Naročnina mesečno
23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ol.b/lil

VENEC
Telefoni nredniitva la oprave: 4041, 4(Wtt, 4043, 40-04, 4045 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račan: Ljubljana itevilka 10.650 in 10.34« za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
K ctlju
Sklep, ki ga je storila 14. t. m. skupna vlada v Belgradu, da naj posebna komisija pripravi vse postavne predloge, ki so potrebni, da se po zgledu hrvatske banovine ustauovi tudi slovenska, pomeni važen korak do uresničenja davne želje in zahteve slovenskega naroda.
Ze ob zedinjenju, ko se je po volji vsega naroda ustanovila skupna država s Srbi in Hrvati, je v tozadevnih aktih, posebno pa v adresi na kralja, prišla jasno do izraza osnovna misel, da bodi naš skupni dom zgrajen na enakopravnosti našega naroda z obema drugima bratoma. Ko je kmalu zatem borba neke skupine za nadoblast v državi privedla do tega, da je bila ta temeljna predpostavka za naše čini tesnejše vzajemno državno življenje porušena in se je s preglasovanjem uzakonila ustava, ki je državi dala obliko strogo uniformiranega centralizma, je stranka slovenske ljudske večine, ki je to ustavo odklonila, svoj narodni program formulirala v >posebnem mnenju«. Ta naš osnovni program postavlja skupno državo na temelj narodne samouprave, ki daje narodu pravico, da sam iz svoje narodne volje upravlja vse svoje lastne življenjske zadeve na notranjem, političnem, gospodarskem in kulturnem področju, dočim je pri skupnih zadevah države, ki se tičejo naših medsebojnih notranjih odnošajev in koristi naše državne celote nazunaj, enakopraven so-činitelj.
To je ostala poglavitna in osrednja smernica slovenske večinske stranke vseh dvajset let, po kateri se je ravnala njena politika, naj so ji vsakokratne menjajoče se razmere v raznih kcnstelacijah in kombinacijah narekovale, da v korist našega ljudstva sodeluje pri vladnem delu ali pa da svoji volji daje izraza v opoziciji. Temu stališču in delu zastopnikov slovenskega naroda se je treba zahvaliti, da se je škodljivi centralizem bolj in bolj izpodkopaval in se naposled na svojem višku, ko se je v diktaturi pripeljal do absurda, porušil, tako da za državo ni bilo druge rešitve, kakor da se je preokre-nila in speljala na tir samoupravnega sistema, v katerem je državna vzajemnost zgrajena na svoji edini najtrdnejši podlagi: na zadovoljnosti treh enakopravnih bratov. Ta preokret pa je v najodličnejši meri bil pripravljen od krščanske slovenske ljudske stranke tako po njenem neomahljivem vztrajanju na ideji narodne samouprave, kakor po njeni srečni politični taktiki, ki je do-vedla najmočnejšo stranko srbskega naroda do tega, da je v svojem lastnem narodnem programu našla osnovo za pametno ureditev države, kakor jo zahteva življenje samo in pa blagor ter bodočnost Jugoslavije. Nai narodni voditelj dr. Anton Korošec pa je obenem na važnem mestu prehodne dobe »nai ustvariti s svojo svobodoljubno politiko nasproti hrvatskemu narodu ozračje, ki je bilo nujno potrebno za veliko delo sprave.
In tako se je naposled dosegel sporazum, ki po idejnih smernicah in praktičnem prizadevanju našega voditelja pomeni sporazum med vsemi in za vse ter je v tem smislu v istočasni uredbi določil, da, kar so dobili Hrvati, pristoja tudi Slovencem. Na tej postavni podlagi je zdaj vlada odredila vse potrebno, da se čim prej mogoče da oblika tudi slovenski banovini. Prizadevanja slovenskega naroda, ki segajo daleč nazaj v njegovo zgodovino, se bližajo uresničenju, borba slovenskih zastopnikov za uveljavljenje narodnih pravic se z uspehom končava in naša država se bo mogla naslanjati na najtrdnejši in neporušni steber narodnega zaupanja, zadovoljnosti in brezpogojne vdanosti, kajti pri vsem tem prizadevanju za lastne pravice je vsem vrhovni cilj ta, da se v času velike preizkušnje okrepi država, naš skupni dom, brez katerega ni narodove svobode in brez katerega bi vse narodove pravice bile zidane na pesek, ki bi ga odplavila prva plima razburkanega morja.
S tem se je slovenski narod v resnici izkazal kot državotvoren narod, kar mu je bil brutalni cinizem strankarske politike bivših prepotentnih diktatorjev odrekal. Znali smo voditi lojalno borbo za to, kar nam po pravici gre, da bi se moglo naše ljudstvo po svojih potrebah in želji po vsestranskem napredku svobodno razvijati, obenem pa smo vsigdar imeli pred očmi dejstvo, da delamo s tem za državo, za ves jugoslovanski živelj in za dinastijo, v kateri je naša vzajemnost simbolizirana in v ljubezni do nje najlrdneje, vzvišeno nad vsemi strankarskimi razprtijami, zajamčena. Kar bomo Slovenci dosegli, to bo dosegla tudi država: da je v priznanju in uresničenju tega, kar je našemu narodu drago in sveto, tudi naša država še globlje zasidrana v narodovi duši.
Poziv papeža,
naj bi se poiskala pot k miru, preden vojni požar
ne zajame vsega sveta
Prizanašajte nedolžnemu prebivalstvu!
Castelgandolfo, 15. septembra. Ob sprejemu novega belgijskega poslanika je sveti oče papež Pij XII. imel naslednji govor:
Vaša naloga, g. poslanik, se pričenja v uri tragične napetosti, ki napolnjuje naše srce z globoko žalostjo. To. kar je ii časa zadnje svetovne vojne bilo strah in groza narodov, je vnovič postalo dejstvo, dejstvo katastrofe, kateri ni videti ne konca ne kraja. Zdaj, ko ta vojna že močno stresa tla Evrope in že ogroža katoliški narod, kakor je vaš, ne more noben še tako oster človeški um preračunati, kakšno strahovito možnost pogube in razdejanja nosi v sebi, niti po kolikem prostoru se bo razširila in kakšne zaplete bo še utegnila roditi.
Vi se spominjate, kako zelo se je prizadeval vaš kralj do zadnjega trenutka, da bi rešil ogroženi mir in prihranil evropskim narodom najhujšo nesrečo. In kdo je bolj goreče želel in se dejansko trudil, da hi podprl te plemenite poizkuse, kakor skupni oče vsega krščanstva? Postavljeni po dolžnosti našega apostolskega poslanstva nad vse posamezne spore in v očetovski skrbi za splošni blagor vseh narodov, vidimo t največjo bolečino v srcu, kako se dan za dnem bolj bliža poguba, ki je nujna posledica tega. če se zapusti načelo medsebojnega sporazumevanja in pogajanj in če namesto tega zagrabimo za orožje.
Nočemo tajiti, da so nas že od prvega dne našega papeževanja zasledovale slutnje te veliko nesreče. In v predzadnjem hipu. preden so izbruhnile sovražnosti, nismo opustili ničesar, da bodisi s molitvami in javnimi opomini, bodisi z
zaupnimi in opelovanimi ter konkretnimi koraki predočimo merodujnim činiteljem tso resnost in nevarnost ter grozo bodočih dogodkov, da bi jih pregovorili k lojalnim in miroljubnim pogajanjem na edino trdni in trajni podlagi pravico in ljubezni — na podlagi tiste pravice, ki je pravična slabotnemu prav tako, kakor močnejšemu, in na podlagi tiste ljubezni, ki se ne da voditi od sebičnosti, tako da ohranitev in obramba pravic enega ne pomeni zanikovanja ali naravnost kršitve pravic drugega.
Zalibog danes grmenje topov, šum orožja, ki se je spopadlo, in nagel razvoj ter kopičenje sovražnih dejstev zaglušujejo vse druge glasove. .Sovražnosti, ki so se v nekaterih sektorjih začele že z bliskovitimi uspehi, otežujejo prijateljem miru njihovo delo ter zapirajo pola k miru, ki včeraj še niso bila popolnoma zaprta, če bi bila na obeh straneh obstojala dobra volja.
Spričo takega žalostnega položaja moramo povzdigniti svofe molitve k Bogu, ki ima v svojih rokah ljudska srca, naj skrajša dneve izkušnje in odpre narodom, ki jim grozijo nepopisna zla, nova pota do mirti, preden bi se sedanji požar izpre-menil v splošno uničevanje in razdejanje. In ker, čeprav smo nevredni, nadomestu-jemo na zemlji tistega, ki je knez mira in ker čutimo, da nas podpirajo molitve vernikov in da so z nami nešteti ljudje
dobre volje, ne bomo opustili niti enega trenutka v pazljivem motrenju dogodkov, da zagrabimo prvo priliko, ki bi se nam nudila, da bi pripravili tako razburjene in razprte narode do miru, ki bi bil časten za vse in v soglasju s človeško in krščansko vestjo — do miru, ki bo ščitil življenjske pravice vsakogar.
Dokler pa to ne ho mogoče, se homo prizadevali, da vsaj zdravimo že prizadete rane. Zato se radi spominjamo nekaterih izjav, s katerimi so vojskujoče se države v začetku te vojne javno potrdile svojo voljo, da v svojih sovražnih dejstvih varujejo postave človečnosti in se držijo tozadevnih mednarodnih dogovorov.
Zato upamo, da se sovražna dejanja ne bodo raztezala na nedolino rivilno prebivalstvo, da se ho v zasedenih krajih spoštovalo življenje, svojina, čast in verska čustva prebivalcev, da bodo z vojnimi ujetniki ravnali človeško, da bodo mogli hrez ovir sprejemati tolažila svete vere in da se nobena vojskujoča stranka ne bo posluževala strupenih plinov.
Prepričani smo, da bo naš poziv k miru v Kristusu. k pravici in ljubezni v mednarodnih od-nošajih našel odziva t narodu, ki je dal Cerkvi občudovanja vredne junake krščanske ljubezni, in da ho ta naš poziv vedno našel odmeva v plemenitih srcih, ki so pripravljena za pomoč in za žrtev t službi trpečih.
Položaj na bojišču
Položaj na poljskem bojišču povzroča resne skrbi. To skrb je povzročila vest, da je bila poljska vlada zaradi naglega prodiranja motoriziranih nemških arinad na jugu, kakor tudi zaradi prodiranja najsevernejše nemške armade proti Brest Litovsku prisiljena, da se iz mesta Kremenca (Krzemjeniec, 60 km od ruske meje) preseli po železniški progi, ki vodi od tu južno preko Tarnopola na romunsko mejo, čisto na jug. To zaradi tega, da bi se v primeru potrebe ne bilo treba poljski vladi preseliti na tla Sovjetske Rusije, ki je Poljski zelo neprijazna.
Na bojišču samem Nemci z vseh strani pritiskajo na Varšavo, ki je zopet bolj ogrožena zaradi tega, ker so Nemci že pred Brest-Litovskim, kjer so se polastili zunanjih utrdb, dočim se notranje se drže. Povsod se Poljaki branijo z nepopisnim junaštvom, ki bo zapisalo eno najlepših strani poljske zgodovine, in posebno hrabro se bije poljska armada, ki se je iz Poznanja umaknila na Kutno in še vedno nuja Nemcem najhujši odpor. Glede Lodza trdi nemško glavno poveljstvo, da ga Poljaki niso zasedli, dočim poljska poročila slej ko prej vzdržujejo, da je v poljskih rokah. V Parizu in Londonu pravijo, da bo deževje nemško prodiranje ustavilo in beležijo z velikim zadoščenjem, da so Poljaki odbili prvi naskok Nemcev na Lvov. Če bi se Nemci Lvova polastili, bi bila kmalu odrezana zadnja pot umika poljski vladi v Romunijo. .Bitka med nemško in poljsko glavno silo ob Narevu in Visli se še ni začela in tudi vprašanje Varšave, ki se brani z levjim pogumom, je še odprto.
Zadnja nemška poročila pravijo, da so Nemci že zasedli Lvov in Lublin, kar pa poljska zanikujejo. Zdi se pa, da je res, da so oddelki nemške južne armade že čisto blizu poljsko-romunske meje in da so se že umaknile v Romunijo politične in diplomatske osebnosti, kakor tudi zlati zaklad poljske državne banke.
Na zapadnem bojišču so Francozi začeli uspešno ofenzivo v najzahodnejšem delu francoske fronte ob luksemburški meji in zavzeli postajo Perl ob reki Moselli tik Sieg-friedove črte. Nemško topništvo močno odgovarja francoskemu. Kako daleč se bo razvila močna ofenziva francoskih čet, se bo videlo prihodnje dni.
Poljsko vojno poročilo:
Pri Lubiinu in Lvovu so borbe še v teku • Naskok na Lvov smo odbili - Povsod se Poljaki hrabro branijo
London. 15. septembra. Vesti iz poljskega vira zavračajo nemška vojna poročila in poljsko vrhovno poveljstvo poroča, da jc bitka okoli Lubli-na še v teku, da torej Lublin in Lvov še nista zavzeta, pač pa so nemške čete prodrle HO km južno od Lvova. Poljsko vrhovno poveljstvo poudarja tudi, da nemške čete na vsak način skušajo preprečiti, da bi se poljski oddelki lahko razvili v ravni črti od severa proti jugu. Zato številni nemški motorizirani oddelki hitro prodirajo v vseh smereh, da bi prisilili Poljake zopet na borbo na dolg', zelo raztegnjeni fronti.
Varšava, 15. sept. A A. Havas. Pat poroča iz Lvova: Včeraj je sovražno težko topništvo bombardiralo Lvov. Sovražnik je napadel v smeri proti Lvovu. toda Poljaki so napad odhiti. Nemci so pustili na bojišču 10 tankov, 1 oklopni avto in II motornih koles. Poljsko topništvo je zbilo več nemških letal, koliko, še ni znano.
Varšava. 15. sept. c. Pat poroča, da so Poljaki ujeli do sedaj 13.000 Nemcev in zbili 280 nemških letal. Okoli Varšave in na vsej poznanjski fronti lije sedaj silno jesensko deževje, ki žo več dni ne mara odnehati Lepo vreme je samo še na jugu ob vsej »lovaski in t vsej Galiciji in je to tudi razlog, da tam nemški oddelki tako hitro prodirajo
Gdinja. 15. sept. AA. Štefani. Mesto je pretrpelo od bombardiranja precejšnjo škodo. Vse
moške med 16. in 50. leti pošiljajo v koncentracijska taborišča, ker menijo, da so bili večinoma vojaki, ki pa so odvrgli orožje in slekli uniforme. Računajo tudi, da se bodo v kratkem predali poljski oddelki, ki se zbirajo na bližnjih hribih in od časa do časa s topovi streljajo na mesto in okolico.
Parit, 15. septembra. Na vzhodni fronti se iz poročil, ki so prispela v Pariz o operacijah vče-
rajšnjega dne vidi, da se je položaj poljske vojske v centrumu popravil. Poljskim oddelkom na
Pomorjanskem in v Poznanju, o katerih so nem ška poročila že sporočala, da so jih odtrgali druge od drugih in obkolili, se je ne samo posrečilo združiti se, temveč so celo prešli v ofenzivo in si utrli pot do jedra poljske armade, ki ie zmerom dri i trlo fluj/— V ista. Ta poljska vojska, ki je prodirala z zahoda proti vzhodu ob železniški progi Poznanj—Kutno—Sohačev, južno od Visle, je spremenila fronto in krepko udarila v bok nemške kolone, ki so ogrožale Varšavo. Ta energična reakcija poljske vojske, je imela za posledico osvoboditev Lodža, važnega industrijskega mesta, ki Šteje več ko pol milijona ljudi. Manj ugoden je položaj na zahodni fronti. Na severu Buga nadaljujejo Nemci obkoljevalni manever proti Brestu Litovskemu, na jugu je pa druga nemška armada prekoračila reko San in prodrla do Dnjestra ter naglo napadla Lvov, ki je po velikosti tretje mesto na Poljskem. Lvovska garni-zija je pa napad nemških oddelkov, ki so ga v glavnem vodili oklopni avtomobili, odbila.
Poljska vlada se je preselila na romunsko mejo
Rukarešta, 15. sept. t. Pred enim tednom se je poljska vlada preselila v Krzemieniee, ki je nekako 60 km oddaljen od ruske meje blizu Bro-dyja, ki je bil svoj čas meja med avstrijsko Galicijo in carsko Kusijo. Tjakaj se je bil preselil tudi ves diplomatski zbor. 12. t. m. pa so začela nemška letala silno bombardirati to mesto, vrh tega pa so prišle vesti iz Lvova, da nameravajo Nemci po zavzetju tega mesta pretrgati obe železniški progi,ki todita s Poljske na romunsko mejo. Zato se je sedaj preselila poljska vlada v Za-leščiki na Dnjestru tik oh romunski meji. Če bi ne bilo mogoče Nemcev pri Lvovu ustaviti, se bo poljska vlada morala preseliti v Romunijo samo. Poročila iz Londona pravijo relo. da so se diplomati, akreditirani pri poljski vladi, te preselili v Černoviee v Romuniji.
Romunska vlada je že dovolila poljski vladi, kakor tudi drugim ubežencem pravico azila, je pa izjavila, da poljska vlada ne bo smela vršiti na romunskih tleh nobene politične delavnosti.
Rukarešta. 15. sept. c. S poljske meje so semkaj dopolovale žena maršala Ridz-Smyglija, žena predsednika republike Moscickega in žena zunanjega ministra Bccka s hčerko.
Nemško vojno poročilo:
Napredovali do Lublina in Lvova - Obkolili Brest Litovsk - Prodrli do Snjalina na romunski meji
Berlin, 15. sept. A A. DNB: Vrhovno vojno povelstvo s|>oroča: 14. septembra je južna skupina nemške vzhodne vojske že napredovala proti L u b 11 u u in Lvovu. Poljske čete. ki so obkoljene pri Kutnu in katere so zelo močne, dajejo ogorčen odpor. Te čete so včeraj ponovno poskušale, da bi se prebile v smeri proti jugovzhodu. Vsi napadi pa so ostali brez uspeha. Vzhodno od Visle se približujejo nemške čete s severa varšavskemu predmestju Praga in lam so bili preprečeni vsi poskusi poljskih čet, da
se prebijejo skozi naše črle. Nemške Čete, ki so bile poslane proti Brest-Litovsku. so prodrle v utrjen pas ter so del utrdb vrgle v zrak Osrednje utrdbe so še vedno v rokah sovražnika. Mesto Gdinja se nahaja v naših rokah. Pomorske sile so se udeležile borb za Gdinjo in na polotoku Het_a ter eo pospešile vhod v juiiio pristanišče Gdinje. Nemške letalske sile so izvršile v teku včerajšnjega dne kljub slabemu vremenu
(Nadaljevanje na 2. strani)
Politifai mpisM
Oklic srbskega kluba srbski Javnosti
Predsedništvo Srbskega kluba v Belgradu j« lavnosti sporočilo to-le svoje obvestilo, ki ga prinašamo v celoti, ker je v sedanjih razmerah zelo zanimivo in značilno: Srbski klub v Belgradu zadnji čas od vseh atrani sprejema vpraianja, kakino stališče naj zavzame glede najnovejših dogodkov v naši notranji politiki, čeS da naš notranji razvoj postane lahko usoden za srbstvo in Jugoslavijo. Zato meni klubova uprava, da je njena dolžnost naglasiti to-le: 1. Naš mednarodni položaj zahteva, da se vsi rodoljubi vzdrže vsake notranje politične borbe in da sc vsa ta vpraianja gledajo s stališča obrambe domovina. Danes je namreč važnejša ohranitev Jugoslavije, kakor pa delitev oblasti in izvajanje nekaterih političnih načel. — 2. Sporazum, sklenicn med predsednikom JRZ in predsednikom HSS, da lahko povod za upravičeno kritiko, toda uprava kluba smatra, da dane6 ni trenutek za razpravljanje o tem vprašanju. Srbski kulturni klub se že sedaj bavi s pre-učavanjem vprašanja o državni preureditvi, kar pa zahteva prav mnogo časa, svobodnega razpravljanja in skrbnega dela. Danes moramo delati za to, o čemer ni in ne more biti razprave, to je o obrambi Jugoslavije in svobodne narodne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. — 3. Srbi ae ne 6mejo niti za trenutek izneveriti svojemu velikemu narodnemu in državnemu poslanstvu, zato 6e morajo zdržati vseh strankarskih bojev in trenj. Ko so naši bratje Hrvatje in Slovenci tako dobro organizirani, da so dosegli višek edinstva in (loge, zahteva korist domovine, da tudi Srbi vse store, da so zedinijo, organizirajo in postavijo v svoje vrste najboljše ljudi. Srbi so glavni tvorci Jugoslavije, Srbi so tudi danes glavni njen steber. Ta vloga jim vsiljuje tudi največje naloge, ki jih morejo izpolniti samo s popolno disciplino, slogo in navdušenjem. — 4. 0 podrobnostih nove državne ureditve ne moremo govoriti brez prejšnjega študija. Toda o osnovnem načelu ureditve moramo biti že dane« na jasnem. Nova državna ureditev mora biti taka, da se bodo v Jugoslaviji čutili Srbi, Hrvati in Slovcnci ko v svoji hiši. Bila bi usodna zmota, ko bi menili, da je svobodo Srbov in Hrvatov moči ustvariti s kako rahlo državno skupnostjo, kajti pravno varnost posameznika predstavlja le močna državna oblast. Svoboda Srbov in Hrvatov bo zavarovana samo v čim tesnejši njihovi skupnosti. Brez močne Jugoslavije ni močno srbstvo, niti hrvatstvo. — 5. Obramba in napredek Jugoslavije zahtevata, da se pri splošnem narodnem delu najdejo skupno vsi Srbi, Hrvati in Slovenci z enakimi pravicami in tudi enakimi dolžnostmi.«
Navdušen članek o g. Maksimoviču
V Novem Sadu izhaja list »Narodne srpske novinec, ki je te dni prinesel navdušen članek o prosvetnem ministru Boži Maksimoviču. Med drugim članek pravi: »V novi vladi g. Cvetkoviča je g. Maksimovič brez dvoma izmed najbolj vidnih osebnosti. V Vojvodini ima g. Maksimovič veliko število svojih prijateljev, ki se iskreno vesele, ker je prišel v vlado narodnega sporazuma. G. Maksimovič uživa sloves energičnega državnika, ki odločno in častno zastopa z nezlomljivo vztrajnostjo in doslednostjo svoje ideale ter načela in ki zlasti mnogo da na svojo dano besedo, kar je pri politiki, kakor vemo. silno redek primer. Minister Maksimovič je zavzemal vedno brezkompromisno stališče v vprašanjih, kjer gre za nacionalne interese. In zato se Vojvodina še posebej veseli njegovega ponovnega vstopa v aktivno politiko.«
Vojvodina ne želi spremembe
Prometni minister g. Bešlič, ki je govoril v Novem Sadu in Subotici, je v svojem govoru med drugim dejal tudi to-le: »Za nas v Vojvodini je vprašanje našega edinstva rešeno leta 1918. V državnopravnem oziru ne bomo zahtevali nobene spremembe. Zadovoljni smo s svojim skupnim življenjem v donavski banovini. Želeli bi le, da se čim prej poživi samoupravno življenje naših občin. V svojem jugoslovanstvu bomo poslej malo bolj srbski. Prav v tem morajo Novosadčani pred-njačiti v naši Vojvodini. Zadnji čas je, da v naših krajih prenehajo besede: »Srbija ima vse, Vojvodina nič.« Vojvodina bo imela vse tisto, kar bo sama ustvarila.«
Hrvatska kulturna stoletnica v srbskih listih
Nastopajoča gleddiika sezona v Zagrebu je jubilejna sezona hrvatskega glcdaliiča. Dne 10. junija leta 1840 so v starem gledališču na Markovem trgu prvikrat igrali v hrvatskem jeziku Ku-kuljevičevo zgodovinsko dramo Juran in Sifija ali Turci kod Siska. Tudi belgrajsko časopisje omenja ta lepi jubilej hrvatske kulture in belgrajsko Vreme prinaša o tem dogodku dolg članek. Veseli nas, da se tako vedno bolj kaže želja po medsebojnem spoznanju. Pri tej priliki bi radi omenili, da bo 28. decembra leta 1939 minilo 150 let, odkar so v ljubljanskem stanovskem gledališču igrali prvo slovensko igro Linhartovo »Zupanovo Micko«. Menimo, da bi bilo prav, ko bi se merodajni spomnili tega slovenskega kulturnega jubileja ter nanj opozorili tudi hrvatske in srbske liste, saj naša kultura ni šele od včeraj.
Naval na službe na Hrvatskem
Na Hrvatskem zdaj ljudje pričakujejo, da bodo dobili službe ter kar oblegajo razne poslance HSS za posredovanja. Hrvatski listi so začeli zoper to odločno nastopati. Tako na primer piše Hrvatski glasnik«: Odveč je vsakršno tekanje za službami ter obleganje političnih pisarn HSS ter nadlegovanje hrvatskih narodnih poslancev, naj bi se zavzeli za tega ali onega ter mu preskrbeli državno službo banovine Hrvatske. Vse to obleganje in nadlegovanje je odveč, ker ne ustreza niti duhu, niti programu, niti namenom HSS. — Banovina Hrvatska niti ni začela pravilno delovati. Na bana banovine Hrvatske niso še preneseni vsi posli, katere bo treba prenesti po uredbi o banovini Hrvatski. Gotovo bo v banovini Hrvatski mnogo služb višjih, srednjih in nižjih uradnikov za kandidate teh služb, ki bodo izbrani izmed pristašev HSS po njihovih sposobnostih. Niti najbolj navdušeni niti najbolj požrtvovalni pristaš ne bo mogel priti v službo, če je ne bo mogel opravljati tako kakor zahtevajo koristi službe in naroda. Ni prav, da nestrpni posamezniki v splošnem naskoku jemljejo dragoceni čas narodnim prvakom, ki imajo dovolj dela za urejevanje in uripravljanje, niso pa zato tukaj, da bi se na kodo splošnih ljudskih koristi zavzemali za tega ali onega, ker bi se tako. čeprav nehote, pregrešili zoper program stranke, ki za njo žive in delajo.«
Nemci naglo prodirajo
Poljska kliče svoji zaveznici na pomoč
Parls, 15. sept b Tukaj prisnavajo, da nemške čete v nenavadnem tempu prodirajo v Poljsko ter da operirajo globoko izza obrambne črle na reki Visli, kjer so hoteli dati Poljaki zadnji odpor. Listi poročajo, da neiniko vrhovno poveljstvo trdi, da je ie strt odpor poljskih čet, da fronte sploh ni več, poljski generali pa da bežijo. »Intransigeant« piše. da se poljsko desno krilo na severu umika v močvirna področja na severu, ki se razprostirajo do ruske meje. »Journal des De-hats« poroča, da so nemške sile na več krajih prekoračile reko Vislo. na jugu pa tudi reko San. Nemške (ete so prodrle do Ivovskega predmestja, kjer se z vso naglico zbirajo močni poljski oddelki. ki so se umaknili iz Javorova in Sambora. Te poljske čete bodo skušale zadržati prodor nemških čet in zavseti Lvov.
Navzlic naglemu napredovanju Nemcev je poljski veleposlanik Lukascijevič izjavil v ameriškem klubu, da se Poljska zaveda svoje naloge in da se bo borila zaupajoč v svoje zaveznike, do končne zmage.
Bukarešta, 15. sept b. Glasom poročil iz rusko-poljske meje so nemške čete prodrle do Tja, ki leži 73 km južno od Lvova. Okrog Lvova se vodijo hudo borbe. Mesto je še vedno v poljskih rokah. Železniška proga proti Romuniji je na več krajih razrušena.
Krzemjenjee, 15. septembra. A A. Havas: Mesto Sjedlco je skoraj popolnoma uničeno. Lublin gori.
| London, 15. sept. b. Poljski veleposlanik ▼ Londonu grof Edvard Raczinski je izročil britanskemu zunanjemu ministra noto, v kateri zahteva, naj bi Francija in Velika Britanija izdatneje podprli Poljsko in tako pomagale poljski vojski, da zadrži prodiranje sovražnih čet.
Varšava, 15. sept. b. Nemške čete so prodrle do Lublina, ki ga močno ogrožajo.
Berlin, 15. eept. b. Iz nemškega vira prihajajo poročila, da so nemške čete danes po raz-strelitvi utrdb prodrle v Breet-Litovsk.
London. 15. sept. b. Tudi najbolj optimistični opazovalci priznavajo, da je poloiaj Poljske katastrofalen, ker jo nemške čete ogrožajo s severa, ■ juga in na sredi, medtem ko Poljaki priznavajo, da se vodijo težke borbo okrog Kaluezyna, ki leži 15 milj vzhodno od Varšave, pa vse kaže, da imajo nemški strategi večje sile, kot je to predvidelo poljsko vojn-» poveljstvo.
Var suva, 15. eept. c. Pat poroča, da se silno huda bitka razvija 50 km zapadno od Varšave. Pri Lublinu se je razvila bitka 40 km zapadno od me«ta, pri Lvovu pa so bili odbiti vsi nemški napadi.
London, 15. eept e. Vesti iz nemških virov vedo povedati, da so nemške čete vkorakale danes v II r e s t - L i t o v s k. Te vesti pa še nikdo
drug ni potrdiL
Razdelitev Poljske?
Zelo sumljivo obnašanje Moskve
Moskva, 15. septembra, b. Uradni list komunistične stranke »Pravda« napoveduje odcepitev Ukrajine od Poljske in proglasitev samostojne republike. V tem članku »Pravda« očividno po navodilih sovjetske vlade napada poljsko vlado zaradi tlačenja Ukrajincev in bemruske narodne manjšine, ki predstavljata eno tretjino poljskega prebivalstva. »Pravda« piše dalje, da Velika Britanija in Francija nista mogli dati Poljski prave in izdatne pomoči in ee lahko trdi, da je preživela Poljska vojni poraz, ker je odrezana od i>olitičnih in gospodarskih središč. List pravi, da je pravi vzrok poljskega poloma notranja slabost poljske države. V članku se »Pravda« dalje pritožuje, da so poljski letalci večkrat kršili mednarodne predpise in prekoračili sovjetsko mejo. Tukajšnji krogi so prepričani, da bo sovjetska vlada podprla ustanovitev nove ukrajinske republike na Poljskem.
Moskva. 15. septembra, b. Danes so se tu razširile govorice, da je poljsko poslaništvo zaprto in da se poljski veleposlanik z osebjem pripravlja na odhod. Poljski veleposlanik je že zahteval potni list. V sveži s temi govoricami je poljsko poslaništvo v Moskvi izdalo uradni demanti. Dopisniku »Exchange Telegrapha« je poljski veleposlanik izrazil, da so ee te govorice verjetno razširile v zvezi s člankom, ki ga je napisala moskovska »Pravda«.
Moskva, 15. septembra, b. Tukajšnji krogi trdijo. da mobilizacija nekaj letnikov v Sovjetski Rusiji nima prav nič skupnega t nemško-poljsko vojno. Gre le za varnostne ukrepe. Stalin nima nobenega namena, tako izjavljajo politiki Sovjetske Rusije, da ki napadel katerokoli državo in jo zasužnjil.
Berlin, 15. septembra, b. Med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo se žc nekaj dni vodijo T Berlinu vojaški razgovori, ki so se načeli zaradi novo nastalega položaja na Poljskem, kjer je Nemčija zasedla ogromna področja. Ta novira je prispela iz dobro poučenih narodno socialističnih krogov.
London, 15. sept. b. Protipoljsko stališče t Sovjetski Rusiji je vzbudilo v tukajšnjih diplomat-
skih krogih največje zanimanje, tem bolj, ker proti Poljski uporablja argumente, ki so podobni obtožbam, katere je Poljska svoječasno rabila proti Češkoslovaški. »New Chronirle« poroča iz krogov, ki so blizu Wilhelmstrasse, da bo Sovjetska Rusija takoj poslala svoje čete na Poljsko, kakor hitro bo poljski odpor strt. Nemčija pričakuje, da bo Rusija zahtevala Ukrajino in Belo Rusijo do tako imenovane Curzonove črte.
Rim. 15. sept. b. Iz Moskve prihajajo poročila, da so v Kremlju vsak dan seje sovjetskega vrhovnega vojnega sveta. Danes so v Sovjetski Rusiji zopet poklicali pod orožje nekaj rezervistov.
Nemško-ruski načrt
Berlin, 15. sept b. »United Press« poroča: Čeprav Nemčija doslej še ni postavila mirovnih pogojev, nevtralni opazovalci trdijo, da bo poljska republika od svojega dosedanjega področja izgubila polovico, morda celo dve tretjini. Domnevajo, da bo tako imenovana kongresna Poljska morda z južnim delom okrog Krakova edina ostala pod poljsko suverenostjo. Poleg tega trdijo, da ne ho Nemčija tista, ki bo pobrala vsa poljska področja, temveč bosta glavni delež pobrali predvsem Litva in Sovjetska Rusija. Ti dve državi bosta postavili svoje zahteve za povrnitev vsega, nekdaj od Poljske zasedenega ozemlja. O nemških zahtevah doslej ni nobenih uradnih informacij. Nepristranski opazovalci pa so mnenja, da ni verjetno, da bi Nemčija zahtevala tudi Varšavo. Prav tako še ni zanesljivo, če bo Nemčija organizirala Poljsko tako kot Češko in Moravsko ter jo spravila pod svoj protektorat. Vsekakor poučeni krogi trdijo, da so se Nemci in Rusi o razdelitvi že sporazumeli, in sicer tako, da Nemčija in Rusija ne bosta imeli skupnih meja. Nemčija bo zase brez dvoma zahtevala ves poljski hodnik, gornjo Šlezijo in Tješin. Verjetno bo Nemčija zahtevala tudi vzpostavitev starih meja, ki so obstojale pred svetovno vojno in bo v tem primeru Nemčija zasedla Poznani-
Na zapadu
Francozi naskakujejo dalje
berlin, 15. septembra. Na zahodu deluje vzhodno od Saarbriickna sovražno topništvo. Sovražnik, ki je 12. septembra napadel južno od Firmansenza, se je moral umakniti v smeri proti meji zaradi učinka nemškega topništva. Včeraj ni bilo na zahodu letalskih napadov na nemško ozemlje.
London, 15. septembra. Kar se tiče operacij na Sicgfriedovi liniji, katero so francoska in angleška letala fotografirala na mnogih mestih pri svojih izvidni-ških poletih, menijo tukajšnji vojni krogi, da so sedaj Francozi zavzeli že več ko 500 kvadratnih milj neni-škega ozemlja in da so ohranili vse svoje postojanke ter odbili vse nemške protinapade. Poročila z zahodnega bojišča pravijo, da pošiljajo Nemci močne oddelke na zahodno fronto.
Pariz, 15. septembra. AA. Havas: Kljub slabemu vremenu in nem?kcmu topovskemu ognju so francoske čete včeraj počasi, a zanes'jivo prodirale. Snočnje poročilo je sicer, kakor običajno, skrajno rezervirano, vendar prvič omenja, da so Francozi pri operaciah ujeli sovražne vojake. Ni dvoma, da so Francozi tudi že pri uvodnih bojih, posebno pa pri nemških protinapadih pred nekaj dnevi, ujeli več osamljenih nemških vojakov, zdaj se pa zdi, da je stik med francoskimi in nem?kimi četami tako tesen in da so se operacije vršile tako hitro, da je bilo moči ujeti toliko sovražnih vojakov, da se je vrhovnemu poveljstvu zdelo vredno v snočnjem komunikeju to poudariti.
Pariz, 15. septembra. AA. Havas: V teku včerajšnjega dne in preteklo noč so kljub slabemu vremenu in delovanju nemškega topništva francoske čete nada-lievale s prodori. Nemški protinapadi so bili odbiti in irancoske čete so zavzele ugodne postojanke med operacijami po zadnjih treh dneh, o katerih francosko poveljstvo ni dosedaj dajalo nobeno podrobno obvestilo. Te operacije se nanašajo na skrajno točko zapadne^a bojišča, to je na odsek Sierck, na obali Mozele. Ta pokrajina, skozi katero teče železniška proga vzdolž Mozele, je bila poprišče nemškega ntpada, ki se je začel v okolici malega nemškega naselja Perla v smeri proti francoski meji. Napad -e bil odbit od francoskih predstraž in francoske pehote, ki so jo podpirali tanki. Da bi se vnaprej preprečil« vse poznejše sovražnikove akcije, so čete zavzele vse ugodne postojanke in so na ta način zboljšale splošen položaj francoskih čet na tem odseku. Umikajoči *e sovrafnik je v veliki razdaiji porušil železniško progo, ki teče vzdolž Mozele. Na ostalem delu bojišča, zlasti pa na
tistih 20 km vzhodno od Saare, pa irancoske čete nevzdržno napredujejo.
Bruselj, 15. septembra. AA. Štefani. Danes dopoldne ob 10 so Nemci pognali v zrak železni most pri Sengelu na Mozeli. Kosci železa so padli tudi v Sen-gel, ki je bil ponoči izpraznjen.
Pariz, 15. septembra. AA. Havas: Sporočilo vrhovnega poveljstva z dne 15. septembra zjutraj se glasi: Operacije, ki smo jih izvršili v zadnjih dneh, so nam omogočile, da v pokrajini sevemovzhodno od Sir-cka zavarujemo zavzeto ozemlje, na katerem so se vodile borbe od začetka nemških ofenziv, katere smo sporočili s komunikejem 10. septembra. Poleg tega smo prodirali tudi naprej. Ponoči smo v nekaterih krajih popravili našo prvo črto, čeprav ie sovražnik ostro odgovarjal zlasti s topniškem ognjetn.
Bruselj, 15. septembra. AA. Reuter: Francoske čete so včeraj popoldne začele oienzivo blizu Perla ob Mozeli v najzahodnejšem delu francoske fronte.
Bruselj, 15. septembra. AA. Reuter: Opazovalci na meji Luksemburga so videli, kako so po bombardiranju težkega topništva nastopili francoski tanki. Moglo «e je videti ckoli osem tankov, kako se približujejo nemškim črtam. Grmenje topov se v mestu Luksemburgu tako zelo sliii, da so oblastva sklenila prebivalstvo izseliti.
Rim, 15 sept. b. Poročajo, da francosko napredovanje resno ogroža Saarbriicken. Dopisnik »Lavoro Fasista«, trdi, da so Francozi pri Saar-brficknu sestrelili številne nemške letalske aparate.
Berlin, 15. sept. b. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je bil odbit močan francoski napad na nemško področje blizu Saarbrfickna.
Kopenhagen, 15. sept. c. List »Politiken« prinaša iz Berlina vest, da je nemška vlada sklenila iz Porenja prepel ali v notranjost Nemčije več milijonov ljudi, ki bodo morali izprazniti mesta na zapadu.
Anglija ne bo kršila belgijske nevtralnosti
London, 15. sept. e. Angleška vlada je objavila izjavo, v kateri najodločneje zanika vesti, da misli krčiti belgijsko nevtralnost in izkrcati svoje čete na belgijski obali.
Nemško vojno poročilo
(Nadaljevanje s 1. strani)
mnogo napadov na ieleaniške zveze in druge prometne naprave, prav tako pa eo se udeleževale borb naših čet proti sovražni armadi, ki je obkoljena pri Kulnu. Nemški bombniki so leteli nizko ter težko bombardirali in streljali iz strojnih pušk na sovražnikove vrste. Poljske vojne ladije, ki so se še nahajale v pristanišču Hajster-nest. eo bile potopljene z bombami.
London, 15. septembra. AA. Reuter: Medtem ko poljsko uradno sporočilo priznava, da ee vodijo težke borbe pri K al uči no, 15 milj vzhodno od Varšave, pa odkrivajo nemška vojaška poročila mnogo večja načrt, kako' pa je samo osvajanje poljske prestolnice. Javljajo, da močne nemške čete napredujejo iz vzhodne Prusije v jugovzhodni smeri proti Brest-Litovskn, na jugu pa Nemci istočasno napadajo Lvov ter napredujejo med Tomašovim in Ravo na cesti Lvov — Lublin. Zdi 6e, da gre večjidel operacij za tem, da se zapre trikotnik, ki ga tvorijo reke Bug, San in Visla, da bi teko obkolili glav-no poljsko vojsko. Ta načrt, ki zahteva najhitrejšo koncentracijo najbolj gibčnih enot ter njihovo odpošiljanje na posebno važna mesta, ima v eebi tudi velik riziko. ker gre z> dolge pohode, kar je zlasti važno z ozirom na to, da se na ta način otežkoča pošiljanje pojačanj. Te nevarnosti v načinu, kakor Nemci vodijo Vojno, se najbolje vidijo po tem, da ee je v teikih razmerah posrečilo Poljakom ponovno zavzeti Lodž.
London, 15. eept. e. Poročila iz nemškega vira vedo povedati, da so nemške čete zasedle danes Lublin in Lvov. Prav teko poročajo Nemci, da sedaj prodirajo nemški oddelki že proti poljsko-romunski meji in da bodo vsak čas zasedli obmejno postajo 8 n j a t i n.
Varšava. 15. sept. c. »Pat« poroča, da eo nemška lelala bombardirala danes tri mesta v Volinijii, pokrajini, ki je ob ruski meji.
Silno bombardiranje
Varšava, 15. sept. e. Nemška letela silno bombardirajo Lvov.
Prav tako je bila danes zopet močno bombardirana Varšava, kjer so ekoraj ie vsa visoka poslopja porušena.
Berlin, 15. sept. AA. DNB: Neresnično vest, ki jo je včeraj razširil Reuter, da so Poljaki ponovno zavzeli Lodž, je neizpodbitno postavila na laž okoliščina, da je fiihrer vkorakal v Lodž prav tisti trenutek, ko je izšlo poročilo o ponovnem poljskem zavzetju Lodža. Reuter je včeraj šo enkrat poskusil lansirati to neresnično vest v svetovnem tisku po angleškem načelu »zlaži se, nekaj bo že ostalo.«
Tudi Osrednji urad za zavarovanje delavcev je treba reorganizirati
V hrvatskih listih beremo: »Kakor je znano, se z uredbo o banovini Hrvatski prenaša v področje bana socialna zakonodaja in skrb za narodno zdravje. S tem je postavljena potreba reorganizacije Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. .Najbrž bo Osrednji urad kot tak prenehal. Preden pa se bo izvršila ta sprememba, bo spremenjeno sedanje ravnateljstvo. Kakor je znano, v Osrednjem uradu, edini osrednji državni ustanovi v Zagrebu, Hrvati še zdaleč niso zastopani po načelu enakopravnosti. Vodstvo HSS zahteva, da se v Osrednjem uradu imenuje komisariat, dokler ne bo volitev ali dokler se ne reorganizira ta ustanova«. — Tako zagrebški listi. Docela se strinjamo, da je treba Osrednji urad iz temelja preobraziti ter sedanjo škodljivo in nesmiselno centralizacijo delavskega zavarovanja odpraviti.
Belgrajske vesti
Belgrat,, 15. septembra, m. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da ne bodo izdali nobenega predpisa, s katerim bi se omejila uporaba avtomobilskih vozil. V primeru potrebe se bodo izdali potrebni predpisi za omejitev potrošnje bencina.
Belgrad, 15. septembra, m. Socialno ministrstvo je izdalo uredbo, s katero bo zaradi nekaterih poskusov brezvestnih špekulantov uredilo cene življenjskim potrebščinam. Uredba bo sprejeta na prvi prihodnji seji ministrskega sveta. Za banovino Hrvatsko bo ban dr. Subašit izdal posebno uredbo.
Belgrad, 15. septembra, m. Na zemunskem letališču se je davi ustavil na svojem potovanju v Bukarešto predstavnik nemškega trgovinskega ministrstva Klaudius. Na letališču ga je pozdravil nemški poslanik von Heeren. Po krajšem zadržanju se je Klaudius odpeljal v Bukarešto, kjer bo vodil nova trgovinska pogajanja v imenu nemške vlade z romunsko vlado.
Belgrad, 15. septembra, m. Predsednik vlade Cvetkovič je odpotoval v Niš, kjer je danes prisostvoval slavi tamkajšnjega topniškega polka.
Belgrad, 15. septembra, m. Z današnjim dnem je ustavljen zračni promet na črtah Zagreb—Split in Zagreb—Sarajevo—Dubrovnik ter Sarajevo— Ljubljana. Obratujejo še letala na progi Belgrad— Zagreb in na mednarodni progi Bukarešta—Belgrad—Zagreb—Benetke—Milan.
Belgrad, 15. septembra. A A. Madžarsko poslaništvo v Belgradu sporoča, da se spet uvede vidiranje potnih listov za potovanje v vse države. Ta odredba stopi v veljavo 15. septembra in velja tudi za diplomatske potne liste.
Belgrad, 15. septembra, m. Danes se je nadaljeval kongres Društva jugoslovanskih šolskih nadzornikov. Udeleženci so bili danes na Avali, nato pa so zasedali razni odbori. Vsi predlogi slovenskega zastopstva so bili sprejeti. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato so bile Volitve glavnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Gajič, za podpredsednika pa predsednik slovenske sekcije Franc Erjavec. Jutri odpoldne bo zastopstvo sprejeto pri prosvetnem ministru Maksimoviču.
Osebne vesti
Belgrad, 15. septembra. AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog ministra za trgovino In industrijo so hiii odlikovani: Z redom jugoslovanske krone 4. razreda Karel Kavka, gradbenik iz Ljubljane, Franjo Natek, predsednik upravnega odbora Hranilnice dravske banovine v Mariboru, dr. Jože Karlovšek. odvetnik iz Maribora Oskar Cernelč, ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Celju;
z redom sv. Save 4. razreda inž. Franc Oblak In inž. Jakob Dagarin, inšpektor uprave za zaščito industrijske lastnine, Ivan Vrtačnik. višji pristav v ministrstvu za trgovino in industrijo;
z redom sv. Save 5. razreda Franc Juvan, industrijalec iz Srednjih Gameljnov, Ivan Vrhovec, krojač iz št. Vida, Karel Erjavec, mizar iz Brda pri St. Vidu.
Izjava madžarskega zunanjega ministra Czakyja
Madžarska želi urediive odnošajev z Romunijo v hitrejšem tempu kakor doslej
Odnošaji z Jugoslavijo so zelo prijateljski
bndimpešta, 15. sept. AA. Madžarski zunanji minister grof Czaky je porofal parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve o madžarski zunanji politiki.
Naglašal je, da Madžarska globoko obžaluje, da se je uresničilo prerokovanje grofa Aponnyja iz leta 1920, ko 'je v Parizu ' dejal, da se bodo posledice versajskega miru vsekakor maščevale. Mi Madžari, je nadaljeval Czaky, smo leta in leta upali, da se bodo vsa vprašanja rešila na miren način. Mnogo smo pretrpeli sanio zaradi tega, da ne čujemo ponovno grmenja topov, kajti naša generacija ima za seboj mnogo trpljenja. Toda kaj naj naredi madžarska vlada glede spopada, ki je nastal na njenih mejah?
Ona lahko n^pravj samo to, da ostane dosledna svoji tjosedanji politiki ter da ostane »vesta svojim tradicionalnim prijateljem, upoštevajoč čast 4rž*Tf< Vi £toji na prvem mestu.
Zato tako postavljenim moralnim branikom je madžarska vojska pripravljena braniti svoj narod, zvesta politiki ohranitve etičnih pogojev. Kar se tiče madžarsko-romunskih odnošajev, je nadaljeval Czaky, je treba, da se sa rešitev spornih vprašanj ustvari ugodno ozračje, in to v hitrejšem tempu, kakor doslej. Madžarska vlada ni ničesar opustila, kar bi koristilo zboljšanju odnošajev med obema državama.
Glede odnošajev do Jugoslavije. sn razmere mnogo lažje ter obstoja volja, da se vsa sporna vprašanja rešijo z naklonjenostjo, ki že obstoja med Madžarsko in Jugoslavijo.
Nato je grof Czakv dejal, da je potrebno na-glasiti tople besede, ki jih je izrekel bolgarski kralj Boris glede odnošajev med Madžarsko in Bolgarijo.
Italija in nevtralne države
V največji nevarnosti je Romunija
Rim, 15. sept c. Italijansko časopisje zadnje dni mnogo piše o stališču nevtralnih in tistih držav, ki v sedanji vojni spopad v Evropi ne marajo poseči. Listi podčrtavajo, kako tesno je stališče teh držav povezano s stališčem Italije, ki bo s sleherno svojo odločitvijo v tej vojni lahko odločilno vplivala na stališče vseh teh držav. Stališče nevtralnih in neudeleženih držav je popolnoma pravilno, če se skušajo zavarovati najprej predvsem tako, da se požar, ki divja drugod, ne bi zanesel tudi na njihovo ozemlje. Te pravice mirnim in miroljubnim državam nikdo ne more odrekati.
Nevtralne države in tiste, ki se nočejo vmešavati v spcr lahko po italijanskem mnenju razdelimo v tri skupine. V prvo skupino lahko štejemo države, ki so •vojo nevtralnost proglasile po določilih mednarodnega prava, na pr. Belgija in Jugoslavija. V drugo skupino je treba prištevati države, ki so izjavile, da v vojno ne mislijo posegati, na pr. Japonska. V tretji skupini pa so države, ki so » svojimi del: dosedaj pokazale, da hočejo ostati izven spora.
Italijanski politični krogi izjavljajo, da ni potrebno, da kakšna država izjavi, da hoče ostati nevtralna po določilih mednarodnega prava. Zadostuje, da kakšna država v spor sploh ne poseže in s tem dovolj jasno označi, da hoče 06tati nevtralna. Zato bo treba ločiti
tiste države, ki se sklicujejo na svojo neustra&iosl po določbah mednarodnega prava in tiste države, ki so se svobodno odločile zato, da v vojno ne bodo posegale.
Zanimivo je, da sedaj italijanski politični krogi najpozomeje zasledujejo stališče Turčije in Romunije. Pri tem poudarjajo, da bi lahko Romunija največ izgubila, če bi le malo skušala spremeniti ali opustiti svoe stališče nevtralnosti. Pričakujejo pa v Rimu, da bodo skušali na Turčijo izvajati najhujši pritisk. Vendar pa mislijo v Rimu, da bo tudi »a država ostala pri svoji nevtralnosti, ker ni nikakega povoda zato, da naj Turčijo poseže z vojsko v obrambo svojih koristi.
Prav veliko vlogo pa bo v tej vojni igrala gospodarska blokada. V Rimu so zmeraj bolj prepričani, da bo ta vojna trajala zelo dolgo in je gospodarski blokadi prisoj-ena zelo velika , če ne odločilna vloga. Gospodarska blokada bo zelo vplivala na nevtralne države, ker jih bo s svojimi posledicami lahko privedla na rob vojske.
Na splošno bi lahko označili sedanje italijansko stališče s temi besedami: Evropa bo ušla največji nevarnosti, če ne bo nikdo skušal spreminjati stališča tistih držav, ki so ie odločile, da ne bodo posegle v sedanjo vojska.
Hrvatsko časopisje se pritožuje
Ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska, 3e vsa hrvatska javnost pričakovala, da bodo kompetence takoj prenesene na novo banovino. Takoj je bil imenovan hrvatski ban in delo se je pričelo. Razumljivo pa je, da je prenos kompetenc precej zapletena stvar, ki vzame mnogo Časa. Razumljivo pa je tudi, da bi hrvatska javnost rada videla, da bi se ta zadeva čim prej rešila, da bi banovina mogla začeti s svojim delom. V informacijo prinašamo izvlečke iz dveh hrvatskih dnevnikov, iz katerih je razvidno, kako Hrvati sodijo.
»Hrvatski Dnevnik« na pr. prinaša uvodni članek, kjer med drugim tako pravi: »Mi imamo danes v resnici le priznanje svojih pravic, nimamo pa še možnosti, da bi te svoje priznane pravice izvrševali. Sicer res ne podcenjujemo priznanja teh pravic, vendar od samega priznanja ne moremo živeti. Narod zahteva stvarne uresničitve ter pričakuje sadov sporazuma. Toda teh sadov ni in jih v dovoljni meri tudi ne bo, dokler se najprej dogovorjena kompetenca ne prenese na bansko oblast. Zaradi tega je predsednik dr. Maček že potrebno ukrenil, da se čim prej začne prenos teh kompetenc. Ko je to storil, je delal ne le v skladu z besedo in duhom spoia-zuma in uredb, marveč tudi v skladu z zahtevami vsega hrvatskega naroda. Hrvatski narodni poslanci, ki so vsak dan v živi zvezi z ljudstvom, najbolje vedo, česa je ljudstvu treba in kaj zahteva. Oni so tolmači ljudskih zahtev. Toda, dokler na bansko oblast ne bo prenesen njen delokrog, v Zagrebu ni mogoče dovoli storiti, da se vse te potrebe zadovoljile. Sicer uvidevamo, da ta prenos ni bil mogoč v 24 urah, toda v kratkem bodo minile že trije tedni od sporazuma, in v tem času bi bilo mogoče že marsikaj pripraviti za prenos. Zato hrvatska javnost pričakuje, da ne bo več dolgo čakala in da bo banovina Hrvatska mogla kmalu delovati. Ko se to zgodi, bo šele mogoče v praksi občutiti vrednost doseženega delnega sporazuma. Da bodo zastopniki hrvatskega naroda v osrednji vladi v tem smislu odločno delali, za to nam jamči prisotnost predsednika dr. Mačka v vladi, ki se je za vstop v vlado odločil prav zaradi tega, da nadzoruje in pospešuje izvedbo sporazuma.« — Tako »Hrvatski Dnevnik«, ki je uradno glasilo HSS.
Precej ostreje piše »Obzor«, ki med drugim navaja: »Zaradi vsega tega ie tako počasna izvedba uredbe o banovini Hrvatski, kakor tudi slovesno priznane enakopravnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev. Ena posledica tega stanja je, da ban banovine Hrvatske ne more razviti tiste delavnosti, katero želi in ki jo hrvatska javnost pričakuje, ker je neobhodna potreba, da bi bil že presekan hegemonistični sistem. Z ozirom na razpoloženje hrvatskega naroda in na 20-l3tne skušnje v tem oziru je docela opravičeno, da vodstvo HSS urgira, da bi se uredba o banovini Hrvatski čim prej izvedla ter tako uvedla tudi enakopravnost v skupnih zadevah. Ne smemo pozabiti, da je hrvatski narod teh 20 let silno trpel ter da je bil vedno stiskan in varan. Vodstvo HSS Je podpisalo sporazum v silno važnem in občutljivem času ter je sam dr. Maček stopil v vlado g. Cvetkoviča. To ponašanje vodstva HSS so pozdravili predstavniki vseh srbskih strank, ki so
Zemunska vremenska napoved: Oblačno vreme bo prevladovalo v vsej kraljevini. Tu pa tam bo dež. Toplota se bo znižala v severnih krajih. V ostalih delih države pa ne bo bistvene sprememb«.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno v vsej državi. Deževno. .V severnih krajih bo temperatura padla.
trdili, da je s tem politično zastopstvo Hrvatov dokazalo, da hoče to državno skupnost in sodelovanje s Srbi. Toda Stojadinovičevi in drugi prikriti hegemonisti se zelo motijo, ako mislijo, da bi se zdaj, ko so zastopniki HSS šli v vlado, mogla zavlačevati ali celo izigravati izvedba o banovini Hrvatski in o enakopravnosti Hrvatov, Hrbov in Slovencev v skupnih zadevah. Dobro vemo. da hegemonisti šepetajo, češ da je 'bil sporazum podpisan le zaradi splošnih dogodkov ter da je to taktika, ki pojde tako dolgo, dokler ee položaj ne bo docela razbistril. Toda ti računi hegemonistov so zgrešeni, kakor je bila zgrešena vsa njihova dosedanja politika. Hegemonisti tudi pozabljajo, da bi dr. Maček in tovariši ne ostali v vladi niti en trenutek več, če bi se prepričali, da vlada ne izvršuje iskreno svoje glavne naloge, ki je izvedba sporazuma, izvedba uredbe o banovini Hrvatski in načelu enakopravnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev v skupnih zadevah. Najuspešnejše je demantirati zgrešene račune hegemonistov, če se brez odloga prenese na bana banovine Hrvatske ves delokrog oblasti, ki mu pripada. Treba je pomisliti, da bi hile nedogledne posledice, ko bi se hrvatski narod prepričal, da hegemonistične tedence niso končno odstranjene iz državne politike. Zato je potrebno, da ban banovine Hrvatske brez odlašanja dobi svoj delokrog.« — Tako torej piše »Obzor«.
Japonska želi vojsko I na Kitajskem končati 1
Tokio. 15. sept. c. Japonska vlada je objavila te dni izjavo, v kateri pravi, da želi zaradi svetovnega mednarodnega položaja čimprej končati vojno na Kitajskem.
Japonska želi zaključiti vojno na Kitajskem, ker ne želi, da bi tuje sile mogle posegati v njene odnošaje s sosednimi državami tedaj, ko je svetovni položaj tako zapleten. Japonska vlada želi izpopolniti svoje tesno sodelovanje z Mandžurijo, prav tako pa želi s Kitajsko svoje odnošaje postaviti na druge temelje. Zato japonska vlada odobrava, da se je na Srednjem Kitajskem ustanovila posebna vlada. Z njo hoče japonska vlada ugotoviti način, kako končati spor s Kitajsko.
Vlada spremlja razvoj položaja v Evropi tako, da hoče dvigniti tisto industrijo, ki dela za narodno obrambo. Prav tako hoče dvigniti trgovino z inozemstvom. Prav tako pa bo vlada Se izpopolnila vse tiste odredbe, ki so potrebne za slučaj mobilizacije.
Rusija se hoče z Japonsko pomiriti
Tokio, 15. sept. AA. DNB: List »Simbun« je zvedel iz dobro poučenega vira, da je pri zadnjih razgovorih v Kremlju prišlo do sporaiuma o novi rusko-japonski politiki. Na podlagi tega sporazuma bo sredi prihodnjega meseca imenovan novi sovjetski veleposlanik v Tokiu. Prav tako se bodo izpopolnila tudi nekatera mesta konzulov.
Podmorska vojna
London, 15. sept b. Danes je bila na Oceanu torpedirana angleška ladja »Kirby« (4900 ton). Posadka je rešena.
Drobne novice
Storkholm, 15. sept. AA. Štefani. V Stockhol-mu je bil v tovarni orožja sestavljen protiletalski top kalibra 40 mm, ki izstreli 140 strelov na minuto. Izstrelki dosežejo višino 5000 m in so opremljeni s posebnim svetlobnim učinkom, da s tem pokažejo uspeh projektila.
Varšava, 15. septembra, e. Med bombardiranjem nemških letal, ki so danes večkrat priletela nad Varšavo, je biio hudo poškodovano tudi poslopje apostolsse nunciature.
Krzemjenjec, 15. septembra. AA. (Havas.) Veleposlanika Italije in Združenih držav ter španski poslanik na Poljskem so zapustili Krzemjenjec ter prispeli na poljsko-romunsko mejo. Izjavili so vsi, da so poljske oblasti obranile popolno hladnokrvnost in mirnost. Eden izmed italijanskih diplomatov je izjavil, da se bodo po njegovem mnenju Poljaki branili in da bodo storili vse, kar jim je mogoče za obrambo svoje zemlje. Nato je pristavil, da so se po vseh znakih sodeč, poljske čete sedaj utrdile v svojih postojankah.
Berlin, 15. septembra, c. Nemški listi objavljajo obširna spominska poročila o smrti Hitlerjevega adjutanta Bassa, ki je odšel s Hitlerjem na fronto in je vodil njegovo o6ebno stražo. Listi nič ne povedo o vzroku te nenadne »mrti ln zato krožijo o njegovi nenadni smrti najbolj različne govorice.
Zoper centralizacijo v Zagrebu
Zagrebški »Obzor« in za njim drugi hrvatski listi pišejo: »Ker je banovina Hrvatska nastala s spojitvijo savske in primorske banovine, nastaja vprašanje, kaj bo s primorsko banovino. Po tej uredbi bo primorski ban izginil, banska uprava v Splitu pa ostane kot izpostava banske oblasti v Zagrebu. Hrvati so se 20 let bojevali zoper centralizacijo, zato je razumljivo, da zdaj ne bodo izvajali v Zagrebu centralizacije... Temeljna naredba daje hrvatskemu banu oblast, da z naredbo izvede podrobno organizacijo banske uprave do tistega časa, dokler se ne snide hrvatski sabor. Ta bo potem končno sklepal o notranjem ustroju banovine, nakar bo še le nastalo vprašanje, ali se uvedejo županije ali pa se obdrži sedanji sistem. Dokler pa se ne snide hrvatski sabor in dokler se vsi določeni posli ne prenesejo v kom-petenco banovine, ostaja oblast v rokah hrvatskega bana za vse področje in vse območje, ki je odrejeno banovini.«
Tombola Rdečega križa v Ljubljani je preložena na 15. oktober 1939
Amerika pred važno odločitvijo
Ali ostane USA popolnoma nevtralna — ali pa bo pomagala zapadnim demokracijam
Washington, 15. sept. A A. Havas. Izredno zasedanje kongresa, ki se začne 21. septembra, bo imelo, kakor sodijo, iste posledice kakor pred 20 leti takratno zasedanje kongresa, ki je preprečilo, da bi USA 6topile v Društvo narodov. Edino vprašnje, ki bo na dnevnem redu, ho vprašanje revizije nevtralnostega zakona, zlasti ukinitev klavzule o pošiljanju orožja vojujočim se strankama. To je edina stvar, ki jo hoče izvesti ameriška vlada in za katero se bo razvil boj. Toda naj bo lo vprašanje še tako važno, je vendarle manj pomembno od pomena, ki ga bo imelo za svet končno glasovanje. Vsa ameriška javnost se zaveda, da bodo zakonodajci prav v kratkem določili splošno orientacijo zunanje politike USA tako za sedanjost, kakor tudi za bodočnost.
Gre za to, ali se USA želi vrniti k tradicionalistični politiki, ali bo pa uspelo prizadevanje Roosevelta, ki se trudi že več let, da bi svoji državi izvojeval mednarodno vlogo. S tega vidika je treba gledati ohranitev ali pa črtanje prepovedi izvoza orožja, ki bo rodilo veliko debato, v kateri bo Roosevelt kot narodni prvak tvegal svoj prestiž, ameriški narod pa svojo bodočnost. Vsi komentarji naglašajo, da bo to zasedanje kongresa velikanskega pomena sa razvoj dogodkov v Evropi in da se vsi Američani zavedajo, da fe stvar sicer popolnoma njihova notranja zadeva, pri tem pa vendarle ne gre pozabiti, da bodo debate v kongresu imele
velik psihološki učinek na neposredni potek vojne.
Čudili so se Rooseveltu, da Je po 10 dnevnem obotavljanju sklenil sklicati kongres na izredno zasedanje, in sicer mnogo prej, kakor so prvotno mislili. Po sodbi dobro informiranih krogov je Roosevelt to sklenil v glavnem iz tehle razlogov: Najprej se je posvetoval s političnimi voditelji in dobil vtis, da se lahko zanese, da bo dobil veliko večino v reprezentančni zbornici in zadostno večino v senatu. Dalje Roosevelt noče dati preveč časa izolacionistom, da bi razvili svojo kampanjo. Nato igra vlogo moment poostritve podmorniške vojne in torpediranje »Athenie«, iz česar je treba sklepati, da se bodo rodili še drugi težki incidenti, ki bodo ogrožali nevtralnost USA. Naposled Roosevelt misli, da je javno mnenje zadosti poučeno o problemu samem in da je potrebna nagla odločitev. Toda Roosevelt se ne vdaja nobeni iluziji glede ostrosti debate o tem problemu, vendar so v Beli hiši optimisti glede končnega rezultata.
Stockholm, 15. septembra, e. Švedska vlada je bila a trgovinsko pogodbo obvezana izvažati letno 10 milijonov ton železne rude v Nemčijo. Sedaj pa je švedska vlada obvestila nemško vlado, da bo zaradi angleške blokade mogla prepeljati v Nemčijo največ pet milijonov ton železne rude.
Pariz, 15 septembra, e. Bivši avstrijski pod-kanclcr in princ Stahremberg in voditelj Heimwehra jc živci zadnja leta v južni Franciji. Dane« sc je prijavil v francocko vojsko in sporočil francoski vladi željo, da bi v Franciji organiziral avstrijsko vojsko iz beguncev, ki žive v Franciji.
ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO
PODPETNIK1
Šiba božja
2e izvemo o grozodejstvih, o bombardiranju nedolžnega prebivalstva,o obupnem joku žena in stokanju otrok, o uničevanju krajev, kjer je še včeraj kipelo bujno življenje in pridno delo za človeški napredek, in kakor vedno, trpijo največ tisti, ki niso ničesar zakrivili. Pa drugače tudi ne more biti. Vojska pač rodi to, kar je sejalo sovraštvo, katerega posledica j e. Preden začne divjati vojna, jo pripravlja diplomacija in propaganda ter vsi, ki imajo od nje dobiček in zaradi katerih je prav za prav izbruhnila, s razpihovanjem naj-grših sumničenj, najnižjih strasti in cele gore laži. Preden začnejo delovati težko topništvo, letalske bombe, strupeni plini in plameno-meti, so politični propagatorji vojne že izbruhali ogromne plamene ognja živalskih instinktov, ki uničujejo pamet, srce in ljubezen. Kako naj se potem omeji vojna in kako naj se počloveči, če pa je sad tolikega nečloveškega sovraštva? Kdo bo ustavil reko, ki dere, gnana od neštetih hudournikov, ki se vanje zliva ogromna količina vode iz atmo-siere? In če kdo proti temu protestira in piše in se zgraža ter poziva k bolj človeškim metodam, ta je pač vpijoči v peklenskem šumu, v katerem ga nihče ne sliši in slišati noče. In papir, na katerem je napisan protest proti takemu barbarstvu, je dejansko vreden toliko, kakor predpis za pešce in vozove na mostu, katerega je že podrla povoden).
Znak najhujšega propada omike pa je, Če razni iilozofi in politiki sodobno vojsko še povzdigujejo, češ, da pomeni podvig najboljših sil naroda, da pomeni očiščenje in heroično pesem močnega življenja ... Toda dejstva so pokazala, da je pravilno gledanje krščanstva, ki v njej vidi tako zlo in kazen, kakor so potres, glad in kuga. Saj smo videli in vidimo in bomo še huje izkusili, da vojna človeški napredek zavira, če ga ne bo sploh popolnoma ustavila, da izsuši vse vire medsebojne ljubezni, zaupanja in vzajemnosti narodov in da ne obogatuje, ampak osiromaši in bo osiromašila človeštvo do zadnjega ter imela za posledico še hujši vihar, ki se bo dvignil iz ponižanih in užaljenih človeških duš.
Le eden je, ki ve, zakaj je prišla ta kazen in tako strašna kazen.
Osservatore Romano
Kaj menijo francoski listi
Pariz, 15 septembra. AA. Havas: Listi se bavijo z vojnimi operacijami na francosko-nemški meji in soglasno poudarjajo, da 6c vodijo na tem bojišču boji modro in metodično. Na polj. bojišču je položaj zaradi različnih vesti, ki prihajajo sein, nejasen. Operacije, ki 60 jih Francozi izvršili v zadnjih dneh v pokrajini severovzhodno od Saar-briickna. so zagotovile osvojeno ozemlje, na katerem so se vodile borbe od začetka nemških ofenziv, ki so bile javljenc v sporočilu dne 10. sept. zvečer. Poleg tega smo napredovali tudi naprej. Ponoči smo popravili na nekaterih mestih našo prvo črto, pa čeprav je sovražnik ostro odgovarjal zlasti s topniškim ognjem.
Pač pa listi ne omalovažujejo nevarnosti, v katerih se nahaja Poljska vkljub junaštvu, ki ga je pokazala v bojih z nadmočno nemško silo. Okrog Varšave se vodi ogorčena borba z nemškimi motoriziranimi oddelki, katera bi sc mogla ugodno razvijati, če bi padal dež še naprej tako, kakor je začel. Listi sc dalje bavijo tudi s sklicanjem ameriškega kongresa za 21. september, mesto za oktober, kakor so bili računali, ter upajo, da bo nevtralnostnemu zakonu dodano dopolnilo, ki bo ugodno za demokracije. Listi pozdravljajo člane nove vlade, čeprav kažejo nekatere rezerve glede politične sestave kabinta.
Ko se bavi z borbami na zahodni fronti, pravi »Petit Parisienne«; Na našem bojišču so čete predvčerajšnjim učvrstile postojanke, ki so jih prej zavzele. Včeraj so spet napredovale. 2e 36 ur sovražno topništvo močno odgovarja, kakor da nemško poveljstvo računa na obsežnejše akcije z naše strani. Ko piše o položaju na Poljskem, pravi list, da bi se Poljaki utegnili znajti med dvema ognjema, toda v varšavski pokrajini so oblasti organizirale odpor, ker žc od začetka sovražnosti drže tam veliko število divizij.
Ko se bavi i blokado, pravi »Figaro«: Ker se tiče obtožb na angleški račun, češ da hoče ona izgladovati žene, otroke in starce, je jasno, da te obtožba presegajo vse mete.
i
Na 2elJo obllastvi predvajamo Sc danes
film z najpopularnejšo francosko filmsko igralko Danielle Darrieux
Ona hofe - on pa noče
KINO UNION
a a B Iti. 22-21 - Predstav«
ob 16., 19. in 21. uri.
Borze
Q4MpO>dckKStVjO
Dr. Janko Grampovčan:
Mobilizacija gospodarstva v času vojne nevarnosti
Medtem ko divja na severu z vso krvoločnostjo vojna vihra in kosi smrt neštevilne žrtve, nam je, Bogu t>odi hvala, prizanešena ta težka preizkušnja vojske, tako Ua se smemo prištevati k onim srečnim narodom, ki žive v miru in v prijateljstvu z vsemi svojimi sosedi. Kljub temu izredno ugodnemu položaju pa ne smemo prezreti izvestnih dejstev in posledic, ki jih ima vojna, zlasti še, če je proračunana na daljšo dobo tudi na nevtralne države, ki sicer žive v prijateljskih odnošajih z obema vojskujočima se taboroma. Ena teh težkih posledic, ki jo bomo začutili morda posredno tudi mi prej ali slej, se bo pojavila najprej v našem gospodarstvu. Kajti tamkaj, kjer se uničujejo dobra v ogromnih količinah in za ustvarjanje katerih je potreben daljši čas in mnogo sil, se ta dobra hitro izčrpavajo in zaloge hitro skop-ne, če se jih sproti ne obnavlja. Vse to vpliva na cene proizvodov, na samo proizvodnjo in potrošnjo neposrfdno tudi v najboljših državah-sosedah vojskujočih se držav. Povišanje cen ima za posledico večjo proizvodnjo in ta vpliva zopet na povečanje zaposlenosti. More pa biti tudi drug primer, da se proizvodnja zmanjša v nekih vejah gospodarstva, da se potem dvigne v drugih, pri čemer pa se ne sme zgoditi, da se zanemarijo najosnovnejše veje gospodarstva, ki dajejo neposredno kruha vsemu narodu. In med temi sta najvažnejši naše poljedelstvo in živinoreja. Ce velja to za poljedelske narode, velja še v mnogo večji meri za nas Slovence, ki smo zlasti v pogledu žita pasivni, pa tudi v mnogih drugih področjih proizvodnje ne krijemo sami vseh potreb. Naloga nacionalnega ekonoma v teh časih je, da svojemu narodu ne prikriva morebitnih nevarnosti, ki bi znale groziti narodnemu gospodarstvu zaradi novo nastalih razmer in da mu pravočasno pokaže pota, po katerih mu je hoditi, da se no lK>novi pri nas ista žalostna slika, katere priča smo bili mnogi v letih svetovne vojne, ko je na vseh koncih in krajih primanjkovalo kruha, mleka, masti itd. Ne da bi mislili na vojno nevarnost, od katere smo hvala Bogu daleč, moramo ipak naš gospodarski položaj temeljito premisliti in podvzeti vse ono, kar je potrebno v gospodarskem in socialnem oziru v teh časih. V tem nam morejo služiti za vzgled mnoge nevtralne države. Tako je na primer Švica že pred več meseci javno opozorila svoje narode, da se po možnosti preskrbe z živežem vsaj za dva meseca. S tem je švicarska vlada hotela doseči, da dobi vsaka družina ob morebitnih pretresljajih v Evropi, v katerih se preskrba zaradi prekinitve železniških in ostalih prometnih sredstev neizbežno oslabi, najpotrebnejše za življenje vsaj za prvi čas; Za potrebe svojega prebivalstva pa je švicarska vlada v to svrho tudi sama mnogo žrtvovala. V vseh večjih središčih in tudi v industrijskih mestih je zbrala ]>osebne živežne rezerve, ki naj bi služile onim, iii nimajo sredstev, da se založe za daljšo dobo. V to svrho so zgrajeni mnogi silosi in varna skladišča, v katerih so shranjene velike količine živeža za prebivalstvo. V teh časih je prav tako potrebno, da oblasti budno pazijo, da se ne izležejo ljudski krvosesi, ki bi izkoriščali socialno stisko ljudi, ki bi znala priti.
Mnogim je gotovo ostalo še v živem spominu, kako so se zlastf zadnja leta svetovne vojne pri nas v Sloveniji obdelavali mnogi koščki zemlje, katerih se prej pred vojno ni nihče dotaknil in kateri so se kasneje zopet zanemarili. Pir nas je še zelo mnogo plodne zemlje zanemarjene ln neobdelane. Marsikakemu delavcu in družini bi se
zboljšalo slabo socialno stanje, če bi pridelal doma vsaj ves potreben krompir in fižol, ki si ga med svetovno vojno eš za darg denar težko dobil. Letošnja sadna letina jo bila v mnogih krajih Slovenije izredno bogata. Dobro bi bilo, da bi tega božjega blagoslova vsega ne Izvozili, kajti tudi v posušenem stanju je sadje redilno. Tudi gob je bilo letos dosti in ostalih zemeljskih dobrot; v kolikor se niso še izvozile, bi bilo treba, da se z njimi razpolaga po načelili socialne ekonomije in ne, da se prepuste špekulaciji, ki je brezdušna in bi še narod prodala, če bi ga kdo kupil. Nujno bi bilo potrebno, da se pri vseh občinah Slovenije osnujejo posebni odbori, ki bi imeli nalogo, da pregledajo potrebe svojih občanov in njihovo proizvodnjo in da skušajo zagotoviti svojim občanom najpotrebnejši živež za življenje do spomladi, če že ne do nove žetve. Kakor najdemo pri kmetih na jesen polne kašče živeža, če je bila dobra letina, tako se mora gledati na to, da tudi ostali stanovi, zlasti pa oni, ki nimajo sredstev, da si nabavijo najpotrebnejše zaloge živeža, ne ostanejo na zimo brez njega. V to svrho bi morale občine prevzeti naročila na svoj račun, kot se je to dogajalo često med svetovno vojno in kot to delajo neredko še danes občine v pasivnih krajih. Pri tem se mora imeti pred očmi edino merodajno načelo, da je največja vrednost življenje ljudi in zdravje in da morajo drugi motivi odpasti.
Mnogi žive danes v veliki neizvestnosti tudi v pogledu denarja. Izkušnje iz minule vojne so mnoge navdahnile z velikim strahom, zlasti ker so neredki izgubili vse svoje dolgoletne prihranke in so na starost ostali brez vseh sredstev za življenje. Z denarjem je treba biti previden. Naši denarni zavodi so že toliko konsolidirani, da je skrajno nespametno, kdor misli, da bo danes tudi on izgubil svoje prihranke zaradi padca vrednosti denarja, kot so izgubili oni, ki so imeli kronske vloge. Izgubiti bi mogli le tedaj, če propade država, kot je bil primer z Avstro-Ogrsko; naša država pa je nevtralna in danes po notranji ureditvi toliko močna, da se v še mnogo težjih čaeih ne bi bilo treba bati za njen obstoj. Za vrednost našega dinarja se danes ni treba bati nikomur. One, ki špekulirajo na valuti in živežu v današnjih resnih časih, bi bilo treba najstrožje kaznovati in jim odvzeti obrti. Potrebna je organizacija našega socialnega gospodarstva in mobilizacija vseh gospodarskih sil, da nas čas ne najde nepripravljene. In to je vse, kar razmere in čas od nas zahtevajo. Našim ljudem pa potem, ko bo vsak storil svojo narodno gospodarsko dolžnost, ni treba skrbeti, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. Nespametno bi bilo izgubiti glavo in nasedati lažnivim vestem, ki nimajo drugega namena kot vnašati zmedo med narod. Naša država je bogata v poljedelstvu kot malo držav v Evropi. Zato se nam ni treba bati gladu in tudi ne, da bi cene pod budnim očesom oblasti skakale. Tudi letošnja letina je bila zelo dobra in nimamo nobenega povoda misliti na pomanjkanje. Tudi niso te vrstice napisane zato, marveč zato, da kot dobri domačini in dobre, skrbne gospodinje gledamo, da čim več zase ohranimo onega, kar nam je za golo ižvljenje neobhodno potrebno. Pri tem pa, da malo pogledamo po svojem sosedu, ki ni nič pridelal in da iz čisto socialnih razlogov tudi nanj mislimo, preden se odločimo na izvoz in prodajo živeža za mejo. Kajti, kar je za severne narode in Švico dobro, gotovo ne more biti v današnjih časih slabo in škodljivo za nas — Slovence.
Danes premiera velikega Spijonainega filma v režiji slavnega V. TOURIANSKVJA
TAJNI ZNAK L.B. 17
Film izredno napete vsebine, mojsternke režije in odličnih igralcev. Globoko pretresljive scene ljubezni, heroične borbe, zarote
in atentatov v službi špijonaže in protišpijonaže. Film, _ki bo zadivil vsakega gledalca!
V glavnih vlogah: WILLY BIKGEL - HILDE VVEiSSNER - TEODER LOOS - BERNHARDT MINETTI
KINO SLOGA. tel. 27-30
Danes ob 16.. 19 in 21. uri
Angleška kontrola
prometa na morju
London, 13. eepitembra.
Angleška vlada želi olajšati trgovino nevtralnim državam, v kolikor soglaša to z njenim namenom, da prepreči tihotapskemu blagu pot do sovražnika. Čeprav Anglija uporablja svojo pravico vojskujoče se države, vendar želi, da prouči vsak predlog, ki ga bi slavile nevtralne države v svrho, da olajšajo svojo »bona fide< trgovino (t. j. trgovino v dobri veri).
Angleška vlada je postavila v mestih Wey-morth, Ransgate, Kirkwall, Gibraltar in Haifa svoje kontrolne postojanke v 6vrho, da bi dosegla svoj cilj.
Ladjam, ki plujejo v sovražne države aH pa v nevtralne luke, ki nudijo možnost za uvoz v gotovo sovražno državo, se toplo pri poroča, da prostovoljno obiščejo omenjene postojanke, da se izvrši pregled njihovih dokumenitov, in da se jim izdajo dovoljenja, da bi lažje nadaljevale ostanek svojega pota. Vsaka ladja, ki tega ne bi prostovoljno napravila, bi mogla biti dirigirana v eno izmed navedenih kontrolnih postojank, če ne bi bilo mogoče izvršiti angleškim vojnim ladjam pregleda na odprtem morju.
Ukrenjeno bo vse potrebno, da se pospeM postopek pregleda pri ladjah, ki se bodo prostovoljno javile v omenjenih mestih. Pregled bo toliko bolj olajšan, če bodo ladje imole dokumente popolnoma v redu, in če se pobrigajo, da bodo popis blaga in vse druge ilistine izstavljene v angleškem jeziku. Koristen bi bil tudi načrt, na katerem bi bilo naznačeno, kako je blago na ladji natovorjeno.
Kar pa se tiče ladij, ki bi na svojem rednem potovanju obiskale druge britanske luke in ne iists, ki «> mznačenp kot pregledne postojanke, moraio vedeti, da prej. nego bi mogle dobiti dovoljenje za plovbo, bodo morale carinskim ob-
lastem dati vse podatke, ne samo glede blaga, ki ga bodo izkrcale, vštevši tranzitno blago in blago za pretovorjenje, ampak tudi glede blaga, ki bi ostalo la daji. Prihranile si bodo izgubo časa ladje, ki bodo pripravljene dati carinskim oblastem popolne pismene podatke glede svojega tovor ja. Podatki morajo obsegati vrsto in množino blaga, ima pošiljatelja, ime prejemnika in špediterja kakor tudi državo, iz katere ie blago, države, iz katere neposredno prihaja, in države, v katero je namenjeno.
Zaposlitev v avgustu
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo v avgustu zavarovanih povprečno 108.401 delavec. Proti lanskemu letu ac je število zavarovanih delavcev dvignilo za 3.985 delavcev. Izgleda, da je s tem visokim stanjem dosežen letožnji višek, ker je takoj v začetku meseca septembra začelo število zavarovanega delastva padati. Napram mesecu juliju sa je število zavarovancev dvignilo za 1.949.
Število moških zavarovancev je v avgustu znašalo jjovprečno 70.971, ter znaša zvišanje proti lanskemu letu 3.209. Število ženskih zavarovancev se je tako absolutno kot tudi relativno zvišalo mnogo manj kot pa število moških zavarovancev. Ženskih zavarovancev je bilo 37.430, prirastek proti lanskemu avgustu pa znaša 776.
Vzporedno z visokim staležem zavvarovancev se j« dvignil tudi stalež bolnikov za 252 na 3.012 oseb. Tudi relativno te t« število bolnikov zvišalo, in sicer za 0.14% na 2.78%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera pri-bližno ustreza taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, j« od lanskega lata nazadovala za 0.24 dinarja na 25.11 din.
Calotno zavarovana mezda je v avgustu znašala 2,721.898.40 din, kar je za 75.272 din več kot pa v avgustu lanskega leta. Kljub nižjemu povprečnemu zaslužku se je skupna zavarovana mezda zaradi visokega ataleža zavarovanega delavstva dvignila.
Bibliografija slovenske kmetijske literature od I. 1919—1939
Kdorkoli se je doslej pečal z našimi gospo.
darskimi vprašanji, je bil v veliki zadregi, kajti tozadevna literatura je postala pri nas že docela nepregledna. Raztresena je namreč po večini po raznih zbornikih in drugih periodičnih izdan jih, ki se pojavljajo leto za letom in zopet ugašajo. In vendar je v njih zakopanega ogromno dragocenega gradiva. Da 6e omogoči vsem, ki se iz kakršnegakoli nagiba zanimajo za naša gospodarska, zlasti kmetijska vprašanja, pregled tozadevnega Že doslej izvršenega dela, je izdala naša mlada Kmetijska zbornica gornje delo, ki ga je z velikim trudom sestavil naš najboljši bibliograf dr. J. Slebinger ob sodelovanju inž. agronomije J. Marentiča in ki predstavlja pač najdragocenejšo pridobitev na tem polju, kar smo jih doslej imeli in kakršno še ne morejo pokazati tudi ne Hrvatje in ne Srbi. Tu ni zajetih le okoli 300 samostojnih publikacij, ki so izšle s tega področja pri nas po vojni, temveč tudi okoli 10.000 člankov, ki so raztreseni po raznih naših časnikih in časopisih. Vsa snov je vzorno in pregledno razdeljena na splošno kmetijstvo, ki obsega zopet pododdelke, kakor kmetijska Izobrazba, organizacije, gospodarstvo, agrarna politika, agrarna reforma, socialni problemi slovenske vasi, kmečko gospodinjstvo itd., dalje splošno poljedelstvo (pododdelki: žitarstvo, okopavine, travništvo, industrijsko rastlinstvo, hmeljarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo), splošna živinoreja (s pododdelki: govedoreja, mlekarstvo, konjereja, svinjereja, reja inalih živali, čebelarstvo in svilo-reja) ter gozdarstva z lovstvom in ribištvom. Dodani so delu še: bibliografski podatki o slovenskih strokovnjakih in pisateljih. Ze iz tega bežnega pregleda je razviden strogo znanstveni značaj tega odličnega dela, ki smo ga doslej lako zelo pogrešali in ki bo nedvomno sijajno služilo vsem, ki se kakorkoli zanimajo za ta vprašanja Vsak bo gotovo tudi od srca hvaležen Kmetijski 7-bornici, ki se je pri nas prva lotila tega pre-jK>trebnega dela in se ni ustrašila žrtev zanj. Ker je delo odlično tudi po zunanji opremi, smo prepričani, da bodo posegli po njem takoj vsi interesenti, služilo namreč ne bo izborno le strokovnjakom, publicistom itd., temveč tudi naprednim in praktičnim gospodarjem. — Cena knjigi, ki obeega 207 strani, znaša 100 din.
Kino Kodeljevo t«/. 41-64 amm
Danes ob 8. url dva izbrana velefilma ||
Nedolžnost 1
Češki umotvor z Lldo Basrovo, Lsd. Bahač-em I
Koncert v Tirolah I
Wleners8ngsrknsban, Hali FlnksnzsUsr, Hsns Holt I
Živalske kužne bolezni v Sloveniji
Po najnovejšem štirinajstdnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstojajo živalske kužne bolezni v naslednjih okrajih:
Vraničnl prisad:
Novo mesto: Stavča vas, občina Dvor.
6 u š t a v e c :
Brežice: Kraška vas, občina Čatež.
Svinjska kuga:
Črnomelj: Hrib, občina Vinica.
Gornji grad: Mozirje, občina ista.
Kamnik: Vir, občina Dob; Vel. Mengeš, občina Mengeš.
Maribor-desni breg: Ruše, občina ista; Cigonci občina Slov. Bistrica; Slov. Bistrica, občina ista; Zg. Bistrica, Šenkovec, občina Slov. Bistrica; Cin-žat, Kumen, občina Sv. Lovrenc na Pohorju.
Maribor-levi breg: Vukovski dol, občina Jarenina; Sp. Korena, občina Korena; Flekušek, Rečica, Slatenek, občina Sv. Jakob v Slov. goricah; Vukovje, občina Sv. Marjeta ob Pesnici; Sv. Trojica v Slov. goricah; Ceršak, občina Št. Ilj v Slov. goricah; Selnica ob Muri; Apače, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Slojnci, občina Sv. Marko niže Ptuja.
Slovenj Gradec: Legen, občina Šmartno; Loko vica, Dražmirje, občina Šoštanj; Topolšica, obč. ista.
Šmarje pri Jelšah: Zg. Negovje, Spod. Sečovo, občina Rogaška Slatina; Globočec, Trebež, Zetale, občina Zetale.
I'tuj-mesto: Sp. Breg, občina Ptuj.
Svinjska rdečica:
Celje: Topovje, občina Braslovče; Slance, obč. Teharje.
Črnomelj: Preloka, občina Vinica.
Dravograd: Goriški vrh, občina Dravograd; Sv. Boštijan, občina Vuhred; Vuhred; Sv. Danijel, Št. Janž, občina Vuzenica.
Gornji grad: Radmirje, občina Ljubno; Lju-bija, občina Mozirje.
Kamnik: Trzin.
Konjice: Oplotnica.
Litija: Goliše, občina Kresnice; Volavlje, obč. Trebeljevo.
Ljubljana-okolica: Podlipa, občina Vrhnika.
Logatec: Nova vas, občina Bloke.
Maribor-desni breg: Crešnjevec, občina ista; Frani, Koprivnlk, Morje, Planina, občina Fram; Bohova, Pivola, občina Hoče; Podboč, Sp. Brez-niča, občina Poljčane; Sp. Gorica, občina Rače; Skoke, občina Slivnica; Slov. Bistrica, obč. ista; Studenci, občina ista:
Maribor-levi breg: Sv. Martin, občina Duplek; Metava, Trčova, občina Košaki; Ščavnica, občina Sv. Ana v Slov. goricah; Oašteraj. občina Sv. Jurij v Slov. goricah; Cermlenšak. občina Sv. Rupert v Slov. goricah; Dobrenje, občina Št. Ilj v Slov. goricah.
Radovljica: Rled-Zeleče, občina Rled; Bohinjska Bistrica, Polje, Ribičev laz, Savica, občina Boh. Bistrica.
Kuga čebelne zalege:
Ljnbljona-okolica: Borovnica, obč. ista; Breg, Dol, občina Borovnica; Vrzdenec, občina Horjul. Maribor-desni breg: Brezule, Podova, Sv. Gorica, občina Rače.
Ptuj: Podgorci, občina Sv. Lenart pri Veliki Nedelji.
Dne 15. septembra.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka <4.30
Na zagrebški borzi je devizni promet znašal 1.7 milij. din, na belgrajski borzi pa 4.G miilj. din.
Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 2.1 milij. Nekaj dni je promet v efektih izredno močan, vendar efektni trg še vedno ni v redu. Nazadovanje tečajiv se je sicer zaustavilo, vendar za cclo vrsto papirjev pogrešamo notacije.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt	168.40— 171.60
Pariz 100 frankov	96.35— 98.65 Newyork 100 dolarjev , , , , 43S8.00_4448.00
Ženeva 100 frankov . , , , ,	995.00—1006.00
Amsterdam 100 gold.....2333.50—2371.50
Bruselj 100 belg.......752.70— 764.70
Ljubljana — Svobodno	tržišč«.
London 1 funt .......	20fl.9ft_ 212.18
Pariz 100 frankov.....119.62— 121.92
Newyork 100 dolarjev . , , .	54*0.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1238.78—1243.73
Amsterdam 100 gold. , . . .	2805.11—2083.11
Bruselj 100 belg.......933.82- 945.82
Ljubljana — Zasebni kliring. 1 marka......... 14.20— 14.40
Zaereb — Zasebni kliring.
bolgarski Čeki...... . 90.OO blago
grški boni	29.50 blago
Curih. Pariz 9.59, London 16.70, Newyork 443.375, Bruselj 75.50, Milan 23, Amsterdam 235.52, Slockholn: 105.75, Oslo 85.75.
Vrednostni papirji Vojna škodai
v Ljubljani 416—420 v Zagrebu ne notira v Belgradu 420-421 (417-420);
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 95—i 96, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 416— 420, begi. obv. 77—78, dalm. agrarji 73—75, 8% Bler. pos 92 blago, 7% Bler. pos. 90 blago. — Delnice: Trboveljska 176 blago.
Zagreb. Državni papirji:'agrarji (57.75), 6% šum. obv. (74.75), begi. obv. (77.75), dalm. agrarji (74.75), 4% sev. agrarji (52.75). — Delnice: PAB 175—180, Trboveljska 170 blago, Gutmann 51 blago, Sladk. tov. Osijek 80 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 96 bl„ agrarji (58), vojna škoda promptna 420—421 (417 —420), 6% šum. obv. 72.50—74.50 (75), beg! obv.
^rl^J77-77-26*' dalm »K""-" 7350 blago
(73.50), 4% sev. agrarji 54.50—54.75 (54.89) — Delnice: PAB (189) drobni komadi. . .
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Promet srednji, Sombor. Zaprto.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem dne 15. septembra 1939. Prignanih je bilo 192 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov 70—90, 7—9 tednov 95—120 3—4 mesece 150—230, 6—7 mesecev 300—420, 8— 10 mesecev 430—510, nad leto 700—900 din. Ki-logram žive teže 6—8.50, mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 54 komadov.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraja Črnomelj dne 13. sepetmhra 1939. Voli: I vrste 5—5.50; II. vrste 4.25—4.50, III. vrste 3.25 —3.75, telice: I. vrste 4.75—5.25, II. vrste 4—4.50 krave: I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 3, teleta: I. vrste 6—6.50, II. vrste 5—5.50, prašiči: špeharji 8.50, pršutarji 7 din kg žive teže. — Goveje meso 10, svinjina 14, slanina 15, svanjska mast 20, snrove koze: goveje 8—10, telečje 14— 15 svinjske 6—7 din kg. — Pšenica 180—190, ječmen 170, rž 180, oves 150—175. koruza 150, fižol 300, krompir 100, seno 80—100, slama 25— 30, jabolka: II. vrste 250, III. vrste 175—200, hruške: I. vrste 225, II. vrste 200, III. vrste 150, pšenična moka 325, koruzna moka 250. ajdova moka 350 din za 100 kg. — Drva 50—60 din kub. meter, jajca komad 0.50 din, mleko liter 2 din, surovo maslo 22-24 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov ▼ okraju Gornji Grad dne 12. sepetmhra 1939. Voli: I. vrste 4 50, II. vrste 3.75. telice: I. vrste 5, II. vrste 4.75, III. vrste 3.75, krave: I. vrste 4.50, II. vrste 3.75, III. vrste 2.75, teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči: špeharji 10, pršutarji 9 din kg žive teže. — Goveje meso 10—12, svinjina 16, slanina 17. svinjska mast 18. čisti med 16, neoprana volna 9, surove kože: goveje 9, telečje 11, svinjske 5 din kg. — Pšenica 200, ječmen 180, rž 175, oves 145 koruza 160, fižol 300, krompir 100. seno 60, slama 40. pšenična moka 825, koruzna moka 225 din za 100 kg. — Drva 30—80 din kub. meter, jajca komad 0.75 din. mleko letir 2 din surovo maslo -0 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din liter.
Ruski petrolej za Italijo. Po vesteh iz Milana je Italiia kupila v Sovjetski Rusiji večjo množino nafte. Zaenkrat je kupljena množina nafte znašala 67.000 ton. V zameno za petrolej bo pa Italija dobavila Sovjetski Kusiji razne stroje.
»Bata« gradi tovarno cementa. Kakor poroča »Jugoslovanski kurir«, bo podjetje »Bata« zgradilo v Krčedinu, to je med Sremskimi Karlovci in Slanka-menom, moderno tovarno cementa. V tistih krajih se nahajajo velike množine cementnega laporja, ki je odlične kakovosti in je najboljša surovina za proizvodnjo Portland-cementa. V teh krajih je bila že pred 60 leti ustanovljena beočinska tovarna cementa. Podjetje »Bata« je že kupilo v to svrho 40 hektarov zem-lišča ob donavski obali. Ker je podjetje že dobilo potrebno dovoljenje za zgraditev tovarne, pričakujejo, da se bo pričelo z deli v najkrajšem času.
Komisar v zagrebški industrijski zbornici. »Hrvatski dnevnik« ima veat, da je za komisarja zagrebške industrijske zbornice imenovan banski svetnik Očič, ker je dosedanji predsednik Arko podal ostavko na svoj« mesto.
Tovarna celuloze t Bakru. Kakor posmsmamo iz »Jugoslovenskega Lloyda«, je definitivno določeno, da bo druga tovarna celuloze zgrajena v Bakru. Prvotno so se glasile vesti, da bo tovarna rel»W.> T<fr»i«,» v Gorskem kotarju. Kot pa izgleda, »e sedaj prišlo do spremembe načrta, ter je bil izbran Bakar za mesto nove tovarne.
Skozi Poljsko v Romunijo
(Od našega posebnega dopisnika)
4. septemhra ponoči.
Do neverjetnosti natrpan vlak čisto počasi drdra po temni pokrajini. V naš oddelek sprejmemo še nekega rezervnega poročnika, ki prihaja od severne meje in potuje h polku v San-domierz. Kmalu se pririje še mlad Žid, zgovoren, smehljajoč se in ee potuhne na debel nahrbtnik ob vratih. Nekaj časa ga gledata moja dva sopotnika in potem ga nahrulita: »Mar še niste v vojaški 6uknji? Kam potujete? Kakšno robo imate v naprtniku?« Ko se pokaže, da možakar prav za prav trguje in j« šele »namenjen, da ee kmalu enkrat javi kadru, čisto gotovo, spoštovani gospod!« mu kratkomalo pokažeta vrata in židek se pohlevno izgubi na hodnik. Torej še so pijavke, ki niti zdaj ne čutijo obveze do države!
Ka| pripoveduje poljski častnik
Naš poročnik, ekonom tz okolice Grudziaca, pravi tip skromnega, prikupnega vedrega poljskega maloposestnika, pripoveduje, da eo nemške manjšine povsod vojaško organizirane v ko-mitašike čete, oborožene s karabinkami, ki so doslej bile skrite v senu in podobno. 2e 81. avgusta ponoči so začeli pravo četniško delavnost proti vsem poljskim oblastem in vojnim odredom, postavljale zveze z nemškimi četami onstran meje in postreljali mestne prvake-Poljake. Na drugih mestih, v notranjščini, n. pr. v L6dzu. so ee s silo upirali vojnim dolžnostim. Seveda so oblasti vselej neusmiljeno napravile red in tudi izvršile mnogo smrtnih obsodb. — Prebivalstvo je silno ogorčeno proti tem sodržavljanom Nemcem in pač temu primerno postopa.
Na pol dremaje mislim, kje bomo neki jutri... Na postaji so nam pred odhodom izrazili upanje, da bo vlak jutri prispel, če že ne do Lvova, vsaj do Lublina.
Poliev vlak
5. septembra v vlaku.
V	zori ee zdramim, vlak stoji in imam občutek, da ie delj časa. Vidim majhno postajališče: Celestynowo. Tovariš pogleda ven, se zdrzne: »Za Boga, pa to je šele varšavska okolica, tu sem hodil na lov!« Izračunamo, da bi peš tudi prišli ob tem času. Vlak 6e še večkrat počasi premika naprej in končno obstoji na postaji Zabiežki. Puste poljane, dokler ti oko sega; mnogo transportov je ie šlo tu skozi, kajti več ko 100 metrov deano in levo ob progi ni na njivah niti enega krompirčka več, niti koruznega storža. Daleč na obzorju ee vidijo gozdovi in borne vasice, tja tru-moma marširajo naši potniki, da bi našli kaj za pod zob: saj vlak čaka ...
Nekaj ur tako stojimo, pijemo ča| prt prometniku v hišici postaje in občudujemo njegovo ljubeznivo odločnost, e katero, sam lačen, umazan in utrujen od nezaslišanih naporov — miri neštete družine in rezerviste, ki ga rotijo za hrano, za svčt, za to, da bi »pustil vlak naprej«: že dva, tri. štiri dni potujejo. On pa ima zapoved, da zadrži vlak, ker proga je pred nami hudo poškodovana od letalskih bomb: v Pulovi v Mo-tyzu, v Nalezowu.
Naenkrat mogočno zavrSi v zraku pred vlakom: majhen poljski lovee-enokrilnik zagrmi nizko nad tračnicami in odhrumi točno ob progi proti Varšavi. Ljudstvo je že začelo prestrašeno skakati skozi okna vlaka, ko pa »pozna poljskega letalca, mu hvaležno ploska vzdolž celega vlaka.
Z evakuacijskim vlakom, ki ne vozi nič hitreje
Po dolgih urah moja dva tovariša, vojak in uradnik, pregovorita železničarja, da ustavi za nas neki transport, ki prihaja iz Varšave kot Jekstra« vlak s prednostjo pred našim, in nam dovoli, da stopimo vanj. Urno zgrabimo za kov-čege in hvaležni bredemo skozi globok pesek drugemu vlaku nasproti. To je evakuaeijski vlak notranjega ministrstva iz Varšave, namen en nekam pri Chelmu. Nas bo vsaj do Rejovca potegnil, če Bog da!
V	tem vlaku je tudi vse polno, pa nam v nekem polovičnem predelku, kjer je že sedem oseb, odstopijo nekaj prostora: en gospod spi v gornji postelji, ker v poljskih vagonih lahko postaviš gori ležišče, in dva se umakneta na hodnik, pa tako lahko prisedemo. V vlaku so gosipe in gospodje, dobro oblečeni, neke dame v večernih oblekah. Davi ob 5 so jih zbudili v njihovih varšavskih stanovanjih: naj ob 7 pridejo na kolodvor, 50 kg lahko vzame vsaka rodbina, stanovanje naj zapro in ključe izroče na varno. Vri eo mirni; skupnost nesreče jim eugestivno pomaga preko doživetja.
Vlak dolgo stoji pred vsako postajo. Popoldne me vabijo, da ee spočijem na gornji postelji,
Pismo iz Pariza
Pariz, 11. septembra.
Ravnokar sem poslušal na radio temperamentni govor tudi Slovencem znanega pisatelja Rolanda Dorgelesa (izdal je roman iz svetovne vojne, »Leseni križi« menda nazvan) o 25-letnici zmage ob Marni; glas mu je bil tako prepričevalen, da te kar potegne za sabo.
Ker smo imeli več dni mir, smo že upali, da bo tako trajalo še naprej. Pa smo se zmotili: to jutro, nekaj minut čez četrto zjutraj je bil spet alarm. Ponavljam, da so Parizani iznadljivi in dodajam: tudi spijo zelo radi, posebno proti jutru; sedaj mnoge niti alarm pri tem ni smel motiti: več sem jih videl, da so prinašali v zavetišče kar udobne ležalnike in druge spalne priprave, da o raznovrstnih sedežih niti ne govorim. — Tudi kadijo zelo radi, saj je splošno znano, da tudi mnoge Francozinje kade kakor moški; tako je nekaterim prišlo poželjenje za kajenjem celo v zavetišču, in so poželjenju začeli zadoščevati, a ne dolgo: oko postave jih je kmalu izsledilo, pa so se nedovoljenemu poželenju takoj odpovedali in cigarete pogasili. Kam pa pridemo, če bi vsi začeli kaditi na tem prostoru, ko nam priporočajo, naj niti dosti ne govorimo, da ja čim manj dragocenega kisika uporabimo. — Vmes slišimo, kako zunaj nekje daleč »grmi«. — Ob četrt na šest sem bil znova v svoji sobi, alarm je bil končan, torej sorazmeroma zadosti hitro. »Tako še gre!« smo se to jutro pozdravljali.
Drugače pa velemestno življenje lepo poteka; zadnje čase sem celo sladkor ponovno iztaknil in lahko kupil kar celo škatlo v neki stranski ulici. Sploh postajajo sedaj stranske ulice s ozirom na
kjer se vsi menjajo. Proti večeru ee zbudim želodec. kruli, ker 24 ur je 24 ur. Doli ee tiho raz-govarjata dve gospe: »Zjutraj sem še cvetje zalila na glasovirju. ravno smo ga kupili in tako se veselili. In cvetje zalivati prav za prav ni imelo smisla zame, pa kaij hočete, nisem mogla drugače.« In druga: »Tudi mi smo bili tako zadovoljni v stanovanju. Smo bili dolgo v provinci, in pred kratkim smo bili premeščeni v Varšavo, zdaj bi se urejeno življenje začelo...« Obmolkneta. Vidim v 6ehi prijetno okusno sobo, cvetlice samevajo na glasovirju, stropa ni več, in prah od malte se beli po preprogah.
Čim opažajo, da sem se zganil, mi vsi ponujajo jesti: eden slastno poljsko šunko, drugi kruh, tretji čokolado, kakor bi me. hoteli odškodovati, da delim kot inozemec napore z njimi.
Proti večeru se privlečemo do Deblina ln tam obtičimo kot zakopani.
V Lublinu
B. septembra v vlaku.
Ves trd se prebudim iz spanja, ki ne zasluži tega imena Ponoči večkrat vidim nemirno lesketanje topniškega ognja desno na obzorju, iz jugo-zapada. Vlak stoji. Občuten mraz je. To je prav žalosten kraljev rojstni dan.
Proti jutru se počasi, počasi pomikamo Halje, Lublin se prikaže. Večje mesto, univerza; mnogo avtobusov šviga po cestah ob progi, zavidam jim, ne vedoč, da je tam treba ravno toliko čakati kakor v vlakih, če ne več.
V	Lublinu poskusimo najti avto, a ga ni moč dobiti, 'in edino, kar dosežemo, je to, da ostanemo brez okrepčila, ko vlak odpelje, medtem ko so nekateri našli nekaj toplega čaja in mleka.
Vzroki naglega napredovanja Nemcev
V	vlaku se pogovarjajo o vzrokih naglega napredovanja Nemcev. Vsi imaijo mirne in. zdi se mi, točne nazore o tem: prvič. Poljska ni imela izbere trenutka za začetek sovražnosti, ampak je ta trenutek Nemčija odredila popolnoma svobodno. To je bil pogoj Britanije za izpolnitev zavezniških obvez Pogoj je silno etičen, ampak koliko krvi velja! Polja.ki zaradi tega niso 6meli preprečiti še pred sovražnim vpadom nemške koncentracije na mejah, to se pravi, odrekli so se za važne, dodločilne dneve glavni moči svoje udarne in močne pehote v modernem voskovanju. Šele ko je Nemec naglo razvrstil oba avstrijska kora na Slovaškem, so Poljaki objavili splošno mobilizacijo, in na njen drugi dan so Nemci že z vso silo, na vseh treh frontah, vdrli v Poljsko in v prvih dneh hudo poškodovali vse glavne proge po celi državi. »Blitzkrieg«... — Drugo: Poljsko je na zapadu in na severu sploh težko braniti defenzivno, ker je dežela povsem ravna in razen rek malone nima naravnih zaprek. Z juga pa so Nemci napadli z ogromno nadmočjo v Tatrah.
Z ogorčenjem govorijo Poljaki o avstrijskih polkih, ki so bili vsi poslani skozi Slovaško v napad na hribovje, sinovi istih vojakov ki so se v avgustu 1914 bratili s Poljaki v novoosnovanih dunajskih polkih poljskih legij, in ki so potem posejali svoje kosti po vsej Galiciji. Zdaj bo spet nešteto lesenih križev z istimi imeni po isti Ga-lciji, ampak v va,ni proti Poljski.,,
prehrano zelo zanimive: Imajo še zalogo in si lahko skoraj vse nabaviš, kar poželiš. Drugače je pa mnogo trgovin zaprtih »začasno zaradi mobilizacije«; samo, da bo ta »začasno« morda zelo dolgo trajal, kakor bi človek sklepal iz poročil: dolga vojna do popolne zmage, to je geslo!
Večina gledališč je zaprtih, mnoge agencije In kino-dvorane. Zanimiva novost so krošnjarji, ki jih pogosto srečam: prodajajo zelenjavo in svetilke. Pred električno centraio sem opazil dva hriba vreč s peskom; dovolj vreč pa najdeš pred »concierge« vsakega stanovanja.
Pred Opero zadelavajo z mogočnim oklepom slavno skupino Carpeaux: »La Danse«; nedaleč vstran je pa agencija za prodajo avtomobilov Citroen dala na razpolago prostore za vpis italijanskih Garibaldincev (rdeče srajce in tenino-sinji pas).
število policajev je seveda vidno pomnoženo in vsi so opremljeni z jeklenimi Čeladami in vojaškimi maskami proti plinom. Sta namreč dve vrsti mask: bolj udobna, ker lažje dihaš, vojaška z daljšim »rilcem«, in civilna, ki je bolj okrnjena. Maske so ljudje zelo vzljubili, saj jih celo v cerkev nosijo s seboj, večinoma ženske, moški so itak mobilizirani, tako da pridejo le častitljivi starci.
Lahko bi pisal novo poglavje o naših izseljencih: zaradi točnega seznama so se vsi morali javiti na županstvih; moški so to smatrali za mobilizacijo: koliko nepotrebnih solza se je prelilo! Pa tudi sicer dosti jočejo in to po pravici: vlak jih sedaj stane okoli 500 fr. in celo čez, posebno, če pridejo v roke agentom kakih verižniških agencij. Sploh potovalna služba zelo šepa. ne aamn francoska: a žal, aedai ni primerno o tem govoriti, ker se itak tako hitro ne bi dalo po-maeati. zato na le ohranimo mirno kril
Dokler so počasi vozimo proti Rejovcu. šviga vsakih nekoliko minut po en vojni transport v pravcu proti Varšavi mimo nas: pehota, pehota, protiletalski topovi, konjenica, spet pehota, težka artiljerija, in pehota, pehota. — Vsak vlak ima svojo kuhinjo, vojaštvo izgleda izborno. uniforma dobra, ljudje močni, zagoreli, resni. Na enem vagonu ima vsak vlak protiletalski top in nekaj strojnic v pripravnosti, da se lahko pomeri e sovražnimi letali.
Proti Lvovu
Ko spet neskončno dolgo stojimo, me začne moriti misel, kaj bo, če bi Nemci nekje prodrli in naš vlak zajeli. Ampak ne bo še tako hudo: evo postaje Rejowiec! Hitro smuknemo dol in ravrn^ še ujamemo vlak, ki ima odpeljati proti Lvovu. Se se mi je posrečilo dobiti nekaj vode in peoivo, in že odsopiha naš novi vlak — tretji dozdaj. 0 čudo. vozi hitreje in hitreje, to je ros vlak! Smo že kar pozabili, kaj je železnica Sva sama v predelku in se takoj zlekneva vsak na svojo stran. Hitrost vlaka ne pojema, enakomerno tolčejo kolesa, sladka glasba našim ušesom Spiva.
Okoli osmih zvečer smo v Rawi Ruski. Na peronu napi sprejme mlad gospod, agronom, predsednik podružnice Rdečega križa, in se nama
ponuja v pomoč. Vlak Ima stati tri ure. Torej v mesto na večerjo, 56 ur nismo nič pametnega užili. Naš novi prijatelj, ki nosi eno izmed velikih imen poljskega plemstva in je študiral v Be-spneonu, nam postavi skavta v vlalt, da straži pri prtljagi, in naju popelje v mestece v gostilno. Vožnja na lahkem koleslju, ki odskakuje po suhi cesti v naglem diru iskrega konja, zvezdnato nebo, mraz in fini ton našega vodnika, ki razodeva v vsakem gibu in besedi najboljšo vzgojo — vse to gre kar prijetno skupaj in ustvarja v naju nekakšno trudno ugodje. Večerjamo v krčmi. Vse je preprosto, a prija nam kot že dolgo nič. Čutimo se kot na najbolj slavnostnem banketu. Ob 11 ponoči se vrnemo na vlak in midva takoj zaspiva, prvikrat mirno, odkar je vojna Komaj slutim, da vlak odhaja dalje proti deželam, kjer še ne streljajo.
7. septembra v vlaku.
Oh treh zjutraj nas zbudijo: Lvov! Kratko je bilo spanje, vendar čudežno dobro. Kmalu bo šel vlak proti Stanislavovu, brž še tečem do restavracije v podzemlju in poberem nekaj keksov in steklenico čaja. Ni mnogo, a kaj, ko pa kmalu pridemo v normalne razmere. Lezemo v novi
Kje raj začnem in kako naj povem? Za tiste, ki jih v Stični, na kongregacijskem zborovanju ni bilo, da bi zaslutili Duha, ki je tam vel nad nami! In še za tiste, ki so v Stični bili, da se spomnijo na svoje misli, čustva in besede.
Čisto svojstveno čustvo imaš še na potovanju na zborovanje. Gledaš in premišljuješ: tu smo vsi mladi in živi in veseli kongreganisti in številni smo in za iste ideale vneti. Gremo, da se pla-menčki naših src združijo v en sam velik ogenj, da ob dobri besedi naših duhovnih voditeljev še krepkeje zaplapolajo do neba.
Od vseh strani naše Slovenije smo se zbrali. Nismo se vsi pripeljali z vlakom; v lopi gostoljubnega samostana je stala dolga vrsta koles, ki so premerila stotine kilometrov,
Oj da, ta samostani Videl je že turške čase in vojske in spomine nanje gledaš v njem šc zdaj. To nas ie takoj prevzelo in nam dalo krepko, bojno razpoloženje: saj je vsako, zlasti mlado življenje — boji Zasučimo torej rokave in začnimo z delom. Najprej pa z molitvijo in s klicanjem Svetega Duha. Na nas gleda stiška žalostna Mati božja ...
Prvi večer so stopali kongreganisti pred nas, da nam aporoče pozdrave svojih kongregacijekih tovarišev. Dolgo so se vrstili drug za drugim, nekateri s krajšo, drugi z daljšo besedo. Toda prav | iz vseh je zvenela topla ljubezen do Marijine i kongregacije, kakor še nikdar doslej na nobenem | našem kongregacijskem zborovanju. Ljubezen in
•	še neka tiha zaskrbljenost in želj« za razcvet in
*	prospeh naših kongrcgacij. Vesel, vesel sem bil ob teh izlivih srca. Zame je bila ta ura najlepša v Stični.
I Namen zborovanja ie bil: vzgsjajmo sami sebe ob vedno globljem spoznavanju in posnemanju našega Odrešenika. Zato nam je potrebna močna in globoka ljubezen do Marije. Ona je pot do Jezusa. S svojim Sinom v naročju je_tcmelj naše l vere, je življenje in upanie na»e. Ona je edini | ostanek raja na zemlji ali bolje: nov raj, novo
^Profesor:
'm .J1 VT ...s najv*tnej<«
PJjsnov. ki krepi Clo
ttB ) D,*ak:
f*-^- M
P r o i i v o d i UNION, Zagreb
vlak, to j« četrti od Varšave. Ko se zdani, se že peljemo tiho, a z normalno hitrostjo proti jugovzhodu.
Chodor6w: dekleta ob vlaku ponujajo toplo mleko in velike kose kruha s surovim maslom. Kako je vse to nopopisno okusno! Ko hočem plačati, pravijo »nikar, to je od Rdečega križa«. — Bog te živi, Rdeči križ!
Z avtomobilom v Romunijo
Ob 10 dopoldne smo v Stanislawowu. Globok mir. Postajenačelnik obrit, umit, v lepo urejeni pisarni; garnizijski poveljnik istotako, in okrožni načelnik (wojewoda) naravnost porazno eleganten in naspan. Vsi so ljubeznivi, in v eni uri imamo avto na razpolago do Černovie. Se k brivcu gremo in mu pustimo štiridnevne kocine; ko gremo od njega smo deset let mlajši. Na cesti alarm, sirene tulijo. Ko nadaljujemo pot proti mestu, nas zadrže: »Gosipod alarm jel« Moj tovariš so košati: »Moj ljubi gospod, midva, ki prihajava iz Varšave, ne pripoznava tukaj nobenega alarma. Kje so bombe? Kje poka? To ni nič,« in gre jxmosno dalje; stražnik pa ne ve, kaj bi rekel, in naju pusti iti. Kosiva gosposko, prav za prav kakor fantiči, ki so ubežali, in popoldne 6e odpeljeva v avtomobilu proti meji.
Ceste so prašne, suho vreme je zdaj še posebna nesreča za Poljsko, ker nemške oklopne in motorizirane edinice povsod lahko prodirajo, celo po zemljiščih, kjer to navadno ne bi šlo, sat so šo potoki in manjše reke skoraj usahle in tudi močvirja deloma prestopna. Ko bo nastopilo prvo obilno deževje, bo »bliskovite vojne« na mah konec, in zato se Poljaki zdaj posebno borijo za vsako uro, prav tako tudi Nemci pritiskajo na vso moč brez ozira na žrtve, ker jesen je najmočnejša zaveznica poljske pehote
Skozi Ko|omyjo se vozimo. Po mesitu in vasicah vise bolj diši po miru. Vozač je Ukrajinec in nama pokaže naselbino nemških kolonistov; čedne hiše, vse iste oblike, skoraj prazne Menda so vsi moški ušli. Tik zraven je ukrajinska vas, ena redkih, kjer je bilo nekaj vojnih beguncev, kot da je to v zvezi s sosedstvom Nemrev. V glavnem pravijo, da se Ukrajinci drže vseskozi lojalno.
Proti večeru zavijemo v Sniatynu pred okrajno glavarstvo. Ljubeznivi uradnik za nas telefonira poljskemu konzulu v Černovicah, da nama naroči avionska mesta v Rukarešti za Belgrad. in potem se odpeljemo proti meji. prvič z odprtimi žarometi Po pregledu na poljski in romunski eiražarnici odbrzimo proti Černovicam. Ceste in vozila so osvetljena, vračamo se v normalno življenje.
Naposled v deželi, kjer ni vojske
Ko okoli 23 privozimo v Černovice. se nam kar blešči od cestne razsvetljave provinciiskega mesta, oči nam begaio okoli, kje je najbližji zaklon, vsak motorni šum vlečemo na uho in od vsakega ropota se zdrznemo.
Drugi dan, v Bukarešti, nama je še bolj čudno, nekaj hipov mi je kot da sem teden dni sanjal. potem spet me prešine: »Zakaj niso svetilke zastrte? Okna prelepltena? Rovi izkopani? Zakai nihče ne nosi maske ob boku?« Dvajsetletno zaupanje v meščansko varnost je zlomljeno in vračam se v območje nagonov iz prve velike vojne: ne venti v asfalt, v zidane hiše. vodovod in žir-nico in v urejeno sožitje, temveč zaupaj edinole svojemu sluhu, ki ti ga ostri opasnost, binoklju in maski in svojim nogam.
Telesno smo se vrnili v mirno deželo, v resnici pa je teh sedem dni nepreklicen skok naza; v leto 1917 ali, če hočete — v kamneno dobo.
stvarstvo Kako toplo nam je bilo v duši ob govoru o Marijil
Z Marijo se moramo poglabljati v življenje Jezusovo na zemlji, v življenje Cerkve, v njeno liturgijo. Središče liturgije je daritev in z njo združeno obhajilo. Središče je in žarišče, v katerem se na svojstven način odsevajo razni iveti časi in dnevi cerkvenega leta. Tu dozorevamo z Jezusom in Marijo in vsemi svetimi od rojstva vse do poveličanega vstajenja
Tako se nam bistri oko, da spoznamo laže laži življenja, ki ločijo in delijo človeka od Boga, niegovo življenje od njegove vere. Boj laicizmu! Kristus Kralj povsod in r vsem. In mi hočemo bili njegovi apostoli, afektivni apostoli svojih tovarišev in svojega naroda. Noben katoliški narod še ni propadel, in tudi naš slovenski ne bo, če bo ostal katoliški — V bežnem pogledu smo se ozrli še na bujno kongregacijsko živlienjc po svetu, vsi odločni, da zastavimo svoje sile za razcvit dijaških Marijinih kongregacii tudi pri na«. Pripravljeni smo sprejeti strumno disciplino nase, voljni smo sprejeti žrtve.
Dolgo smo se še razgovarjali zadnji dan v prijaznem lazu O duhovnem življenju, o duhovnem branju — gledali smo odprto knjigo sv. pisma in hoje za Kristusom tam, kje je nehal brsti on, ki je tako ljubil Marijine kongregacije, nepozabni Jeglič, in rekli smo, da moramo to branje nada-Ijevatil — v duhovnih vaiah. In še o koledarčku, ki ga moramo z vso vnemo še bolj razširiti, in o Naši Zvezdi, ki se nam je zares priljubila in ki mora ostati in živeti in biti v rokah prav vsakega kongreganista.
Zadnji večer smo n« hribu pred evharističnim križem zažgali kres, znamenje fantom za molitev, delo in boj...
Ko ie bilo že vse tiho v cerkvi, eo se tam nekje blizu oltarja oglasile gosli z melodijo Ave Maria... O ti poredni fant, ki si bil včasih tako nagajiv, zdaj ti je vseeno Marija priklicala, zdai ji pesem poješ Pa mar nismo vsi taki, fanlje? Le prepevajmo ji zdaj vais Ave, ave, ave Maria...
» y ' '"I"1 " - ■	■IH..1..M««.,..................t ■ ■ ■ "f I-' —K .....i ---.............
i «A--;-.;. ■	■ 1

BorysIav, največje polje petrolejskih vreleev na Poljskem pod Lvovom, kamor usmerjajo Nemci
svoje čete.
Zopet veliko navdušenje za najlepši tehnikolor Mm	J>|	[■
Priporočamo, da si vstopnice nabavite v predprodaji RWIvlll	V^ Wl
KINO MATICA tel. 21-24	Errol Flyn - Olivia de Havilland
Predstave ob 16, 19. in 21. uri	V nedeljo predstav« tudi ob pol 11 dop.
rr
Stična 1939
&xo£tft& novice
Koledar
SoboU, 16. ssptembrai Kornelij, papež; Ljudmila, vdova.
Nedelja, 17. septembra: 16. pobinkoitna nedelja. Lambert, škof; Frančiikove rane.
ti i •
—	Izseljenski duhovnik Stanko G rim s iz Francije javlja: Skupni potni list za izseljence iz Francije, ki so te v domovini, je v redil. Vsak, ki je prišel s svojo skupino v Jugoslavijo in se želi vrniti v Francijo, naj pri Put niku v Ljubljani, Tyrševa cesta 11, kupi pravočasno: t. j. v soboto ali najkasneje v nedeljo dopoldne, 17. t. m., vozni listek Kakek—Vodane. Odhod v nedeljo, dne 17. septembra, i brznvlakom oh 16. uri 52 minut iz Ljubljane gl. kolodvor. Naj vsak dobro premisli ali je boljše, da se vrne v Francijo ali ne. Podrobna navodila daje Rafaelova družba, Ljubljana, Tyrševa cesta 31-1. Telefon 40-41.
—	Duhovne vaje u duhovnike bodo od 18. do 22. septembra. Ker |e Se dovolj prostora, naj se udeležene! zglase čim prei na naslov: Vodstvo Doma duh. vaj, Zrin^kega 9. Začetek v ponedeljek ob 6 zvečer. Vodstvo.
—	Vpisovanje na ekonotnsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu. Redno vpisovanje v rimski semester šolskega leta 1939/40 na ekonomsko-ko-mercialni visoki šoli v Zagrebu traja od 25. septembra do vključno 5. oktobra 1939. Pri vpisu mora vsak slušatelj predložiti naslednje originalne dokumente: rojstni (krstni) list, spričevalo o višjem tečajnem izpitu na realki, realni gimnaziji oziroma končno spričevalo trgovske ali pomorsko-trgovske akademije, nravstveno »pričevalo (če js preteklo več kakor šest mesecev, odkar se je šolal), potrdilo davčnega urada o višini davkov (očeta in matere) in štiri fotografije (velikost 6X9 cm).
—	Ordinacljske ure protituberkuloznih dispanzerjev v dravski banovini so: V Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, vsak dan od 16 do 19 (razen sobot); za otroke od 16 do pol 17, dijaki od pol 17 do 17, moški in ženske od 17 do pol 18. V Kranju, Stara cesta št. 21, Zdravstveni dom kralja Aleksandra Zedinitelja, vsak ponedeljek in četrtek od 16 dalje do ca. 19. Na Jesenicah, bolnišnica krajevne bratovske skladnice, vsako sredo od 9.30 do 16. V Kamniku, Prešernova ul. št. 90, vsak torek in petek od 15 do 18. V Trbovljah, bolnišnica bratovske skladnice, Loke št. 495, vsak četrtek od 8 do 12 in od 14 do 18. V Cerknici št. 37/IL, vsak ponedeljek in četrtek od 14 do 16 (serijski pregledi za otroke izven ordina-cijskih ur). V Novem mestu, banovinska ženska bolnišnica, Cesta dr. Defrančeskija, vsako soboto od 14 do 20. V Brežicah št. 121, vsako sredo in petek od 11.30 do 16.30. V Celju, Gregorčičeva ulira 4, Zdravstveni dom, vsak dan od 8 do 10. V Ptuju. Ljutomerska e. št. 26, v torek in četrtek od 13 dalje, ob sobotah od 9 do 11 dopoldne za preiskavo otrok in šolske mladine. V Murski Soboti, Kolodvorska ul 7, banovinska bolnišnica, vsak četrtek od 10 do 14 (po potrebi tudi izven uradnih ur). V Pesjem pri Velenju, Pesje št. 28, Litijski grič, vsako sredo od 14 do 17, V Rogatcu, Rogatec št. 169, Zdravstveni dom, vsako sredo od 11 do 14. V Mariboru, Marijina ul. 13, vsak dan od 8 do 12 in od 16 do 18 (popoldne serijski pregledi). V Črni pri Prevaljah, enkrat tedensko. V Slovenjem Gradcu. Kraljeviča Andreja št. 17, vsak ponedeljek in petek od 14.30 do 17.30.
Jutri na žegnanje h Kovaču na Vikrče!
—	Brezplačen prevoz na belgrajski velesejem poslsnega blaga. Vlada je dovolila brezplačen prevoz blaga vsem razstavljalcem, ki so poslali svoje blago na aedaj odpovedan belgrajski velesejem. Dokazati morajo, da so poslali blago iz kateregakoli kraja naše države v Belgrad v razstavljalne namene in ne kot prodajno blago.
—	Pilotska šola v Belgradu. Belgrajski aeroklub sprejema v jesenski tečaj pilotske šole sred-nješolce-jadralce, stare od 18 do 23 let. Tečaj bo trajal tri mesece Natančnejša pojasnila daje Aeroklub. Belgrad, Uzun Mirkova 4.
—	Strela zanetila požar. V četrtek popoldne ob 3 je nenadoma švignil proti nebu velik plamen iz gospodarskega poslopja posestnika Iste-niča Janeza v Rovtah št. 28. Domači so bili zaposleni z mlaten|em ovsa, kar se zabliska in že se vname velik požar, ki je v trenutku zajel celo zgradbo, kjer je bila živina, seno, oves in druge gospodarske potrebščine. Mlatiči so k sreči vsi ušli nevarnosti. Uspelo jim je rešiti 14 glav živine. K sreči, da ni domačija sredi vasi. — Domači gasilci so bili takoj na mestu in gasili požar z veliko vnemo. Pomagali so jim tudi vojaki in vsi domačini. Uničeno je prav vse. kar pa ni krito z zavarovalnino. Škoda je tem večja, ker je uničena vsa krma za živino. Pohvaliti je treba naše vrle gasilce in vojake, ki so omejili požar, da se ni razširil na kozolee in hišo, ki se tiščita gorečega poslopja.
„SOFRA" pregledne kartoteke. Pisalni stroji, štampilje za signiranje. Signirna barva i. dr.
Plorlbor, Gregorčičevo al. 24
—	Požar v kinu v Murski Soboti. Kino Central v Murski Soboti, last g. Dittricha, bi kmalu postal žrtev ognja, ki je izbruhnil v prvi popoldanski uri. Otroci, ki so bili tam v bližini, so opozorili domače, da se iz kina vali gost dim. Gasilci so bili v najkrajšem času na licu mesta. Ker ni v bližini dovolj vode, čeprav je kino v strnjeni vrsti hiš v sredini mesta, je priskočil na pomoč škropilni avtomobil mestne občine. Motor-ki prostovoljnih in Benkovih gasilcev sta takoj namerili močne curke vode na ogenj, ki je v dvorani razdejal zavese, projekcijsko platno in druge gorljive predmete v spodnjem delu dvorane. Ogenj Je bil kmalu pogašen, sreča v nesreči pa je bila, da je izbruhnil podnevi in da so ga takoj opazili, drugače bi bila velika nevarnost za bližnje stavbe in Ditrichovo trgovino. Kakor so ugotovili, je bil ogenj podtaknjen in je lastniku povzročil okrog 15.000 din škode, ker mu je uničil tudi del tonske aparature z zvočnikom. Lastnik je za izsleditev požigalca določil nagrado.
—	Udarec s stolom po glavi je dobil posestnik Koloman Balek iz Neradnovec v Prekmurju, ko se ga je na veselici navlekel. Ril je tako omamljen od zlate kapljice, da še zdaj. ko leži v iminišuici v 'vuiski Svuoti, uu ve, kuo ga je udaril,
—	Žrtve obiranja sadja se mnoie. V bolnišnico v Mursko Soboto so pripeljali več ponesrečencev, ki so pri obiranju sadja padli z drevesa in se občutno poškodovali. Posestnik Franc Lucu iz Gornjih Petrovcev v Prekmurju je pri padcu dobil hude poškodbe po glavi, banov, cestar Lud. vik Kučan iz iste vasi pa si je zlomil roko. Podobna nesreča je doletela posestnikovo hčer Terezijo Ivanek iz Tršine in Jožefa Lukača iz Dokle-žjovja. Tem žrtvam sta se pridružila še posestnik Janez Puhan iz Bukovnice, ki je padel s kolesa in si zlomil levo nogo in Deziderij Berden, posestnik v obmejnem Kobilju, ki je v mraku padel pod most na betonsko ploščo in dobil občutne poškodbe.
—	Noge nosijo vse Človeško tel«, zatorej so najvažnejši del telesa. Neguj jih s SAN0PED0M, da jih ohraniš zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Opozarjam Vat na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej »Male oglase«)
—	Pri zaprtju, motnjah. » prebavi vzemit« zjutraj, So na prazen želodeo en kozarec naravne »Frani Joset« grenčice.
—	Vpisovanje v drl. priznano enoletno
trgovsko ačiličče »Christofor učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska e. 15, se vrši do konca tega tedna, ker bo otvorjen še en oddelek. — Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne in popoldne. — Pojasnila in prospekti na razpolago. Zavod uživa odličen sloves po svojih učnih uspehih in prvovrstnem profesorskem zboru. Vodilni in največji zavod te vrste t državi. — Lastno, moderno, novo šolsko poslopje. — Šolnina tmerna.
—	Občinski uslužbenci okraja Brellre so ibo-rovall. Občinski uslužbenci okraja Brežice so ustanovili »Okrajno sekcijo strokovnega združenja občinskih uslužbencev za okraj Brežice« in si postavili sledeči odbor: predsednik Grubič Ivan, Brežice; blagajnik Perko Rajko, Sevnica; tajnik Bevk Rado, Velika Dolina; člani: Jenič Franc, Videm, in Juhkar Martin, Kapele, vsi tajniki omenjenih občin. Postavili so si nalogo: a) na vsakomesečnih sestankih reševati skupna vprašanja ter se s strokovnimi predavanji izobraževati v svoji stroki, obenem pa se med seboj tovariško povezati v borbi za svoje pravice; b) zasledovati cilj, da se vodi propaganda vse do časa, ko se bo v slehernem okraju dravske banovine ustanovila okrajna sekcija, in te povezati v skupno banovinsko organizacijo, tako da se sedaj obstoječe organizacije (južni in severni del) združijo; c) priboriti si v okviru možnosti pravice, ki nam po našem stanu, prirodi sami in prostem razumu pripadajo. Tovariši! Mi hočemo in moramo doseči svoje pravice, katerih pa ne moremo v imenu vseh terjati, dokler nimamo euotne organizacije za vso banovino, a te ne bomo imeli, dokler ne bomo imeli v slehernem okraju sekcije, ki bo delala in obujala v temu z delom preobremenjenem stanu zavest. Ponovno poudarjamo, da gre tu za naš obstoj in našo pravice in zato ne more in ne sme biti oklevanja in nobenih zadržkov, ker hiteti je treba, da nas usoda ne prehiti in ne najde nepripravljene. V slogi je moči
Knjižnice Delavske zbornice
Knjižnica Delavska zbornice v Ljubljani je v
letošnjem prvem polletju izposodila 29.576 knjig, od teh 14.554 slovenskih, 747 srbskih in hrvatskih, 13.976 nemških in 299 francoskih, angleških in drugih knjig. Na novo 6e je vpisalo 275 članov. (Vpisnina znaša samo 2 din.)
Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem letu izposodila 17.846 knjig, od teh 8007 slovenskih, 612 srbskih in hrvatskih, 9090 nemških in 137 drugih knjig. Novih članov se je vpisalo 181.
Obe knjižnici sta odprti vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5 do 8 zvoter. Nabavljata si vedno nove dobre knjig«, Izpocojnina knjig js zelo nizka. Brezposelni delavci in nairulsčnci imajo pa še 50% popusta. Poučne knjig« ta Izposojajo na 4 tedne. Tudi na deželo se Izposojajo knjig«.
Delavci In nameščenci, ki le niste člani knjižnice, vpišite se v njol Vsaka delavska in name-ičenska družina naj bi bila včlanjena v avoji knjiž-niči, ki nudi z dobrimi knjigami najlepšo in naje«-nejšo zabavo in pouk.
Knjižnica Delavske zbornice v Cslju bo začela poslovati to jesen, tako da bodo imela tri glavna naša m«sta svoje delavske knjižnice, ki širijo pro-sveto med najiirie plasti naiega delovnega ljudstva.
V šestih mesecih 1
Poseben šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje na Trgovskem učilišču Robida s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15 se prične oktobra. — Vpisovanje in pojasnila v pisarni ravnateljstva Trnovska ulica 15,
Po cUlžavi
*	Smrt bivšega frančiškanskega provincijala.
V Kreševu v Bosni je umrl p. dr. Daniel Ban, bivši provincijal bosansko-hercegovske frančiškanske province. Dosegel je visoko starost 84 let. Pokojnik je bil zelo znana in spoštovana osebnost v bosanskih in hercegovskih krajih.
*	Razglednice t zemljevidom hrvatske banovine tiskajo v Zagrebu. Izdala jih bosta klub ABC in Seljačka sloga. Razglednice bodo tiskane v treh barvah in bodo lahko služile kot dopisnice ali pa tudi za orientacijo. Prodajali jih bodo po dva dinarja. Cisti dobiček je namenjen za pobijanje nepismenosti v hrvatski banovini.
*	Ce se otroci igrajo s puiko. V Starem Gracu pri Virovitici se je zaradi nepozornosti staršev pripetila huda nesreča. Štiriletni deček Ivan Aragovič je vzel v roke lovsko puško svojega očeta, ki je stala prislonjena v kotu sobe. Puška je bila nabita. Deček je seveda radovedno pritiskal na vsa mesta puške in tako pritisnil tudi na petelina. Počil je strel, ki je zadel 3 letnega Ivana Ta5a v desno ramo. Nesrečno dete so prebijali v bolnišnico, kjer so mu odrezali desno roko, pa je kljub temu malo verjetno, da bo ostalo pri življenju.
*	Hudo neurje na Jadranu. Včeraj smo poročali o silnem neurju, ki je doletelo Sušak, Reko in njuno okolico ter r>ovz.ročilo večmili ionsko škodo. Neurje pa ni bilo omejeno samo na U predel, nego je zajelo vse Hrvatsko in tudi dobršen kos Dalmatinskega Primorja. Po r>oročilu vremenske jiostaje na Sušaku je v Hrvatskem Primorju v zadnjih dveh dneh padlo 222 milimetrov padavin, to je dobra šestina povprečnih letnih padavin. Iz Splita in Sibenika poročajo, da je tudi tam divjalo hudo neurje. Ponekod je divjal vihar s hitrostjo nad 80 kilometrov na uro. Padlo je izredno mnogo dežja. Poškodovanih je bilo več telefonskih in brzojavnih prog. Skoda je precejšnja.
*	Zločin ljubosumne starke. V bolnišnico v Bjelovaru so v brezupnem stanju pripel jali 70 letnega posestnika Vinka Pekača iz Sušnjarev. Ko je zjutraj ležal še v postelji, ga je napadla njegova 72 letna žena Kata ter ga udarila s sekiro po glavi. Nato je pograbila še velik kuhinjski nož ter ga štirikrat ubodla v trebuh s tako silo, da so mu izstopila čreva. Tej nerazumljivi družinski tragediji, ki se je dogodila po 53 letih
Hlapca je podkupil, da je ubil njegovo ženo
Posestnik Anton Kotnik obsojen na dosmrtno robijo
Celje, 15. septembra. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju je bila danes dojx>ldne v veliki sodni dvorani razprava proti 30 letnemu posestniku Kotniku Antonu iz Kozjaka. Kotnik Anton bi moral pred sodišče že pred mesecem, ko se je zagovarjal pred istim senatom njegov 28 letni hlapec Sihanc Alojz iz Spodnjega Doliča pa je ležal v celjski bolnišnici, tako da se je zagovarjal zaradi umora Kot-nikove žene le Šibanc, ki je 7. julija 1937 usmrtil Kotnikovo ženo za 200 din, s katerimi ga je podkupil njegov gospodar Kotnik, da je sunil usodnega dne njegovo s 13 m visokega gospodarskega poslopja na kup kamenja, kjer se je nesrečnica ubila. Pred sodiščem je Šibanc priznal grozno dejanje, priznal, da mu je gospodar dal 200 din. Sodišče je hlapca obsodilo na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Sibanc je jokal, ko so ga peljali v zapore in se kesa groznega dejanja.
Danes je prišel pred sodišče Kotnik Anton. 30 let mu je šele, toda njegov obraz je tako upadel in bled, da zgleda, da mu je že nad 60 iet. Mirno je stopil pred veliki sodni dvor in zamišljeno poslušal težke besede državnega tožilca, ki ga je obtožil, da je naklepoma in z obljubo nagrade zavedel in nasnoval svojega hlapca, da je storil grozen zločin nad njegovo ženo. Po preči-tani obtožnici je zravnal glavo pokonci in priznal svojo krivdo. Začel je pripovedovati, kako mu je leta 1932 umrl njegov oče. Po njegovi smrti je polovico njegovega posestva prevzela njegova maji. Leta 1935 je prevzel Anton po materinem prigovarjanju očetovo polovico, dve leti pozneje, ob poroki, pa še materino polovico posestva, ki meri 24 ha, vendar pa je tako zadolženo, da je moral prevzeti navzlic kmečki zaščiti še okrog 75.000 din dolgov. Ko se je v začetku leta 1937 poročil z Jeromel Frančiško, mu Je ta prinesla 7000 din dote. Bila je čedna ženska in sla se s početka dobro razumela. Ker pa je žena začela mrzitl njegovo mater Ivano, ki jima je kuhala In gospodinjila, se je mati umaknila kot prevžitkarica v svojo kočo, nakar je njegova žena prevzela gospodinjstvo v svoje roke. Ker pa ni znala kuhati in mu je dajala napol surovo nrano in napol pečen kruh, sta se začela prepirati. V družini je
zavladalo neznosno razmerje tn v Antonovem srcu se je porodila zla misel, da stori konec temu in spravi svojo ženo, ki mu je bila prava nesreča, s sveta. O tem je govoril s svojim hlapcem Si-bancem in nui govoril o denarju. Hlapec se temu ni protivil, ker mu je bilo za denar, ni se pa hotel tudi zameriti svojemu gosjx>darju. Bil je brez vesti. Prišel je 7. julij. Gospodar Je postregel svojega hlapca z jabolčnikotn iu mu razodel svoj sklep. Povedal mu je, da bo danes ugodna prilika, ko lahko spravi njegovo ženo na drug svet. Povedal mu je, kako bo on metal seno z voza na gospodarsko poslopje nad hlevom, hlapec in njegova žena pa bosta prijemala in tlačila seno na svislih. Kotnik je določil, kako bo v najugodnejšem trenutku dal znamenje, da naj on sune ženo ob plankah z gospodarskega poslopja, nakar bosta pri poizvedbah trdila, da je žena po nesreči padla s hleva in se ubila. Kotnik je res dal v usodnem trenutku hlapcu Sihancu migljaj in to v hipu, ko Je bila žena na najvišjem mestu. Sibanc je sunil Kotnikovo z višine 13 m ven čez planke na kup kamenja, katerega je hlapec nalašč zato navozil prejšnji dan. Kotnikova je padla tako nesrečno, da se je ubila.
Kotniku in Sihancu se je res posrečilo, da sta natvezila orožnikom, da je žena padla po nesreči, ker so se pod njo udrle preperele planke. Kotnikovo so pokopali in kdo bi mislil, da je bila Kotnikova žena umorjena in to celo od svojih domačih, od svojega moža in hlapca.
Letos spomladi pa je bil Kotnik nekega dne nekoliko vinjen. Pekla ga Je vest in hodil je okrog žalosten in potrt. Svojo vest si je potolažil, ko jo izpovedal svojo krivdo neki ženski iz St. Vida nad Valdekom, nakar »o začeli poizvedovati orožniki in sta Sibanc in Kotnik priznala zločin.
Pri današnjem zasliševanju je Kotnik skesano priznal svoj zločin in vse do podrobnosti pojasnil vzroke tega koraka. Zagovornik gosp. dr. Krašovec je poudarjal obdolženčevo priznanje in predlagal temu primerno kazen. Veliki senat je po dolgem posvetovanju izrekel sodbo in obsodil Kotnika Antona na dosmrtno robijo. Kotnik je kazen sprejel in nastopil, njegov zagovornik gosp. dr. Krašovec pa je viožil priliv zaradi previtoke odmere kazni.
Ljubljana, 16. septembra
Radio Ljubljana
Sobota, 16. sept.: 12 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo
—	pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška
ura; a) Selma Lager-I8ff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih. - b) Dogodivščine Miki-mišk (Članice Nar. gledal.) — 17.15 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester
—	18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi,
B»roČila — 19.40 Nac ura: Krško in okolica (R. ostal, Ljublj.) — 20 O zunanii politiki (g. ured. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Jože Vombergar: Polet na luno ali Čudoviti sen Jaka Smodlaka. -Slušna igra, izvajajo člani radij, igral, družine, vodi inž. Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna, igra Radij, orkester.
Drugi programi
Sobota, 16. septembra: Zagreb: 20 Klavir — 20.90 Vok. kone. — 21 Zab. gl. — Sofija: 20 Instrumentalni konc. — 20.50 Lahka gl. — Budimpešta: 20.10 Igra — 22 Klavir — 23 Plošče — Trst-Milan: 21 Wagnerjeva opera »Lohengrin« — Rim-Bari: — 21 Simf. konc. — Florenca: 20.30 Modema gl. — 21.15 Izbrana gl. — 21.45 Ljudski konc. — BeromUnster: 20 Pisan kone. — 20.45 Ork. kone. — Sottens: 20.80 Kabaret — 21.45 »Drama v Singapuni« — Bukarejt: 20.15 Plesna gl. — 2215 Konc. prenos — Luksemburg: 20 Pisan konc. — 21 Ork. konc. — 22.05 Operna gl. — HSrby: 19.45 Plesna gl. — 20.45 Kabaret.
Sestanki
Dekliški krožek Ljubljana-Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem. Pridite vse in točno.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarnei mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9j mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Mestna zdravniška dežurna služba
»Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyr-ieva cesta 62, telef. 27-29.»
skupnega življenja, fe vzrok ljubosumnost stare Kate, ki si je v zadnjem času domišljala, da jo mož zanemarja zaradi neke druge.
*	Med zdravljenjem v bolnišnici napisal komedijo. Letošnje poletje se je v sarajevski bolnišnici zdravil pisatelj dr. Milan Curčič. Odrezati so mu morali nogo, toda pisatelja to ni niti najmanj potrlo. Med zdravljenjem je v bolnišnici napisal izvrstno komedijo pod naslovom »Ljubljenec vseh žena«. Premijera te komedije bo v soboto zvečer v sarajevskem gledališču. Dr. Curčič je dejal, da je vsebina te komedije resnična in da se je dogodila v nekem manjšem mestu.
*	Milijonar berači po Karlovru. Te dni ie po Karlovcu beračil okrog 60 letni starec, oblečen v ponošeno in strgano obleko. Starec je tako tožil in jadikoval. da se je zasmilil skorai vsakomur in ni bilo hiše, iz katere bi odšel prazen. Pod suknjičem je imel veliko kožnato torbico, ki je bi I ga dodobra napolnjena z drobižem. »Odkod pa ste?« so ga vprašali nekateri. »Jaz sem velik revež«, je jadikoval starec. »Sinovi so me pregnali, čeprav imajo veliko imetje. Zdaj na stare dni sem prisiljen beračiti.« »Toda, odkod ste, n katerega kraja?« so ga še povpraševali. »Ne morem se spomniti, kako se imenuje«, se je izogibal stari berač. Nekemu meščanu se ie zazdel starec nekoliko sumljiv in je nanj opozoril stražnika. Stražnik pa je doma iz istega krala kakor starec in ga je zato takoj prepoznal. Seveda se je silno začudil. Stari berač je namreč bogati posestnik A. M. iz neke vasi v okolici Karlovca, ki ima lepo hišo in velikansko posestvo, tako da ima štiri hlapce. Doma živi v izobilju in cenijo njegovo imetje najmanj na milijon dinarjev. Nobeden od sorodnikov starca ne prihaja v Karlovec razen ob sejmih in je skopuh izkoristil to priliko za beračenje. Silno mu je bilo nerodno, ko so ga razkrinkali. Na vse pretege je prosil, da ne bi tega povedali njegovim sinovom in da ne bi prišlo njegovo ime v časopise. Dejal je: »Res je, doma imam vsega na pretek, denarja in drugega. Toda tam so tudi moji sinovi. Oni kontrolirajo vsak moj izdatek, pa sem hotel zbrati zase še kaj posebej. Od česa naj bi živel, ako bi me sinovi spodili od doma?« Znano pa je. da so sinovi silno dobri s svojim očetom in da se starec, ki jim še vedno ni izročil posestva, ne more prav nič pritoževati nad njimi.
*	Devet oseb se je zastrupilo t plinom. Bel-grajska policija ima svoje zapore na Kraljevem trgu št. 16. Te dni so prostore v tem poslopju na zahtevo kriminalnega oddelka policije razkužili s plini. Razkuževalna dela je opravil belgrajski mestni fizikat pod vodstvom zdravnika-strokov-njaka. Ko so 6 ur jx> razkuženju odprli vsa okna na poslopju, so strupeni plini vdrli na dvoje sosednjih dvorišč. 9 oseb, ki so bile v tem času na teh dvoridčih, se je zastrupilo s plinom. Neka 11 letna deklica ie dobila tako hude poškodbe v notranjem organizmu, da so jo morali prepeljati v bolnišnico, ostalih 8 zastrupljencev pa je lahko ostalo kar v domači oskrbi. Proti odgovornim organom so uvedli strogo preiskavo.
*	Zaklad v Dubrovniku. Na vrtu profesorla Bubnova v Dubrovniku so našli star železen lonec, ki je bil do roba napolnjen s koraldami in starinskim nakitom iz zlata in srebra. Lonec je moral ležati v zemlji že več stoletij.
»Pridem takoj!«
»»B I JAN 4*
Slovesnost prestavitve šentpeterskega vojnega spomenika
bo jutri 7 nedeljo, 17. t. m. po naslednjem sporedu:
I.	Ob 9 dopoldne cerkveni govor v spomin v svetovni vojni umrlim vojakom. Ob pol 10 sv. maja za padle. Cerkveno opravilo bo v šentpeterski cerkvi.
II.	Ob 10 dopoldne začetek slovesnosti pri
spomeniku: Godba zaigra žalno koračnico. Blagoslovitev. Polaganje vencev. Prevzem spomenika po mestni občini ljubljanski. Petje žalostinke »Usliši nas gospod*. Molitev za mrtve. Godba zaigra žalni koral.
III.	Tabor pred spomenikom: Otvoritev po predsedniku Skupine bojevnikov Ljubljana-Sv. Peter g. Poldetu Zupančiču. — Govor predsednika Zveze bojevnikov g. Mirka Rateja. — Slavnostna koračiica — igra godba. — Spominski govor člana bojevniške skupine Ljubljana-Sv. Peter g. Jožeta Pirca. — Oj Doberdob — petje. — Zaključek zborovanja.
Pri proslavi sodeluje vojaška godba in pevski zbori šentpetereke in moščanske župnije. Vabimo vse, da se slovesnosti udeleže. S tem bodo pokazali, da znajo ceniti žrtve svetovne vojne prav v sedanjih težkih ča6ih. Svojce onih, katerih imena so vklesana na spomeniku, pa vabimo, da okrase prenovljeni spomenik 6 cvetjem in da polože k spomeniku vence. Svečanost 6e vrši ob vsakem vremenu.
Na ljudskih šolah do 6000 otrok
Zanimiv je splošen pregled o številu u?encev ln učenk na ljubljanskih ljudskih šolah. S prirastkom števila prebivalstva tudi narašča število ljud-skošolskih učencev in učenk. Meetna občina ljubljanska vzdržuje 5 deških in 3 dekliške ljudske šole, dalje 5 mešanih šol, ki »o bile priključene v mestno upravo z razširjenjem njenega okoliša. Za Bežigradom vzdržuje meetna občina ljubljanska moderno opremljeno poskusno ljudsko šolo, kjer je pouk po najmodernejših pedagoških načelih. Imamo dalje v Ljubljani 3 zasebne ljudske šole, državno pomožno šolo za duševne omejene otroke in na državnem učiteljišču takozvani vadnici za dečke in deklice.
Leto6 je bilo na vseh ljudskih šolah vpisanih v prvi razred 1296 dečkov in deklic, v vse razrede pa 5970. Tudi na ljubljanskih ljudskih šolah je velika težava za učne prostore, kajti v ljudskih šolah eo nameščene meščanske šole, glede katerih obsoja še vedno pereče vprašanje, kako jih primerno in moderno organizirati v samostojnih poslopjih, da bodo zadostovale svojim pravim namenom. Naval na meščanske šole je bil letos prav tako velik, kakor na gimnazije, splošni podatki glede njih obiska pa zaenkrat še niso znani. Najbolj obremenjena je deška ljudska šola na Ledini, ki šteje leto« 306 učencev, pa tudi dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu s 328 učenkami. Na Viču, v Zgornji Šiški, v Mostah, na Šmartinski cesti in na Barju imamo mešane ljudske šole, ki izkazujejo veliko število učencev in učenk. Tako ima mešana ljudska šola na Viču, kjer grade zraven moderno meščansko šolo, skupno 735 učencev in učenk. Poskusna šola za Bežigradom ob Vodovodni cesti šteje letos 254 učencev in 241 učenk, ki jih vzgajajo, kakor omenjeno, po najmodernejših pedagoških načelih. Prirastek učencev na vseh ljudskih šolah znaša leto« napram lanskemu letu okoli 500 učencev in učenk.
Dežne moške in damske plašče
od 190 din naprej nudi
F. I. G0RIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
1 Osmina po t trnovskem župniku g. Janku Cegnarju — slovesna črna peta sv. maša — bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 6 zjutraj v trnovski cerkvi,
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob polsedmih.
1 Ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma so: 1. Veliko število (38) predstav v sezoni. 2. Izreden popust na dnevne cene. 3. Prednost izbere stalnega sedeža. 4. Izognete se navalu pri večerni blagajni. 5. S stalnim abonmanom Sreda ali Četrtek si zagotovite večere za gledališki obisk. 6. Plačevanje abonmana v desetih mesečnih obrokih. Priglasite se čimpreje, ker imate možnost izbere boljšega sedeža, v veži dramskega gledališča, kjer sprejemajo abonente vsak dan do 16. t. m. dopoldne in popoldne.
1 Otvoritev kolektivne umetnostne razstave Franja S. Stiplovška je v nedeljo, dne 17. t. m., ob 10 v Jakopičevem paviljonu. Po bežnem pregledu razstavnega kataloga obsega razstava olja in grafikov zadnjih deset let. Večina njegovih slik se nanaša na naše Posavje, kjer deluje umetnik že nekaj let. Razstava bo zanimiv kulturni dogodek v Ljubljani.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15 483 25. V. 33.
1 Iz Legije koroških borcev. Legija koroških borcev v Ljubljani vljudno vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži odkritja spomenika padlim vojakom dne 17. t. m. ob 9 pred šeinpetrsko cerkvijo. Zbirališče članstva ob 9 pred župniščetn na Sv. Petra cesti. — Članstvo krajevne organizacije Ljubljana, vabimo, da se udeleži pogreba očeta našega društvenega tajnika, tov. Moharja. v soboto, 10. t. m. ob pol 5 izpred mrtvašnice splošne liolnišnice na Zaloški cesti.
I Umrl je gospod Ivan Mohar. železniSki sprevodnik v pokoju in namestnik blagajnika podpisanega društva. Pogreb bo danes. 16. septembra ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Železniški upokojenci vljudno vabljeni, da se pogreba udeleže. — Društvo železniških uiiokojencev v Ljubljani.
1 Spremembe voznega reda šentviške proge cestne železnice. Zaradi začetka šolskega leta je uprava cestne žclcznice prilagodila obratovanje potrebam in bo zato proga št. 1 od nedelje 17. t. m. do nadaljnjega obratovala takole: Samo ob delavnikih zjutraj do 8. ure 30 minut bo redui
dnevni 6 minutni promet iz št. Vida do Gradišča, ves ostali čas bodo pa vozili vozovi na tej progi samo od St. Vida do Ajdovščine. Vsakih tt minut bodo z Ajdovščine vozili vozovi do Šiške, samo od 11. uro 30 minut do 14. ure 45 minut in od 17. do 20. ure pa tudi do remize. V St. Vid in nazaj bodo vozovi vozili samo vsakih 12 minut. Za Siškarje bo 6 minutni promet od 12. do 13. ure po potrebi ojačen z rezervnimi vozovi, ki bodo obratovali od Gradišč« do Šiške. Ob nedeljah in praznikih bo ta proga obratovala ves dan med St. Vidom in Ajdovščino tako. da bo 6minutni promet do Šiške, 12 minutni promet pa v St. Vid. Nočni promet ostane nespremenjen.
1 Za mestne reveže je darovala neimenovana dobrotnica 500 din, a tvrdka j. Pogačnik v Bohoričevi ulici je poslala voz drv v vrednosti 300 dinarjev. Mestno poglavarstvo izreka darovalka-ma najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
I V Stritarjevi ulici itev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.	•
1 Trnovska prosveta je darovala za ubožce trnovske fare 200 din »Vincencijevi konferenci Trnovo« namesto venca na grob pokojnemu trnovskemu župniku Janku Cegnarju. Srčna zahvala. Bog povrni.
1 Namesto venca na krsto trnovskemu {upniku Cegnarju Janku, je darovala g06pa Minka Pestot-nik 100 din Vincencijevi konferenci za trnovske ubožce. Bog povrnil
1 Dr. Josip Petrič ordinira za splošno in zobno zdravilstvo, Ljubljana, Florijanska ulica 26.
1 Pri Bcbenčku sladek vinski mošt!
1 V Ljubljani umrli od 8. septembra do 14. septembra 1939: Sadioašič Adolf, 61 let, potnik. Sv. Florijana ul. 13; Kristan Antonija, roj. Indi-har, 80 let, vdova delavca, Vidovdanska c. 9; Kunstelj Slavko, 4 mesece, sin čevlj. pom., Uov-ški stradon 9: Pečar Marija, 67 let, mlinarica in posestnica, Zaloška c. 80a; Grčar Terezija, roj.
AvS ?, vdova Trškan, 4« let, lena uslužbenca Na-
bavljalne zadruge drž. žel., Bernekarjeva ul. 13. — V ljubljanski l>olni4nici umrli: Oražem Ivan, » let, sin kočarja, Globel 8; Volčjak Anton. 19 let, delavec. Medvedova c. 22; Kern Anton, 1 leto, sin šoferja. Pristava 22, obč. Križe pri Kranju; Per Mihael, 5 let, sin kočarja, Vošče 5, obč. Blagovica pri Kamniku; Kink Frančiška, 53 let, žena železničarja, Grbin 40, obč. Litija; Kirn Milan, 14 let, sin posestnika. Nevlje 15 pri Kamniku; lomazin Ana, 8 let, šolska učenka. Novi »vet 3, obč. Godovič pri Idriji: Lorber Viljem, 29 let, Kurjač, Vilharjeva ul. 37; Petrovčič Marija. 39 let, žena posestnika, Hotedršica 6 pri Logatcu; Legiša Štefanija, 49 let, žena zvaničnika drž. žel., Polie 19, pri Ljubljani; Jamnik Ivan. 54 let, hišar, Rožnik 14, obč. St. Juril pri Ljubljani; Blejec Alojzij, 35 let, poštni služitelj. Mali Mengeš 91; Sivic Marija, 4 leta, hči poštnega služitelja, Tyr-ševa cesta 17; Štrigelj Franc, 34 let, zvaničnik drž. žel.. Zidani most; Radovič Rožica, 3 leta. hči peh. narednika, Cerknica 65 pri Ix>gatcu; Janez Polajnar, 30 let, delavec. Spodnja Kokra 55.
1 V Ljubljano se zatekajo potepuhi in postopači. Veselega in brezskrbnega življenja na deželi je z nastopom jeseni konec. Ni več dober vsak skedenj za prenočišče in zato se že pozna, da prihajajo v Ljubljano potepuhi in delomržneži, ki so bili čez poletje na brezskrbnih počitnicah na deželi. Ljubljana pa tudi v slabem vremenu še vedno nudi lepo število brezplačnih, čeprav ne udobnih prenočišč, pri dobrih ljudeh pa se dobi tudi vedno kaj za pod zob. Ljubljanska policija, ki ije računala s tem jesenskim begom v mesto, ima eedaj vsak dan opravka s takimi tiči. Večinoma so to potepuhi, ki so izgnani iz Ljubljane. Vendar jih to ne moti, ker vsi upajo, da se bodo lahko izognili pazljivemu policijskemu nadzorstvu. Zadnje dni je policija aretirala že več takih delamržnežev in jih bo spet poslala v domovinske občine.
1 Tatvina kolesa. Izgred delavnice na Tyrševl cesti št. 31 je bilo Oskarju Dolencu ukradeno v torek dopoldne moško kolo znamke »Borania«. Kolo je eivo pleskano in ima dinamo-svetilko, tovarn, št. 918016, evidenčno št. pa 2- 190362-1. vredno je 1550 din.
KI	□	51?	, MARIBOR |
Seia okrajne organizacije JRZ za Maribor levi breg
Maribor, 15. sept.
Danes predpoldne ob devetih je bila v veliki dvorani na Aleksandrovi cesti 6 ob navzočnosti okr. glavarja dr. Šiške, bivšega senatorja dr. Schaubacha, bivših poslancev Žebota, dr. M. Sevška in J. Špindlerja ter številnih strankinih funkcionarjev iz vsega okraja seja širšega odbora okr. organizacije JRZ za Maribor levi breg.
Sejo je vodil predsednik Fr. Zebot, ki je podal obširno poročilo. Njegova izvajanja je dopolnil bivši poslanec J. Spindler.
Ob zaključku zborovanja je predsednik Zebot predlagal naslednjo resolucijo, ki Je bila v aplavzom sprejeta:
Širši okrajni odbor JRZ za okraj Maribor levi breg je na svoji seji dne 15. sept. 1939 soglasno sprejel naslednji sklep:
Obmejni Siovenci iskreno pozdravljamo doseženi srbsko-hrvatski sporazum, ki je učvrstil državno moč na znotraj in dvignil njen ugled pred zamejstvom. Iz istih državno-političnih in narodnih razlogov izražajo svoje zadovoljstvo, da se je sestavila komisija, ki naj uredi pristojnost banovine Slovenije in pričakujejo, da se bo to politično in pravno delo izvršilo brez neupravičenih zavlačevanj. Želijo, da se, upoštevajoč posebnost razmer, čimprej na razmeram primeren način uredi vprašanje narodnega zastopstva, ki naj bo tudi v teh izrednih časih tolmač ljudskih teženj pri državnem in banovinskein vodstvu.
Obmejni Slovenci izražajo svojo globoko zahvalo narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu za njegovo vztrajno tiho delo za ureditev zdravega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni narodni državi Jugoslaviji in mu obnavljajo svoje neomajno zaupanje.
Kralju, Jugoslaviji in Sloveniji velja naša zvestoba in sveto zagotovilo, da bomo kot vojaki domovine junaško branili te tri svetinje našega narodnega in državnega življenja. — Živel kralj Peter II., živel knez-namestnik Pavle, živela nepremagljiva Jugoslavija, živela banovina Slovenija!
Boj proti navijalcem cen
Maribor, 15. septembra.
V resnih in nevarnih časih se le prečesto najdejo črne duše, ki hočejo na račun resnosti časov in na račun revnejšega ljudstva potegniti dobiček. Med te spadajo navijalci cen, ki se na sramoto vsakega naroda pojavijo, kadar kje zavihra vojna vihra.
Da bi se Mariborčani znali v primerih, ko bi se kje pojavil kak tak brezvestnež, ravnati, objavljamo razglas mestnega poglavarstva proti navijanju cen.
Mestno poglavarstvo je prejelo v zadnjem času nekaj pritožb da so nekateri trgovci in gostilničarji povišali cene živil in prehrane.
Mestno poglavarstvo opozarja vse trgovce, obrtnike in gostilničarje na zakon in pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebšičn in brezvestne špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom in z zaporno kaznijo 6 mesecev in globo 50.000 din ter zaplembo V6ega blaga. Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško hrano (jed in pijačo) in tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo, razsvetljavo, kmetijske priprave, kmetijsko orodje in sploh tudi za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere se šteje tudi material za izdelavo in ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nibavil za prodajo.
Uradno je ugotovljena zadostna količina vseh življenjskih potrebščin, povišanje cen pa je neutemeljeno. Mestno poglavarstvo opozarja trgovce in vse druge prodajalce, da ee bo vršila najstrožja konUola, konsumente pa vabi, nai ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javijo mestnemu tržnemu nadzorstvu oziroma najbližji policijski stražnici.
*
m Rdeči križ na Pobrežju priredi v nedeljo, dne 17. sept. v dvorani Sokolkega doma akademijo s pestrim sporedom. Ker j« čisti dobiček prireditve namenjen božičemu obdarovanju otrok, vabimo občinstvo, da se akademije udeleži.
m Prosvetno društvo v Studencih vprizori v nedeljo, 17. sept. ob osmih zvečer v dvorani deške osnovne šole igro »Mali«.
m Dekliški krožek frančiškanske župnije bo
imel jutri v nedeljo 6Voj I. redni sestanek ob pol 11 dopoldne v Domu na Slomškovem trgu 12. Vabljene vse članice.
m Da je razpisan gledališki abonma, so mnogi interesenti v sedanjih težkih časih prezrli. Zato se ponovno opozarja, da so dosedanji sedeži lanskim abonentom na razpolago samo še do današnjega dne, novi abonenti pa ee sprejemajo do prihodnje sobote dne 23. t. m. Repertoarni načrt in zelo ugodni pogoji so razvidni iz lepakov.
m Obsojeni po zakonu o zaščiti države. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj dopoldne razprava proti obdolžencem, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti državo	""
Razprava Je nila tajna, sodba pa te bila razglašena javno. Obsojeni so bili: 40-letni slikarski mojster Ernest List iz Maribora po čl. 1, t. 1, zak. o zaščiti države na 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic; 34-letni ključavničar Ivan Schweighofer iz Maribora po § 139 k. z. na 5 mesecev strogega zapora; 32-letni Herman Trop iz Maribora na 10 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic; 39-letni Ervin Pernat po čl. 1, t. 1 zak. o varstvu države in po 5 139 k. z. na 10 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic; 31-letni skladiščnik Milan Mitič iz Maribora po čl. 1, t. 1 zak. o varstvu države na 6 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic; 18-letna Jožica Pirnat, hči trafikanta pri gl. mostu v Maril>oru, po § 135 k. z. na 1 mesec zapora. Vsi so bili obsojeni nepogojno. Zaradi dejanj, ki spadajo v zadnjo amnestijo, so bili oproščeni, drugače bi bili ostrejše kaznovani. Državni pravdnik se je proti obsodbi pritožil, dočim so nekateri obsojenci kazen sprejeli, drugi pa so si pridržali rok za premislek. Vsi, razen Pirnatove in Mitiča, so bili že obsojeni. List in Schweighofer sta znana zločinca in sta bila neštetokrat zaprta zaradi vlomov in tatvin. CL 1 zak. o zaščiti države govori o članih prepovedanih organizacij in o tistih, ki se za prepovedano organizacijo prizadevajo.
m Številni požari. Te dni je na številnih straneh gorelo ter so bili nekateri požari večjega obsega. V Josipdolu pri Ribnici na Poh. se je vnela kovačnica, last industrijca inž. Lenarčiča. Zgorelo je poslopje z vsem orodjem do tal, poleg tega pa še 250 kub. metrov drv, ki so bile zložene v bližini. Škoda se ceni na 80.000 din. — V Smartnem na Pohorju je zgorela hiša posestnika Jurija Pristovnika. Poslopje je bilo krito e slamo, pa je nastal požar zaradi slabega dimnika. Škode je 16.000 din. — Velik požar je bil pri Sv. Miklavžu, kjer je pogorela viničarija z gospodarskim poslopjem. last trgovca in posestnika Antona Go-lenka. Škode je 60.000 din. Požar je nastal zaradi neprevidnosti. — Na Smolniku pa je povzročila požar strela, ki je v sredo zvečer udarila med nevihto v gospodarsko poslopje industrijca Viktorja Glaserja. Škode je 80.000.
m Pri nas je kradel, na Kranjskem aretiran, Zadnje čase se je udejstvoval kot nevaren vlomilec 28-letni Štefan Vcrle, ki je kradel in vlam-ljal v okolici Maribora, v Slovenski Bistrici ter v Savinjski dolini. Posrečilo se mu je več velikih vlomov, pri katerih je svoje žrtve oškodoval za znatne vrednosti. Sedaj pa je dobila mariborska policija obvestilo, da je bil Vcrle aretiran na Kranjskem.
m Usodna ročica. V mariborsko bolnišnico je bil pripeljan viničar Štefan Brus iz Počenika pri Sv. Jakobu v SI. gor. Postal je žrtev nepoznane-
Celje
c V tednu Rdetega krila od 17. do 23. sept. bodo filmske predstave v obeh celjskih kinopod-jetjih v priredbi Rdečega križa. Samarijanke bodo prodajalo po ulicah in domovih značke Rdečega križa in zbirale s polarni prostovoljne prispevke. Naj ne bo nikogar, ki bi v teh težkih časih ne hotel pomagati RK. Pristopajte kot člani k tej človekoljubni organizaciji 1
c Salezijnnski dom v Gaberjih priredi jutri, v nedeljo, ob pol 5 popoldne lepo sodobno igro »Sirena kliče!«
c Nedeljsko zdravniško službo ima novi zdravnik OUZD dr. Drago Mulič, Cankarjeva 7-1.
e Gora Oljka vabi! Danes popoldne se začno na gori Oljki velike cerkvene slovesnosti z ve černicami in pridigami. Vso noč bo spovedovanje. Jutri v nedeljo bodo vsako uro svete maše in več govorov, med tem pa tudi spovedovanje. Vse vabimo, da pohite že danes in jutri k tej lepi in prenovljeni cerkvi.
e Igra narave. Znano je, da se narava več krat poigra s svojimi zakoni. Tako jo bil poklican pred dnevi živinozdravnik g. Sočavec iz Braslovč k nekemu posestniku v okolici, kateremu je krava teletila z veliko muko. Posestnik je povedal živinozdravniku, da jo krava breja žo 12 mesecev in do tega časa še ni povrgla. Se živo tele je bilo precej veliko, vendar malo shujšano. Tehtalo je 47 kg. Nenavadna pa je bila oblika njegove glave brez oči, spodnja čeljust pa podaljšana nad gornjo za 6 cm tako, da je gobec ukrivljen proti čelu. G. Sočavec je dal to glavo nagačiti g. Francu Kumru, preparatorju v Celju, kjer si to iz-rednost lahko vsakdo ogleda.
e Sreike loterije ZSD v Petrovlah se dobe v podružnici »Slovenca« v Celju.
c Mrkonjiiev steg skavtov v Celju ima v nedeljo, dne 17. septembra ob 10 dopoldne v risal-nici državne realne gimnazije redno letno skupščino. Udeležba za člane v krojih obvezna, vsi prijatelji skavtskega pokreta vljudno vabljeni!
t Inozemski avtomobilist do smrti povozil 10-letnega dečka. V St. Petru v Savinjski dolini je neki inozemski avtomobilist podrl na državni cesti 10 letnega sina Petra Verdeja in mu prebil lobanjo ter zlomil obe nogi. Fantka so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je že včeraj umrl. Hudo prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje!
Iz Julijske Krajine
Duhovniške vesti. G. Jožef KuStnan, do zdaj župni upravitelj v Logeh na Kobariškem, je imenovan za župnika v Kojskem. — G. novomašnik Bernardin Godovič gre za župnega upravitelja v Gradno v Brdih. — G. novomašnik Mirko Mazoka, ki je bil imenovan za kaplana v Rihemberku, a mesta ni mogel zasesti, ker je kaplanija zasedena, je nameščen kot kaplan v Idriji.
Mavhinje na Krasu. V nedeljo, 10. septembra je praznovala naša duhovnija izredno lepo slovesnost: blagoslovili smo kip Srca Marijinega. Ob prisotnosti vse dekanijske duhovščine je blagoslovil kip komenski dekan g. Kos. Po izvršenem cerkvenem obredu se je razvila sijajna procesija skozi vas, ki je bila praznično okrašena s slikovitimi slavoloki. Stroške za nabavo lepega kipa so požrtvovalno krili vsi farani.
Vipava. Po kratki bolezni je umrl v goriški bolnišnici JoSko Premru, dolgoletni kletar Vipavske kleti. Bil je zaveden krščanski mož, ki je bil kot tenorist mnoga leta odličen Član našega cerkvenega pevskega zbora. Naj mu sveti večna lučf Začetek šolskega leta v velikem in malctn semenišču v Gorici. V centralnem bogoslovnem semenišču se morajo zglasiti gojenci v ponedeljek, 9. okt., v malem deškem semenišču pa v sredo, 20. septembra. V obeh zavodih začnejo drugi dan duhovne vaje.
Novi goriški prefekt. Za naslednika prefekta dr. Manno, ki je šel za viceguvernerja v Rim, je imenovan dr. Aldo Cavani, do zdaj prefekt v Ca-tanzaro. Novi goriški prefekt se je rodil leta 1885 v Bologni in ima za seboj sijajno uradniško kariero.
Cepovan. Sedaj kopljemo krompir, ki se pa nI posebno obnesel. Zalo pa ajda prav lepo obeta. Krme smo nakosili obilo, tudi žito je bilo bogato. V celoti imamo srednje dobro letino, v zgornjem delu občine boljšo kot v spodnjem. Težki dnevi gredo na obzorje, z božjo pomočjo in s pridnostjo jih bomo pa že kako pretolkli.
Marijino Celje nad Kanalom. Zadnjo nedeljo smo obhajaii pri naši nekdaj sloviti romarski cerkvi naš največji domači praznik. Ker smo imeli izredno lep dan, nas je obiskalo mnogo bližnjih in daljnjih prijateljev. Bili smo prav židane volje in smo za nekaj ur pozabili na silni požar, ki se užiga vsepovsod okrog nas.
Koliko prebivalcev šteje Gorira? Po uradnih podatkih šteje Gorira z vojaštvom vred danes ■53.560 prebivalcev. Ob koncu leta 1938 je imela 53.142 prebivalcev, ob koncu leta 1937 pa 52.354. Kakor je iz tega razvidno, prebivalstvo Gorice stalno narašča. Prirastek dajejo rojstva, ki presegajo umrljivost, in doseljevan.ie iz pokrajine in ostalih delov države. V zgornjih številkah je všteto tudi prebivalstvo petih velikih okoliških občin, ki so bile pred leti vključene v Veliko Gorico.
ga napadalca, ki mu je iz zasede z ročico razbil lobanjo.
m Najdena in ukradena kolesa. Pri bencinski črpalki na Glavnem trgu je nekdo ostavil kolo, ki je ostalo tam V60 noč brez gospodarja. Uslužbenec črpalke ga je potem izročil policiji. Najbrže je bilo kolo kje ukadeno, pa ga je tat pustil iz neznanega vzroka. — Iz veže Narodne banke pa je odpeljal neznanec dirkalno kolo, ki ga je tam za hip pustil ključavničarski mojster Anton Skri-njar.
V Parizu so zaželi iz-praznjevati tudi bolnišnice. • Na sliki vidimo prevoz bolnikov iz bolnišnice sv. Antona.
Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove
PARKETE
stole, vrtno In pisarniško pohištvo Vam najceneje nudi
REMEC-CO
DUPLICA PRI KAMNIKU
Ljubljana, Kersnikova 7 (poi«o siamKa)
KULTURNI OBZORNIK
V Cankarjevi rojstni hiši
ŠPORT
le več let sem ee odpravljal na Vrhniko. Ne iz radovednosti turista, ampak s pobožnim občudovanjem in spoštovanjem izrednega duha ter z ljubeznijo do tovariša pisatelja, do sina istega naroda. Letos sem imel srečo in nekega 6ončnega, smehljajočega se avgustovega dne sem poromal v Cankarjev rojstni kraj.
S popolnimi tovariši sem prišel od Logatca sem. V senci košatih jagnedov smo jo v gosjem redu mahali po kameniti, strmi bližnjici z verdske postaje, 2e tu sem čutil prisotnost včlikega duhi, oživljajočo samotno pot in ukazujočo tišino ter razmišljanje. Kolikokrat je njegova nemirna popotna noga tlačila to poljsko pot? Morda je posedal prav tod, na tem ponujajočem se ploščatem kamnu in je z otožnimi, zasenčenimi, obtožujočimi očmi zrl na Vrhniko, ta »prečudni kraj«, na svojo solzno zibel in potno Kalvarijo.
Suhi, zevajoči izviri Ljubljanice niže doli so kakor podobe Cankarjeve tragične življenjske poti. Tudi ta ic pritekla izpod pritiskajoče teže kamnit-nih skladov z osvežujočo vodo življenja in se je pred svojim viškom posušila v vročini in sopari neumevanja Toda če se na obzorju zbirajo vihar prinašajoči oblaki, se v novem obilju izlijejo izpod nemih kamnov zakopane vodč življenja.
Skozi senčni drevored Močilnika smo sc nad kipom sv. Antona, postavljenega v skalno votlino, bližali mestecu. Ko smo prispeli na viliko cesto, 6o drugo za drugim drvela mimo nas osebna in tovorna vozila, ki govorč, da se je življenje tod v zadnjih dveh desetletjih zelo razgibalo.
Na robu mesteca nam je s hriba vabeče kimal beli stolp Svete Trojice. Ko smo prišli na glavni trg, smo nenadoma uzrli v nekem oglu bronasti spomenik Ivana Cankarja na visokem polkrožncm kamnitem zidu, ki mu tvorijo ozadje jagnedi. Ubo-štvo tega kota zelo pristoja Cankarjevi preprosti, ljudski osebnosti. Desnica mu je oprta na prekrižani nogi in podpira kuštravo glavo, ki se otožno ozira na novo življenje, ki vrvi okoli njega in ki mu je bil on eden najbolj poklicanih, najbolj daljnovidnih duhovnih borcev. Zal, da temno zidovje ozadja uničuje obrise 6cdcče postave, kar zelo kvari tudi razglednice tega spomenika. Zelo neprijetno nas je dirnilo med tem, ko smo spoštljivo in ginjeno stali pred spomenikom, da se je mahoma zbral okoli nas kup otrok, ki so z mačjo spretnostjo splezali na podstavek, prijemali kip za brke in lase — nc da bi sc kdo Vrhničantzv zitieMil za to... Ali vrhniška domača in »uradna« vzgoja res ni mogla doslej vzbuditi v otrocih spoštovanja do Cankarja in njegovega spomenika?
Z glavnega trga smo zavili na levo in kmalu stali pred pisateljevo rojstno hišo. Ulični napis govori »Na klancu 1«. Spreletelo me je: to je bila prva postaja tiste Kalvaritje, na katere tmjevo pot ga je poslala od tod Previdnost, da je prenašal bedo, borbe in skupno usodo prerokov, vidcev: neumevanje ,,,
Hišica je naslonjena na hrib in je od cestne strani nadstropna. Preprosta črna marmornata plošča naznanja, da sc ije v tej hiši narodil dne 10. maja 1876 Ivan Cankar. Ne nasprotujem preprosti plošči, kakor ne smemo nasprotovati ničemur, kar spominja na Cankarjevo preprostost. Toda del plošče zakriva trtino listje, tako da moreš komaj prebrati napis. Ta podoba je sicer romantična, a je ne odobravam. Končno je vsaka spominska plošča postavljena za to, da obvešča mimo gredoče Lpidi na spomina vredna dejstva. V tem primeru Cankarjeva spominska plošča nikakor ne more vršiti svojega namena.
Hiša in njena okolica je dovolj oskrbovana. Znotraj pa žali obiskovalčev čut zanemarjenost dvorišča, stopnišča in na dvorišče obrnjene sobice. Skozi kuhinjo smo prišli v notranje prostore. Sedaj stanuje v hiši star čevljar, ki nas je rade volje vodil po njej. Prvo moje vprašanje je bilo: v kateri sobi se je narodil Cankar? Na moje največje začudenje tega ni vedel. Ugibal ije in končno smo domnevali, da v prvi obcestni sobi ob kuhinji; on pa je menil, da najbrž v kamrici proti dvorišču. Toda dokaza ni imel. Stal sem tedaj v Cankarjevem rojstnem domu, ne da bi vedel, kje mu je tekla zibel.
Moje drugo vprašanje ie bilo, čigava jc sedaj ta hiša. Še bolj sem osupel, ko sem zvedel, da jc njegova, čevljarjeva.
—	Ali ste Cankarjev sorodnik?
—	Nisem.
—	Od koga ste kupili hišo?
—	Za Cankarjevimi 6em jaz tu že tretji gospodar.
—	Ali ste poznali Cankarja?
—	Seveda! Zelo dobro sem ga poznal. Tu je njegova slikal
In res 6em videl n» steni poleg neke druge
slike zaprašeno Cankarjevo fotografijo.
—	Kaj bi mi mogli povedati o Cankarju?
—	Samo to, da je bil zelo dober človek. Pravijo, da je pisal zelo zanimive knjige in da tudi dobrega vinca ni zanemarjal.
—	Pa drugega ničesar ne veste o njem ali njegovih?
—	Oh, da! Njegov brat je kanonik v Sarajevu. Zelo fin gospod.
To je vse, kar moreš dane6 izvedeti o Cankarju in njegovi rojstni hiši.
Vse kote sem pregledal, tudi vzidano stolico v kuhinji pri vhodu. Gotovo je dostikrat tu čepei in se grel v naročju svoje poveličane matere, ko je prišel iz šole, bodisi iz resnične, bodisi iz enajste šole pod mostom.
Moje navdušenje je vedno bolj prehajalo v nevoljo in zagrenjeno6t. Nisem se mogel pomiriti spričo tega, da sem v Cankarjevi rojstni hiši in ne vem, v katerem kotu je zagledal luč sveta.
—	Recite mi, ali je tu še kak 06tanck pohištva, ki so ga imeli Cankarjevi?
—	Ničesar ni. To je že vse moje. Bog vedi, kod je že vse tisto. Pa saj tistega itak ne bi mogli več rabiti.
Tako je izjavil čevljar o resnični vrednosti minljivih stvari in jaz sem se neizrečno sramoval. Mislil sem, da je spoštovanje že davno izpremenilo ta prostor in to hišico v muzej, posvetilo jo v romarski kraj vsega slovenskega in izobraženega sveta. Mislil sem, da bom v hiši našel vse, kar spominja na Cankarja, kar bi moglo spoštovanje in ljubezni zbrati v dvajsetih letih po njegovi smrti. Toda zadovoljiti sem 6e moral s praznimi besedami čevljarja in njegovim klejnatim orodjem, ki je — sledeč zapovedim snovnega življenja — izrinilo od tod popotno palico in torbo apostolovo!...
Premišljal sem, da bi bilo 50.000 din največ, kar bi bilo dati za to hišo. To je tako neznatna vsota v primeri s tisto denarno neizrabljivo vrednostjo, ki jo ima za slovenstvo, južnoslovanstvo in slovstveno bogastvo vsega človeštva ta hiša, da ne morem doumeti, zakaj narodova hvaležnost še ni odkupila tega svetega prostora. Če ni za to javnih sredstev, 6e zberimo vsi in odkupimo s svojimi groši to prvo postajo Cankarjeve pisateljske Kal-varije narodu in človeštvu! Prepričan sem, da bi bila potrebna vsota v dveh tednih zbrana, ko bi se le kdo s srcem oprijel delal Saj 6mo si dvajset let po Cankarjevi smrti v glavnem že vsi edini v ljubezni, spoštovanju in vrednotenju njegovega dela.
Treba pa je tudi poskrbeti za vzdrževanje te hiše, zbrati vse spomine, ki se nanašajo na pisatelja, zakaj Cankarjev muzej mora stati na Vrhniki, Na klancu št. 1! Nekdo bo moral biti stalno na razpolago obiskovalcem in oskrbovati hišo, kar bi naj vzela v svojo skrb Vrhnika sama! To je njena dolžnost in čast!
Ko bo pa urejen Cankarjev muzej, tedaj naj se pa prične narodno romanje! Naj ne bo v Sloveniji šole, ki bi ne privedla sem svojih učencev! Kako je razvita v Sloveniji turistika! Prav Notranjska je še dokaj zanemarjena od obiskovalcev — koliko ljudi pa je 6ploh med nami, ki so obiskali v življenju Cankarjevo rojstno hišo Na klancu št. 1?
Kakor je slovenski narod na prelep način rešil Prešernov dom v Vrbi in ga v velikem številu obiskuje, enako se naj zgodi s Cankarjevim domom!
Narod se nikoli ne more dovoli oddolžili svojim včlikim duhovom. Mnogo je bilo v tem pogledu storjenega glede Cankarja. Ni ga mesta v Sloveniji, ki bi ne imelo po njem imenovane ulice. Kritična izdaja njegovih zbranih spisov je bila nujno in častno dejanje. Toda še vedno je preveč strankarskega in svetovno nazornega krika ob Cankarju. Vedeti moramo vendar, da spisi velikih duhov niso strankarski katekizmi, marveč splošno veljavne življenjske resnice in zahteve. Naj preneha končno sovraštvo, očitanje in prilaščanje ob grobu tistega, katerega pero je — mimo V6ega človeškega, osebnega obsojania — vodila vselej in najprej ljubezen. Ljubezen do ponižanega naroda, neznanega njegovega jezika in vsakdanjih, brezimnih junakov njegovih.
Nai si nihče ne prilašča Cankarja v sebične namene, marveč prilastimo si vsi soglasno vsaj — Cankarjevo rojstno hišo, kjer naj bo njegov muzej za nas vse! Priznanje kulturnega sveta bo spremljalo to dejanje — dokaz naše narodne in kulturne zrelosti, samozavesti!	Dr. A. P.
Opomba uredništva. Prinašamo ta članek, ki ga je napisal odličen slovenski človek, tudi pesnik, ki živi v tujini in ga je prijela želja obiskati Cankarjevo domačjo. Morda čas sedaij ni ugoden za kakšne podobne narodne zbirke, toda ideja, ki (o je sprožil s tem člankom, mora zaživeti v nas, da jo ob prvi priliki realiziramo.
Samarijan, prijatelj bolnikov in vseh trpinov, e časopis, ki izhaja šestkrat na leto in 6tane letno 6 din. Izdaja ga Apostolstvo bolnikov v Ponikvah, pošta Videm-Dobrcpolje, ureja ga pa Ivan Vrhovec. Zadnja številka je izšla za avgust in prinaša naslednjo vsebino: Zahvala našim bolnikom, ki so z molitvijo pripomogli k tako lepo uspelemu Kongresu v Ljubljani. Dalje: Dr. M. P. Podoba večne lepote. A. M. Kristusovi taborniki. Modra skrb za zdravje, napisala M. V-a. Prošnja Lepa prilika. Objava uredništva. Razno. S to številko je zaključen 5. letnik Samarijana, ki je glasilo Apostolstva bolnikov. Za vse člane Apostol-stva, kakor tudi naročnike molijo člani vsak dan ter darujejo tedensko sv. mašo. Oktobra meseca bo izšla prva številka 6. letnika. Priporočamo zlasti bolnikom
Dva samospeva. — Znani cerkveni in svetni komponist Lovro Hafner, ki je znan po svojih zapisih slovenskih narodnih pesmi-mclodij, je izdal v samozaložbi dva samospeva, ki sta primerna za razne prireditve in pevske nastope. Na tekst M. Elizabete »Tvoja skrivnost« je za visoki glas in klavir uglasbil melodijo, ki je zelo primerna za dan prvih obhajancev; Obrazek tvoj žari, blesti, odkod je ta radost? Otrok presrečni moj: pri mizi angelski si bil, Boga se boj!« Drugi »Moj grob« pa je sa srednji glas ter jc uglasben prav tako na beseda M. Elizabete, ki govore: »Kje boste grob mi
izkopali? Da bi ob cerkvi grob mi izkopali, blizu oltarja najslaje se spi...« Prepričani smo, da bodo po teh dveh samospevih radi segli naši podeželski pevovodje, ker sta res hvaležna, ne pretežka in se melodija prime srca in ušes.
Klub hrvatskih književnikov ia umetnikov v Osjeku je zelo delaven ter bo letos priredil več proslav. Tako prireja vsak mesec književno umetniške prireditve, na katerih bero člani svoja dela ali pa znanstveniki bero razprave iz kulturne zgodovine mesta. Letcs pa bo kljub priredil še posebej dve slavnosti, ki bosta večjega pomena za kulturni Osjek: namreč proslavo 30-letnice kluba ter 60-letnice njegovega predsednika pisatelja Franje Sudareviča. Ob tej priliki bodo igrali v gledališču njegovo komedijo »Svatbene neprilike« ter čitali tudi zgodovino osješkega gledališča. Klub izdaja tudi publikacije, kakor zbrane povesti Rakošija, hrvatsko folkloro Ivakičevo. ala-manah itd. Osjek daje s svojim kulturnim delom zgled, kaj zmore tudi provincionalno mesto, če žive v njem ljudje, ki se zanimajo za kulturo.
Na bratislavski univerzi je postal redni profesor za slovensko filologijo dr. Jan Stanislav, ki je bil nekaj časa tudi v Ljubljani, ter izredni profesor za novodobno slovaško književnost dr. Andrej Mraz, bivši urednik >t>iovenskych pohliadov«.	■
Kako je sedaj s športom?
Zadnji evropski dogodki so z malimi Izjemami pretrgali vse stike, katere so si športni delavci raznih narodov navezali tekom let. Kjer se pa šport še goji, je omejen samo na ozek domač krog, v nekaterih državah, kakor na primer v Švici, Angliji in Franciji pa športniki popolnoma počivajo. Izgleda, da bo ta neprostovoljni odmor samo kratkega značaja, seveda, če se razmere ne bodo poslabšale.
Pri nas je spričo zadnjih razburljivih dogodkov v Evropi stopilo tudi športno življenje v ozadje, vendar popolnoma se z delovanjem nikjer ni prekinilo, tudi prve dni vojne ne, ko je bilo razburjenje na višku. Sedaj prihaja pri nas športno življenje v normalne razmere, tekme so vedno pogostejše, samo mednarodnih srečanj ni in so morala še ona, ki so bila predvidena, odpasti.
V Švici popolnoma počiva delo na športnem polju, le daljša poročila o švicarskem telovadnem in športnem znaku prinašajo švicarske športne rubrike. Sedaj se bavijo zopet z misli'jo, kako bi polagoma zopet vpeljali redno športno življenje. Zanimivo je pa tudi drugod. Medtem ko v Franciji popolnoma počiva vse športno življenje in so skoraj vsa dirkališča porabili v vojaške namene, es vršijo v Italiji skoraj vse prireditve športnega značaja nemoteno naprej. V Milanu so bile preteklo nedeljo velike kolesarske dirke na dirkališču in za cestne dirkače so že tudi izdelali nov tekmovalni program in tudi nogometno prvenstvo se je zopet pričelo. Nogometno prvenstvo se je oficielno pričelo tudi na Madžarskem in na Češkem: Praga pa se je morala sprijazniti z mislijo, da to nedeljo ne bo mednarodne tekme s Švico. Belgija in Holandska javljata, da so prvenstvene nogometne tekme izostale. Bodo pa v obeh državah skušali poiskati primerno nadomestilo.
Tudi v Nemčiji je športno gibanje močno potisnjeno v ozadje, vendar pa ni popolnoma prenehalo delovati. Nogometni klubi si pomagajo s prijateljskimi tekmami in tudi v drugih športnih panogah prirejajo lokalne prireditve. Zelo pa so omejene konjske dirke; samo še v Berlinu, Mo-nakovem, na Dunaju in v Hanovru se lahko vrše.
Iz severnih dežel pa poročajo, da so tam vse športne prireditve zelo dobro obiskane. Na Šved skem so zadnji teden končali teniško prvenstvo, pri katerem je zmagal Kalle Schroeder. Na Danskem so bile velike dirkališčne dirke. Oslo poroča o velikih pripravah za svetovno smučarsko prvenstvo leta 1910. Konec preteklega tedna so poklicali najboljše specialiste za alpske discipline (moške in ženske) na prvi skupni trening. Nasprotno so pa Finci nekoliko reducirali svoje priprave za prihodnje olimpijske igre. Niso pa še popolnoma izgubili upanja, da se olimpijske igre ne bi mogle vršiti.
Kaj pa športni listi in športne rubrike? Razne velike športne revije v Švici, Italiji, Franciji, Angliji so sedaj precej prostora odmerile politiki in i vojni.
Nacionalni teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline
Danes ob 8 se prične veliki teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline v Celju. Tekmovanje bo trajalo dva dni. Poleg naše odlične daimske ekipe Kovačeve, Florjanove, Sernečeve in poleg Smerduja in Friedricha, je poslal prijavo tudi Laslo iz Belgrada, tako da bo zbrana v Celju razen mušketirjev vsa naša teniška elita. Številne «o prijave tudi mariborskih, ljubljanskih in celjskih igralk in igralcev. Turnir bo na igrišču SK Celja v Mestnem parku. V primeru slabšega vremena bo tekmovanje na Rakuschevih igriščih.
Klubski prvak v tenisu za 1. 1939 je Šivic Gustav. Srednješolsko prvenstvo je osvojil Milavec Boris
V torek popoldne je bila odigrana finalna partija za klubsko prvenstvo Ilirije med Šivicem in Smerdujem. Zmagal je Šivic v treh setih 6:3, 6:3, 6:4. Šivic je imel zelo dober service in je skoraj vsak svoj service dobil game love. Bil pa je nesiguren na mreži posebno v volley žogah. Smerdujevo najmočnejše orožje je njegova vzdržljivost, borbenost in pa forehand. Zelo slab pa je njegov drugi service, ki si ga bo moral še popraviti. Igra je bila zelo zanimiva in sta bila oba igralca — posebno Šivic — deležna živahnega aplavza.
Na drugem igrišču se je pa medtem razvijala borba za naslov srednješolskega prvaka Ljubljane. Sestala sta se »stara« rivala Lukman in Milavec. Lukman je lani premagal Milavca in je bilo to prvo oficielno srečanje med njima. Takoj v začetku se je videlo, da je Milavec daleko bolj siguren v udarcih kakor Lukman, čigar udarci so bili ostri, toda neprecizni. Milavec je igral taktično popolnoma pravilno; dolge žoge na back-hand, potem pa ostro na forehand, ki jih Lukman potem ni mogel več doseči. Prvi set je dobil Milavec z rezultatom 6:3, drugega pa w. o., ker se je Lukman poškodoval na nogi.
Lukman se je zelo trudil, toda ni Imel sreče, igral pa je tudi zelo nepremišljeno. Ima zelo dober volley in service, toda igra premalo taktično. Brez dvoma je daleko boljši za double kakor pa za single.
Milavec ima lepe Izenačene udarce; ko bo postal še bolj ofenziven, bo pripravil še marsikatero presenečenje. Na tem turnirju je dosegel junior Milavec zelo lepe uspehe. Osvojil je prvo mesto v kategoriji gospodov B in prvo mesto pri srednješolcih.	,
Ekipa Ilirije Smerdu. Milavec in Perles potuje danes v Celje, kjer se udeleži velikega turnirja za prvenstvo Savinjske doline.
Atletska podzveza Zagreb in izredni občni zbor JLAZ-e
Atletska podzveza v Zagrebu je na obvestilo Jugoslovanske atletske zveze zaradi skliranja iz-rednega občnega zbora poslala daljše pojasnilo, v katerem zavrača obvestilo JLAZ in sporoča jav-
nosti, zakaj ne želi čakati z reorganizacijo atletike do rednega občnega zbora JLAZ.
1.	Atletski podzvezi v Zagrebu je na temelju vseh aktov o reorganizaciji dežele popolnoma jasno, da spada telesna vzgoja v delokrog hrvatske banovine in zato želi, da ima napram njej legitimnega zastopnika vseh atletskih klubov na področju Hrvatske.
2.	A P želi Istotako, da more hrvatska atletika enotno nastopiti napram akciji za osnovanje Hrvatske športne zveze, ki je že v teku in ki bo pred mesecem decembrom obstojala.
3.	APZ je prepričana, da bo hrvatska atletika mogla enotno nastopiti samo v primeru, če popolnoma razčisti svoje odnošaje napram svoji vrhovni zvezi JLAZ in z ozirom na to tudi svoje odnose napram ostalim delom v državi ter zahteva zato sklicanje izrednega občnega zbora JLAZ.
Osem novih svetovnih rekordov v atletiki letos
Lahkoatletski uspehi so bili v letošnjem, to je predolimpijskem letu po vseh državah na visoki stopnji, kar znači, da so se povsod temeljito pripravljali na prihodnje olimpijske igre. Vsega je bilo letos osem novih rekordov v lahkoatlet-skem športu, in sicer šest pri moških in dva pri ženskah. Splošni standart lahkoatletskih uspehov je namreč že tako visok, da je vedno tožje doseči nove svetovne rekorde. Kar tri rekorde si je iz-vojeval sam Maekt (Finska), dva Nemec Harbig, dalje so v tej listi zastopani Madžari in Italijani, medtem ko to pot Amerikancev ni zraven, kar je zelo značilno. Ti rekordi so:
Moški: 400 m v 46 sekundah R. Harbig (Nemčija) 12. avgusta v Frankfurtu ob M. — 800 m v 1:46.6 R. Harbig (Nemčija) 15. julija v Milanu. 2 angl. milji v 8:53.2 T. Maeki (Finska) 7. julija v Helsinki. — 3 angl. milje v 13:42.4 T. Maeki (Finska) 16. junija v Helsinki. — 5000 m v 14:08.8 T. Maeki (Finska) 16. junija v Helsinki. — 4 krat 1500 m v 15:55.4 Madžarska (Magyar AC) 20. av-gusta v Budimpešti.
Ženske: Skok v daljavo 6.12 m Chr. Schulz (Nemčija) 29. julija v Berlinu. — 80 m zapreke v 11.13 sek. Cl. Testoni (Italija) 23. julija v Gar-misch-Partenkirchenu.
Nov rekord v hoji
V Rigi je znani letonski športnik Dallinsch prehodil 30 km dolgo progo v izrednem času 2:33.09. Ta čas je za več kakor devet minut boljši od dosedanjega rekorda, ki ga je branil Švicar Teli Schwab s časom 2:42.13.
Zgodovina teniških tekmovanj za Davisov pokal. Po dvajsetih letih je zmagala zopet Avstralija
Borba za Davisov pokal, ki je poleg Wimble-doma največji dogodek v teniškem športu, je končana. Bila se je vroča bitka in Avstralci so zasluženo premagali Amerikance z rezultatom 3:2. Na tisoče gledalcev je bilo, ki so prisostvovali na tribunah travnatega igrišča v Haverfordu blizu Fila-delfije zaključnim borbam posameznikov. Ko so zastopniki Avstralije izgubili obe prvi srečanji med posamezniki, jim skoraj nihče ni pripisoval več končne zmage. Toda 3:2 se glasi končni rezultat za Avstralijo — in po dvajsetih letih potuje slavna trofeja zopet v deželo kenguruja.
Ob začetku tega stoletja je daroval Amerikanec Dwight F. Daviš krasni srebrni pokal, da bi se zanimanje za tekmovanje med državami v lepem belem športu še bolj dvignilo. Ta trofeja je potem zvabila v tekmovanje najboljše narode v teniškem športu.
Spodaj navajamo listo dosedanjih 34 zmagovalcev za Davisov pokal. Pri tem pa pripominjamo, da se tekmovanje v letih 1901, 1910 in od leta 1915 do 1918 ni vršilo. Kakor je razvideti iz spodnje liste, je na prvem mestu Amerika, ki ima 12 Anglija. z devetimi, Avstralija magami. Amerika Amerika Amerika Amerika Francija Francija Francija Francija Francija Francija Anglija Anglija Anglija Anglija Amerika Amerika Avstralija
Svetovni rekord v plavanju
Kakor poročajo iz Newyorka, je postavila plavalka l)orothy Evans nov svetovni rekord v kravlu na 100 m, ki ga je do sedaj branila Nizozemka Wille den Quden s časom 1:04,8. Nova rekorderka je porabila za omenjeno progo samo 1:02,8. Vendar se zdi, da to poročilo ni točno, kajti Dorothy Evans je bila pri državnih prvenstvih, ki so bila v juliju, s časom 1:09.7 šele četrta. Izgleda, da je bila proga prekratka.
1900:	Amerika	1923:
1902:	Amerika	1924:
1903:	Anglija	1925:
1904:	Anglija	1926:
1905:	Anglija	1927:
1906:	Anglija	1928:
1907:	Avstralija	1929:
1908:	Avstralija	1930:
1909:	Avstralija	1931:
1911:	Avstralija	1932:
1912:	Anglija	1933:
1913:	Amerika	1934:
1914:	Avstralija	1935:
1919:	Avstralija	1936:
1920:	Amerika	1937:
1921:	Amerika	1938:
1922:	Amerika	1939:
»SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki
Organizacija zračne zaščite
Za Izvajanje pasivne zaščite pred zračnimi i	postaviti uradi in podjetja. V ostalem pa Jc te
napadi je poleg zakonitih predpisov potrebna zla-	odbore slično organizirati, kakor je to predpisano
sli organizacija in — denar. Zakoniti predpisi so ;	glede krajevnih odborov, olioleženi v uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi
z dne 13. aprila 1939, >S1. liste št. 196/36, ter v na osnovi te uredbe izdanih pravilnikih (I__IV.
del), od katerih sta bila do sedaj v »SI. listuc priobčena pravilnika z dne 26. apr. 1939, »SI. list« Št. 206/37 in pravilnik z dne 8. junija 11*39, »SI. list« št. 420/68. Omenjena uredba obsega tudi predpise o organih, ki so poklicani za izvajanje zračne zaščite. To vprašanje bo obdelano v kratkem orisu v današnjem članku.
Za izvršitev zakonov in uredb so redoma določena oblastva in uradni organi. Le izjemoma so k temu poklicani posebni odbori ali društva zasebnega, oziroma poluradnega značaja. K takim zakonitim predpisom (primerjaj odbore po zakonu o pospeševanju živinoreje, dalje po zakonu o po-ševanju poljedelstva, lovska društva po zakonu o lovu) prištevamo tudi uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi, ki ima zakonsko moč.
Vrsta in sestava odborov
A)	Banovinski odbor za zaščito pred zračnimi
napadi. Poleg osrednjega odbora pri državno-obrambnem inšpektoratu je predviden za območje vsake banovine poseben banovinski odbor, ki ima na območju mesta Belgrada naslov »Odbor 7.a zaščito mesta Belgrada pred zračnimi napadi«. Sestava banovinskega odbora je določena po čl. 10. uredbe. Po tem se sestavlja banovinski odbor tako, da so zastopani razni uradi in podjetja, ki imajo pomen za državno obrambo, pa tudi važnejše gospodarsko-kulturne ustanove iz območja banovine. Predsednik banovinskega odbora je ban, podpredsednik pa pomočnik bana.
Banovinski odlior se deli zaradi načela delitve dela po strokovnih vidikih na po<lodl>ore: 1. izvršilni banovinski pododbor; 2. tehnični pododbor; 3. pododbor za zdravstveno in kemijsko službo; 4. pododbor za izseljevanje prebivalstva; 5. pododbor za propagando. Čl. 12. uredbe, ki predvideva te pododbore, določuje tudi njih sestavo in njim poverjene posle.
Izvršilnemu banovinskeinu pododboru je ban predsednik, pomočnik bana pa podpredsednik, razen tega pa so v njeni še vojaški zastopniki in drugo potrebno osebje. Predsedniki ostalih pododborov so načelniki ustreznih oddelkov kraljevske banske uprave, torej predsednik tehničnega pododbora je načelnik tehničnega oddelka itd.
Posli posameznih pododborov so delotua razvidni že iz njih rfaslova, v ostalem pa jih čl. 12. uredbe točneje našteva. Pri tem je izvršilnemu pododboru poverjeno vodstvo vseh poslov banovinskega odbora in krajevnih odborov. Ta pod-odlior pregleduje tudi načrte posameznih krajevnih odborov glede zračno-zaščitnih naprav in sestavlja letni proračun banovine za zaščito pred zračnimi napadi. Izvršilni pododbor posluje skupno z odsekom za zračno zaščito v okviru upravnega oddelka, ostali pododbori pa v okrilju po stroki pristojnega oddelka kralj, banske uprave. Od teh pododborov posluje pododbor za izseljevanje pri občnem oddelku, pododbor za propagando pa pri prosvetnem oddelku kralj, banske uprave. Imenovano razdelitev dela je treba upoštevati pri naslavljanju vlog na posamezne oddelke kr. banske uprave.
Posli banovinskega odbora kot celote so na-Eteti v čl. 11. uredbe (načelni študij in proučevanje vseh sodobnih vprašanj, ki se tičejo zaščite države in prebivalstva pred zračnimi napadi; proučevanje splošnih in krajevnih razmer za organizacijo zračne zaščite na ozemlju banovine itd.).
Po čl. 13. uredbe se morejo ustanoviti še nadaljnji pododbori banovinskega odbora, posamezni pododbori pa se radi hitrejžega opravljanja dela morejo deliti na komisije (sekcije).
B)	Krajevni odbori. Po smislu besedila čl. 17, točka 3. uredbe, je predvidena ustanovitev krajevnih odborov v vsakem večjem, strnjeno naseljenem kraju. Krajevni odbori so torej mišljeni po krajih in ne po občinah.
Da 6e v velikih krajih delo lažje zmaguje, se more krajevni odbor deliti na pododbore, katerih število in posli so podobno urejeni, kakor pri pododborih banovinskega odbora (čl. 17, točka 4. uredbe).
Sestavo krajevnih odborov odobri po sklepu teh odborov in na podlagi mnenja okr. načelnika ali predsednika mestne občine ban kot predsednik banovinskega odbora (čl. 17, točka 5. uredbe). V ostalem je ta sestava odvisna od krajevnih in gospodarskih prilik v dotičnem okolišu.
Vsak krajevni odbor mora s svojimi člani in 5e z drugimi osebami organizirati posebne oddelke (ekipe), ki so poklicani, da vrše v času letalskih napadov gradbeno-tehnično, gasilsko ter zdravstveno službo in službo za odkrivanje in uničevanje bojnih strupov. Slednje imenovana služba bo v manjših krajih seveda težje izvedljiva. Ti oddelki morajo imeti primerno število moštva, ki pa mora biti v svojem poslu dobro iz-vežbano ter opremljeno z maskami in zaščitnimi oblekami.
Od krajevnih odborov moramo razlikovati savodne in obratne odbore za zaščito pred zračnimi napadi, ki jih morajo po čl. 19. točka l/a
Pravni odnos odborov do oblastvenih organov
Uredba nalaga odborom, zlasti krajevnim odborom razne posle, in sicer v glavnem (razen naštetih) tele:
a)	Po čl. 11. točka 2. uredbe odločajo banovinski odbori o zadevah, naštetih v tej določbi; krajevni odbori pa odločajo v smislu čl. 18/8 2. odst. o tem, kako morejo biti zavarovana podjetja zoper zračne napade.
b)	Po čl. 8. točka 2. uredbe sklepajo krajevni odbori o zračno-zaščitnih napravah v drž. uradih.
c)	Krajevni odbori morajo organizirati gori-imenovarie oddelke za vršenje predvidene gasilske in druge službe, sestaviti načrt krajevne zaščite ter podati kr. banski upravi predloge glede event. evakuacije in propagande.
Ako premotrimo predpise pod a) s pravnega vidika, moramo priti do sledečega zaključka: V naši državni organizaciji so oblastva in organi, ki jim pritičejo oblastvene funkcije, le oui, ki so omenjeni v ustavi, v zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave, v zakonu o notranji upravi ter v zakonu o občinah in zakonu o mestnih občinah. Le ta oblastva morejo izdajati odločbe, ki so v danem primeru izvršne po določbah zakona o občnem upravnem postopanju. V vseh primerih, v katerih naj odbori »odločajo«, bo tedaj dotične določbe uredbe razumeti tako, da poslujejo odbori v stvari toliko časa, dokler ne pride med njimi in posameznikom ali podjetjem do spora. V tem primeru pa more biti za izdajo odločbe poklicano le pristojno državno ali samoupravno oblastvo. V nekaterih primerih bo »odločba« do-
333333333333333333333 ■ 333333333333333333333 ■

333333333333333333333 333333333333333333333
TRILVSIH bloloikl tontkum za lat«
z novo učinkovito inovjo j« priznan kot | odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje lat.
TRH.VSIN - masten vsebuje poleg pre-skuiena učinkovite snovi Tnlysina ie lino razpodeljen dodatek masti ter sluii odlično onim, ki imajo suhe, krhke in | nelepe lase.
|333333333 3333333M
1333333333 1333333333
ličnega odbora pomenila enostavno stavitev pred- i loga na poklicano oblastvo.	I
V	primerih pod b) bo umestno, da se starešine dotičnih državnih uradov (analogno bano-vinskih uradov in zavodov) obrnejo sami za svet in mnenje na krajevni odlior zaradi zračne zaščite njihovih uradnih prostorov.
Iz gornjih izvajanj sledi, da je smatrali odbore po uredbi za zaščito pred zračnimi napadi v glavnem kot posvetovalne in pomožne organe, v pogledu vršenja zračno-zaščltne službe v času letalskih napadov pa za važne izvršilne organe državnih in samoupravnih oblastev (ministra, bana, okrajnega načelnika, predsednika občine).
V	ostalem bodo izdane v pogledu pristojnosti krajevnih odborov z ozirom na obrtna in industrijska i>odjetja potrebne odredbe kraljevske banske uprave.
Dasi ne preti kaka vojna nevarnost, je izvedba zračne zaščite že v mirnem času čin previdnosti in izraz skrbi za življenje in premoženje državljanov. To delo bo tein uspešnejše završeno, čim bolj l>odo oblastva, odbori in prebivalstvo v harmoničnem in požrtvovalnem delu, a brez razburjenja in nepotrebnega ugibanja sodelovati.
Državna oblastva. hauovinski odbor, krajevni odbori in občine, zlasti ljubljanska, celjska in mariborska, so na delu na podlagi sedanjih pred-P180V-	Dr. 0-n.
Italijanske paroplovne družbe so ukrenile nekaj izrednih voženj v Ameriko, da so odpeljale ameriške potnike v domovino. Na sliki parnik »Rexc, ko zapušča neapeljsko pristanišče.
Trbovlje
Za čebelarja priredi zborovanje s predavanjem tuk. podružnica Slov. čebelarskega društva v nedeljo, 17. t. m. ob 9 dopoldne pri čebelnjaku g. učitelja Sušnika v Trbovljah. Pridite vsil
»Marika — Pomladanska parada« — je to zadnji dunajski film, izdelan v starem avstrijskem 6mislu. Je dober in zanimiv. Predvaja ga te dni kino Društveni dom v Trbovljah.
JRZ ima sejo in sestanek prih. nedeljo popoldne ob petih v Društvenem domu.
Dobrunje
Sestanek JRZ. Dne 14. septembra smo imeli v Dobrunjah lepo uspeli sestanek odbornikov in zaupnikov JRZ in MJRZ. Na sestanku je obširno poročal bivši narodni poslanec g. Smersu Rudolf, zlasti o zunanje političnem položaju, kakor tudi o sporazumu s Hrvati in o napredovanju samoupravne ideje v naši državi. Poročilo je bilo vzeto z zadovoljstvom na znanje. Za tem so se obravnavale domače razmere.
Dev. Mar. v Polju
Sestanek odbornikov in zaupnikov JRZ, ki je bil 9. septembra t. 1. v Društvenem domu, je bil izvrstno obiskan. O našem zunanje političnem in notranje političnem položaju je podrobno in izčrpno poročal bivši narodui poslanec Smersu
Ko je Hitler šel na vzhodna bojiitfa, je prišel tudi v Kielee. Slika ga kaže v prostorih tamošnjega vojvodstva (deželnega glavarstva). K desnem kotu slike kip pokojnega maršala Pilsudtkcga.
Rudolf. Vsi navzoči so popolnoma odobravali delo našega političnega vodstva z dr. Antonom Korošcem na čelu. Soglasna želja vseh pa je bila, da se čimprej realizira uredba o razširitvi kompetenc na druge banovine tako, da dobimo Slovenci svojo samoupravo. V debati se je dalje ugotovilo, da so domači socialisti vseh barv in komunisti zelo zbegani in neorientirani zaradi zveze med boljševiško Rusijo in Nemčijo. Kar čez noč je prenehalo psovanje s fašisti.
Dol pri Hrastniku
Tombola tukajšnje gasilske čete, kf je bila iz tehtnih vzrokov odgodena, bo v nedeljo, dne 17. septembra, na sejmišču. Preskrbite si pravočasno srečke, ako hočete za 3 dinarje stanovanjsko hišo. Tudi ostali dobitki so lepi in praktični, zato pridite!
Slovenj Gradec
Akademija FO in DK. Na praznik Male Go-spojnice popoldne sta priredila FO in DK v Starem
trgu svojo drugo telovadno akademijo. Akademija je tako v moralnem, tehničnem in gmotnem oziru prav dobro izpadla. Obisk je bil prav dober. Vse točke sporeda so bile izvajane povsem dobro, Zlasti pa moramo pohvaliti naraščaj, ki je svoje vaje izvajal naravnost izborno, ter jih je moral na zahtevo občinstva ponoviti.
Prapor MKZ v gmartnem. Agilna MKZ v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je obhajala na Malo Gospojnico svoj pomembni praznik. Ta dan je bil v božjepotni podružnici Matere božje na Homcu blagoslovljen novi društveni prapor. Slovesno službo božjo je opravil domači kaplan g. Mihelič, ki je imel tudi cerkveni govor. Takoj po sv. maši je blagoslovil novi prapor nadžupnik g. Anton Somrek s primernim nagovorom. Kumovali sta gospe Hartman p. d. Lešnikova mati iz Legna in Marija Sorl, p. d. Marovšekova mati iz Turiške vaei.
Pristanek jadralnega letala. Mariborski aeroklub je priredil prejšnji četrtek svoje poskusne in propagandne polete s svojimi brezmotornimi letali s Pohorja na Slovenji Gradec. Eno tako brezmo-torno letalo je po svojem poletu s Pohorja prijadralo nad Slovenji Gradec in srečno pristalo na Golovcm travniku na »Stibuhu«. Letalo je krmaril domačin g. Goršek iz Smartna.
Tatvina denarnice v trafiki. V trafiki pri Pun-cerju se je oglasil neki gospod, doma z Vranskega, ki sedaj službuje tulja) Na mizo je odložil denarnico s cca okrog 600 din gotovine, sam pa je sedel, da je naoisal pismo. Med tem mu je denarnica izginila Ker so bile med tem časom v trafiki samo tri stranke, neka kmetica, voijak in neki tuk upokojenec, »c je začela preiskava v tej smeri, od katerih sta bila prva dva nedolžna, tretji pa se je potem, ko ga je začela peči vest, sam iavil orož-ništvu, da je segel po tuji lastnini.
Prlspevalte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Švicarji v Vatikanu ne bodo poklicani pod orožje
Iz vatikanskega mesta poročajo, da člani znane papeževe garde, ki so sami Švicarji, ne bodo poklicani pod orožje, čeprav so vojni obvezniki in je Švica njihove letnike že vpoklicala Ob izbruhu svetovne vojne I. 1914 so tudi ti Svicani morali zamenjati svoje helebarde za modernejše puške in oditi na meje Švice. Poveljnik papeževe garde polkovnik Sury d'Aepremont in sveta Sto-lica pa sta prosila švicarski zvezni svet, naj ob splošni mobilizaciji v Švici Članov vatikansko garde ne bi klical pod orožje. Zvezni svet je prošnji ustregel, kar je v Vatikanu napravilo najlepši vtis.
Ameriška katoliška zveza letalcev praznuje obletnico
Pred letom dni je bila v Ameriki ustanovljena Zveza katoliških letalcev. Te dni je na letališču Floyd-Bennett prazjiovala obletnico svojega obstoja. V enem letu jo število članstva na-rastlo na 250 in med njimi je lepo število priznanih letalcev. Obletnico so praznovali s sveto mašo, med katero jo več članov pristopilo tudi k sv. obhajilu Sveta maša je bila na letališču, na katerem ee je začelo že toliko slavnih poletov. Ob oltarju 6o stala štiri letala, dve zasebni in dve vojni letali. Zveza katoliških letalcev zasleduje zgolj verske cilije, da bi njeni člani tudi v svojem težkem pokliru motri! gojiti versko življenje. Z vseh pokrajin Združenih držav ima svojo člane in v vseh krogih uživa največji ugled. Konec septembra bo Zveza priredila svoj prvi veliki kongres.
Katoliške redovnice bodo ostale v Londonu
Tudi v Londonu so oblasti pozvale vse prebivalstvo, naj po možnosti zapusti mesto in se za čas teh napetosti preseli kam na deželo. Poziv so prejele tudi katoli&ke redovnice, da bi zapustile svoje samostane. Toda redovnice so obrambnemu odboru odgovorile, da bodo ostale v svjjih hišah in v stiski stregle ranjencem in vsem, ki bodo potrebovali pomoči. Obenem so obrambnemu odboru tudi sporočile, naj si ne pomnožuje skrbi za njihovo varnost, ker je njihovo življenje vse v božjih rokah, njihov poklic pa je žrtvovati so za bližnjega in to bodo one storile v vseh okoliščinah. Vse ostalo pa bo, kakor bo Bog dal.
Ob ustanavljanju češke legije v Franciji
Z ozirom na vesti, da se v Franciji ustanavlja »češka legija«, je vlada protektorata Češke in Moravske objavila naslednje svarilo:
»V zvezi z razglasom, ki sta ga dne 8. septembra 1939 državni predsednik -in vlada protektorata naslovila na češko javnost, vlada najodločneje opozarja vse podložnike protektorata, da je pristop h kakršnim koli vojnim formacijam, ki se ustanavljajo v inozemstvu, veleizdaja in se kaznuje z najtežjimi kaznimi. Vlada zlasti svari pred posledicami, ki bi doletele podložnike protektorata, če bi kot člani tujih vojnih formacij v borbi z nemško vojsko prišli v ujetništvo.«
Novo pogonsko sredstvo za motorje — karbid
Pred kratkim je norveški inženir Tomaž Jen-sen v mestu Oslo napravil javno poskuse z motornim vozilom na — karbid. Ko je razkazoval svojo novo iznajdbo, je samo izpremenil razplin-jač in v prostoru za prtljago pritrdil novi aparat, v katerem se iz karbida razvija acetilenov plin in gre po posebni cevi v razplinjač in tako žene motor. Inženir je sedanji trenutek, ko tudi Norveška občuti pomanjkanje bencina, smatral za svoje praktične poizkuse kot izredno ugodno priliko. Aparat za proizvajanje acetilenovega plina je seveda razmeroma zelo velik in težak. Med vožnjo avtomatično proizvaja plin. Za dveurno vožnjo porabi 2 kg karbida.
Zanimivosti francoskega domovinoznanstva
V Franciji je dolga vrsta krajevnih in rečnih imen, ki se naprej in nazaj enako berejo. N. pr.:
Calac (v pokrajini Cdles du Nord), Eve (Oise), Eze (v Obmorskih Alpah), Erdro (pritok reke Loire), Laval (Mayenne), Noyon (Oise), Noron (Calvados), Oo (llaute Garonne), Sasas (Ilaute Garonne), Sarras (Ardčche), Savas (Isere), Sees (Orne), Selle* (Loir et Cher), Semmcs (v Voge-zih), So n (Lot et Garonne), Sun (v Nizkih Pirenejih), Ta.vat (Allier>»
Pogled na del franroskega voj. hrodnvja v polni vožnji pred Dunkerqueom v Rokav skem preliva.
Otroški k o*/tek
SLON SAMBO
(41) Vljudno sta se priklonila. »Dober večer, gospa kenguruje-va!< — »Kaj bi rada, fanta?« — »Oh, ali nama ne bi povedali, kjo je Sambo? Samo Sambo in nihče drugi, nama more pomagati.« Povedala sta svojo zgodbo, »čakaj-ta,« je rekla kengurujka, »sklicala bom živali na posvet!«
(42) Čez nekaj časa so prišli godrnjavi medved, kakadu in bela sova. Kakadu je večkrat kaj na-svetoval, ko si že nihče ni znal pomagati. Medved je bil utrujen in zaspan. »Edino kar vem,« je dejala sova, »je to, da je Sambo na nekem velikem parniku.« Nihče ni črhnil, odkod ima to novico, a vsi so čutili, da je resnico povedala.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne beseda se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
EfflBM
Trgovski pomočnik
mlad, priden In posten, Zeli premestitve v boljšo trgovino. Cenj. ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Vsestransko verzl-ran« 16.030.	(a
Krojaški pomočnik
ve.*č dela velikih kosov ln krojenja, ISče stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delaven« St. 15.106.	(a
Starejša gospodična
gre takoj kamor koli k starejši dami kot družab-nlca (Gesellschaftorln) -govori nemško ln nekaj Italijansko, pogoji zelo skromni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Osamljena« St. 14S04.	(a
Kuharica
starejša, ISče službo. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod St. 14952. (a
Dekle
s 4 razr. meSč. Sole, nekoliko vajeno trgovine — želi praktlclratl v trgovini meSanega blaga. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zm»«na« 14 »«4. (a
Objave
Opozorilo!
Vsem naSlm cenJ. odjemalcem javljamo, da g. Ceh Konrad nI več nas zastopnik, ter svarimo vsakogar, da mu ne Izroča denarja za naš račun. Klelndlenst & Posch — Maribor.	(o
Jluibodobe
Prodajalka
zmožna, pridna, poštena, ki rada pomaga pri gospodinjstvu — se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 16.043. b
Sirar
samostojen v vseh iilrar-sklh Izdelkih, naj posije ponudbe z navedbo plače ln nastopom na Mljekar-stvo »Dragica«, Hercego-vac.	(b
Železničarja ■ upokojenca
poročenega, sprejmem takoj na posestvo pri Slovenski Bistrici, po zelo ugodnih pogojih. Ponudbe : Ljubljana, Komenskega ulica 16/11.	(b
čitajte »Slovenca«
Topilniškega inženirja
z večletno prakso, po možnosti Jugoslovana, iščemo za talilnico železne rude (visoka peč) z nastopom takoj. Ponudbe pod »Stalno namještenje« poslati na: Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, poštni predal 472.
E32BSI
5000 m' zemljišča
naprodaj. Plačljivo tudi dve tretjini v knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »6000« 14879.	(p
Stavbne parcele
v bližini kolodvora Sent Vid-Vižmarje, a vodovodom tn eloktrlko, prodam pod ugodnimi pogoji In v poljubni velikosti po 20 din tn več kv. meter. Pojasnila Vižmarje M.
Hišo
s trgovskim lokalom na prometnem kraju v mestu ali večjem kraju na deželi kupim za takojšnjo gotovino. Ponudbe s točnimi podatki poslati na upravo »Slovenca« pod »Dober promet« 15.042. p
Vnajem
ODDAJO:
Trgovske lokale
oddam na prometni cesti v LJubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 15.078.	(n
Zlato
srebro, brlljante In antl-kvltete kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič. Ljubljana, Frančiškanska ulica St. S.	t
LIGNOLIT
Vodeie podjetje ia polaganje umetno lesenih tlakov
LIGNOLIT — industrijski tlak
LIGNOLIT — tla za stanovanjske in obratne prostore LIGNOLIT-ESTRIH — podlaga za linolej in parkete LIGNOLIT-PROTEKT — negorljiva in proti vžigalnim
bombam sigurna obloga za podstrešja SPECIALNA OLJA in VOSKI za nego LIGNOLITA
Brezobvezne ponudbe in pojasnila — Prvovrstne referenc«
»LIGNOLIT11 Ing. Milan Hmelj, Radeče - Zidani most
Sveže brusnice
dobite po najnižji ceni pri Glavnik, Pogačarjev trg.	(1
Glasba
Šolske torbice
In aktovke v veliki Izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. (1
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14. Ljubljana.	(1
6000 kg jabolk
pol sladkih, pol kislih, po ugodni ceni naprodaj. Grad Loka pri Zidanem mostu.	(1
Več novih Štedilnikov
solidno izdelanih, naprodaj. — Vprašati: Glince, Cesta I, St. 6, Ljubljana.
Sveža jajca
zajamčena, 720 kosov 410 din; nove orehe, 60 kg 250 din, franko voznlna, razpošilja G. Drechsler. Tuzla.	(1
Poiorl Pozor I
Najlepša bukova drva, prvovrsten trboveljski premog nudi po naj'-nižji dnevni ceni VELEPIC Ljubljana Šiška, fernejeva 25 telefon 27-08
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetriojska 30
| Smederevsko grozdje
Klavir
oz. planino kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »4500« St. 15.070. (g
I
Automotor
i
DK W
Melster Cabrlo, v zelo dobrem stanju — poceni prodam. — Steyer VII., 12 sedežni avtobus aH reševalni avto, prudam za vsako ceno. - Oton Paar, JeBenlce, Gorenjsko, (I
IESSH
Že za 10 din
dobite S legltlmacljske slike na film. Foto Pav-lovčlč. Poljanska 12. (r
Gumbniie, gumbe, plise,
monograme, entel. ažur 'ino >n hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, FranUSkanska uHca
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
I
Živali
II
Kravo s teletom
dobro mlekarlco, proda Marija Okorn — Škofja Loka 38.	(J
že dobite pri
Gospodarski zvezi
Ljubljana, Tyrševa c. 29. Tel. 27-70
ea
»SLOVENEC
na 10 straneh je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
npuBoifl a 8C£9C "1*1
■|/E BAOBiAueH '3VN3A01S ■ AtflDIUl
oqpj*t uens|qo uiotfm|Rii pajd a)iqeiod »u ladnjj '•3 o uilniji.'u 9Zdaqo zaiq q&B)S po|no uz o)A« o3e{odzBj en iudni| nui3}(BSA Bp i>) 'npBjSoog a )SU9A0|S-A(|Bpi ojjpjAj bu aujqo inodnjjBU pajii os Bp 'Bjdnj) uarfjjosA nsojajui a at ojbz BpBJŽoag q!fi!J5) qasA a b^iqab|s ut utafBU bz a|ia '01U3J bz svim ui ajB|(,j :onu|odzbj bu buh npbjsoog a i en a a -0|$-*»|fi|41 B>lpJAl BUBUZOd ul BUJ9[03j0Q J JOZO<|
Velika Izbira
otroških vozKkov
vseh vrst. Ogromna zaloga koles po izredno nizkih cenah
..Tehnik" BANJAI
LJubljana, MlktošICava c. 20
Umrl nam je naš ljubi soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
IVAN MOHAR
sprevodnik državne železnice v pokoju
previden s tolažili sv. vere za umirajoče. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 16. t. m. ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. septembra 1939.
Žalujoča soproga Ivana; Marija Hitti, sestra; Ivan, Oskar in Leon, sinovi; Marija Sajn, Ana Boštjančič, Vida Smiljanič, hčere in ostalo sorodstvo.
Pierre L'Ermite:	14
Ljubezen - soprog ali Bog?
Iz francoščine i dovoljenjem avtorja
»Ko eem te prosil za roko, sem vesel in ponosen prevzel nase odgovornost za tvoje življenje. A sedaj vem, da tvoje življenje vodijo drugi.. .«
»Vedno isto ponavljaš!«
»Da ee torej točneje izrazim! Meniš, da ne vem, da ne čutim, kolik vpliv ima na te župnik Paulel? Njemu se spovediiješ, njega vprašuješ za evet, ki bi ti ga mogel, celo smel. samo jaz dati... Verjetno, da pozna, — gotovo pozna, — vse aVjftjvnoeti najinega intimnega življenja!«
»Najinega intimnega življenja?... Niti malo ne! Dokler l>o takšno, kakršno mora biti...«
»Torej sva le prišla skup!«
Lucija plane pokoncu: >Kadar mi kaka bolest teži dušo in vest, bom vendar sjnela govoriti o njej s evojim dušnim zdravnikom, kakor smem govoriti s telesnim zdravnikom o telesnih motnjah! Kaj pa pravni zastopnik in advokat? Ali ga mož ali žena nikoli ne uvedeta v skrivnosti svojega zasebnega življenja?«
Toda Gilbert trmasto vztraja pri svojem: »To mož stopa vedno med tebe in mene, vedno, vedno!... Krade mi mojo ženo!... Če le poni ialim.. .<
Gilbert stisne pesti
Ko mu hoče Lucija ugovarjati. jI preseka besedo in skoro na glas zakriči: >Oh, ta mož!«
»On ni kakršensibodi mož, temveč duhovnik .. .<
»Med te stopa in mene! Tega ne trpim, nočem več za nobeno ceno! Naj pride kar hoče .. Duhovnik ne bo med teboj in menoj! Zato, ker si ti vse, kar ljubim, ker hočem, da ei vsa moja, kot sem jaz ve« tvoj!«
Lucija mu z mirnim in ledenim glasom odvrne: >Pa mi še zabrani gledati podobe velikih slikarjev, ploskati predavatelju, muziku,... brskati po čtivu dobrega pripovednika... ker hočeš vso mojo ljubezen za 6e, mi zabrani ljubiti svoje starše, svojo domovino! Nekajkrat sem te čula, ko si zabavljal čez državno diktaturo. Toda država pušča vsaj svobodo notranjega doživljanja. Ti pa hočeš biti absoluten gospodar, mansni-je,* v čigar senci nima nobeno drugo stvarstvo prava do življenja.«
»Toda vsa ta čuvetva so ei različna!«
»Seveda so sil Saj to že ves čas ponavljam. To so različne, vzporedne poti, ki ee ne bodo nikoli srečale. Lahko se ljubiva iz vsega svojega srca, ne da bi kdajkoli motila najine ljubezni župnija gospoda Pauleta. Kadar ga obiščem, hočem svoji vesti...«
»Evo! Vendar si priznala!«
»Nič priznala, le izjavila! Moja prva dolžnost je skrb za dušo. Župnik Paulet mi kot duhovnik pomaga, kakor bi pomagal tudi vam in pomaga vsem drugim ljudem. Vi ste mi vodnik na zemlji, on pa mi je vodnik v nebo.«
Gilbert prekriža roke na prsi. Z žarečimi Očmi jo pogleda:
»Ali meniš, da bom mirno poslušal tebe, svo;o ženo. dajati take izjave, ne da mi zavrela kri! On, črnuh, far, bo negoval cvet, jaz, tvoj soprog, bom pa imel le korenine, zemljo!«
»Ne! Priznaj le razliko med tem, kar je človeškega in kar je božjega. Tvoja ljubezen do mene ne more nadomestiti službe duhovnika, čigar poklic je vzvišen; duhovnika, ki je napravil specialno študije, ki je prejel posebne milosti. Končno pa ludi moja vest včasih omahuje in vznemirjena išče poti. V takih trenutkih si želim le duhovnika.«
* Mansnije je strupeno drevo, ki raste v Indiji.
Pri teh besedah prične Gilbert razburjeno hoditi sem in tja po drevoredu. Neprestano ponavlja že obrabljeno frazo: »Take besede je neznosno poslušati! To so psovke proti ljubezni!«
»Zakaj neznosno?« povzame zopet Lucija. »Če je soprog po poklicu oficir, zdravnik ali uradnik, 6e mora žena vdati, rada ali nerada, v to, da zraste med njima neprehoden zid. da ima soprog svojo stanovsko vest. Mirno mora trpeti, da skriva pred njo stvari, o katerih ji nikoli ne bo črhnil ničesar. Zdravnik zapira pred pogledom svoje žene celo lukujo v ključavnici na vratih svojega konzultacijskega kabineta. Pa tudi ti imaš v svoji pisarni omarico, od katere ključ nosiš vedno pri sebi. V tej omarici so papirji, ki nikoli ne bom zahtevala, da mi jih pokažeš. In vendar sem tvoja žena, bitje, ki ga ti edino ljubiš. Daj mi isto svobodo isto neodvisnost v nedotakljivem kraljestvu vesti, kot jo zahtevaš zase! Drugega ne želim od <ebe. Nikoli nisem mislila, da bom morala celo zahtevati lo, kar se že samoobsebi razume!«
V tem hipu zazvoni k obedu in vesel glas zagrmi po parku.
»Halo, zaljubljenca, kje vendar tičita? Presneto dobro sta se skrila!«
Končno ju gospod Hertram le najde. Kot da sta se v naprej dogovorila, zbereta mlada dva vso svojo voljo, da ne bi izdala, kako mučen razgovor sta pravkar imela.
Toda nežne materine oči so bistre. Ko ji Lucija ponudi čaj, opazi, da se ji roka nemirno trese. Zaskrbljeno se vprašuje uboga žena: »Od kod ta izprememba? Še nikoli ni imela takih oči...«
13. poglavje.
Po večerji oo Berlramovi in mlada poro-čenca odšli v salon. Kmalu pa so se umaknili vsak v svojo sobo. Mladima je prejšnji razgovor še polnil srce in hotela sta priti do kakršnegakoli zaključka.
Začela sla dvoboj na življenje in smrt.
Jedva so 6e zaprla za njima vrata, je Lucija otvorila ogenj:
»Povej mi iskreno, kaj prav za prav hočeS od mene! Bodi značajen! Vedeti hočem vse!«
»Iskren in značajen bom, kakor eem bil vedno!«
»Ah! Kakor sem bil vedno...« ponovi za njim s posmehljivim glasom Lucija.
»Mislim, da lahko od tega. kar nas vera uči, le nekatere stvari sprejmemo, ne pa vseh. Saj som tudi jaz katoličan!«
»Ti, pa katoličan! Nikoli te še nisem videla pri obhajilni mizi.«
»Toliko mojih vrstnikov ne hoda k obhajilu!«
»Človek, ki se izdaja za katoličana, pa ne hodi k obhajilu, je kakor stavbenik, ki bi rad zgradil cerkev, toda brez oltarja!«
»Župnik Paulet...«
»Pustiva župnika! Ze v katekizmu za prvo-obhajance lahko najdeš vse to zapisano.«
»Pusti me. da končam! Krščen sem v katoliški cerkvi. Bil sem pri prvem sv. obhajilu. Pri birmi. Tudi najine otroke bova enako vzgojila. Dalje: vsako nedeljo in praznik hodim k maši. Celo postim se ob petkih — saj tudi ribe niso napačna jed! Plačujem davek za bogočastje. Toda vse to se mi zdi umestno in dovoljno, kar pa presega meje. lahko opustiš. Ko si še bila mlada deklica, ;e bila stvar seveda čisto drugačna. Takrat je bilo tvoje erce polno Čustev, ki so se morala in hotela izliti. S strani tvojih staršev je bilo torej popolnoma umestno, da so ti dali varnostni poklopec. Tak varnostni poklopec je po-božnost, ki posreduje, da se proti nebu izlije vse ono, kar ne more ostati brez gotovega rizika vtesnjeno.«
»Torej misliš na Papinov lonec! Ti imaš pač svojevrstno mnenje o verskih zadevah. Naravno, ko se pojavi njegovo veličanstvo eoprog.«
»Seveda, soprog skuša dati čustvom svoje mlade žene druge cilje kot je pobožnosl.t
Urednik: Viktor CenčiS
h jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: jože Kramarit	Izdajatelj: inž. Jože Sodja
^^ UIIHI JANA
Najnovejša poročita
Saarbriicken v oblasti francoske vojske
Pariz, 15. sept. c. Nocoj je bilo objavljeno novo vojno poročilo z zapadne fronte, ki pravi, da so francoski oddelki odbili vse sovražne protinapade.
Vojaški strokovnjaki pravijo, da je zdaj položaj v Posarju že tako razčiščen, da se lahko reče. da je Haabriirken le padel. Francoski generalni štab vesti o padcu mesta v francoske roke še ne mara objaviti, dokler ne bodo preprečena vsa presenečenja. Mesto pa je obkoljeno od fran-roskih čet z vseh strani in je pod stalnim ognjem francoskega topništva, ki je mesto odsekalo od zvei i okolico.
Japonska in Rusija
skleneta nenapadalnl pakt
Moskva, 15. sept. c. Nocoj je bilo objavljeno kratko uradno poročilo, da sta se sestala na daljšo konfereiyo predsednik sovjetskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov in japonski veleposlanik Togo. Oba sta v načelu obravnavala vprašanje sklenitve nenapadalne pogodbe med Rusijo in Japonsko. Prav tako sta se pogovarjala o ureditvi vseh obmejnih sporov na Daljnem vzhodu.
Vest o bližnji pogodbi med Japonsko in Rusijo je bila zelo ugodno sprejeta povsod, ker je jasen dokaz, da bosta s tako pogodbo Stalin in Hitler dosegla nov velik skupen diplomatski uspeh. Preprečila bi na ta način zbližanje med Anglijo in Japonsko.
Hitler odgovarja
Chamberlainu
Berlin, 15. septembra. AA. (DNB.) Chamberlain je na včerajšnji seji parlamenta izjavil, da je Hitler v rajhstagu dal izjavo, v kateri je na-glasil, da je nemški vojski prepovedano bombardirati odprta mesta ter da je izdal povelje, da ee bombardirajo samo vojaški objekti, da se pa te izjave Hitlerjeve izvajajo v nasprotnem smislu.
Nemški poročevalski urad je pooblaščen izjaviti, da je ta trditev anglešitega predsednika vlade pred parlamentom popolnoma netočna. Dejstva so sledeča:
Hitler je 1. septembra t. 1. odgovoril na Roo-seveltov apel glede hutnanizacije vojne, da Nemčija ne bo bombardirala odprtih mest. Na osnovi tega Hitlerjevega povelja pa se lahko ugotovi, da so vsa poljska mesta, ki nimajo vojaških objektov, Poljaki izkoristili za to, da v teh mestih vodijo četniške borbe kakor je to primer z Varšavo, Iti so jo zasedli poljski handiti in ne samo to, temveč so organizirali četniške oddelke ter je popolnoma jasno, da se na Poljskem tudi ciivlno prebivalstvo aktivno udeležuje borb.
Nemške podmornice
na Atlantiku brez streliva in kuriva
London, 15. sepit. e. »United Press« poroča, tla so nemške podmornice na Atlantiku brez streliva in brez pogonskih sredstev. Agencija pravi, da je bila ujeta l>rezžična brzojavka nemških podmornic, ki so sporočile na svojo oporišča v Nemčiji, da so oddalo zadnje torpede in da nimajo več dovolj pogonskih sredstev.
Poljska podmornica
se |e zatekla v Tallln
Tallin, 15. sept. AA. Štefani: Prihod poljske podmornice Orsel v tallinsko luko je povzročil senzacijo. Gre za podmornico, ki je bila nedavno zgrajena v angleških ladjedelnicah in ki ee je nahajala na odprtem morju dva tedna e posadko 50 mož. Poveljnik podmornice je izjavil, da so izčrpali gorivo in hrano ter da je del posadke zbolel. Poveljnika in več bolnih mornarjev so odpeljali v bolnišnico, ostalo moštvo pa je bilo internirano. Vojno ministrstvo in ministrstvo za zunanje zadeve sta imenovali posebno komisijo, da ugotovi razloge prihoda podmornice.
Romunija in Madžarska se hitro zbližujeta
Budimpešta, 15. sept. c. Med Romunijo in Madžarsko je bila danes podpisana nova trgovinska in devizna pogodba. Ta pogodba je izredno dobro znamenje za nadaljnje dobro odnošaje med Madžarsko in Romunijo, ki želita hitro urediti V6a viseča vprašanja.
Nemška gospodarska
komisija v Bukarešti
Bukarešta, 15. ee<pt. AA. DNB: Danes opoldne je prispela s posebnim letalom v Bukarešto nemška vladna komisija, v kateri je več gospodarskih strokovnjakov. Komisija ho z zainteresiranimi romunskimi krogi razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi z nemško - romunskimi gospodarskimi sporazumi. Ta pogajanja so predvidena v trgovinski pogodbi, toda imajo zdaj poseben pomen, ker se je v toku rasa pokazalo, da je treba razčistiti številna tehnična vprašanja.
Ameriški kongres
bo zasedal en dan
TVashington, 15. sept. c. Predsednik Roosevelt je nocoj sprejel časnikarje in jim izjavil, da l>o izredno zasedanje kongresa trajalo samo en dan. Na tej seji bo Roosevelt zahteval glasovanje o spremembi nevtralnosti v prid Franciji in Angliji. *
Newyork, 15. septembra. AA. (Štefani.) Polkovnik "Now, znani lastnik lista »Chicago Ne\vs< in bivši kandidat za podpredsednika Zedinjrnili držav je nastopil v korist prodaje orožja in miini-cije bojujočini se driavam. Istočasno pa se Now protivi vsakemu poskusu sklepanja zveze.
Amerikanci beie Iz Rusije
Moskva, 15. sep'einbra. c. Danes je ameriški veleposlanik objavil poziv, da naj vsi ameriški državljani takoj obidejo iz Sovjetske Rusije. Ameriški veleposlanik poudarja, da je la poziv v navadi tedaj, kadar je nevarnost blizu.
Poročilo francoskega
vojnega poveljstva
Parli, 15. sept. A A. Havas: Nocojšnji komunike francoskega poveijništva se gla»i:
Utrdili smo položaje, ki smo jih zasedli zadnje dni. Odbili smo sovražnikove protinapade, pri čemer je imel sovrainik velike izgubo. Živahna reakcija sovražne artiljerije in letalstva. Naše letalstvo je odbilo sovraina letala, ki so letela nad našimi bojnimi linijami.
Pij XII. dela za mir
Vatikan. 15. sept. AA. Havas: Kardinal msgr. Granito de Belmonte je predal sv. očetu Piju XII. adreso sv. kolegija, v kateri se člani sv. kolegija zahvaljujejo bv._ očetu za njegovo zavzemanje za mir med narodi.
Vojvoda Mindsorskl
prj Chamberlainu
London, 15. septembra. AA. Reuter: Vojvoda Windsorski se je sestal danes v Downingstree4u s predsednikom vlade Chamberlainom.
Finci bodo še trgovali
Helsinki, 15. sept. A A. Štefani: Da bi ee trgovina Finske z Združenimi državami in nevtralnimi državami lahko vodila neodvisno od vo-jujočdh se držav, obstoja namen zgraditi veliko zolezniiško progo, ki bi vezala Finsko z obalami arktičnega morja.
Drobne novice
London, 15. eept. AA. Reuter: Mahatma Gan-dhi je poslal brzojavko bivšemu predsedniku poljske republike Paderevskeinu, v kateri izruža svoje globoke simpatije do poljskega naroda v času preizkušnje.
Berlin, 15. septembra. AA. (DNB.) Ker so poljske oblasti o priliki svojega umika iz krajev, ki so jih zasedle nemške čete odvedle s seboj tudi številne osebe nemške narodnosti, je nemško ministrstvo za zunanje zadeve zaprosilo švedsko poslaništvo, ki zastopa poljske interese v Nemčiji, da predlaga poljski vladi izmenjavo teh Nemcev za Poljake, ki so jih internirale nemške oblasti. Švedsko poslaništvo je obvestilo ministrstvo za zunanje zadeve, da je poljska vlada sprejela ta predlog.
Pariz, 15. septembra. AA. (Havas.) Predsednik republike Lebrun je sprejel poljskega veleposlanika Lukasievicza.
Pariz, 15. septembra. AA. (Havas.) Senatni odbor za zunanje zadeve je soglasno sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje občudovanje za junaške napore poljske vojske in poljskega naroda, ki se že 15 dni bori proti veliki premoči sovražnika.
Newyork, 15. septembra. AA. (Štefani.) Edinice protiletalskih baterij in polk topništva so odpotovali v Panamo v svrho obrambe Panamskega prekopa. Omenjene edinice razpolagajo z najnovejšimi protiletalskimi topovi Letalom je prepovedano leteti nad Panamskim prekopom.
Gospodarska manifestacija Šumadije
Mladenovac, 15. »cpt. AA. Priprave za jutrišnjo slavnostno otvoritev pete mednarodne razstave in sejma v Mladenovcu eo popolnoma končane. Organizatorji razstave, izvršilni odbor kmetijske zliornice donavske banovine skupno s Pecijo Popovičem in Jankom Badžakom je vložil mnogo truda, da bi bila razstava čim leipša gospodarska manifestacija vso donavske banovine, posebno pa Šuimadrje. Razstavni paviljoni, ki eo edini te vrste v naši državi, so polni vseh vrst plemenitih pasem goved. Razstavljaloi 6o večinoma sami kmetje, kar dokazuje, da se je govejereja začela zelo močno uveljavljati v Šumadiji ter je postala ena najvažnejših panog kmetijstva v teh krajih. Ocenjevalni odbori eo končali nocoj svoje delo ter klasificirali razstavljeno živino po vrstah in nagradah. S prvo nagrado je bilo nagrajenih 14 bikov, 9 krav in 4 junice; z drugo nagrado pa 18 bikov, 50 krav in 11 junic; s tretjo nagrado 63 bikov, 8 krav in 17 junic. Prvo nagrado za najboljšega bika je dobil Vladimir Nikolič iz Dublja v resavskem okraju. Prvo nagrado za najboljšo junico je dobil Živan Mitrovič iz Brzana v kragu-jevškem okraju, prvo nagrado za najboljšo kravo pa je dobil Tihomir Petrovič h vasi Vlaske.
Mladenovac, 15. septembra. AA. Vse mesto je okrašeno z zastavami in zelenjem v pričakovanju jutrišnje slavnostne otvoritve pete mednarodne živinske razstave. V Mladenovac prispejjo jutri poljedelski minister Čubrilovič, železniški minister Beslič, pravosodni minister dr. Markovič, minister za telesno vzgojo Tomič kakor tudi večje število banskih svetnikov donavske banovine na čelu z banom Radivojevičem ter številni drugi gostje, ki se l>odo udeležili otvoritve razstave. Razstavljenih je 450 goved. 340 svinj, 80 ovc in 1120 komadov perutnine, poleg tega pa razstavlja 20 industrijskih podjetij
svoje proizvode. Število razstavljalcev znaša 525.
Slovesnost prestavitve Šentpeterskega vojnega spomenika
bo jutri 7 nedeljo, 17. t. m. po naslednjem sporedu:
I.	Ob 9 dopoldne cerkveni govor v spomin v svetovni vojni umrlim vojakom. Ob pol 10 «v. maša za padle. Csrkve.no opravilo bo v šentpeterski cerkvi.
II.	Ob 10 dopoldne začetek slovesnosti pri spomeniku: Godba zaigra žalno koračnico. Blagoslovitev. Polaganje vencev. Prevzem spomenika po mestni občini ljubljanski. Petje žalosiinke »Usliši na« gospod«. Molitev za mrtve. Godba zaigra žalni koral.
III.	Tabor pred spomenikom: Otvoritev po predsedniku Skupine bojevnikov Ljubljana-Sv. Peter g. Poldetu Zupančiču. — Govor predsednika Zveze bojevnikov g. Mirka Rateja. — Slavnostna koračiica — igra godba. — Spominski govor člana bojevniške 6kupine Ljubljana-Sv. Peter g. Jožeta Pirca. — Oj Doberdob — petje. — Zaključek zborovanja.
Pri proslavi sodeluje vojaška godba in pevski zbori šentpetereke in moščanske župnije. Vabimo vse, da «e slovesnosti udeleže. S tem bodo pokazali, da znajo ceniti žrtve svetovne vojne prav v sedanjih težkih ča6ih. Svojce onih, katerih imena so vklesana na spomeniku, pa vabimo, da okrase prenovljeni spomenik s cvetjem in da polože k spomeniku »ence, Svečanost se vrli ob vsakem vremenu.
Na ljudskih šolah do 6000 otrok
v soboto, 16. t. ni. oh pol R Izpred mrtvalnice splošne bolnišnice na Zaloški cesti.
I Umrl je gospod Ivan Mohar, železniški sprevodnik v pokoju in namestnik blagajnika podpisanega društva. Pogreb bo danes, 16. septembra ob |)ol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Železniški upokojenci vllud-no vabljeni, da se pogreba udeleže. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani.
1 Spremembe voznega reda šentviške proge cestne leleznire. Zaradi začetka šolskega leta je uprava cestno železnice prilagodila obratovanje potrebam in bo zato proga št. 1 od nedelje 17. t. m. do nadaljnjega obratovala takole: Samo ob de lavnikih zjutraj do 8. ure 30 minut bo redni dnevni 6 minutni promet iz St. Vida do Gradišča, ves ostali čas bodo pa vozili vozovi na tej progi saino od Št. Vida do Ajdovščine. Vsakih 6 minut bodo z Ajdovščine vozili vozovi do Šiške. samo od 11. ure 30 minut do 14. ure 45 minut in od 17. do 20. ure pa tudi do remize. V št. Vid ui nazaj IkkIo vozovi vozili samo vsakih 12 minut. Za Šiškarje bo 6 minutni promet od 12. do 13. ure po potrebi ojačen z rezervnimi vorzovi. ki bodo obratovali od Gradišča do Šiške. Ob nedeljah in raznikih bo ta proga obratovala ves dan med t. Vidom in Ajdovščino tako. da bo 6 minutni promet do šiške, 12 minutni promet pa v Su Vid. Nočni promet ostano nespremenjen.
1 Za mestne reveže je darovala neimenovana dobrotnica 500 din, a tvrdka |. Pogačnik v Bo horičevi ulici je poslala voz drv v vrednosti 300 dinarjev. Mestno poglavarstvo izreka darovalka ma najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
Dežne moške in damske plašče
od 190 din naprej nudi
Zanimiv je splošen pregled o Itevilu učencev in učenk na ljubljanskih ljudskih šolah. S prirastkom števila prebivalstva tudi narašča število ljud-skošolskih učencev in učenk. Mestna občina ljubljanska vzdržuje 5 deških in 3 dekliške ljudske šole, dalje 5 mešanih šol, ki so bile priključene v me6tno upravo z razširjenjem njenega okoliša. Za Bežigradom vzdržuje mestna občina ljubljanska moderno opremljeno poskusno ljudsko Iolo, kjer je pouk po najmodernejših pedagoških načelih. Imamo dalje v Ljubljani 3 zasebne ljudske šole, državno pomožno šolo za duševne omejene otroke in na državnem učiteljišču takozvani vadnici za dečke in deklice.
Letos je bilo na vseh ljudskih lolah vpisanih v prvi razred 12% dečkov in deklic, v vse razrede pa 5970. Tudi na ljubljanskih ljudskih šolah je velika težava za učne prostore, kajti v ljudskih šolah so nameščene meščanske šole, glede katerih obstoja še vedno pereče vprašanje, kako jih primerno in moderno organizirati v samostojnih poslopjih, da bodo zadostovale svojim pravim namenom. Naval na meičanske šole je bil letos prav tako velik, kakor na gimnazije, splošni podatki glede njih obiska pa zaenkrat še niso znani. Najbolj obremenjena je deška ljudska šola na Ledini, ki šteje letos 306 učencev, pa tudi dekliška ljudska lola pri Sv. Jakobu s 328 učenkami. Na Viču, v Zgornji Šiški, v Mostah, na Šmartinski cesti in na Barju imamo mešane ljudske šole, ki izkazujejo veliko število učencev in učenk. Tako ima mešana ljudska šola na Viču, kjer grade zraven moderno meščansko šolo, skupno 735 učencev in učenk. Poskusna šola za Bežigradom ob Vodovodni cesti šteje letos 254 učencev in 241 učenk, ki jih vzgajajo, kakor omenjeno, po najmodernejših pedagoških načelih. Prirastek učencev na vseh ljudskih šolah znaša letos napram lanskemu letu okoli 500 učencev in učenk.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in o. idr. S-br. 15 485 25. V. 35.
1 Osmina po t trnovskem župniku g. Janku Cegnarju — slovesna črna peta sv. maša — bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 6 zjutraj v trnovski cerkvi.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob polsedmih.
1 Ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma so: 1. Veliko število (33) predstav v sezoni. 2. Izreden popust na dnevne cene. 3. Prednost izbere stalnega sedeža. 4. Izognete se navalu pri večerni blagajni. 5. S stalnim abonmanom Sreda ali Četrtek si zagotovite večere za gledališki obisk. 6. Plačevanje abonmana v desetih mesečnih obrokih. Priglasite se čimpreje, ker imate možnost izbere boljšega sedeža, v veži dramskega gledališča, kjer sprejemajo abonente vsak dan do 16. t m. dopoldne in popoldne.
1 Otvoritev kolektivne umetnostne razstave Franja S. Stiplovška je v nedeljo, dne 17. t. m., ob 10 v Jakopičevem paviljonu. Po bežnem pregledu razstavnega kataloga obsega razstava olja in grafikov zadnjih deset let. Večina njegovih slik se nanaša na naše Posavje, kjer deluje umetnik že nekaj let. Razstava bo zanimiv kulturni dogodek v Ljubljani.
1 Iz Legije koroških borcev. Legija koroških borcev v Ljubljani vljudno vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži odkritja spomenika pa-! dlim vojakom dne 17. t. m. ob 9 pred šempetrsko ! cerkvijo. Zbirališče članstva ob 9 pred župniščein j na Sv. Petra cesti. — Članstvo krajevne organizacije Ljubljana, vabimo, da se udeleži pogreba očeta našega društvenega tajnika, tov. Moharja,
mammmtmmmmaaammmmmmtmmtmmm
Nemški tisk hvali
sporazum s Hrvati
Berlin, 15. sept. AA. ^Frankfurter Zeltung« prinaša članek o srbsko-hrvaškem sporazumu. List piše najprej o olx»egu in vsebini samouprave banovine Hrvatsike ter naglaša nalo posebne zasluge Nj. kr. Vis. kneza namestnika in predsednika vlade Cvetkoviča za rešitev vprašanja, ki je toliko let oviralo napredek in ureditev razmer v državi. Predsednik vlade je pokazal veliko uvidevnost in veliko sposobnost. Dosegel je sporazum, na Čigar uresničitvi so delali številni državniki pred njim, toda brez uspeha. To je najpomembnejši dogodek v 20 letni zgodovini jugoslovanske države. Za državo s 16 milijoni prebivalci ne moro biti brezpomembno, ali bo ljudstvo,
ki Živi v njenih mejah, nasprotnik ali prijatelj države. Modra politika Nj. kr. Vis. kneza namestnika je dovedla do popuščanja napetosti, ki je omogočila pogajanja, tako da so vsa sporna vprašanja bila rešena s sporazumom, ki obsega vsa ta vprašanja. Gotovo je, da je s tem sporazumom napravljen odločilen išorak za konsolidacijo jugoslovanske države. Kakor vedno doslej, leii Nemčija tudi sedaj, da obstoja knnsolidirana jugoslovanska drlava, ki se bo posvetila svoji notranji izgraditvi ter iumiii tega uajtopieje pozdravlja sporazum med narodi te države, ki zaslužijo tako spoštovanje kakor simpatije.
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
1 V Stritarjevi ulici Stev. 8 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedal nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
I Trnovska prosveta je darovala za ubožce trnovske fare 200 din »Vincencijevi konferenci Trnovo« namesto venca na grob pokojnemu trnovskemu župniku Janku Cegnarju. Srčna zahvala Bog povrni.
1 Namesto venca na krsto trnovskemu župniku Cegnarju Janku, je darovala gospa Minka Pestot-nik 100 din Vinccncijevi konferenci za trnovske ubožce. Bog povrnil
1 Dr. Josip Petrič ordinira za splošno in zobno zdravilstvo, Ljubljana, Florijanska ulica 26.
1 Pri Bobenčku sladek vinski mošt!
I V Ljubljani umrli od 8. septembra do 14. septembra 1939: Sadibašič Adolf, 61 let, potnik. Sv. Florijana ul. 13; Kristan Antonija, roj. Indi har, 80 iet, vdova delavca, Vidovdanska e. 9. Kunstelj Slavko, 4 mesece, 6in čevlj. pom.. Hov-ški stradon 9; Pečar Marija, 67 let, mlinarica iu posestnica. Zaloška c. 80 a; Grčar Terezija, roj Avšič, vdova Trškan, 45 let, žena uslužbenca Na-bavljalno zadruge drž. žel., Bernekarjeva ul. 13. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Oražem Ivan, 9 let, sin kočarja, Globel 8; Volčjak Anton, 19 let, delavec, Medvedova c. 22; Kern Anton, 1 leto. sin šoferja. Pristava 22, obč. Križe pri Kranju: Per Mihael, 5 let, sin kočarja, Vošče 5, obč. Blagovica pri Kamniku; Kink Frančiška, 53 let, žena železničarja. Grbin 40, obč. Litija; Kirn Milan, 14 let, sin posestnika, Nevlje 15 pri Kamniku: Tomazin Ana, 8 let, šolska učenka. Novi svet 3. obč. Godovič pri Idriji: Lorber Viljem, 29 let. Kurjač, Vilharjeva ul. 37; Petrovčič Marija, 39 let, žena posestnika, Hotedršica 6 pri Logatcu: Legiša Štefanija. 49 let, žena zvaničnika drž. žel.. Polje 19, pri Ljubljani; Jamnik Ivan. 54 let, hišar. Rožnik 14, obč. Št. Jurij pri Ljubljani: Blejec Alojzij, 35 let, poštni služitelj. Mali Mengeš 91 • Šivic Marija, 4 leta, hči poštnega služitelja. Tyr ševa cesta 17; Štrigelj Franc, 34 let. zvaničnil* drž. žel.. Zidani most; Radovič Rožica, 3 leta. hči peh. narednika, Cerknica 65 pri I^ogatcu: Janez Polajnar, 30 let, delavec. Spodnja Kokra 55.
i V Ljubljano se zatekajo potepnhi in postopači. Veselega in brezskrbnega življenja na deželi je z nastopom jeseni konec. Ni več dober vsak eke-lenj za prenočišče in zato se že pozna, da prihajajo v Ljubljano potepuhi in delomržneži ki so bili čez poletje na brezskrbnih počitnicah na deželi. Ljubljana pa tudi v slabem vremenu še vedno nudi lepo število brezplačnih, čeprav ne udobnih prenočišč, pri dobrih ljudeh pa se dobi tudi vedno kaj za pod zob. Ljubljanska policija, ki 'je računala s tem jesenskim begom v mesto, Ima eedaj vsak dan opravka s takimi tiči Večinoma so to potepuhi, ki so izgnani iz Ljubljane. Vendar jih to ne moti, ker vsi upajo, da se bodo lahko izognili pazljivemu policijskemu nadzorstvu. Zadnje dni je jx)licija aretirala že več takih delamržnežev in jih bo spet poslala v domovinske občine.
1 Tatvina kolesa. Izpred delavnice na Tyrievl cesti št. 31 je bilo Oskarju Dolencu ukradeno v torek dopoldne moško kolo znamke »Borania*. Kolo je sivo pleskano in ima dinamo-svetilko, tovarn, št. 918016, evidenčno št. pa 2- 190362-1. vredno je 1550 din.
Iz Julijske Krajine
Duhovniške vesti. G. Jožef Kušman, do zdaj župni upravitelj v Logeh na Kobariškem, je imenovan za župnika v Kojskem. — G. novomašnik Bernardin Godovič gre za župnega upravitelja v Gradno v Brdih. — G. novomašnik Mirko Mazoka. ki je bil imenovan za kaplana v Rihemherku, a mesta ni mogel zasesti, ker je kaplanija zasedena, je nameščen kot kaplan v Idriji.
Mavhinje na Krasa. V nedeljo, 10. septembra je praznovala naša duhovnija izredno lepo slovesnost: blagoslovili smo kip Srca Marijinega. Ob prisotnosti vse dekanijske duhovščine je blagoslovil kip komenski dekan g. Kos. Po izvršenem cerkvenem obredu se je razvila sijajna procesija skozi vas. ki je bila praznično okrašena s slikovitimi sla/doki. Stroške za nabavo lepega kipa so požrtvovalno krili vsi farani.
Vipava. Po kratki bolezni je umrl v goriški bolnišnici Joško Premru, dolgoletni kletar Vipavske kleti. Bil je zaveden krščanski mož, ki Je bil kot tenorist mnoga Itta odličen član našega cerkvenega pevskega zbora Naj mu sveti večna luč!
Začetek šolskega leta v velikem in malem semenišču v Gorici, V centralnem bogoslovnem semenilču se morajo zglasiti gojenci v ponedeljek, 9. okt., v malem deškem semenišču pa v sredo, 20. septembra. V obeh zavodih začnejo drugi dan duhovne vaje.
Majcentjšt in
kvalitativno na/boljše hrastove in bukove
PARKETE
stole, vrtno in pisarniško pohištvo Vam najceneje nudi
REMEC-CO
DUPLICA PRI KAMNIKU
Ljubljana, Kersnikova 7 (poieg sumita)
KULTURNI OBZORNIK
V Cankarjevi rojstni hiši
Že več let sem sc odpravljal na Vrhniko. Ne iz radovednosti turista, ampak s pobožnim občudovanjem in spoštovanjem izrednega duha ter z ljubeznijo do tovariša pisatelja, do sina istega naroda. Letos sem imel srečo in nekega sončnega, smehljajočega se avgustovega dne sem poromal v Cankarjev rojstni kraj,
S popotnimi tovariši sem prišel od Logatca sem. V senci košatih jagnedov smo jo v gosjem redu mahali po kameniti, strmi bližnjici z verdske postaje. 2e tu sem čutil prisotnost včlikcga duha, oživljajočo samotno pot in ukazujočo tišino ter razmišljanje. Kolikokrat jc njegova nemirna popotna noga tlačila to poljsko pot? Morda jc posedal prav tod, na tem ponujajočem se ploščatem kamnu in je z otožnimi, zasenčenimi, obložujočimi očmi zrl na Vrhniko, ta »prečudni kraj«, na svojo solzno zibel in potno Kalvarijo.
Suhi, zevajoči izviri Ljubljanice niže doli eo kakor podobe Cankarjeve tragične življenjske poti. Tudi ta ie pritekla izpod pritiskajoče teže kamnit-nih skladov z osvežujočo vodo življenja in se je pred svojim viškom posušila v vročini in sopari neumevanja Toda če sc na obzorju zbirajo vihar prinašajoči oblaki, se v novem obilju izlijejo izpod nemih kamnov zakopane vodč življenja.
Skozi senčni drevored Močilnika smo se nad kipom sv. Antona, postavljenega v skalno votlino, bližali mestccu. Ko smo prispeli na včliko ccsto, so drugo za drugim drvela mimo nas osebna in tovorna vozila, ki govorč, da se je življenje tod v zadnjih dveh desetletjih zelo razgibalo.
Na robu mesteca nam jc s hriba vabeče kimal beli stolp Svete Trojice. Ko smo prišli na glavni trg, smo nenadoma uzrli v nekem oglu bronasti spomenik Ivana Cankarja na visokem polkrožncm kamnitem zidu, ki mu tvorijo ozadje jagnedi. Ubo-štvo tega kota zelo pristoja Cankarjevi preprosti, ljudski osebnosti. Desnica mu je oprta na prekrižani nogi in podpira kuštravo glavo, ki se otožno ozira na novo življenje, ki vrvi okoli njega in ki mu je bil on eden najbolj poklicanih, najbolj daljnovidnih duhovnih borcev. Zal, da temno zidovje ozadja uničuje obrise sedeče postave, kar zelo kvari tudi razglednice tega spomenika. Zelo neprijetno nas je dirnilo med tem, ko smo spoštljivo in ginjeno stali pred spomenikom, da se je mahoma zbral okoli nas kup otrok, ki so z mačjo spretnostjo splezali na podstavek, prijemali kip za brke in lase — nc da bi se kdo Vrhničanov zmenil za to... Ali vrhniška domača in »uradna« vzgoja re« ni mogla doslej vzbuditi v otrocih spoštovanja do Cankarja in njegovega spomenika?
Z glavnega trga smo zavili na levo in kmalu stali pred pisateljevo rojstno hišo. Ulični napis govori »Na klancu 1«. Spreletelo me je: to je bila prva postaja tiste Kalvarije, na katere tmjevo pot ga je poslala od tod Previdnost, da je prenašal bedo, borbe in skupno usodo prerokov, vidcev: neumevanje ..,
Hišica je naslonjena na hrib in je od cestne strani nadstropna. Preprosta črna marmornata plošča naznanja, da ee je v tej hiši narodil dne 10. maja 1876 Ivan Cankar. Ne nasprotujem preprosti plošči, kakor ne smemo nasprotovati ničemur, kar spominja na Cankarjevo preprostost. Toda del plošče zakriva trtino listje, tako da moreš komaj prebrati napis. Ta podoba je sicer romantična, a je ne odobravam. Končno je vsaka spominska plošča postavljena za to, da obvešča mimo gredoče ljudi na spomina vredna dejstva. V tem primeru Cankarjeva spominska plošča nikakor ne more vršiti svojega namena.
Hiša in njena okolica je dovolj oskrbovana. Znotraj pa žali obiskovalčev čut zanemarjenost dvorišča, stopnišča in na dvorišče obrnjene sobice. Skozi kuhinjo smo prišli v notranje prostore. Sedaj stanuje v hiši star čevljar, ki nas je rade volje vodil po njej. Prvo moje vprašanje je bilo: v kateri sobi se je narodil Cankar? Na moje največje začudenje tega ni vedel. Ugibal ije in končno smo domnevali, da v prvi obcestni sobi ob kuhinji; on pa je menil, da najbrž v kamrici proti dvorišču. Toda dokaza ni imel. Stal sem tedaj v Cankarjevem rojstnem domu, nc da bi vedel, kje mu je tekla zibel.
Moje drugo vprašanje ie bilo, čigava jc sedaj ta hiša. Se bolj sem osupel, ko sem zvedel, da je njegova, čevljarjeva.
—	Ali ste Cankarjev sorodnik?
—	Nisem.
—	Od koga ste kupili hišo?
—	Za Cankarjevimi sem jaz tu že tretji gospodar.
—	Ali ste poznali Cankarja?
—	Seveda! Zelo dobro sem ga poznal. Tu je njegova slikal
In re« sem videl na steni poleg neke druge
slike zaprašeno Cankarjevo fotografijo.
—	Kaj bi mi mogli povedati o Cankarju?
—	Samo to, da je bil zelo dober človek. Pravijo, da je pisal zelo zanimive knjige in da tudi dobrega vinca ni zanemarjal.
—	Pa drugega ničesar ne veste o njem ali njegovih?
—	Oh, da! Njegov brat je kanonik v Sarajevu. Zelo fin gospod.
To je vse, kar moreš danes izvedeti o Cankarju in njegovi rojstni hiši.
Vse kote sem pregledal, tudi vzidano stolico v kuhinji pri vhodu. Gotovo je dostikrat tu čepel in 6e grel v naročju svoje poveličane matere, ko je prišel iz šole, bodisi iz resnične, bodisi iz enajste šole pod mostom.
Moje navdušenje je vedno bolj prehajalo v nevoljo in zagrenjeno6t. Nisem se mogel pomiriti spričo tega, da sem v Cankarjevi rojstni hiši in ne vem, v katerem kotu je zagledal luč sveti.
—	Recite mi, ali je tu še kak ostanek pohištva, ki so ga imeli Cankarjevi?
—	Ničesar ni. To je že vse moje. