograjski Narodni skupščini, vlada in njena večina cinično nadaljujeta delo v okrvavljenem parlamentu in ne moreita počakati niti tako dolgo, da po-■tažiitjo Sfjeipana Radića v prerani grob. Ne samo v vsetj Hrvatski, marveč tudi v trezni srbijanska javnosti obsojajo to početje Korošcevega režima.
Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet zelo viharna in burna ter je bila precej jasen izraz neraspoloženja, ki vlada v vrstah vladne večine. Seja je zopet pričela šele ob 10.40. Predsednik »je takoj po o-tvonkivi odredil prehod na dnevni red ter daj v razpravo svo-ječasno interpelacijo poslanca Vilderja glede nabave motorjev za  vojaška letala.
Zemljoradnik Ceda Kokanović je prortesrtiTa! proti temu ter zahtevaj, da skupščina najprej ra-zipravlja o zapisniku včera.jsnjc soje.
Podpredsednik Kujundžič je to zahtevo odklonil, češ da je bila včerajšnja se-ja v znak žalovanja za Stjepanom Radićem saimo prekanjena ter da se danes nada iju je. To je razvidno ludi is z-ajpisnika, ki ga je sestavil skupščinski tajnik.
Posl. Ćeda Kokanović se s tem goverom ni zadovolji?! ter de očital Korošcev i vlad, da si tudi ona prizadeva, kako bi kar najbolj degradirala že itak popolnoma diskreditirani jugoslavenski parlament. Včerajšnja komemoracija Narodne skupščine je bila naraivnost klavrna. Ko-kanovdč je na glasil, da je povsod običaj, da podajo poleg predsednika Narodne skupščine ob V'ffFilHi dogodkih svoje izjave tud.i predstavniki poedinih parlamentarnih klubov. Smrt Soj epa na Radića je brez dvoma dogodek, ki interesira ves juigoslovenski narod. Vrhu tega Je pod okoliščinami, ki vladajo v Narodni skupščini, smatrata predsednika skupščine !e za eksponenta vladne večine in zato ne bi bilo samo umestno, mairveč tudi potrebno, da bi podala svojo izjavo  tudi opozicija.  S tem.  da je predsednik
na včerajšnji seji odklonil zastopniku zemljo-radniškega kluba besedo, je kršil poslovnik. Vladna večina pa je odobrila tolmačenje predsedujočega in odbila Kokanovičevo zahtevo.
Ceda Kokanović je nato ponovno zahteval besedo ter govoril o kršitvi poslovnika. Končno so zemljoradnika zahtevali prozivko, ker je bilo v Narodni skupščini naivzočil tako malo poslancev, da sploh ni bilo kvoruma. Prozivka je trajala vse do 12.
Nato sta ponovno govorila o kršitvi poslovnika zemljoradnika ćeda Kokanović in Voja La-zić. Sele okrog po.1 ene je Narodna skupščina prešla na dnevni red in pričela debato o interpelaciji poslanca Vildenja. Interpelacijo sta utemeljevala Voja Lazič in Čeda Kokanović, odgovarjal pa Je vojni minister general Hadžić, ka je zavračal trdot ve initenpelanta in naglašal, da so bile vse nabavke izvršene komisijonemo in popolnoma v redaj. Nesreče se dogajajo pri vseh prometnih sredstvih in je pač zaenkrat pri letalstvu r.iiz-iko še največ;;i. Vsekakor pa je stanje našega vojnega letalstva relativno dobro bi z ado volu u joče.
Za generalom Hadžičem je govoril še zemljoradnik g. Tupanjanin, ki je poudarjal v, nasprotju z ministrom Hadžičem, da so izgube našega letalstva mnogo nad povprečjem v drugih državah in da nam ne le prinašajo ogromno materijelno škodo, temveč zahtevajo tudi življenja naših najboljših mladih ljudi, (ilavna krivda na tem leži na slabih motorjih. Mesto, da bi gledali na to. da imamo najmodernejše motorje, je vojna uprava često kupovala stare, že rabljene, slabe motorje. On pričakuje od vojnega ministra, odpravo teh nedostatkov in predlaga v tem smislu prehod na dnevni red.
Vladna večina je ta predlog poslanca Tupanjanina odklonila in sprejela prost prehod na dnevni red. Skupščinska seja je bila nato prekinjena in se nadaljuje popoldne ob 6., na dnevnem redu je še debata o vladni deklaraciji.
Sorba med demokrati in kleroradikali
Konflikt radi predsedstva v finančnem odboru.  — Demokrati in muslimani glasujejo proti vladi. — Velike nevarnosti za Korošcev režim.
— Beograd, 10. avgusta. Xa današnji seji finančnega odbora je prišlo o priliki volitve novega predsednika namesto dr. Su* botića, ki je postal finančni minister, do zelo ostrega in značilnega incidenta med kleroradikali na eni in demokrati na drugi strani. V vladnih krogih se je že več dni vršila za kulisami ostra borba za predsedniško mesto v finančnem odboru. Ker ima* jo radikali finančnega ministra, so zahtevali demokrati mesto predsednika finančnega odbora zase, češ da mora biti vsaj pred; sednik finančnega odbora strokovnjak, če je finančni minister samo politik. Ker je po dosedanjem ključu pripadalo to mesto radikalom, so se ti seveda zahtevi demo* kratov najodločneje uprli. Volitev so zato odlagali od dne do dne. Ker pa kljub temu ni prišlo do sporazuma, so radikali, podprti od klerikalcev, spravili volitev novega pred* sednika na dnevni red današnje seje.
Takoj po otvoritvi seje je stavil demo* krat dr. Ribar v imenu Demokratske zajed* niče predlog, naj bi se volitev predsednika odgodila do jeseni, ko se volijo na novo vsi parlamentarni odbori. Za to kratko do* bo pa naj vodi seje dosedanji podpredsed* nik demokrat dr. Šečerov. Klerikalci in ra* dikali so med viharnimi protesti demokra* tov to zahtevo odklonili ter izvolili za predsednika radikala lilijo Mihajlovića.
Demokrati so takoj zagrozili, da bodo iz tega izvajali najostrejše konsvekvence in prešli v opozicijo proti kleroradikalski ve* čini. To svojo grožnjo so izpolnili takoj pri naslednji točki dnevnega reda, ko je šlo za naknadno odobritev kreditov, ki jih je uporabila vlada brez proraeuske podlage in za katere sedaj gh.vna kontrola odklanja vizum. Poslanec Sečerov je v daljšem go* voru ostro kritiziral postopanje vlade ter se zavaroval v imenu demokratov in muslima* nov proit takemu nezakonitemu postopa* nju in »razmetavanju državnega denarja«.
Med njim in kleroradikali je prišlo do ostrega prerekanja. Kleroradikalska večina je zahtevane kredite končno odobrila, na kar je bila seja takoj zaključena.
V političnih krogih ta najnovejši konflikt med radikali in demokrati živahno komen* tirajo in mu pripisujejo veliko važnost gle* de na nadaljnje od^ošaje v vladnih vrstah. Demokrati so že vse dni sem grozili, da bodo izstopili iz koalicije, če ne dobe pred* sednika v finančnem odboru. Muslimani so se v zadnjem času zopet znatno zbližali z demokrati in radi tega ne izključujejo v političnih krogih možnosti, da bo naletela vlada dr. Korošca že v bližnjih dneh na velike, morda celo nepremostljive težkoče. Nerazpoloženje muslimanov do Koroščeve* ga režima se je pokazalo že ob priliki se* stave Koroščeve vlade in tudi deklaraci jska debata je pokazala, da v vladnih vrstah ni one enodušnosti, ki bi bila vladi potrebna baš v teh težkih in usodepolnih časih.
....."1111111M1111111........
Narodno žalovanje
Vse manifestacije KDK odpovedane
Zagreb, 9. avgusta, r. Poslovni odbor KDK je proglasil povodom smrti Stjepana Radića 6tedensko narodno žalovanje.
Prvih 14 dni so odpovedane vse strankarske prireditve in manifestacije. Med drugimi je odložen tudi kmečki praznik na Krškem polju, ki bi se imel vršiti 15. t m.
Kraljev zastopnik pri pogrebu
— Zagreb, 10 avgusta. Kakor se doznava ho zastopal kralja na pogrebu Stjepana Radića komandant TV. armije v ŽaSTftbn tr^n^rn1 Svptrr/a r Matic.
Priprave zagrebške občine
— Zagreb, 10. avgusta. Včeraj se je vršila v mali dvorani mestne posvetovalnice konferenca predstavnikov skupin v mestnem občinsikem svetu. Na seji je bilo na predlog občinskega svetnika dr. Miškolina sklenjeno, da se izvoli odbor treh oseb, ki se bo dogovoril z vodstvom KDK o sodelovanju mestne c.T-ine pri pogrebu in pri poslednjem počašćenu pokojnega Stjepana Radića. V odbor S3 izvoljeni dr. Juriša, dr. Miškolin in podžupan Mayer. Odbor se je takoj podal radi degovora z vodstvom KDK v zgradbo oblastne skupščine. Mestna občina je poslala sožalnice klubu HSS, SDS in ge. Radićevi. Vrhu tega je bilo sklenjeno, da bo mestna občina prispevala vse zelenje, potrebno za okrasitev odra in za pogreb iz mestnega vrtnarstva. Na dan sprevoda bodo po \ ?em mestu gorele sve-ti'ke zavite v črni flor. Na vseh mestnih zgradbah so razohešene črne zastave.
Pokoj.>ni Stjepan Radić je bil zagrebški občinski svetnik od 29. marca 1920 do 22. decembra 1921 ter od 4. septembra 1927 do svoje smrti.
Manifestacija železniških
delavcev
— Zagreb, 10. avgusta. Včeraj donat* dne so delavci železniške delavnice, ki so znani kot navdušeni pristaši HSS, prekinili delo ter krenili v dolgem sprevodu preko Zrinjevca proti .Markovemu trgu. Pred po* slopjem bivšega llnatskega sabora so da* jali delavci duška svoji žalosti z nepresta* nim klicanjem: »Slava Stjepanu Radiću«. Prvotno so hoteli delavci proglasiti general* no stavko, vendar pa jih je poslovni od* bor KDK z ozirom na resni položaj in z ozirom na to. da prihajajo mnoge deputacije iz pokrajine, pregovoril, da so odsto* pili od svoje namere in da so se delavci okoli 11. dopolniw vrnili nazaj na delo. Pred Hrvatskim seljačkim domom je eden izmed delavcev imel govor ter pozval svu* je tovariše, naj se zopet mirno razideio in vrnejo na delo, kar so tudi storili. Dosroj* na manifestacija delavstva, ki ga je bilo okrog 1000. je napra\i!a na vso javnost najboljši vtis.
Žalovanje na borzi
— Zagreb, 10. avgusta. Upravni odbor zagrebške borze je imel včeraj sejo, na k a* teri je soglasno sklenil, da v znak žalosti zaradi smrti Stepana Radića takoj ustavi borzno pcslovanie. Predsednik Stanko švrljuga je imel kratek spominski govoi v čast pokojnemu Stcpanu Radiću, prudarja? joč nenadomestij-vo izgubo, ki je zadela s smrtjo   tudi   gespedar^ke kroge.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.81 - 22 *w (22.84), Berlin 13.5525—13.5825 (13.5075). Bruselj 0—7.9182. Budimpešta 0—9:9247, Curili 1C94.1 —1097.1 (1095.6), Dunaj 8.017 do 8.047 (8.032). London 276—276.8 (276.4), Newyork 56.83—57.03 (56.93). Pariz 0—222.47, Praga 168.3—169.1 (168.7). Trst 296.6--298.6 (297.6).
