245. številka. Ljubljana, sredo 27. oktobra. VIII. leto, 1875« SLOVENSKI NAROD. I-shaja inaft dan, Izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pasti prejeman, z« avstro-ogerake dežele aa celo ioto 16 gold., za pol leta 8 god, za četi t leta 4 fjold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa oelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, sa meaeo, 30 kr. ta fietit leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljani sa ce«rt leta 2 gold. 50 kr., po polil prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne Eetit-vrste 6 V',, će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. iratJ. — Rokopisi le ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2G poleg gledišča v „zvezdi". OpiavnUtvo, na katero naj ae bi?jovolijo pošujatl naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. I/. Srbiie nazaj došli slovenski prostovoljci, ki so mesec dnij zastonj čakali v Šabcu in Belgradu, pripovedujejo nam, da se to zimo od strani Srbije ni j mogoče nadejati akcije, da pa otegne pokniti aa spomlad. Tudi srbski narod nij tako navdušen, kakor bi imel biti, da si ravno tudi za kneževo ženitev nij bilo v resnici nobenega navdušenja, o katerem je oficijozni telegram poročal. — Četo popa Žarka, ki so nij tako nesebičnega izkazal, kakor je bil od kraja soditi, ker je izginil, prevzel je znani obrst Orešković. Četa generala Stratimirovića,. ki se je v Sabo i organizovala, je vlada razpustila. Vse se tolaži na spomlad. Tudi Turki, kakor telegram iz Carigrada poroča, se nevedno dolajo in obetajo Srbiji z ado stenje za oskrnnjenje granic, češ, da so se prigodile le vsled neporaznmljenja, če bo Be res. 0 zadnjej bitvi pri Trebinji, ki smo jo mi nže omenjali, poroča „Triest. Ztg." od ponedeljka : „22. oktobra so bili v stasi od 2O0O iz Trebiuja došlik Turkov z 8 kanoni napadeni. Boj je trajal cel dan. Peko Pav-loviV- je prijel Tnrke ob strani, in bili so popolnem tepeni. Turkov je 3O0 mrtvih ostalo." — Sicer se iz Dubrovnika 24. t. m. poroča, da je Petrović pretrgal vez »tej Tre-biujem in Klekom. Sicer pa se iz Cetinja »Narodnemu Listn" brzojavlja 21. t. m.: Izredno in iie-prestajno deževje ne daje vstašem prosto premikati se. Vendar je vsak dan kak manjši boj. — V turških taborili je polno bolnikov. VstaŠi so v Hercegovini prilično dobro oskrbljeni in stoje nepremično pri svojej odloki, prej umreti, nego orožje položiti. Italijanski dobrovoljci so naredili svojo četo. Vodja je conte flarlo Faella. Iz H roda na Savi se piše „Obzoru", da je parobrod Ceres, ki je potoval po Savi v Sisek, moral več nr čakati, ker je bila huda borba na obali Save blizu Motaice planine v Rosni. Dopisnik pravi koncem; „Raja se je b Tnrci zakrvavila, da o skorena pomirjen ji ne more biti govora. Vsaka pomoč pride se dosta rano." — Nekatere gospodarstvene opazke. [Izv. dop.] Koderkoli kdo po Slovenskem potuje, povsodi se mora prepričavati, kako zelo manjka našemu narodu i moralne i formalne omike. Ako ideš po Gorenjskem, srečaš in zopet srečaš človeka, ki ti navzlic vsej prijaznosti tvoje j surovo zabavlja : „ Prokleti skrije! itd." Kraševec ima tudi tako srce. Ako pa se podaš na Dolenjsko, ondaj ti pa vsak jako prijazno vse obljubnje, a malo kaj izpolni. Naš kmet pravi : „Kadar koso klepljem ali pa ženo tepem, (!) nikedar časa no izgnbini," češ, kolikor zamndim sč sedenjem , toliko urnejše mi potem kosa reže i. t. d. — Premnogi kmetje naši še o rjo z lesenimi plugi. To pa se mi tako uazadnjaško vidi, kakor, da bi kdo z lesenim nožem pogačo rezal. Tu pa tam se sicer nahajajo napredni gospodarji, ter imajo železne pluge. A kaj pomaga, da jim je pa le nepopolni Cugmajerjev znan. Hodi si za hribovske, bodi si za ravne njive jih morete dobiti po g. ravnatelju vinorejske dole na Slapu in sicer izvrstne pluge. Navadna kmetova opozicija proti na- h veto vanju boljšega kmetovanja je: nTo nij za naše kraje". Tudi letos mi je zopet nek kmet ponovil to parolo, ko sem mu rekel, naj se vsaj nekoliko poslužuje kmetijskih malin. Vsi njegovi sosedje imajo grozdne mline le on se brez tega orodja zaničljivo na nje ozira, hvaleč nekdanje „dobre cajteu, ko Še nij bilo teh „nemnnostij". Od mraza niti zobje klepetajo, koj tlači jedva 3—4° R. toplo grozdje in zabavlja črez „gospodo", katerej „netreba tlačiti". Jaz pa sem mn strastno pokazal na njegove mejače, katerim tudi netreba tlačiti mrzlega grozdja, ker imajo mline, dobre mline po 5 gld. Ročne mlatilnice se tako po ceni dobe, pa vendar še zdaj rajše mesti par dnij — po več tednov s cepci mlate in se pote trpini. Ob Savinji so pa prav v tem ozira hvale vredni kmetje, mnogi mlate z ma-šinami. Naj bi se vsaj po dva soseda združila za to nakupovanje. In to bi bilo toliko ložje, ker so uže jako po cehi, in — v več obrokih ae mogo izplačati. Sadnega drevja še tudi ne znajo pomnožiti, dokler ne vzrast6 sedaj učeči se po eksistujočih narodnih nčilnah. Pa še tega sadja ne znajo spravljati. Suho sadje (slive) bi se u ajme uje še enkrat tako drago prodalo, ako bi je sušili po dr. Lnkasovih sušilnicah ki veljajo le 20—30 gld. Kalup (izgled) za to se dobi na Slapu za par gold., poduk tiskan pa pri kranjskej kmetijskej dražbi od Slapske šole ravnateljstva spisan. Koliko menj drv bi šlo s temi sušilnicami. Kar se tiče grozdnih preš, opominjam čest. čitatelje le na nedavno v „S1. Nar." in „Tednikn" priobčeni svoj spis. O letošnjem potovanji baš o trgatvi sem povsodi pogrešal Kupa brinjevca. (Izvirna povest, Spisal Liborius ) (Dalje.) Tli. Tisto po polu dne je sedela, kakor po navadi, učiteljeva Irena v svojej sobi z izgledom na vas in je šivala. Povrb pa je še premišljevala mnogo reČij, kakor delajo pogosto device bolj osrpane. Kar se tiče njene zunanjesti, bi bil dober opazovalec, ki kaj ume na žensko lepoto, imel mnogo sodbe. Velika, precej debelu hunta postava, odevetelo mračno lice, mejbine preširne oči in debele kite tajili, kupljenih las so slaba priporočila zaljubljenemu očesn. A s tem ne smemo trditi, da je bila njena duševnost tudi v soglasji s skromnimi naravnimi darili. Irena je, postavim, mnogo govorila, zaljubljeno pogledovala mlade fante, brala mnogo romanov, igrala nekaj polk na klavirja in pripovedovala vsakemu, koliko se je morala nčiti nekdaj v niestn, in kako vso drngače se živi pri učenej gospodi. Fovrb je imela nadepolna Irena še dve imenitni in važni lastnosti. Prva je bila neizmerno veselje in čakanje lepega zakonskega stana užo od sedemnajstega leta sem, druga pa videzno manjši, a jako pomenljiva, ker je bila izjemna ženstvu, namreč Irena je zajntrkovala — ne sladke ženske kave, tenmč navadno kupico brinjevca poleg svojega očeta in kadila je, se ve da, skrivajo, prav rada cigare. Ljubezen do društvenega življenja je podedovala Irena menda po prvotnoj materi vsoga Človeštva, a vse drugo po svojem očetu, kajti pri njem je videla piti vsako jutro brinjevee in kaditi pipo, ob večjih praznikih in v svetih Časih pa dvakrajcar-ske drage cigare. Ker je bila, kakor je znano, odgojena Irena po moderni šegi glavuega mesta, bila je tako rekoč ponosna skoraj ua vse to, in nij poslušala skrbne matere, katera nij mogla umeti, kako more piti hči brinjevee i u ljubiti smrdljivi tobak. Tako je sedela tudi denes Ireaa pri šivanji, katero jej pa nij Slo dobro od rok, kajti mnogo potov je naslonila glavo v dlan in zrla mrtvo pred se in premišljevala, kdo vć, kaj neki. „IJog ve, ali pride denes," vzdahne po-sled in pomoli pol glave skozi okno na vas. „Uže dva dnij ga nijsem videla. Da, to je preveč, tega ne prestanem. Tem moškim je vse enako, samo norčujejo se z nami, druzega nič." ločenje jagod od pecljev, da bi belega grozdja mošt brez pecljev na tropinjah toliko časa vrel, da bi se tekočina za dva palca vzdignila. Marveč ali bog zna, kako dolgo vre, ter posrka iz pecljev ona aoprao drvenoHt, ali pa se kar brez pardooa odmah loči mošt od tropin, ter ne more v pc srkati onih prijetnih dišav in barve, kar se nahaja le v lnščinab, a ne v sokn. Dobrohotni in prijazni Dolenjci so me ponnjali z moštom, a po plesnobi dubne, ker precej po vinskem iztoki ne poste na zraka odprtega soda, prej lepo pomitega in potem ga pa še ne zapro popolnem v enem dnevi na snhem kraji. Kar za letošnjo kapljo nij zamujeno, je to, da jo februarja (ker letos ne more radi hladne trgatve dosta rano burno dovreti) pretoče, drugič pa junija v tihem vremeni. Tudi zaprta in polna naj je posoda, da se ne bode ocet (jesih) delal. Trganje v pravem časi po Dolenjskem je nemogoče, ker so razna trtna plemena druga z dragim pomešana, če bi tudi ka kov v kletarstvi čisto ignoranteu c. kr. okr. glavar na stove orožnikov (žandarjev) pošiljal okoli nadzorovat. Kak Dolenjec ve, da je črno grozdje boljše za trgovino cd belega, a ipak se malokdo požuri (podviza) z množenjem črnih plemen. Skoro vsak vinski producent ima mej drugo trto preko 5 procentov črnine. Znano pa je tudi, da Črna volovina in pa ptičina (črna) skoro nikoli na cedili ne pusti kmeta, bodi si glede dobrotnosti. Porabite torej uže to pomlad o rezitvi vso to recino, porabite jo po 18 do 24 gld. dolgo da posebno gredo brez stanine poleg in kmali prepodite ž njo slabo lipovščino i drugo. Ujedno se vam nij treba bati, da bi s tem importirali trtao uš iz tujih krajev. Nij ga gospodarja, kojemu ne bi poteklo kedaj sod vina, naj bi dakle vsak producent pocementil kletna tla, ki naj bi visela v kot, kjer pa naj bi se nahajala po-cementena jama za poteklo vino. Ta inse-kunanca se izvrtsno često izplača. Da gremo v govedarstvi še vedno polžev pot, tema je uzrok uže telečja odgoja. Dalje to razvijati tega neutegnem, nego zavračam č. Čit. na svoje članke od zač. t l. ▼ „Slov. Tedniki" po dr. Lebmahnovej metodi. Zdajci Be odpro duri in pred njo stoji mati resnega, nenavadnega obraza. Starka sede svojej hčeri nasproti, podpre suho brado v dlan in molči. To je Ireni hudo, nepopisljivo hudo in boji se, da je morda ona kriva te nc navadne materne otožnosti. „Kaj vam je, ljuba mati, denes, da molčite in ste tako utopljeni?" pravi zdajci hči, spusti šivanje v naročje in upre v starko svoj radoveden obraz. j,Mati 5e nekoliko molči, potem pri-Btavi: „Godi se mi, godi, da živemu Človeku ne tako, kako bi bila vesela in bi bila. Dan na dan moram čuti grenke besede od tvojega očeta in moja beseda ne velja nič in ne velja." Potem razloži starka mej solzami jutranji prepir zaradi grajskega najemnika in njene možitve in pristavi: „Kaj ne, Irenica, da ti ne maraš Pelina, se ve da, napačno bi ne bilo, ko bi ga mogla ljubiti, petičen je. — A to nij mogoče, tega sem prepričana. Oče si je pa si- Tudi čebelarstvo naše je še v otročjih letih. Po 2 gld. izvrstne panje mog6 se dobiti tudi na Slapi; oui Diirdzonovi, koje dobite od kranjske kmetijske dražbe, so vrlo slabi. Na g. narodnih učiteljih je, da ae v tem povzdigne nai ubogi narod, ki dnzdaj le v 1» e ml inu in pa Crez r'-ran sassod' Ita lia" prerado prele po voditeljih! P-k. Politični razgled. notranje tleiele. V L. i ubijani 26 oktobra. 11-s 11* j.t I* t* vlada je baje pripravljena, trgovinsko pogodbo z Anglijo popraviti v smisla sedaj sploh terjane brambe domačega dela, ali coluega varstva domače industrije. V it it InuK'iji je v velikem posestvu izvoljen dr. Antonietti, narodnjak, v državni zbor, in sicer z 69 glasovi večine. Narodni volilci se nijso Še nikdar v tolikem Številu zbrali. Lahonski in nemški časniki upijejo na Rodica, da je bil pristransk, a gotovo le, ker je tu voljen — Slovan! Jtft-tt#.«/.* „Obzor" začenja nekako pikati na načelnika notranjega oddelka hrv. vlade Živkoviea. Pač bi dobro bilo, ko bi se ta p61umagjaron odpravil. Tn»"nSe dlariaavc Sptittjski minister notranjih zadev nij dovolil republikancem, imeti volilni shod, ker obstoječih ustanov ne priznavajo. Sicer obeta vsem strankam volilno svobodo. — Karlisti so napali San-Ssbastian, vrgli 40 granat v mesto, a brez vspeha. Na fmrike»n so demokratje bili malo časa na vladi. — Sedaj je KumnndnroB dobil nalog, novo vlado sestaviti. On bode za sedaj (nasproti Turkom) za Slovane boljši. tnt/tešiti prestolni naslednik, princ Wales, je prišel na svojem potovanji v Egipt. Povsod je bil dosedaj čestilno sprejemam Iz Kl i m tt se brzojavi ja : Katoliško društvo je poslalo nemškemu cesarja adreso, v kateroj prosi za svobodo cerkvi. 1%v »niki cesar je prišel v Berolin nazaj. Dopisi« Iz l»0€l €»!*<»Hitili«* 23. okt. [Izv. dopis.] —p.— Goriški „Kmetovalec" št. 19 v Članka „Sadjereja na slovenskem jugu" marsikaj zanimivega in resničnega pove, a loma utepil take misli v glavo in si jih je." — „Pelina, pravite, da bi vzela," jekne nrno in nekako začudeno Irena in oči se jej zasvetijo, ne vemo, ali veselja, ali jeze, ali obojega. „ Da, Pelina, grajskega najemnika, Irena, dejal je oče in zabičeval, da mu dopadaš in ima resne misli b toboj," odgovarja starka, ogledujoč svojega ljubeznjivega otroka, kakor bi hotela reči: „Pomisli dobro, kaj storiš!" „Mislim, da nij napačen človek, ta najemnik, prijazen je in priljuden," pristavi dekle in jame zopet urneje šivati. „Kaj pa gospod dacar poreče? Tadi on ima oko za te, kakor ti je znano, in govoril je uže tndi z menoj o tej reči. Jaz sem mu dala besedo, da ne ugovarjam. Ras njegova služba nij velika, a pošteno ga redi in tudi ženi bode zadostovala," povzame zopet mati besedo. (Daljo prih.) narodne učitelje in šolske drevesnice pod njih oskrbništvom pa vendar le malo preveč brezobzirno napada in kot drago, nepotrebno „komedijo" (!) svetu predstavlja. Jaz bi pisatelja, sicer dobrega Članka, prav nič ne ngovarjal, a ker bi utegnil marsikateri, ki naših razmer ne pozna, misliti, da smo na,-rodnl učitelji res vsi tako zaspani in nemarni, da se za sadjerejo res tako malo brigamo; naj mi bode dovoljeno, da to stvar nekoliko pojasnim po izreku : „Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona." Omenjeni Članek mej drugim pravi: „Skusilo se je srenjske (Šolske) drevesnice ustanoviti, z državno podporo so se tudi res ustanovile, ter dotičnim srenjskim učiteljem v oskrbovanje izročile. Skoda za čas, škoda za novce, katere se je za te poskušuje potrosilo, kajti izpodletele so." — Hudo smo v teh vrsticah narodni učitelji obsojeni, kajti vsak, kdor te vrstice Čita, misliti si mora, da mi učitelji uijsmo sposobni, da bi se nam v prihodaje še šolske drevesnice v oskrbovanje izroče-vale itd. Vprašam vas gosp. pisatelj orne* njenega članka, kdo bode pa v prihodnje v srenji to stvar prevzel ? Kaj menite, kdo bolje sadjerejo razume: učitelj, ki se je tega predmeta uže kot kandidat teoretično in praktično učil, ter pozneje kot učitelj z raznimi skušnjami prakso dopolnjeval, ali pa kak drugi priprosti seljak, ki se mu še o umni sadjereji nikoli sanjalo nij?! L z malo poglejte po naših notranjskih vaseh, videli boste precej na prvem vrtu, koliko naši seljaki o sadjereji umejo in koliko se tudi z njo pečajo. Prehodili boste lehko cele vuni a našli ne boste razen vaškega učitelja niti enega, ki bi temeljito vedel, kako se drevje umno presaja, snaži, cepi itd. Šolske drevesnice pa tudi še nijso vse spodletele, kajti mnogo vam jih še lehko naštejem, v katerih se pridno sadjereja goji, in cele vrste drevesce učitelju čast ne pa sramoto delajo. Razume se pa tudi samo ob sebi, da so tudi drevesnice, katere tega imena ne zaslužijo, a tega nij povsod učitelj kriv, kar bom pozneje dokazal. — Dalje pravi omenjeni Članek: „Z velikim hrupom spravil se je marsikateri učitelj na delo itd." No, jas menim, da se baš godio, vriskalo in bog ga vedi kako razsajalo nij takrat, ko je učitelj z lopato v roci v drevesnici kopal, drevesca presajal ali požlahnoval. Ako se je pa v kakem javnem listu objavilo, da se je tej ali onej šoli drevesnica priredila, Še nij bil tak strasausk hrup, temuč ustreglo se je s tem le onim možem, ki radi poizvedo kaj je tu ali tam na šolskem polji novega. Dalje pravi omenjeni članek: „Kopalo, sejalo, plelo, presajalo, znabiti tudi požlahnovalo se je — vse to pa z izginljivimi izjemami le dve k večjemu tri leta, in če si ogledamo denes srenjskim drevesnicam odločene prostore, kaj vidimo ? No, Dunajski pesnik bi zapel: „da sieht man gar nichts mehr itd." No, ko bi to istina bila, kar je v teh vrsticah navedeno, uže zdavnaj bi nobenega kremplja v nobenej šolski drevesnici ne bilo. Le poglejte n. pr. šolsko drevesnico v Senožečah in videli boste: „dass man noch immer etwas sieht, \venn man aucb halb blind ist." Da imamo učitelje, katerim je zakotna pisarija, pošta, kupčija in drago vse, a šola nič; vemo tudi mi, in baŠ pri tacih boBte našli šolske drevesnice v žalostnem stanji, a pri pridnih, za napredek naroda -vnetih učiteljih ne. Pridni, za napredek šolstva in kmetijstva vneti učitelji bo gotovo trudijo vsak po svoji moči tudi za povzdigo sadjerejo, a v šolski drevesnici vendar čudežev delati ne morejo. Dalje pravi orne njeni članek: „(',•/, dve, tri leta prepričal se je še le od pričetka za drevesnico znabiti prevneti gospod učitelj, da se je v štiriteden skem ali pa še celo štirinajstdnevnem kurzu t Gradci, Gorici ali še celo na Duoaji ven dar premalo naučil." Tudi jaz rad priznam, da se samo s Švabsko teorijo v kmetijskih kurzih v Gradci, na Dunaji ali v Celovci nijsmo bog vedi kaj vse pridobili, a kmetijskemu kurzu v Gorici gre pa vendar vsa Čast, kar nam uže dopisi „Slov. Naroda" svedočijo. Teorija je le teorija, a prakso si pa učitelj lek'io sam pridobi če le luče. Kedaj je kak učitelj za sadjerejo prevnet, je pa tako čudna zagoneska, da jo jaz rešiti ne upam. — Daljo mani tudi gosp. pisatelj, da 12 ali 14 letui fantiči šs nijso golu se sadjerejo učiti, ker še ne poznajo prave resnobe življenja" itd. Jako radoveden sem kedaj in kje naj bi se torej sadjerejo nčilo ako ne baš v narodnej šoli, katero pa le 12 ali k večjem 14 letni dečki obiskujejo, no pa 20 ali 25 letui mladeniči, ki baje uže bolje umejo resnobo življenja! Jaz tudi po moji neumni pameti menim, da baš narodna šola je kraj, kjer se prihodnji gospodarji izrejujejo, tora j se jim baš tu mora veselje in ljubezen do sadjereje glokoko v srce vcepiti ako hočemo, da so bodo pozneje kot umni kmetovalci tega predmeta z veseljem poprijeli, ter ga pridao gojili. Kar pa omenjeni Članek o srenjskih predstojnikih govori, je gola istina, kajti ti možje učitelja v težavnem delu jako molo ali pa celo nič no podpirajo iu baš zaBtran tega nijso povsod drevesnice take kakoršne bi morale biti. Od narodnega učitelja se vendar ne more zahtevati, da bi Še od svojih pičlih dohodkov razna dela in opravila v šolskej drevesnici, ktorih sam z 12 ali 11 letnimi dečki opraviti ne more, iz svojega žepa plačeval, ter verli tega, da se noč in dan trudi še materijalno škodo trpel. Srenje naj tudi v to svrho kaj store in videli' boste, da mi narodni učitelji vendar še nijsmo take ničle kakor nas nekateri mislijo. — Kar pa denarne nagrade zadeva, ki Be matiji vem sadjerejceiu dele, opisal in prav dobro naslikal je uže „S1. Nar." 73. leta, torej za denes o tem molčim, ker je Čitateljem „Slov. Naroda" uže itak znano kako se z Metelkovimi in drugimi darili godi. Pojasnilo bi se marsikaj še lehko, a denes naj to zadootujo. Domače stvari. — (Banka „Slovenija"), kakor nam trdijo, dobre kupčije dela in si je dobro opomogla. Po tem tacem naj jo po deželi naši ljudje priporočajo, da se vsi domači ljudje pri domačem zaveda zavarujejo. — (Politično i u bralno društvo „Ediuostfj za tržaško okolico ima 1. nov. ob 11. uri do polu dne pri sv. Ivanu v Ka-stelčevbj dvorani redni občo' zbor. Dnevni red je: 1. Sporočilo odbotovo o društvenem delovanji. 2. Trošnja do sluv. nio&tnega sve-tovalstva, naj se odpravijo sedanji okrajni načelniki, ter nuj be volijo na mesto njih domači zaupni iuozje M župane. 3. Posamezni predlogi čest. gg. udov. 4, Volitev novega odbora. — (Goriško) deželno postavo o odpravi šolnine in o nekoliko poboljšanih učiteljskih plačah je cesar potrdil. — (Iz Gorice) ima tukajšnje slovensko glasilo duhoveuske strauke dopis, v katerem Be trdi, da namerava Winkler svoj državno-zborski mandat odložiti. Mi tega dosedaj še ne moremo verjeti. — Ali kon-sekvencije tega glasu bo Čudne in podučne. Dopisnik konservativec goriško spravo ume skuro tako : jaz bom ukazal, ti mi boš pa delal. To ne pojde. Pametni bodite. Porazum jo le mogoč, kjer nij trma in ne zametanja osob. — (Popravek.) V zadnjem listu mej novostmi naj se bero namesta „državni" — „ de žel ni zakonik." — (Milodari za pribegle iz Hercegovine in lio sne.) [XIII. izkaz.] Iz Sodražke l'.re nabral i poslal č. g. gosp. Damijan Pavlic od sledečih darovateljev: gg.: D. P. 1 gl., Janež Matija 1 gl., A: ko Lovre 1 gl,. Primož Pakiž 1 gl., Janez Sega 1 gl., Simon Vesel 1 gl. i nekaj obleke, Tomaž Peterlin 2 gl., Anton Lukman 3 gl., Primož Starec 1 gl., Andiij Lavstik 2 gl., v cerkveni pušici 4 gl. 20 kr., Peter L?sar 30 kr., Mica Belka 20 kr., Marija Kunec 1 gl., gonpdč. Marija Piree 1 gl., Franja Ko-šorok 20 kr., Marija Maršič 1 gl. IG kr., Mica Čampa 50 kr., gospodč. Marija Levstik 1 gl., Mica Arko 50 kr., g. Janez Plut 1 gl. 50 kr., gospodinja L!za Fajdijra 1 gl. 50 kr., gospa Noža Pogorolec t gl., Marjana Pogorele 1 gl., Katar. Mlekuž 1 gl. 50 kr., Marjeta Vesel 1 gl., 50 kr., Urh Vesel 50 kr., Auton Vesel 50 kr., Jurij Vesel 1 gl., Josipina Pakiž 50 kr., Jaka Kovačič 20 kr., Miha Hudolin 50 kr., Josip Čampa 30 kr., Marjeta Arko 10 kr., Marjeta Arko 5 kr., Tone Belaj 20 kr., Tone Hudolin 50 kr., Matija Jakopin 50 kr., Anton Čampa 1 gl. in 1 srajco in nekaj obleke, Janez Stupica 20 kr., Zverin 20 kr., Janez Lesar 20 kr., Jaka Levstik 10 kr., g. Ignacij Krže 1 gld., Janez Sterbenk 20 kr., Franjo Košir 10 kr., Janez Zbainik 10 kr., Marko Pakiž 50 kr., A. Vesel 50 kr., g. Primož Pakiž 1 gl., Miuka Belaj 1 gl., g. Luka Kmet 50 kr., Junez Lovšin 50 kr. Dalje so darovali obleke: Gregor AnŽlahar, Marjana Purkart 1 rjubo, Franja Prijatelj 1 rjuho. Pikčeva hiša nekaj obleke. Franja Korošek nekaj obleke. Iz Dolenje vasi pri Ribnici č. g. župnik 11 gld. Iz Kozjega č. g. Avguštin Kukovec 3 gl. Iz Gorjan na G o renjskem poslal č. g. župnik nabranih 40 gl. Neimenovan 1 gl. Iz Kake poslal č. g. Anton Tavčar nabrani zu-sek od č. g. Župnik Anton Tavčar 5 gl., č. g. Ant. Žgnr 2 gl., g. Jako b Lenk 10 gi. guepa Terezija Lenk 5 gl., od Baskih furmanov 17 gl. Iz Dobrega polj a poslal g. J. Raz« boršek: Po nabiranji 1 gl. ,VJ kr., Josip Uazboršek 2 gl., Franjo Biuduik 1 gl., M. Germ 10 kr., Mica Stupnik 10 kr., Josip Goršič 10 kr., Marija Skoda 10 kr., N Skulj 50 kr., Antuu Brodnik 35 kr. ii Rudnika g. Anton Ivrean "A gl. Iz K a vorja c. g. župnik Jt.oip Pretnai I gl. 50 kr. Iz Vrhnike Č. Anton Fetib Fr§ heim 5 gl. Iz Celovca poslal c. g. J. Jauežič 10 gi. nabranih v družbi „pri Šal wirthu" j dalje 1 zaboj obleko poslalo društvo „Tvrdnjava" od sledečih gospodov: Matija Majar, B. C. R >sbaber, Franjo Pesjak in Andrej E nspieler. Iz Ljubljane gospdč. Marija Finkova 1 gl. Prejšnji izkazi 2575 gl. 21 kr. skupaj 2738 gl. 3G kr. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Podpirulni odbor: J. N. n o r a k, Vašo P e t r i č i ć , predsednik. deuarničar. I»o«lt»ito. Važno za vsacega. V vsih Btrokah, posebno p;i pri kupovanji priljubljenih originalnih srečk opravičuje so zaupanje v firmo, na drugej strani pa tudi zarad mnozega prodajanja. Posebno srečna in radi natančnosti in reelnosti je znana firma Adolf Haas & Coni p. v Hamburga, katera se uljudno priporoča. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka In hvpz stroškov po izvrstni B6Til8SCiiro k Barry v> .7šo9a«£ofw*f« '-?8 l«t uže j<» ntj bolezni, ki hI jo ne hita ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i jtro*.;h !.;cz medicin in stroškov; zd-avi vso bolezni želodcu, na Sivcih, dolio prsne, i na jetrah; žleze ivnaduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre-»ivljenje, saprtje, prehlajonje, ne spanj o, slabosti, zlato f.ilo, vodenico, mr/Hco, vrtOglavje, m'len j o krvi v glavo, tumenje v ušesih, slabost* in hlevanje pn nosečih, ;tožuost, d'ahct, trganje, ah uj Sanj o, bledičico in pre-►dajenje; posebna te priporoča >a dojeneo in je bolje, lego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-/al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. WoraerJa, g. F. V. Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, idravilucga svetnika Dr. Aijgolstema, Dr. Shorelanda, Or. Campbella, prof. Dr. Dčdć, Dr. Ure, grofiuje Castle-ituniL, Markize do Brehau a rano;o družin imenitnih »sob, 8e razpušiiji.va na posebno zahtovanje zastonj. Kratki fokai iz SO 000 spricovalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revaloscičre Dn Bnrry v mnogih slučajih na« -auiffi, Vn'MKhKSH« S 8, v Lj.bljnul Ed HiL vol* <• d a, lekar pri .zlatem orlu", ▼ t-Ji r. tivt bi _ lj v v) o t> r a n z m o y r , v Ana fcurnfen Dieehti <* Frank, v ivlomi P. Birn> baoher, ? IdMad i Ludvig Mflller, vHai.bori M.. Moru v Herui J. 11. Stockhausen, v f«i;riiiu v lekui.uci usmiljenih sester, v C'er-ftotitali pri 24. šnirhu, v Oseka pri JuL Da vidu, lekarju, v Ctratlca pri bratih Oberranz meyr, v Temetvaru pri Joa. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Vuna-»lin ii pri lekarju dr« A. II al ter ju, aakor v vuci. mestih pri dobrih le kari ih in špecerijskih trgovcih tudi razpošilja du^u, jat hižj. na vse kraje po poitnif nakaznicah uli onusMlBi (251) Zdravnik za sobe l3b0_-'' dr. Tanzer, doteiitzobozdraviiištvu nn vseučilišču vCJradci ordinira v ljubi j u ni (v Hotelu pri Slonu v »obi nt. 8»— 37) zobozilravniAtvo i zobotcli- niko. Vsi p. n. bolniki opominjajo so, javiti se takuj od začetka, da so moro začeti ozdravljenje brez bolečin, in ogniti se proti koncu gnječe. Njegovi c. kr. priv. zobni aparati: Antisoptikon-nstiia voda, zobni prah, zobne pasto dobijo se pri njemu, kakor tudi v Ljubljani pri gosp. Mahni in lekarju BiršiČ-u, v Loki pri gosp. Fabjan-u in BI ari n se k- u, v lekarnah v Kranji in Kamniku, in v Trstu v lekarni pri gosp. San dr i ni-u. ■fcaBTa list naj t>e uolnu ahranlTaHMI-~ Algophon je izvrstni lek za zobni bol vsake vrste. Cena 1 steklenice z uakazanjein 0 rabi 35 kr. Aromatični tobakni prah jo izvrstni, odvodilui lok, kateri tudi okrepi čutne žile na glavi. Cena 1 steklenice z nakazanjem o rabi 20 kr. Angleški prsni sok. Ta sok jo posebno koristen za kašelj, nahod, hripanjc, za bolečino v vratu in na prsih. Kadi pri- jetnega okusa, u/.ije se lehko in ga pijo tndi otroci prav radi. Cena 1 steklenice z nakazanjem o rabi 60 kr. Kliz-abetna ustna voda je izvrstni pripomoček za ohranjenje zob in zobnega mesa. — '/a male žličice to ustne vode moj čašo ('i ugo vede, napravi sobe bliščečo in jako bele, odstrani neprijetni duh iz nit, onovi in omoči zobno meso. Cona 1 steklenice z nakazanjem o rabi 50 kr. Lasja tinktura za omečitev lasišča in pospešitev rasti. Poraba jedne steklenico te tinkturo zadostujo popolnem omočiti lasišče, ovira izpadanje las in pospešuje rast. Cena 1 Bteklenice z nakazanjem o rabi 1 gld. Otročje mazilo od dr. Rticgc*r«a rabi se ?a odprte rano pri otro cih, in je boljši kot otročji prah, ker zadnji pomnoži šo vi C!, rat prisad. Cona 1 lonček z nakazanjem o rabi 18 kr. Revmatizma rešitelj služi kot najboljši, reelni in najgotovejši dosedaj znani pripomoček za revtnatizem (trganje po udih), vsako vrsto hromote v rokah in nogah, bodonja itd., katere bolezni odstrani dostikrat uže po prvi rabi. Cena 1 steklenico ž nakazanjem o rabi 40 kr. Ma/.ilo za pego, sinja, mozolca, obrazno rudečico itd. Ako so rabi to mazilo 10 večerov, odstrani popolnem pego, sinja itd. Cona 1 lonček z nakazanjem o rabi 70 kr. SpitzWeyerich1sko mazilo. To neprecenjeno mazilo je lok za prsne in pljučne bolezni, prsni katar, kašelj, hripavost itd. Cena 1 velike steklenico z nakazanjem o rabi HO kr. 1 male steklenico z nakazanjem o rabi 60 kr. Spre dej omenjeni zdravstveni pripomočki dobivajo se v Izdelovalnem laboratoriji lekarja „zur Landschaft14 v GSrutlcl, SaeKslius.se ste*. 4. Glavna zaloga za Kranjsko pri (322—4) Viktorju Trnk6czy-u, lekarju „atUfl golti. Einhorn" v ljubi Jani, glavni trg Štev. 4. Dunajska borza 26 oktobra. Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld 45 kr.. Enotni dri. dolg v srebra . 1860 drž. posojilo .... . 73 B 90 • IH . 40 g Akcije narodne banka . • 934 „ — Kreditno akcije .... 806 . 50 . m , 70 5 » 03 C. k. cekini ... . . . 6 ■ 38 Srebro . . . . . 10 m Za zamašenje oilih zob nij nobeno sredstvo prospešneje in boljše, nego zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. G. Poppa naDunaji, v mestu, Bognerstrasse št. 2, katero si more vsaka osoba sama prav lohko in brezbolostno doti v otli zob, ki se potem trdo spritno z ostalimi škrbinjaiui in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino. Anatherin voda za usta od dr. J. 0. Poppa, c. k. dvornoga /.obnoga zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasse št. 2, je najizvrstuojše Bredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njegovo razširjenju, okrepi zobno meso pri zobeh, ki so niajč, očisti zobč in zobno meso vsih škodljivih tvarin, ustam pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkej rabi. Anatherin — zobna pasta od dr. J. 0. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu toga podeli zobčm belo-leskočo barvo, ohrani, da so no pohabijo in okrepi zobno meso. Dr. «7. G. Poppov rastlinski zobni prah. Zobč očisti tako, ako se rabi vsaki den, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (354—29) V zalogi je v Ljubljani v vseh lekarnah, kakor tudi pri Antonu Krisperju, Eduard Mahru, J. K ar ingerj u & Kašu, F. M. Schmittu, V. Petričiču, sploh pa v vseh lekarnah, parfumerijskih in galanterijskih štacunah na Kranjskom. 3 a S» 1 I K' .1 r c g « » i £©i E 2 E 2." y—t »t. 3* o M rio -• 1 . a B*H co r Elnladnng iftljfiliniinp nn btn neu 6rninnt»6tn .Sift)iinđ?ii brr grogen oomCloott Jaiubure (Tenebmlaten unb (»rantlrten Untrt {OtUta^rcRbti Omntie unb Sn|nd(t b(l €tantc! ftt!; IS O O 12 ©ctoinne 86©frt){nne 5 ©croinae 40 Clcmiii.ic 1 ©ttDinn 204 fficiui nttc ■1 ©eluiinic 1 ©tminn 412©etuinne in m 41,700 (Stminne, $u bet .Sifliung trflet Slafit uecftnbtn k\x gfgrn <5in-(cnbung brt ptanuidjjigrn «'etra •»•>«: Kanje Crifltnal-Veofcfur^b'r.S ober(1.3 50, albe iT - Si t? i ° B C3 OB — 8» Utbtin HjftTntftmtr rojtbtn »on unS bie mit dem Mtaiitnwap. pen »ii |it,iiini Orlitli>"iioe»o unt« SBtifufluitfl btO amtlid)fii lCet» Ioojun^iilJiica biknltlic^ iugcfcnbct; bit (lmilirtKn Oltmitinliften, fetoic bit 2lu«))Liljtung ber Oemimu cifol* utn fofott it u!) 3itf)ung. Huittaoe flrt bie etftt »etloolung dir.Jfnttme be? OettagtB obee unter na^naljine nameti ttii entgegtn 1 „ „ 1.91», '£ai i'tttt.ttifii, tvetAte fiib bitu Coofe fo ta\a) erivutben tjiibcn, Iiijjt un4 bcbcutcnbe HnftTŠgt tltDatttn, futcljt tverben biS ben tlcm-(Itn CeflcQur.il n nelli«! nnrh lt.-H <■ ■ ( .'.'I II I C ilC JI I. »•#<■ llil.'ll tltompt ui.b »':r}rf)ipieg'ii anflgefiH)Tt. |Cl|Lll (30. Ot ium liOiidii*. 37!aD etliebe flđ} balbigft unb direkt ju tsenbcn au Adolph Haas & Co., <3trtot«cffecrctt-^>onbluiifl iti ^nmburfl. On unfei jlctO o j m ti>lUtf 6caiinit.g.n^ it ftcUu efiiimen bie ntoficn ©euinne ton m 250,000, IHO.OOO, Uo.OOO, liO OOO, 00,000, 50,UOO, 10,000, 38,«00, 30,000 u. BltlC aubcrc. 23« ICjte nrofjtc ©erolttn flel am 6. Oct. in unfer Eebit., Izd&telj in n redni k Josip Jurčič. (^6 —G) Naznanilo. Usojam so p. n. občinstvu naznaniti, da sem v Ljubljani pričel, ter prodajam in sekam meso \y s I ono vej ulici Ii. št. 8; štejem si dalje za posebno dolžnost po volji in solidno vstreči p. n. jk> občinstvu z [r najboljšim mesom pitanih volov. ff w 'La. mnogobrojno obiskovanje so priporoča m (365-2) z odličnim spoštevanjem Janez Počivavnik, Za saisojio! "".ffl^C Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleke, BijiH, Lustro, Diagonal- in blago za plaido, stanovitne barvo Kosmanoser-berkal, mo-derna barhenta za oblačila, vivičasti in piket-barhont. Muiker bokor in tartif nope, Žametasti in svilnati triki, široke preprogo (tepihe), lj4 in ", 4 sir. lanono, p] ejno in usnjato platno, •/„ in '74 sifon, laneno-damast-brisavke, Scivijote, atlus gradi, sodno, mrežno in mošelinaate pregrinjala, ird za srajco in drugo manufakturno blaaro, Laneno grunt nt i rt» iti in moderno blago, €lol>i*o in Nluiiovlf 110 l>1ngro, vho douia izdelano. Km m 1 Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga 1\ rlKIOV * prve združene gorske tkalske konsorcjje fabrikantov,. AUUJ UT * /><»/,<»/. BMariaMlferttrasse 72, i/i/«««/, l*ONil)ut%v \ 1 .si* se brzo i>roti iioNtueinu povzetju. _Izgledi zastonj in Iruukirnui._ (301- -11) Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".