H f e k t i: Celjska 158—0. Ljubljanska kreditna 128-0. Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—0; Ruše 265—285. Kranjska industrijska 300—0, Stavbna 56—0. Šcšir 105—0.
Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona hrastovih neobrobljenih hlodov, fco vag. nakl. post. po 900 in 1 vag. bukovih plohov nežamanih, I. II.. 111.. motite, fco vag. meja po 530.
Deželni pridelk: Tendenca nespremenjena, zaključenih je bilo 5 vajso-nov, in sicer 2 vagona  turščice.  1  in pol
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 8<U.2'\ Sewyorh 56.9.3,
London 276.40, C uri h 10.95. jWlari ?w» .6, Praga 168.70, Berlin 13..S*"5. \Jr?.i?
R f e k t i:  Vojna  tkoda  *2' — 422
INOZEMSKE BOP7F.
C u r i h: Beograd 9 1 ?. L--**1«m; Newyork 519.45. P:iz 2*''..*;. V,?]*M Berlin 123.80. Praza 15 >32£.
1 L
Stran 2.
«S L10 V E N S K1   NAROD« 'dne 10. avgusta 1928.
"Štev I 82.
jtan Rsđić o strojih mladih letih
V borbi za, gravice svojega naroda je romal že kot mladenič iz zapora v zapor in se tako pripravljal za poznejše politično de-r lovanje.
. Pokoju. Stepan. Radić je «am opisal svo]e življenje v »Bjžičmci 1. 1926^ pod naslovom »Moj pcrKtfSni životopis«. Iz tega podrobnega in obšir-nega spisa navajamo v, naslednjem par najznačilnejših odstavkov o Radićevih \mladih ---trnih "Pofcolrittr le pisal o sebi:
Rodil sem se lLjjunija 1871 kot deveti otroh siromašnih kmeckiff staršev v vasi Trebarjevo*-Wlzu_ Siska proti Zagrebu tik ob Savi. Moj! roditelji sp imeli 11 otrok, osem jih je živelo do nedavnega, pet pa jih živi še sedaj. Bratje in sestre so se-Jjafcii.
' Moj pokojni oče Imbro je pričel gospodariti s tremi orali zemlje, toda z neumornim delom in razen tega kot vešč kolar je kljub mnogoštevilni obitelji postal v dobrih 30 letih eden prvih gospodarjev v vasi.
Mati je bila rojena Posilović Iz iste zadruge, iz katere je bil tudi zagrebški nadškof istega imena. Bila je nepismena, toda Xelo nadarjena in energična.
PRVA MOJA DEMONSTRACIJA IN MOJ PRVI ZAPOR.
Sredi aprila I. 1888 je tedanji ban grof Kfruen - Hedervary ukinil hrvatsko opero z eno potezo peresa. Bil sem silno ogorčen in odločil sem se storiti nekaj proti temu. Lahko bi bil pridobil ves razred za najostrejšo demokracijo (tedaj je bil St. Radić v 5. razredu zagrebške gimnazije), toda ni se mi zdelo prav, da bi koga pregovarjal k dejanju, o katerem sem vedel, da more imeti zelo neugodne posledice.
Dne 30. aprila l. 1888 se je vprizorila zadnjič Zajčeva opera z besedilom pesnika Huga Badalića* >;Nikola Zrinjski« in vedel sem. da v tretjem dejanju paša Sokolović ponuja Zrinjskenm hrvatsko krono v sultanovem imenu, ako mu preda Siget. Zrhrjski pa mu odgovarja: »Hrvatom nI treba kralja, Hrvatom je ban kralj.«
Ta prizor sem porabil, da sem trikrat safclical:
»Slava Zrinjskemu, doli tiran Heder-yary!« Bil sem aretiran ki pri zaslišanju OD je bilo takoj rečeno, da bom izpuščen, a&o svoj vzklik obžalujem aH vsaj izjavim, da sem to rekel v navdušenju in kakor izven sebe. Odgovoril sem, da sem to storil v globokem prepričanju, da je Hedervarv v resnici tiran in da ni vreden sedeti na banskem stolu Zrinjskega in Jelačića. Tretji dan zapora so me skušali z mnogimi grožnjami s sodiščem, z izključitvijo iz vseh srednjih šol, z izgonom iz Zagreba prisiliti, da preklicem oziroma obžalujem svoj vzklik, seveda protokolarno. Nisem tega storil, pa vendar nisem bil izročen sodišču na telefonsko intervencijo samega grofa Kbuena, kakor sem tedaj čul.
MOJE PRVO POTOVANJE V RUSIJO IN MOJA IZKLJUČITEV  IZ ŠOLE.
Iz šole nisem bil izključen, ker mi je razrednik dr. Gjuro Arnold svetoval, naj iz-ostanem, da bom dobil itak spričevalo kot izvrsten dijak in ne bo profesorski zbor dolžan izključiti me.
Jaz sem to poslušal in sklenil sem iti £ škofu Strossmayerju v Djakovo, seveda-pes, da ga zaprosim za priporočilno pismo za Rustjo. Potoval sem preko Moslavine m Požeške kotline .preko Krndije. Stross-maver me je sprejel zelo ljubeznivo ter je izjavil, da bi mi njegovo priporočilo v Rusiji več škodilo, nego koristilo. Dal mi pa je t oplo pismo na srbskega metropolita Mihajla v Beogradu, ki se je pravkar vrnil iz Kijeva iz svojega večletnega pregnanstva od kralia Milana. Mitropolit me je Sprejel zelo prisrčno in mi je dal kratko, toda zelo prisrčno priporočilno pismo na vseučiliškega profesorja v Kijevu Rahma-cjinova, predsednika tamošnjega Slovanskega dobrodelnega društva. Dal md je 10 dinarjev od svoje siromaščime, kakor je 'dejal, ter je ostro obsodil pred menoj ma-idžaronstvo hrvatskih Srbov v obče in pravoslavne duhovščine v Hrvatski še posebej.
V Kijevu sem se dobro naučil rusko in ko sem se vrnil v Zagreb ter nadaljeval sedmi razred gimnazije, me je policija postavila pod nadzorstvo kot dozdevnega ruskega vohuna in sicer vojaškega. Jaz sem že v šestem razredu z desetimi tovariši osnoval čitalnico, v kateri smo imeli v.se hrvatske, slovenske in srbske revije. Razen itega smo se pogosto sestajali ob četrtkih in nedeljah v razredu, da smo slabej-že tovariše pripravljali v matematiki, fiziki in jezikih. Ravnateljstvu je to postalo sumljivo, češ, da se vodi tu politika, in ravnatelj Divkovič mi je nekega dne v razredu dejal: »Ker ima ta razred neprestane neke konventikie, vam nalagam, da takoj zapustite zavod, in kdor želi iti z vami, lahko gre.« Obrnil sem se k tovarišem in dejal: »Imeli boste še priliko v življenju, da boste šli za menoj, oziroma, da boste delali po svojem prepričanju, za sedaj pa dovolj, da grem sam.«
Čez nekaj dni me je policija aretirala in odpeljala v bolnico usmiljenih bratov in sicer v oddelek za opazovanje umobolnih. Vest o -tem se je razširila po Zagrebu in vseučiliški profesor dr. Franjo Marković se je zavzel pri tedanjem občinskem načelniku dr. Amrušu, da je od zdravnikov dr. Sladov?ća, dr. Markovića in mestnega fizika ŠvrLjuge zahteval, naj me na svojo odgovornost proglase <za umobolnega ali pa me puste na miru. Osmega dne sem bil izpuščen iz bolnice, toda z orožni šk i m spremstvom so me poslali v domovinsko obema,
PRVA MOJA POLITIČNA SOLA.
Doma sem ostal nekako leto dni. Delal sem vsa kmetska dela, hodil kot konjar ponoči s konji v šumo, dražil se izključno s svojimi seljak i ter so mi oni že v šali iskali pa tudi našli dekleta, da bi se oženil, kakor je to na vasi običaj, že v 20. letu. Toda jaz sem se marljivo učil tudi za maturo ter_sem na jesen L 1890 s posredoval fem' dobrih' prijateljev dosegel od zagrebške policije privatno ooljubo, da me ne bodq_ ovirali,-.da >se:do konca pripravim za zrelostni izpit. Zrelostni izpit sem napravil na rakovaški gimnaziji 1. 1891 in takoj sem z maturatetnim izpričevalom preko Like krenil v Dalmacijo, ki sem jo dobro prepotoval in prehodil od Obrovca na Zrmanji do Metkovića na Neretvi. Iz Metkovića sem krenil v Mostar, toda tu so me naznanili neki Srbi, pred katerimi sem z velikim navdušenjem govoril o tedanji razstavi gospodarskega društva v Zagrebu, da širim hrvatsko propagando, ter me je policija zaprla in obsodila na izgon iz Bosne in Hercegovine. S policijskim spremstvom sem se vrnil s paraikom na Reko in potem sem prepotoval celo Primorje in Gorski Kotar m poln silnih vtisov o narodovem življenju prišel na vseučilišče.
Sedaj sem se že poponoma odločil, da se čimbolje pripravim za javno življenje, pa sem naprosil nekatere politične prvake, zlasti pok. dr. Račkega, dr. Smičiklasa, dr Brestyjenszkega, dr. Boroša in dr. Amru-ša, naj mi dovolijo po enkrat na teden priti k njim na obed, da bi ob žlici juhe čul cd njih najvažnejše dogodke iz novejše hrvatske politične zgodovine, ki tedaj še nikjer ni bila opisana.
Iz vseh razgovorov, zlasti s pok. dr. RaČkim, sem zvedel toliko važnih s>tvari o postanku hrvatsko-ogrske nagodbe in o vsem našem odnošaju napram Dunaju in Budimpešti, da sem skoro vsak dan Imel s svojimi tovariš! na vseučiHSSu dolge sestanke, na katerih sem jim ponavljal, kar sem ob takih dnevih ČuL
PRVA MOJA POLITIČNA PRAVDA IN PRVA OBSODBA.
Dne 23. julija leta 1893. sem bil s tovarišem Ivico Kovačevičem poslan v Sisek, da zastopam vseučilišče pri 3001etnici zmage bana Tome Bakača dne 23. julija leta 1593 Dogovorjeno je bilo, da se ne bodo govorile zdravice posameznikom. Toda madža-ronski načelnik Fabac je ta dogovor prekršil ter je nazdTavH tedanjemu banu Khu-enu - Hedervarjn. Jaz sem proti temu ostro, toda stvarno protestiral, rekoč: »Mi proslavljamo tukaj 3O0letnioo zmage hrvatskega bana in ne proslavljamo madžarskega huzarja, ki se je sam v saboru nazval s tem imenom in je Še dejal, da je ponosen na ta naslov.«
Zaradi te Iz jave sem bil jeseni leta 1893. obsojen v Petrinji na 4 mesece strogega zapora. Priziva aisem vložil, temveč sem zapor takoj nastopil. V zaporu sem se naučil češko in takoj nato odšel v Prago.
Koncem šolskega leta 1894. sem se seznanil na nekem izletu s svojo ženo, ki je bila tedaj maturantica učiteljišča in s katero sem se na jesen leta 1898. poročil v Pragi.
Jeseni leta 1895. in sicer 16. oktobra je bila zažgana madžarska zastava skoro vpričo Franca Jožefa I. in trdno sem sklenil zadržati poveljnika policije, velikana dr. Jai-kovića in mu na podlagi zakonskih določb in hrvatsko-ogrske nagodbe dokazati, da madžarski zastavi ni mesta na hrvatskem ozemlju in da zažigamo madžarsko zastavo kot protest proti nezakoniti madžarski nadvladi in ne morda zaradi žalitve madžarskega naroda. Zato Je bila zastava tudi polita s špiritom, da bi hitreje zgorela in ne smrdela, in ni bila polita s petrolejem, kakor so nekateri tovariši predlagali
Storil sem vse to in se z Jovanovičem skoro ruval ter sem dosegel, da so se moji tovariši mimo vrnili na vseučilišče, dočim je mene policija odvedla v zapor kot kolovodjo.
Medtem je pok. dr; Lacko Vidrič kot najlepši fant na vseučilišču nosil slovito hrvatsko vseučiliško zastavo iz 1. 1848, pod katero je bila madžarska zastava sežgana, ter je imel na vseučilišču zborovanje, kjer je bilo sklenjeno med nepopisnim navdušenjem, da se vsa skupščina prijavi na policiji kot moj sokrivec Toda policija je naravnost s silo izgnala večino dijakov z dvorišča, one pa, ki so ostali, so vpraševali: »Ali ste sodelovali pri zažigu zastave iz navdušenja ali Iz prepričanja?« Kdorkoli je rekel »iz navdušenja«, tega so enostavno vrgli ven, kdor pa je rekel »iz prepričanja«, so ga pridržali v zaporu. Takih je bilo okoli 50. Kljub temu je madžarska vlada javila v svet, da nas je bilo pri zaži-ganju samo 23 in da vsa ostala mladina obsoja naše dejanje. Sam Franc Jožef je v svoji zahvali glavnemu mestu Zagrebu imenoval naše dejanje za kažnjivo in so nam zato nepovedovali leta in lepa temnice v Lepogiavi in Mitrovpci. Obsojeni smo bili le na 2 do 6 mesecev zapora in v svetovno politično zgodovino je prišla norica, da je Hrvatska s svojim državnopravnim odno-šajem napram Madžarski tako nezadovoljna, da je vseučiliška mladina v prisotnosti samega vladarja dala izraza temu nezadovoljstvu s sežigom madžarske zastave.
Dne 19. novembra 1. 1895 nam je bila razglašena obsodba. Nastopili smo takoj vsi zapor in nekako pred božičem smo bili ponoči prepeljani v zapore bjelovarskega sodišča zato, kakor nam je rekel predsednik dr. Herremieiser, da bi se tu za nas mogte urediti »custodia honesta«.
Zadnji trenutki Stjepana Radića
Podrobnosti o smrti velikega hrvatskega voditelja« — Zadnje Radićeve besede. — Turobna zagrebška noč.
rodnih poslancev je bil navzoč le dr. Vladko Maček. Čez nekaj trenutkov se je razširila strašna vest o Radićevi smrti po mestu. Ob 9.15 jo je objavila radiopostaja, ob 9.45 pa je bila vest razširjena že po vseh javnih lokalih. Prva sta prišla v Radićevo vilo poslan* ca dr. Ivan Pernar in dr. Ante Trum*
O zadnjih trenutkih Stjepana Radića poročajo zagrebški listi naslednje po* drobnosti:
Stjepanu Radiću je nekoliko pred pol osmo uro zvečer postalo nenadoma s I as bo. Bilo je to v trenutku, ko jc prinesla njegova soproga večerjo v sobo. Srce je prenehalo delovati. Prisotni službu«
joči zdravnik dr. Halle mu je dal takoj f bič, kj sta bila oba silno potrta. Takoj
injekcijo in mu dal vdihavati kisika. Zadnjo ultravenozno injekcijo   mu je dal 15 minut pred smrtjo,. .Poslednje. hesede Stjepana Radića zdravniku so bile:
»Dasli je to najbolji položaj, u ko* jem sem sada,«
Sede v postelji, oprt na svojo ženo, je umrl. Poklicani zdravniki dr. Wen* ckebach, dr. Radoničić in dr. Gottlieb so našli Radića že v nezavesti. Pokli* can je bil tudi župnik Kerdič, ki ga je dal v sv. poslednje olje. Radić jc iz« dihnil ob 8.55 zvečer.
Vsa rodbina je ob smrtni postelji krčevito in obupano plakala. Izmed na«
je bil naprošen nadškof dr. Bauer, naj 0se Radičeva sna rt objavi z^vonsnjem.Y vseh jcerkvah, in nekoliko pred polnoč* jo so zamolklo zadoneli zvonovi in oznanjali smrt. velikega -hrvatskega vodje,,_2e ponoči so začeli meščani obešati na hišah žalne zastave. Nemo* goče je popisati vtis, ki ga je vest o Radičevi smrti izzvala v mestu. Od človeka do človeka, od lokala do loka* Ia so hitele besede: »Radić je umrl!« Vsi javni lokali so se v trenutku izpraz* nili, vse godbe so prenehale svirati in predstave v kinematografih so bile ta* koj prekinjene. V mestu je zavladala grozna, smrtna tišina . . .
Češki listi o Radiću
Tudi češkoslovaško javnost je pretresla vest o nenadomestljivi izgubi, ki je zadela hrvatski narod s smrtjo njegovega velikega voditelja Stepana Radića. Vsi češkoslovaški listi posvečajo Hudičevemu spominu obširne članke, ki pričajo, kako visoko je cenil bratski češkoslovaški narod pokojnega narodnega velikana in kako iskreno sočustvuje z nami ob njegovi smrti.
3- Narodna politika piše med drugim: Dobojeval in dotrpel je Stenan Radič, žrtev atentata, izvršenega *20. junija v beograjski Narodni skupščini. V večnost odhaja naj-odličnejši javni delavec hrvatskega naroda. V življenju je bil njegov vodja, hrvatski kmetje so šli za njim kakor za svojim očetom. Šli bi za njim tudi v ogenj. Njemu so verjeli in ne mestni gospodi, ki se je često odtujila ljudstvu in narodnim idealom, za patere je Radić deloval že od svojih dijaških let. Radić je ostal zvest kmetom, a kmetje so ostali zvesti njemu. Zadnja leta je prepotoval vse jugoslavenske kraje in povsod so ga poslušali stari in mladi kakor v cerkvi. Bil eden najodricnejšili slovanskih delavcev, ki je sanjal o Jugoslaviji, v kateri bi bili tudi bratje Bolgari. Deloval je za Sim tesnejše zbližanje s Češkoslovaško in drugimi slovanskimi drfevami na čelu z Rusijo, po kateri je tako hrepenel. Šele bodočnost bo prav ocenila Radioevo delo.
>Lidove Noviny< pišejo: Z Radićem odhaja ena najizrazitejših postav balkanske politike. V sreči in v nesreči je bil tipičen predstavnik seljaške, nemirne in temperamentne Hrvatske. Sam kmetski sin se je kretal od zgodnje mladosti na kmetih in nikoli se ni odtujil kmečkemu ljudstvu, kljnb temu, da je študiral, spoznal širni svet, po-sečal visoke šole in salone in bil zelo izobražen. V tem je nedvomno skrivnost njegovega čudovitega uspeha in popularnosti, da je hrvatski seljak vedno čutil v njem enega svojih, da nikoli ni videl na njem nič gosposkega, marveč nasprotno vedno le odpor proti vsemu tujemu in nerazumljivemu. Radič je bil trezen in praktičen politik, kajti drugače si ne moremo misliti tolike njegove moči in vpliva na stotisoče privržencev.
-.••iiiiiiiiiiiiiii>>-
Če prideta dva Ljubljančana na
Sušak
Včerajšnja številka dnevnika »Naša Sloga«, ki izhaja na Sušaiku, prinaša sledečo nično zgodbo dveh Ljubljančanov, ki sta v torek napravila avtomobilski telet iz Ljubljane na Sušak, kjer sta se ustavila v bližnjem morskem zalivu Martinščici:
»Sinoči kmalu po 21. uri je prispela v Martinščico vesela družba. Razumela se je prav dobro in sicer so jo tvorili dva Slovenca, en Beograjčan, dve znani »frajli« iz Lujzinske ulice in neka črnolasa Madžarka. Slovenca sta prispela i<z LJubljane z lastnim avtomobilom že prejšnji dan. Družba se je našla in spoznala v mestnem kopališču in ko ji je postalo tam prehladno, se ie napotila v Martinščico.
Na gornji terasi so sedli za mizo in pričeli s tako nedolžno zabavo, da so morale, po izjavi prič na policiji, vse ženske in otroci pobegniti. Vino se je razlivalo po terasi, pila se je »bratovščina« in končno so pričeli z vinom polivati tudi goste. Ti so se, ko so videli, da se družba nahaja v nevarnem razpoloženju, odmaknili nekoliko dalje v stran. Zabava na terasi se je nadaljevala in Slovenec Emil je pozneje priznal na policiji, da so se poljubljali, toda le za šalo hi v igri, ko so se igrali »stavo«. Dober do masi ek!
Siti vina in poljubov so zapustili teraso in se naložili kar počez in podolgem v avtomobil, pri tem so pa tako spretno manevrirali, da so zlomili ogrado in bi kmalu padli v globok morski kanal. Ostali gostje so se oddahnili, toda že se je družba vrnila, preklinjajoč na najnesramnejši način in kričeč, da je nekdo metal nam je kruh. Prišlo je do prerivanja, ker je neki gost na nesramno izzivanje reagiral. Pretep je konča* s tem, da sta neki domačin in Beograjčan iz družbe padla v globok kanal, »fer-damna hudiča« sta jo pa odkurila z avtomobilom. Beograjčan je za«pustil bojišče z obtolčeno glavo, dočim se je domačin izmazal zgolj s hladno kopeljo.
Poklicana policija Ljubljančanoma ni dovolila, da bi odpotovala in sta bila včeraj dopoldne zaslišana. Po zaslišanju sta bila obsoiena na 000 Din globe. Izjave prič niso bile ravno ugodne za Emila in njegovega tovariša Dragotitia  Ker je pa moral Emil
u:olčati in le poslušati, je končno le vzkliknil: ^rivala bogu, notranji minister je pa lc dr. Korošec!* Menda je s tem hotel opozoriti policijskega uradnika...
Ce se bo ugotovilo, da je poškodba Beograjčana težjega značaja, pride zadeva pred sodišče.«
»Depolitizacija" pod Korošce-vim režimom
Prosvetni minister g. Milau Grol je dne 4. julija odredil, da stopita v komisijo za stalno nameščenje učiteljev in učiteljic na osnovnih in meščanskih šolah pri velikih županih ljubljanske in mariborske oblasti s pravico glasovanja po dva zastopnika šolskih občin, ki ju pa določi oblastni odbor. Naši klerikalci se radi trkajo na prsa, češ, da so zdaj, ko je njihov kolodvodja ministrski predsednik, pripravljeni z dejanji dokazati svojo objektivnost in da hočejo državno upravo, zlasti pa prosvetne ustanove depolizitirati. Iz prakse pa vemo, da je vse besedičenje klerikalcev o objektivnosti in depolitizaciji prazno in da skrbe klerikalci za svojo bisago, čim dobe moč v roke.
Zato nas ni prav nič presenetila vest, da je ljubljanski oblastni odbor imenoval v komisijo za nameščenje učiteljstva osnovnih in meščanskih šol dva izrazita klerikalna priganjača kot člana in druga dva še .izrazitejša eksponenta kot njuna namestnika. V komisijo sta bila imenovana kot člana oblastni odbornik dr. Anton Mi 1 a v e c in dekan v Št. Vidu nad Ljubljano Valentin Z a b r e L Oba sta uaši javnosti dobro znana kot moža, ki drvita čez drn in strn za pogubno politiko SLS. Za namestnika je določil oblastni odbor oblastnega uradnika Narte Velikonjo in slovitega kaplana Franca Gabrovška.
Taka je torej depolitizacija naših šol pod dr. Korošcevim režimom! Odslej bo vihtel klerikalizem nad našim učiteljstvom svojo krivo palico in vse, kar ne bo trobilo v klerikalni rog, bo moralo čutiti pritisk mrtve roke. Kako dolgo bo trajalo klerikalno pa-ševanje nad našim učiteljstvom, je seveda drugo vprašanje. Prepričani pa smo, da pošteno slovensko učiteljstvo ne bo trpelo zanašanja politike v prosveto in da bo znalo ščiti svoje stanovske pravice tudi zdaj, ko je prišlo formalno in dejansko pod klerikalno komando.
imillllllllimillllilli"".....
Ove pasji zgodbi
LJubljana,   10. avgusta.
Odkar Je v Ljubljani cirkus, žive lastniki psov, mačk in drugih domačih živali v večnem stranu. Povod temu je bila vest nekega šađjrv-ca, ia si je iz-rnislil storijo, da da uprava cirkusa za enega psička ali mucka v kompeozaci-đo eno brezplačno vstopnico. Seveda je tea po-■tegaivšcani mnogo Ljubljančanov nasedlo in v nastopn-eiin prinašamo dve drastični zgodbi, ki pričata, da so LjubLjančairi veliki naivnež.;. Škoda le, da je pri celi stvari en k uža po nedolžnem moral v krtovo deželo.
Danes okoli poitretje ure zjutraj se ie vračalo več dobrovoftčkov domov in sicer v smeri proti Stopanji vasi V bližini Bergmanove vile je pa vsem nenadoma zastal korak. Nočno tišino je presekal rezek pok, taikoj aato je bilo čuti turobno tuljenje. Prestrašeni ponočnjaki so takoj planili v smeri, odkoder je odmeval pok, prepričani, da si je pač kak samomorilni kandidat v pozni uri končal življenje. Ko so prišli v bližano Bergmanove vile, so naš H tam v mlak krvi velikega mesainskega psa. Nekdo mu d« pognal kirogk) v glavo ki nesrečni k uža, ki rje bil mak) popreje v družbi treh tovarišev še precej glasen, je za vedno umolkail. Zanimivo je, da so se ostali psi, ki so instinktivno zaslutili nevarnost, takoj razbežaiH in je nastala takoj po poku grobna tišina. Tudi o atentatorju ni bilo nobenega sledu, dasi so omendeni preiskali vso okoteco. Dosedoo ni znano, kdo je ustreb'1 psa in zakaj je to storil. Morda je ko-vaJ temne naklepe in mu je bil pri postu napoti, ni pa izmučeno, da je kak prismodež res upal, da dofai za psa brezplačno vstopnico za cirkus. Pes je bil velik mesarski črvej in je btf last mesarice Zupančičeve.
Včeraj popoldine je bila okrog cirkusa Klud-sky pod Trvo4«em velika gneča. Ljudje so ogledovaM menažerijo, kdor je seveda imel denar, ostali so pa slastno požiral razgovore obiskovalcev, ki so se po končanem ogkdu vračali wl ogromnega šotora. Med postavači pred cirkuskom vhodom je opazil službujoča stražnik malega fantiča, ka ]e knel na vrvici privezanega lovskega psa. ki pa oi knel pod vratom predpisane pasde znamke. Stvar se je zazdela stražniku smnJjiva in je pobiča pobaral, čigav da ije pes. Fantiček se je ustrašil hudega stražnike ve ga pogleda ki je jecljaije prignal, da je psa v mesta ujel in ga ie hotel pri cirkuški blagajni zamenjati za prosto vstopnico. Stražnik (je seveda psa spustil, mlademu špekulantu
pa j* dal vstopnico pHfrSfi d.ea-gorkifl zaušnic
Z ozirom na pred dnev« po Ljubujarii razširjeno smešno vest, da Je mogoče dobiti pri cirkuški upravi za tri mačke aH pa za rejenc-ga psa prosto vstopnico k cirkuški .jredstavi, ugotavljamo, kar )< pač vsak pametojl človek iiukoj bJin vede!, da so take in podobne vesti brez vsake stvarne podlage in da al k neki šatjivec dovolil le neurnestno ša!o. kateri je pa vendarle   nekaj   ljudi,   zfas&i  otrok, nasedlo.
žfieležmca
Koledar.
Petek, avgusta W2&. Katoličani i Lrov-,rtnc, Jerica; pravosla\ ni: ^a. jula: Prolior
in!
Današnje prireditve,
■   tlltrti kino Matica: Buridnn. -   Kino Ideal; Oriakovc roke.
Dežurne lekarne. Daues: bušnik,  Marijin  trg,  in Kurah, Gosposvetska cesta.
Dva katastrofalna požara
Na Moruv^kem in Slovaškem stu v sredo in včeraj izbruhnila dva katastrofalna požara, ki sta po svojem obsegu še večja. ne«o požarna katastrofa na Notranjskem. Požara sta povzročila ogromno škodo iti spravila na be-raško palico več sto rodbin. Prvi požar je izbruhnil v sredo v moravskeni mestecu Lošice blizu Olomuca- Ker je pihal močan veter, se je ogenj z blskovi-to naglico širil na vse strani in kmalu je bilo vse židovsko predmestje v plamenih. Ogenj je upepelil tudi magistrat in poštno poslopje. Radi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo otežkoČeno. Gasilci in vojaštvo se je trudilo na vso moč, da katastrofo vsaj omeji, toda vse je bilo zaman. Zgorelo je skoraj pol mesta. Skoda je ogromnu. V mestu vlada strahovita panika in odigravajo se pretresjivi prizori.
Včeraj pa je ogenj upepelil lepo slovaško vas Szogv pri Parkanvju. Ogenj se je tudi z bliskovito naglico razširil In uničil 173 hiš. Brez strehe je ostalo nad 600 družin, ki Štejejo okrog 2000 članov. Pri požaru sta se smrtno ponesrečila dva otroka. Škoda znaša po dosedanjih cenitvah okoli 10 milijonov Kč. Prebivalstvo je tem bolj prizadeto, ker je uničena tudi vsa žetev.
KIJ l! t
l
Najboljše, najtrajnejše, zato
najcenejše*
Sedem turistov pogrešajo
Pretekle dni je odšlo na planino Dachstein. ki slovi kot izredno naporna in obenem nevarna plezalna tura, sedem dunajskih turistov, ki se pa do-sedaj še niso vrnili. Baje so v sredo pastirji čuli klice na pomoč, ki so prihajali z južne strani Dachsteina. V tu-ristovskih krogih se boje, da je ekspedicija zaglavila in da so se vsi turisti najbrž smrtno ponesrečili.
Ta bojazen je deloma opravičena, ker se je vreme v Alpah zadnje dni zelo poslabšalo in v torek ponoči je divjalo v pogorju tudi strahovito neurje. Radi novo zapadlega snega je položaj turistov zelo kritičen. Z Dunaja je odšla včeraj zjutraj pogrešanim planincem na pomoč rešilna ekspedicija, ki jo je organiziralo avstrijsko planinsko društvo. Dosedaj še ni nobenih vesti o usodi pogrešanih turistov.
Sitnih
— Plavalne tekme na Ljubljanici. V soboto ■m nedeljo se vrše na i^uoljanici plavalne tekme za canvettsfrvo Slovenije. Tekmoivaiije obeta zelo zanimiiv in uape.t sport, kajti to Je letošnja prva m najbri tudi zadnja tekma v Ljubljani. Po prijavah sodeč bo kcrakureaica zelto ostra, zlasti med Primorjem in Ilirijo. Primorae je vodn: prvak Stovemije in bo seveda skušalo svoj prestiž braniti, nasprotno si ga bo pa Ilirija skušala priboriti. Tx«tjd konkurent je LSK, ki ima zelo dohre plavače, vendar je številčno .prešibak, da bi mogel resno ogrožati Ilirijo ali Primorje, pač pa bo njegovo waterooolo moštvo nedvomno farvorit. Tekme se prično v soboto ob 15., v nedelo pa že zjutraj.
— Službeno Iz LHP. Citajo se z dnem 8. t. m. za SK Slovnico Fani Paivšnar, Mirna Mar-tinčač, Pepi Žnrga, Anči Zgonc, Stana Turšič, O&ga Homovc, Ivanka Repdč, Zinka Lipovec. Za SK Ilirijo Nada Papež, Darinka Pajpež, Vida Jainežič. Vse s pravom nastopa dne 16. t. m. SK Iliriji se dovolj uje turneja po teritorij BHP.
— Turneja družine SK Ilirija v Srbijo. Danes potuje družina Ilirije na turnejo v Srbijo, kjer odigra osem tekem. Družina igra v Beogradu, kjer nastopi proti Jugoslaviji, daJje proti beograjski reprezentanci v Pančevu m drugod. Je to prvo gostovanje Iliršje v Srbija «n vlada zanj veliko zanimanje.
— Meddržavna hazenska tekma Jusmslavija-CeŠkoslova§ka se vrSi v septembru v Ljubljani. Obenem pa t adi meddržavni damska lahkost Iet-ska nratoh. Podrobnosti o tem bomo še poročali.
— S. K. Ilirija (plavalna sekcija). Za vse plavace in ostale člane sekcije strogo obvezen sestanek se vrši v petek, dne 10. avgusta ob 8. uri zvečer v klubski sobi kavarne »Evropa«. Vsem se bodo izročile poslednje informacije in direktive za prvenstveno tekmo. Pridite vsi v lastnem Ni tArafe-skem interesu. — Načelnik.
Stev. 182.
<rSL'OVENSKI   NAROD, dne 10. avgusta 1923.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Iz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni politično - upravni uradniki Maks Vrišcr pri velikem županu v Mariboru, dr. Alojzij Ur cgorin, upravitelj brežiškega sreza, dr. Franc O g r i n, upravitelj kamniškega sreza, Oton Kette pri velikem županu v Ljubljani, dr. Vladimir Fou pri sreskem poglavarju v Kamniku, Anton Krajšck pri sreskem poglavarju v Novem mestu, Kafael M a li n i č pri sreskem poglavarju v Ptuju, Dominik Dere. ani pri velikem županu v Mariboru in dr. T\ onko B r a t i li a pri sreskem poglavarju v Ptuju
— Beograjsko ueiteljstvo obsoja zločin v Narodni skupščini. V Beogradu se ie vršilo te dni zborovanje UJU, sekcije Beograd. Zborovanja se je udeležilo mnogo delegatov iz Srbije, Crne gore in Vojvodine. Predsednik Milan Popovie se je v svojem govoru dotaknil tudi zločina v Narodni skupščini in izjavil: Zločin v Narodni skupščini, kjer sta padla dva odlična hrvatska zastopnika, je silno vnemiril prebivalstvo vseh krajev naše <fžave. Prepričan sem, da govorim v imenu vseh, če izjavim, da se učitelji zgražajo nad tem zločinom in žele, da bi zavladal po vseh tragičnih dogodkih v državi red in mir.
— Razkol v gostilničarski zvezi. Udruženje gostilničarjev, restavraterjev in kavarnarjev za zagrebško oblast je pokrenilo akcijo, da izstopi iz središnjega saveza Udruženja gostilničarjev in kavarnarjev SHS s sedežem v Beogradu. Vzrok razkola Je v prvi vrsti ta, da je tudi centrala te organizacije pokazala, da so ji interesi članov deveta briga in da o delovanju na organizatorjem polju nima pojma. Poleg tega so PTečanski gstilničarji, hotelirji, restavra-terji in kavamarji z raznimi dajatvami mnogo boli obremenjeni nego srbijanski. Zagrebško udruženje napenja zdaj vse sile, da pride čimprej do ustanovitve enotne organizacije vseli prečanskih gostilničarjev, hotelirjev, restavraterjev in kavarnarjev.
— Tujski promet na Rabu. Zadnje dni je dotok tujcev v naša letovišča sicer nekoliko manjši, ker je politični položaj naše države zelo kritičen, vendar so pa na Rabu z letošnjim tujskim prometom zadovoljni Do 31. julija lanskega leta je bilo na Rabu 4775 gostov, letos do 31. julija pa 5481.
— Kongres slovanskih inženierjev In arhitektov. Od 22. do 24. t. m. se bo vršil v Sofiji kongres slovanskih inženjerjev in arhitektov, katerega se udeleže delegati inženjerskih zbornic vseh slovanskih držav.
— Daleč gre glas o naši sramoti. Vest o groznem zločinu v Narodni skupščini, s katero so se velesrski hegemonisti razgalili in osramotili pred vsem kulturnimt svetom, je prodrla celo v vzhodnosibirsko mesto Harbin, ki je zdaj pod kitajsko upravo. Iz Harbina smo prejeli pismo trgovskega pomočnika g. Josipa P i b e r n i k a, ki priča, da se celo Slovenci daleč v tujini zgražajo nad nečuvenim početjem beograjske klike. To zanimivo pismo objavimo jutri.
— Nove zaplembe zagrebških listov v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da je tamkajšnja policija v sredo zopet zaplenila zagrebške liste v vseh trafikah in prodajalnah. Postopanje sarajevske policije, ki ni z nobenim zakonom utemeljeno, razlagajo na ta način, da je edini namen policije v tem, da čitatelji zagrebških listov ne dobe pravočasno v roke, nego šele čez več dni.
— Letošnja miss Rogaška Slatina. Pred dnevi se je vršilo v Rogaški Slatini veliko lepotno tekmovanje za naslov ^Miss Rogaška Slatina 1928«, katerega so se udeležile v kopališču bivajoče lepotice iz vseh pokrajin naše držaAe, kakor tudi več ino-zemk. Jury so tvorili zdravniki, pofesorji, književniki, inženjerji in novinarji. Sodniški odbor je bil zelo strog in pedanten v ocenjevanju. Po dolgem izbiranju je bila soglasno izbiana kot najlepša dama simpatična Sarajevčanka Stanislava Simović, hčerka sarajevskega komandanta mesta gene I a Simoviča.
— Beograjska  »Reč«  preneha izhajati.
15. t. m. preneha izhajati v Beogradu glasilo SDS ^Reč«, ker je stranka svoje posle v Beogradu likvidirala in se preselila v Zagreb.
— Cerklje pri Kranju. V nedeljo dne 19. avgusta t. 1. odkrije tukajšnje prostovoljno gas. in reš. društvo spominko ploščo blago-pokojnemu Francetu B a r 1 e t u in prvemu starosti J. G. Z. Podrobnosti slavnostnega dne so razvidne na lepakih, ki so jih prejele vse župe v J. G. Z. Dolžnost vseh gasilnih društev je, da se v čim večjem številu ali vsaj po deputaciji udeleže tega slavlja, da naše gasilstvo pokaže s tem. da ve in zna ceniti ter spoštovati spomin svojih največjih borcev za vzvišeno gasilsko idejo.
— Vreme. Sodeč po stanju barometra poslabšanja vremena še ni pričakovati. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 765.5 mm, temperatura je znašala 17 stopinj. Včeraj je bilo lepo po vsej državi. Temperatura se je v naši državi v splošnem izenačila in znaša povprečno 28 stopinj. V Splitu in Dubrovniku so imeli včeraj 29 stopinj, v Ljubljani, Zagrebu in Skop!ju 28, v Mariboru in Beogradu 27, v Sarajevu 25. Vse kaže, da ostane vreme lepo vsaj do mlaja, ki bo 15. avgusta ob 14.49. Lahko pa ostane lepo tudi do polne lune, ki bo 31. avgusta ob 3.43.
— Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Ljubljani po dolgi in težki bolezni mestni stavbnik g. Josi'P K on i g. Pokojni ie bil mož dela in kremenitega značaja. Mestna občina je izgubila z njim zanesljivo moč, ki jo bo težko nadomestiti. Pogreb bo jutri ob  petih   popoldne  iz  Marmontove ulice
16. _      Včeraj je umrl v Ljubljani pekovski
mojster g. Jakob G r i 1. Pokorni je bil v. srestu na glasu kot značajen, simpatičen mož, ki je imel mnogo iskrenih prijateljev in znancev. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne iz mrtvašnice dežetne bolnice. Blag jvma spomin! Težko prizadetim rodbinam naše isfcreno sožalje!
— Zanimivi pojavi na nebu. Danes je zadela zemlja na svoji poti okrog solaca na najgosteiši del roja meteorjev, ki se imenuje v svojem radiantu v sozvezdju Persea-Perseidi. Že več noči se vidijo na nebu, zlasti na jugozapaduem delu., krasni meteorji, ki presekajo v večjih ali manjših lokih atmosfero naše zemlje in zapuščajo za seboj žareče repe. Predsnočnjim se je videl na papadnen delu nebosklona ogromen meteor in njegova pot skozi ozračje je žarela še nekaj sekund potem, ko je meteor že izginil v brezzračno prostranstvo. Ljubitelji nebesnih pojavov imajo zdaj najlejšo prilrko opazovati meteorje, ki se vidijo zlasti pred polnočjo.
— Nesrečen padec z drevesa. Včeraj je splezal v Zagorju na drevo na domačem vrtu 7 let stari sinček rudniškega strelnega mojstra Jožek Logar. Na precej visoki veji mu je naenkrat spodrsnilo in deček je padel na tla, pri čemur se je občutno poškodoval na nogah in na levi roki. Z večernim vlakom so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ga obdržali na zdravljenju.
— Nezgoda ruskega kadeta. Včeraj popoldne je napravila večja skupina ruskih kadetov izlet na grad Ponoviče pri Litiji, kjer je nastanjena ruska gimnazija. Med njimi se je nahajal tudi 141etni Vladimir Mejnikov, kadet krimskega kadetskega kora, ki je tako nesrečno tekel po strmem gričku proti cesti pod gradom, da se je spodtaknil in padel z glavo napej na z deskami pokrito apneno jamo. Pri padcu se je močno poškodoval na glavi in so ga morali še tekom noči odpeljati v ljubljansko bolnico.
— Smrt Slovenca v Ameriki. V kraju Ely, država Minnesota, se je nedavno smrtno ponesrečil Janez Plut. Okolica kraja je namreč zelo romantična in tja prihajajo na izkte številni turisti. Nedavno je Plut prevažal v čolnu nekega čikaškega zdravnika in njegovega sina. Zašel je s čolnom v vrtinec in se prevrnil. Zdravnik i.i njegov sin sta se rešila. Hut je pa utonil. Pokojni je bil star šele 19 let.
— Potovanje iSarajereana okrog sveta, V sarajevu je sklenil že pred več leti reducirani davčni uradnik Oton Magjer, da napravi pot okrog sveta in sicer peš, ker nima denarja za vožnjo. Potovanje bo nastopil prve dni septembra in računa, da se bo vrnil čez pet let v Sarajevo. Obhoditi misli vseh 5 kontinentov. Pot ga bo vodila preko Evrope, Azije, Severne Afrike in Južne Amerike. Na svojem potovanju misli proučiti življenje in običaje narodov in njihovo kulturo. Preživljati se namerava z denarjem, ki ga bo spotoma na ta ali oni način zaslužil. Spotoma bo zbiral avtograme raznih odličnih osebnosti in tudi to mu bo nekaj neslo. Oblečen bo v hrvatsko narodno nošo, ki jo je že naročil pri nekem znanem sarajevskem krojaču. Zdaj caka edino le še ua nekega svojega prijatelja, ki mu je obljubil, da ga bo spremljal na potovanju.
— Brez sledu izginila. Ljubljanska policijska direkcija je prejela brzojavno vest, da je uradnica Marija Menharrl, zaposlena pri tvrdki »Aromatik< v Novem Sadu pred dobrim tednom odpotovala v trgovskih zadevah. S seboj je imela večjo vsoto denarja in sicer okoli 30.000 Din. Dne 3. avgusta je bila še prijavljena v Zagrebu, od tega dne pa manjka vsaka sled za njo. Policija sumi, da je prišla uradnica najbrž kakemu pustolovcu v roke, ni pa izključeno, da je postala žrtev zločina. Menhardova je rodom Slovenka in je stara okoli 29 let Doma je bila iz kraja Ihovi, njeni roditelji pa žive v Mariboru.
Iz Ljubljane
—lj Jubilej dela. V petek dne 10. avgusta praznuje g. Andrej Fine, strojevodja državnih železnic v Ljubljani, 401etni jubilej svojega trudapolnega dela. To je pač redek primer, da dočaka kdo tako slavje pri tako napornem delu. Jubilantu, ki je še zdrav in čil in vseskozi napreden mož, kličemo: »Na mnoga leta!«
—Ij Ali vojaštvo ne pozna pijetete? Pišejo nam: Smrt velikega voditelja hrvatskega naroda Stepana Radića je globoko pretresla vso državo in tudi Ljubljana se je v znak žalosti odela v črno. V mestu so redke hiše, na katerih bi ne plapola žalna zastava. Ljubljana se je že na zunaj pridružila hrvatskemu narodu v neizmerni bolesti, ki ga navdaja ob mrtvaškem odru Stepana Radića. Tem večje in globlje je žalovanje v srcih vsega ljubljanskega prebivalstva, ki se zaveda, kdo je bil Stepan Radić in kaj je naša nesrečna država izgubila z njim v najkritičnejšem trenutku. Zato se nam zdi naravnost nečuveno početje vojaštva v vojašnici kralja Petra, kjer ves dan igra godba in kjer plešejo vojaki kolo. Če že med vojaštvom ni nobene pijetete in če so vojaški krogi mnenja, da lahko rajajo in plešejo v času, ko vsi iskreni ljudje v državi žalujejo, naj bi imeli vsaj toliko takta, da bi ne motili čuta pijetete med civilnim prebivalstvom. Toliko korektnosti pač lahko zahtevamo tudi od vojaških krogov.
—lj Upravičeno nezadovoljstvo radioamaterjev. Pišejo nam: Dva dni sem že se delajo poizkusi na novo zgrajeni oddajni radio - postaji Domžale. Cuje se pri nas ter v Ljubljani prav močno in čisto, v kolikor dopuščajo to več aH manj dobre gramofonske plošče. Gramofonov dobrih in še več slabih slišimo sicer na vsakem vogalu več kot preveč. Pričakovali smo pač kaj izvirnega — vsaj kakšne klavirske skladbe. Ravno od 8. do 9. ure se proizvajajo glavni programi celega sveta, mi Ljubljančani pa smo primorani poslušati gramofonsko muziko. Če se za prve poizkuse ne more dobiti orkestra — kaj še bo. — Radioamater.
—lj Cestne nesreče radi neprevidnih kolesarjev in šoferjev se vedno bolj množe. Kakor vse kaže. tudi denarna glob?y pri nekaterih nič ne pomaga. Potrebno bi bilo,
da se takim nepobljšljivim dirkačem, ki so bili žc kaznovani, vsaka nadaljna vožnja prepove, če pa tudi to grešnika ne spametuje, naj se mu odvzame kolo i:i proda — denar pa naj se razdeli med najrevejše invalide ali povožene.
—Ij Kaj bo z vodovodom v Rožni dolini? Pišejo nam: Toliko se je govorilo, pisalo in oklepalo o vodovodu v Rožni dolini, o leni je sklepal tudi občiii.-ki svet, ki je v principu že odobril napeljavo vodovodnih cevi v Rožno dolino, toda zdi se, da osi ane samo pri obljubah in načrtih. Sedaj smo v avgustu, toda še nihče se ni zganil, nihče se ne zmeni za nas vodovod. Ali ga mari mislijo napeljati v oktobru ali prihodnje leto, ali je ves načrt padel v vodo in bo ostalo samo pri besedah? Povdarjamo, da Rožna dolina nujno potrebuje vodovod, odnosno zdravo pitno vodo, kajti studemi in vodnjaki so v sedanji suši skoraj popolnoma usahnili in Rožnodolfani moramo hoditi po dobro iu zdravo pitno vodo do prvih mestnih hiš. Da to ni prijetno, mora pač vskado uvideti. Dobra pitna voda je predpogoj zdravja iu zato je potreba in zahteva, da dobi Rožna dolina svoj vodovod, več kot nujna. Rožnodolčani apeliramo na g. župana in na občinski svet, da čim prej ukreneta vse potrebno, da bo vprašanje preskrbe z vodo, ki je prišlo že v akuten stadij, kmalu je ugodno rešeno.
—lj Izjemna vožnja električne cestne železnice v Ljubljani. P. n. obeinslvu se vljudno naznanja, da bo Čakala konec predstave cirkusa ^Kludsky<: v dnevih petek, soboto, nedeljo in ponedeljek 1 garuilura električ-ue cestne železnice pred kavaruo .Evropa: iu 1 garnitura pred glavno poŠto in bodo imele zveze tudi na dolenjsko stran. Mesečne in prosta vozne karle za to vožnjo ne veljajo.
—Ij Cepilni tečaj. (Okuliranje.) Ljubljanska kmetijska podružnica priredi v torek dne 14. t. m. od 3. do 5. popoldne v drevesnici kmetijske družbe na Poljanski cesti št. 59 cepilni tečaj (o k u 1 i r a -n j e). Prosimo one člane, ki se za cepljenje zanimajo, da se zbero ob 3. uri popoldne v družbeni drevesnici. Tečaj bo vodil strokovni tajnik kmetijske družbe g. K a f o 1. V slučaju slabega vremena se vrši tečaj ob istem času in na istem prostoru v petek dne 17. avgusta. — Odbor.
—Ij Otvoritev telefona Leskovec pri Krškem. Dne 1. avgusta L 1. je bila pri pošti Leskovec pri Krškem otvorjena telefonska služba.
—lj Društvo »Soča« naznanja svojim članom žalostno vest, da je danes preminul društvu zvesti tovariš g. Jakob Gril, lastnik pekarne v Ljubljani. Pogreb se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 3. popoldne iz kapelice javne bolnice k Sv. Križu. »Sočani« in prijatelji, naprošeni ste, da se pogreba našega rojaka in tovariša udeležite polnoštevilno. Predsedstvo. 612n —lj Medvedšček Jože iz Šiške je izročil Podpornemu društvu slepih Din 100, katere je plačala Ivana Kapus radi žalitve istega.
—Ij 2enska Ciril - Metodova podružnica v Šiški priredi na Jernejevo nedeljo dne 26. avgusta »dan bonbončkov<. 613n —Ij Invalidska loterija. Včeraj popoldne je vozil po ljubljanskih ulicah lep avto-limuzina, znamke Fiat. Ta avtomobil pripada skupini lepih, elegantnih avtomobilov, ki so določeni za glavne dobitke loterije Invalidskega udruženja, katera se bo vršila 19. t. m. Sečke se dobe po 10 Din pri glavnem zastopstvu za Ljubljano v menjalnici Reicher & Turk v Prešernovi ulici.
—lj Obrtniško društvo v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba preminulega člana g. Jakoba G r i 1 a, pekovskega mojstra v Ljubljani, ki se vrši jutri, v soboto ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvašnice Državne bolnice. — Načelnik.
—lj Dve tatvini. Ključavničarju Karlu Herbstu, zaposlenemu na državni železnici, je nekdo izmaknil listnico in legitimacijo. Herbst trpi 50 Din škode. — V kopališču KoHzeja je neki spretni uzmovič s ponarejenim ključem odprl kabino in izmaknil ka-varnarju Leonu Pogačniku okoli 400 Din iz hlačnega žepa.
—lj Delavčeva nezgoda. Včeraj popoldne je med delom skočil lTletni delavec Niko Klošić, zaposlen pri gradnji kopališča SK Ilirije pod Tivolijem nasproti velesej-ma, tako nerodno z odra na tla, da si je iz-vinil desno nogo v členku. Prepeljali so ga v splošno bolnico, kjer so mu nogo uravnali, nakar je Klošić zapustil bolnico in se bo zdravil v domači oskrbi.
—lj Nesreča ali zločin? Sinoči je bila nekaj minut pred polnočjo telefonično obveščena mestna reševalna postaja, da je bil maloprej najden v grmovju ob železniški progi Zalog - Ljubljana neznan, kakih 40 let star moški, nezavesten. Iz velike rane na levi strani čela mu je curljala kri, pri natančnejšem ogledu pa so opazili, da mu teče kri tudi iz ust. Mestni rešilni avtomobil je nemudoma oddrvel tja in nezavestnega moža odpeljal v bolnico. Iz dokumentov, ki so jih našli pri panesrečencu, so ugotovili, da imajo opraviti z Nikolajem Zalakom, rojenim leta 1895. v Gnojnici, srez Karlovac. Med drugimi dokumenti so našli v Zalakovi listnici potni list in brezplačni vozni listek za Ameriko. Denarja so našli 15 dolarjev in nekaj desetdinarskih bankovcev.. Orožništvo v Zalogu je takoj uvedlo obširne poizvedbe, ki pa so zaenkrat še brezuspešne. Obstojata dve možnosti in sicer: ali je Zalak padel po nesreči iz drvečega vlaka in se ponesrečil, ali pa ga je kdo v zločinskem namenu pahnil med vožnjo iz vagona. Ponesrečenec se do danes opoldne še ni zavedel.
Iz Celja
—c Vest o smrti Stepana Radića je tudi ua prebivalstvo v Celju napravila globok vtis. Raz več hiš, kakor tudi raz mestni magistrat so zaplapolale črne zastave. Ljudstvo potrto razpravlja o smrti velikega voditelja hrvatskega naroda.
—e Vstopnice za letalski dan v Olju so 96 razjioslale v vse večje kraje. V Celju se dobe pri tvrdki Goričar in Leskovšek na Glavnem trgu in v trafiki Kovač. Segajte pridno po njih! Prosti leti se izžrebajo sa-mo izmed vstopnic iz predprodaje. V petek 17. avg. se izžrebane številke objavijo v sobotnih listih.
—c Poljske tatvine so se pričele pojavljati v celjski okolici. Te dni so na Lavi prijeli neko Marijo Kovač, ki si je nabrala raznih pridelkov. Znana j>a je ludi drugače kot nevarna tuji lastnini.
c— Smrtna kosa. V sredo 8. t. m. je umrl na Polulah posestnik Jakob Kosec v starosti t59 let.
—c    Stanovanjsko hišo pri »Kroni« ie
dobil v zgradbo pri oiertalni licitaciji od mestnega magistrata nemški celjski stavbenik Kališnik.
—c Gosp. Karlu tančinu, ravnatelju šole Glasbene Matice v Celju, je poverilo vodstvo ferijalnega glasbenega tečaja, ki ga je priredil zagrebški oblastni odbor, vijolinski melodični pouk, ki se vrši že par tednov na zagrebški akademiji. Gosp. ravnatelj Sanein se vrne v začetku novega šolskega leta v Celje.
se neprestano suče okrog solnca.
Ravnoiako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
šSchkfrfi
Ter penim =
Pisane zgodbe iz naših krajev
Radi vprašanja ubit. — Poneverbe poštnega sluge. — Detomor ali mrtvorojenec. — Nesreče pri kopanju. — Zločinec ali samomorilec? — Krvava delavska bitka. — Pretepen snubač.
Umestno opozorilo,.
Mož in žena, ki sta že precej v letih, sedita po večerji v sobi in se razgovar-jata. Možu se naenkrat zazdeha in pri tem kar le mogoče široko zazija. V tem trenutku skoči žena s stola in vsa v skrbeh zakliče:
— Pojdi no, stari, brž doli, Vezna vrata sem pozabila zapreti in zakleniti.
V torek ie bila zbrana v neki gostilni v vasi Mol pri Subotici večja družba vašeanov, ki je ob čaši dobre kapljice razpravljala po celodnevnem trudu in napornem poljskem delu važnejše politične in dnevne dogodke. Med pivci je bil tudi neki Stjepan Polič, ki je nedavno prišel po opravkih iz Dalmacije. Dočim so ostali pivci mirno nadaljevali svoje pogovore, se je Polič kmalu prav pošteno nalezel močnega vina in je pričel postajati siten in nadležen. Gostje se za njegove pijane muhe niso dosti zmenili, dokler ni pričel Polič prodajati svoje politične modrosti. Naenkrat je Polič vprašal so-pivce, če vedo, kdo in kaj je Stjepan Radič. Na to vprašanje so planili vaški fantje izza mize in pričeli s pijanim Poličem pretep, ki je končal s Poličevo smrtjo. Ubijalci so takoj po izvršenem dejanju brez sledu izginili.
Nedavno so ugotovili poštni uradniki v Travniku v Bosni, da razna pisma, zlasti pa denarna, niso bila dostavljena naslovljencem in da so na skrivnosten način izginila. Kmalu so izsledili storilca v osebi poštnega sluge Jovana Teklića, ki ie že delj časa poneverjal denarna in priporočena pisma, iz katerih je kradel denar. Uvedena je bila obširna preiskava, ki je ugotovila, da gre za velike svote poneverjenega denarja. Pri hišni preiskavi, ki je bila izvrše* na na Tekličevem stanovanju, so našli preiskovalni organi tudi večje množine navadnih pisem, ki jih je Teklić dnevno kradel iz poštnega nabiralnika in nosil domov, kjer je s pisem odstranjeval še nežigosane znamke. Znamke je na lep način odstranil s pisem in jih prodajal okoliškim kmetom, ki so prihajali po opravkih na pošto. Teklić je bil takoj odpuščen iz službe. Tatinski sluga je počenjal to že več let na ta način, da je prejemnika denarnega ali priporočenega pisma enostavno sam podpisal in si pisma pridržal. Po preiskavi je bil Teklić te dni izročen sodišču.
Sarajevska policija je slučajno izvedela, da je bila neka deklica v predmestju noseča in je te dni morala na vsak način roditi. Ko so dekle vprašali, kje ima otroka, je odgovorila, da sploh ni bila noseča in da ne more biti govora o otroku. Policija je takoj uvedla poizvedbe, ki so bile uspešne. Aretirala je dekle in njeno mater ter ju takoj ostro prijela. Deklica je po krajšem obotavljanju priznala, da je res rodila nezakonsko dete, ki pa je bilo mrtvorojeno. Zato ie trupelce zakopala na domačem vrtu. Policijski organi so ta-koi odšli na njen dom in tam po daljšem iskanju našli truplo zakopano v drvarnici pod sodom. Deklico in njeno mater so pridržali v zaporu, dočim so novorojenčkovo truplo oddali v prosek-turo tamošnje bolnice, kjer bo zdravniška obdukcija ugotovila, ali gre res za mrtvorojeno dete ali pa za detomor.
*
Kopalne nesreče so zadnje Čase radi velike vročine v vsej državi vedno boli pogoste. Iz Bijeljine v Bosni poročajo, da je tam pri kopanju utonil učitelj Dragotin Sunčak. Sokopalci so prepozno opazili, da se Sunčak potaplja in mu niso mogli priskočiti na pomoč, ker je močan tok reke že odnesel učitelja. Ker je bila vsaka rešitev združena s smrtno nevarnostjo, se nihče ni upal v deročo vodo. — V Slavonskem Brodu sta v nedeljo utonila dva kopalca. V Brodu bi se v nedeljo kmalu pripetila težka nesreča. Neki lastnik motornega čolna je prevažal kopalce na svojem čolnu iz mesta na precei oddaljeno kopališče Ada ob Savi. Ker je naložil preveč potnikov, se ie pričel čoln blizu brega potapljati in se ie kmalu ob silnem kričanju otrok in žensk prevrnil. K sreči se je nahajalo v bližini več drugih čolnov, s katerimi so
vse kopalce rešili. — V ponedeljek je šla 55 let stara, ženska Marija Njegovan iz Doboja v neko vas onstran reke Bosne. Ker na tistem kraju ni nobene^ mostu, je sklenila, da si prihrarn prevoznimi z brodom s tem, da prebre-de reko. Bosna je na tem kraju, zlasti v poletnih mesecih, zelo plitva, toda precej močan tok vode je slabotni starki spodnesel noge. Njegovanova je padla v vodo in utonila. Truplo so našli šele včeraj zjutraj na jezu nad nekim mlinom.
★
V sredo je bil na Tuškancu v Zagrebu aretiran neznan moški, ki se je dlje časa sumljivo potikal okrog sta« novanja tajnika HSS in narodnega po* slanca dr. Juraja Krnjeviča. Policija je sumljivca aretirala in odvedla na ravnateljstvo, kjer so tako pričeli z zasliševanjem. Aretiranj je izjavil, da se piše Rudolf Zorčie, mehanik iz Za* greba. Pri telesni preiskavi niso pri njem našli nobenih dokumentov, po* tom katerih bi bilo mogoče ugotoviti točno identiteto. Pri nadaljnjem zašli* sevanju je Zorčič izjavil, da je pred kratkim prišel iz Nemčije v Zagreb, kjer si je hotel poiskati službo. Po= zneje pa je zoper rekel, da ni bil v Nemčiji in da je stalno bival v Zagre* bu. V Tuškanec je baje odšel zato, da bi poiskal kak pripraven kraj, kjer bi izvršil samomor. Policija seveda nje* govim izjavam ne verjame in je sum* ljivega ptička pridržala v zaporu.
★
V tovarni železniških vagonov v Smederevski Palanki je pred dnevi iz* bruhnila stavka radi prenizkih plač. Stavkalo je kakih 50 delavcev, dočim je nekaj delavcev kljub temu hodilo redno na delo. Zato so stavkujoči sklenili počakati stavkokaze pri taji* hovem povratku z dela v zasedi in jih prav pošteno pretepsti. V torek po* poldne je prišlo med obema skupina? ma do hude bitke. Najprej so govorile gorjače, za njimi noži, končno pa re* volverji. Ko so avizirani orožniki pre* tepače razdvojili, sta na bojišču oble* žala dva delavca od stavkujočih mrt* va, dva stavkokaza pa težko ranjena. Večina napadalcev je bila že včeraj pod ključem.
★
V vasi Grk pri Sremski Mitrovici se je nedavno naselil mlad čevljarski pomočnik Luka Jovanović, ki je kma* lu odprl lastno delavnico. Nekega dne se je seznanil z vaško lepotico Marico Nenadovič in se takoj do ušes zaljubil v njo. Maričini starši pa niso o eventualnem zakonu med njihovo hčerko in čevljarjem Luko hoteli niti slišati. Zato se je zaljubljeni Luka od* ločil, da bo deklico enostavno ugrabil. To svojo namero je v pondeljek zve* čer tudi izvršil. Marica se je v mraku vračala v družbi svojih prijateljic z zabave na vozu domov. Nenadoma je planilo iz teme pred voz več moških, ki so Marico potegnili z voza in jo od* vedli. V napadalcu, ki jo je trdno dr* žal v naročju, je spoznala zaljubljene* ga čevljarja. Luka je svojo oboževan* ko odnesel na svoj dom, kjer se je skrbno zaklenil in zabarikadiral. Ko so Maričini domači zvedeli za rop nji* hove hčere, so poklicali na pomoč ne* kaj pogumnih, mladih sorodnikov, ki so takoj odšli reševat ugrabljeno de* klico. V Lukino hišo so vdrli s tako silo, da so v trenutku razbili troja tež* ka vrata. Rešili so deklico, zaljublje* nega Luko so pa tako pretepli, da še dolgo ne bo mogel hoditi.
Pri zaroki.
Tast: — Z roko svoje hčere vam dajem tudi doto 15.000 dolarjev, go* spod profesor.
Zet: — Razumem, toda vaša go* spodična hčerka ima vendar dve roki, ali ne?
Edgar VVallace:
TRSJE PPJMĆNIKI
ROMAN.
>lzbrali si ne boste proge Dover -Calais!« je nadaljeval Manfred. »Bolj še bo, da se poslužite črte Nevvhaven -Dieppe. Tam je potovanje vsekako varnejše, čeprav vam ne morem jamčiti za nič. Oberzohn izda zelo mnogo denarja v vohunske namene. Naša hiša je na primer že več dni pod nadzorstvom. Prosim, stopite semkaj!«
Manfred je stopil k oknu in je odgr-nil zaveso.
»Ali vidite kakega vohuna?« je vprašal mežikaje z očmi.
Mr. VVashington je premeril cesto.
»Seveda!« je odgovoril. »Onile možak na vogalu, ki puši srnotko!«
»Je detektiv s Scotland Yarda. Ali še koga vidite?«
»Moža, ki onstran ceste snaži okna.«
»Docela nedolžen državljan,« je odvrnil Manfred.
»Nu. avtomobilski taksiji vendar ne morejo biti. ker so prazni.«
Mr. VVashington ie pokazal na vrsto avtomobilov, ki so stali drug za drugim sredi ceste.
»Nasprotno — špijon je v prvem avtu v vrsti in sicer je šofer sam. Ce bi vi šli sedaj dol in poklicali taksi, bi prišel k vam. Če bi ga pozval kdo drugi, bi odgovoril, da je že oddan Ime mu je Clarke, stanuje na Portlington Mews 43. Bil je že večkrat kazno:an, živi ločeno od svoje žene in dobi za svoj posel sedem funtov na teden, deset funtov, kadar vozi Oberzohna, vrhu tega pa še ves izkupiček, ki mu ga vrže taksi!«
VVashington se ni mogel načuditi. »Opazujejo vas neprestano, sleherno vašo kretnjo. Tudi če ne vzamete njegovega voza, vam bo vzlic ten]u sledil. Na to morate biti pripravljeni. Mr. VVashington. vse karte polagam odprte pred vas na mizo. Prosim vas, da storite nekaj, kar bi moral sicer izvršiti jaz ali Poiccart ali pa Gonsa-lez, če nam vi od rečete svojo pomoč. Odkrito vam pa priznani, da smo vsi trije tod nenadomestljivi.«
»Pojdem,« se je odločil Američan. »Kača gor, kača dol. jaz pojdem v Lizbono. Katero pot naj uberem?«
Poiccart je vzel iz žepa preganjen papir.
»Nevvhaven, Dieppe. Pariz. V eks-presnem vlaku imate že rezerviran kupe, jutri pozno zvečer boste v Valla-dolidu kier boste prestopili v portugalski poštni vlak, če vam ne bom mogel v Irunu pripraviti letala. Drugače boste pojutrišnjem ob 2. popoldne v Lizboni. — Manfred, boljše bo, da vzame pismo že zda; s seboj «
Manfred je odprl tresor v zidu in vzel iz njega podolgovat pisemski ovoj, ki je bil naslovljen na »senhora Alvaza Manuela y Cintra. ministra za kolonije«. Pismo je bilo večkrat zapečateno.
»Prosim vas, da to pismo predaste v roke senhora Cintre Težkoč pri tem ne bosteimeli, ker vas minister že pričakuje. A!i boste potovali v tej obleki?«'
Američan je trenutek pomislil.
»Da, saj je za potovanje primerna kakor vsaka druga.«
»Izvolite si, prosim, sleči žaket!«
VVashington je storil po ukazu. Manfred je razparal podlogo in vtaknil vanjo pismo. Na Američanovo začudenje se je tedaj Leon izkazal kot spretna gospodinja. Tako vešče je zašil razporo, da je Elija VVashington moral dvakrat pogledati, da je našel mesto, kjer je bil Manfred prerezal podlogo.
»Well, tega ne bodo nikdar našli! M. GonsaJez, prihodnjič vam pošljem svoje srajce v popravilo!« je vzkliknil Američan.
»Evo vam še nekaj, kar boste vzeli s seboj!«
Bila je Črna usnjena, že mnogo rabljena listnica, na kateri je bila pritrjena železna verižica, ki se je končavala v usnjenem pasu.
»Tole si izvolite prepasati okoli ledij in pazite, da listnice nikdar ne odložite. V njej ni nič drugega kakor nekaj pisemskih ovojev, ki so večkrat zapečateni. Če jih slučajno izgubite, ne bo posebne škode.«
»Torej mislite, da bodo merili na listnico?«
Manfred je prikimal
»Nikdo seveda ne more vedeti, kaj bo storil Oberzohn. V lokavosti svoje kače še prekaša. Toda izkustvo me je naučilo, da je lopov tem večji bedak in da so njegove pogreške tem hujše, čim premetenejši je. Aha. potrebovali boste tudi denarja.«
»VVelI, sicer nisem baš suh,« je smeje odgovoril Washington, »zakaj kače predstavljajo dobro naložen kapital. Vzlic temu... kot posloven človek se ne bom branil!«
Naslednjih pet minut so razpravljali le o finančnih vprašanjih in VVashington se ie moral nemalo začuditi, ko ie videl, s koliko radodarnostjo razpolagajo .Trije pravičniki'
Ko je stopil na cesto, se je od strani ozrl na šoferja, ki mu je vprašuje namignil z roko. ter je šel mimo njega, kakor da bi ga ne videl. Nato se je okrenil se vrnil na Regentsko cesto, poklical taksi, ki se mu ie zdel manj sumljiv, in je ukazal šoferju, naj ga pelje v Ritz-Carlton. kjer si je bil naročil sobe.
Avto je bil že v polnem diru, ko se je previdno ozrl nazaj: kakor mu je bil Alanfred napovedal, ga je sumljivi avto zasledoval.
Mr Washington je šel v svoio sobo, odprl okno in pogledal ven. Avto se ie postavil v dolgo vrsto čakajočih avtomobilov: šoferja ni bil več v njem.
»Šel je telefonirat.« ie zamrmral VVashington.
fn bi bil dal mnogo denarja, če bi bil mogel doznati vsebino pogovora.
Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lerike. nlesne rede itd. okusno in do nainižji ceni
Narodna tiskarna v Ljubljani
i
Nemčija bi bila lahko zmagala
Zanimive izjave bivšega vrhovnega poveljnika zavezniške vojske maršala Focha. — Nemci so imeli dober načrt, toda generalni štab ga ni znal izvesti.
Urednik madridskega lista »ABC« je posetil te dni v Parizu maršala Fo* cha m ga naprosil, naj mu odgovori na nekatera vprašanja glede svetovne vojne. Maršal je odgovarjal na vsa vprašanja odkrito in izčrpno. Na vpras sanje, je*li bi bila mogla Nemčija v sve^ tovni vojni zmagati, je bivši vrhovni poveljnik zavezniških armad brez po* misleka odgovoril, da zmaga nemške* ga orožja ni bila izključena. Ta odgo* vor, je dejal maršal Foch, vas utegne presenetiti tem bolj, ker ga čujete iz ust bivšega vrhovnega poveljnika za* vezniške vojske. Da, Nemčija bi bila lahko zmagala v svetovni vojni, in si* cer ne samo v začetku, marveč še spo? mladi leta 1918. Lahko bi bila zmagala, če bi se bilo vrhovno poveljstvo nje« ne armade točno držalo načrtov in če bi bilo pri tem nekoliko spretnejše. Še vedno se čudim, kako je mogoče, da je Nemčija, ki je tako dolgo pripravljala vojno, v tehničnem izvajanju svojih strategčnih načrtov popolnoma odpo* vedala. Čudim se, kako je bilo mogo* če, da nemški generalni štab ni dovolj skrbel za desno krilo svoje armade. Vem, da je general grof Schliefen, ki je pripravljal ofenzivo proti Franciji in Belgiji, neprestano zahteval, naj se generalni štab slednjič odloči za nato* go, ki naj bi pripadla desnemu krilu, čigar čete bi morale oblegati Antwer* pen in zasesti obalo Rokavskega zaliva vsaj do Boulogne. Toda desno krilo nemške armade, kj je segalo v obliki pahljače od Belgije do severne Fran* cije, je bilo treba neprestano utrje* vati. Grof Schliefen je še na smrtni po* stelji vzkliknil: Poskrbite, da bo desno krilo dovolj utrjeno!
Toda nemški generalni štab je za* grešil usodno napako s tem, da je osla* bil desno krilo v najodločilnejšem tre* nutku v prid levemu krilu in s tem, da je poslal tri divzije zopet proti Rusiji v vzhodno Prusijo, kjer pa je bila bit* ka med Hindenburgom in Rennen* kampfom že dobljena. Nemško krilo je bilo oslabljeno tako, da se ni moglo uspešno upirati zavezniškim četam in se je moralo umakniti. Zgodilo se je isto kot z armado generala v. Klucka, ko se je približala Parizu. Čez nekaj mesecev so skušali Nemci svojo napa* ko popraviti in sc zasedli obalo, toda pri Ypru so bili poraženi. Ta poraz je treba smatrati za neposredno posledico prvotne napake.
Na vprašanje, je*li bil po njegovem mnenju nemški umik po prvi bitki na Marni neizogiben ali prenagljen, je maršal Foch odgovoril, da je bilo obo* je. Iz strategičnega vidika je zašla nem* ška armada pred Parizom v zelo kriti* čen položaj, kajti zavezniška vojska je potisnila desno krilo nazaj in med pr* vo in drugo armado je nastala vrzel. Na drugi strani bi si bili pa Nemci lahko še opomogli, namesto da so se tako naglo umaknili. Zdaj se jasno vi* di. da  ie imela služba inteligence pri
naših sovražnikih zelo mnogo nedo* statkov. Samo tako se da pojasniti vlo* ga, ki jo je igral podpolkovnik Hensch, čigar pesimistična poročila bo bila kri* va, da se je vsa remška fronta pomaknila nazaj. Psihološko pojasnilo nam daje načelnik nemškega generalnega štaba general Moltke v pismih, ki jih je pisal svoji ženi in ki jasno pričajo o pesimizmu in težki generalovi bolez* ni. Mirno lahko ~ečem, da je v bitki na Marni nemški generalni štab popolno* ma odpovedal. Dokazal je, da ni bil zmožen težke naloge, ki mu je bila po* verj ina.
Na vprašanje, ali bi bilo bolje za Nemce, če bi se bili držali drugega na* črta, ki je priporočal ofenzivo na za* padni fronti in odločilno ofenzivo proti Rusiji, je maršal Foch cdgovo* ril:
— Ta načrt je imel svoje privržen* ce, med drugimi tudi VValdersea in Hansa vori Delbrucka. Ne mislin pa, da bi imela Nemčija od tega kako več* jo korist, tudi če bi Rusijo porazila. Po mojem prepričanju bi se bili Rusi umaknili daleč v notranjost države in ponovila bi se bila tragedija, ki je do* letela v Rusiji Napoleona Poleg tega moram ugotoviti, da je izvedba načrta važnejša nego načrt sam. Nemški na* črt za zapadno bojišče je bil dober, iz* vedba je pa odpovedala. Omenil sem že, da bi bili Nerr.ci spomladi 1. 1918. lahko zmagali. Če bi bili prodrli do Amiensa, bi bila angleška armadi od* rezana od francoske. Pa tudi po ofen* živi generala Mangina 18. julija 1918. položaj za Nemce še ni bil obupen. Pri* znam, d^ iz vojaškega vidika ne raz* urnem, zakaj se okrog 20. avgusta ge* neral Ludendorff ni umaknil na linijo Mety — Meusse — Bruselj — A nt* werpen. Pripravil s-m bil vse za napad na H*ndenburgovo fronto in Če bi se bila nemška armada umakn" na orne* njeno linijo, bi bil moral vse znova za* četi. Ta strategični umik bi bil lahko podaljšal svetovno vojno še za eno le* to in sami veste, kaj vse se lahko zgo? di v enem letu. Na drugi strmi pa raz* urnem, da Ludendorff ni mogel prisiliti samega sebe na ta strategični umik, ker bi bil izgubil mnogo vojn •** mate* rijala, ki bi ga ne bilo lahko nadome* stiti. Trdim celo, da bi bili Nemci lah* ko odbili našo fronte v decembru 1918 za Reno. Če bi bili imeli Nemci svojega Gambetto, bi se bila vojna zavlekla in kdo ve, kakšen bi bil konec.
Tudi njemu je prav.
Oče sinu, ki noče delati in se vsako jutro privleče pošteno nadelan domov: — Tako ne gre več dalje. Od mene ne dobiš od danes naprej niti pare več. Dosti dolgo sem podpiral tvojo leno* bo. Zadnji čas je že, da zaploveš v življenje s svojim lastnim čolnom.
Sin: — Meni je tudi prav, samo de* nar mi daj, da si nabivim čoln
Smrt slavnega franom&ga
letaiod
Francosko aviatiko Je zop^i zadel hud udarec IJn poskusnem poietu se je ubil eden najboljših francoskih avi-jaukov, slavni Drouhin. Nesreča se je pripetila v sredo popoldne Drouhin, ki se je zadnje čase pnpiavlja' za prekooceanski polet, se ie v sredo dvignil v svojem letalu v spremstvu tnženierja Gianolija in rad'otelegrafista h kratkemu krožnemu poletu. Med poletom pa je v motorju nastal defekt in letalo je iz precejšnje višine strmoglavilo na tla. Pn padcu se je aeroplan popolnoma razbil. Izpod razvalin so potegnili težko ranjenega Drouhina in njegova sremljevalca Prepeljali so jih takoj v bolnico, toda Drouhin ie kmalu podlegel poškodbam.
Drouhin je bil eden najslavnejših in najpopularnejših francoskih letalcev. Odlikoval se je zlasti med svetovno vojno. Kakor drugi smeli letalci, je bil tudi on pripravljen tvegati svoje življenje za prekooceanski polet. K poletu je startal že lani, a se je moral radi neugodnega vremena vrniti Letos je poskušal znova, vendar mu sreča ni bila mila. Smrt je prekinila vse njegove smele načrte in tako je Francija zopet izgubila enega svojih najboljših sinov. Tragična smrt pogumnega letalca je v vsej Franciji vzbudila splošno žalost.
Letalec Gourtnev v Ameriki
Letalec Cournev in njegovi spremljevalci, ki iih ie rešil na odprtem morju parnik «Minevasca». so prispeli v Newyork, kjer so naleteli na težkoče pri izselieniških oblastih, ker so baje stopili na ameriška tla nezakonitim potom. Izsel.ieniške oblasti so pozvale letalce, naj se takoj javijo izselieni-škemu uradu na Fllis Islandu, sicer iih pošljejo v Anglijo odgonskim potom. Če se iim posreči urediti svoio zadevo pri uradu na Fllis Islandu, bodo morali kljub temu čakati nekaj dni. kajti odbor, ki iih ie spreiel in privedel^ na ameriška tla. ni dobil od izselieniških oblasti tozadevnega dovolienia. Ker niso imeli dovoliema. so zakrivili letalci po mnenju ;zselieniškega urada kaznivo dejanje Tudi lastništvu paro-brodne družbe čiie parnik ie spreiel ponesrečene letalce na krov. so ameriške oblasti zaero7ile z denarno globo v znesku 4000 dolariev. ee bi se hoteli letalci izogniti uradnemu postopanju.
Kapitan Courtnev ie ameriškim novinarjem iziavil. da namerava druvič poleteti čez ocean. Prvi njegov rolet ie dokazal, da ie potreben za prekooceanski polet v prvi vrsti stabilen kovinast liidroplan in dobra oddnina postaja. Če bi ne bil aeroplan, s katerim ie hote] Courtnev preleteti ocean, kovinast bi bili vsi zgoreli še nredno so se spustili na morie. Courtnev upa, da bo še videl svoie letalo, ki ie ostalo na odprtem moriu. Po njegovem mnenju bo morski tok zanesel letalo k španski obali, kjer ga potegnejo iz morja
Robert Adolf Konig naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov
pretužno vest. d? je njegov nad vse Ijtihlieni ^apa, stari napa, tast in stric, gospod
mestni stavbenik,
dne 9. t. m. po dolgem, mukapolnem  trpljenju  nenadoma boguvdano
pr2minul.
Pogreb   nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 11. avgusta 1928 ob 5. uri popoldne izpred hi?*»  blesti. Marmontova ul. št. 16, na
pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1928.
Trgovski pomočnik
mlad. le le že vodil podružnico na deželi, z dobrinu spričevali, išče primerne službe. — Ponudbe pod »September« na opravo »Sk>v. Naroda«. 1427
Znamke
večja množina, ta-koj na prodaj. — Doptse pod »Znamke« na upravo •Slov. Naroda«. 1425
Maline
kupuje vsako množino
„ALKO"
družba z o. z* Ljubljana-Kolizej
Pianino
Lzboren. z zelo čistim tonom, se ugodno proda. Naslov v upravi • Slov.  Naroda* 1434
Frizerko
resno, perfektno moč. sposobno za voditeijico. tŠčem Plača po dogovoru Ponudbe na salon F. Dirić, Slavonska Požega. 1437
Prodam ali zamenjam
zemljiSko posestvo v Celju, Slovenija, za stanovanje prosta vila s 5 sobami, kopel, plin. električna luč parketirano. velik vrt (4500 m') garaža in delavnisko poslopje vrednost 350.000 Din, sedanj čisv letni donos 30.000 Din za zemljiško posestvo aH hipoteko v Avstriji Posreduje pooblaščena realitetna prometna pisarna Heinrich Sca-(fnetti. Graz   OH-ardsgasse 8 1429
t
Zadruga pekov za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani obvešča vse člane, da ie preminul dne 9. avgusta 1928 njen dolgoletni član, gospod
JAKOB GRIL
pekovski mojster v Ljubljani,
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne II. avgusta t. L ob H15. uri iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu 1435
V ! rUBLJANI, dne 9. avgusta 1928.
NACELSTVO.
spre en specerist,  v. ojaščine prost, zmožen nemškega 'n slovenskega jezika
se takoj sprejme.
Ponudbe na upravo lista pod šifro „Spece-
risf 1432.
Podružnica
LJUBLJANA,
Mestni trg st. 5
Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Obavlja vse bančne Dosle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice Pooblaščeni prodajalec srečk državne loteriie Prodata 're~k na obroke Prodata in nakup deviz in valut
Brzojavni naslov: Komercbanka.   —   Telefon: 2005 Pošt  hran  rač   štev 13.320
!r7
troc
Frgfj IfemSefc. — ^3 HpfUTO ta fn-^rfltr,? drl lrf*- Ojr^n Cnri-fr.f. — - Ljtlbfjftfri
00
9B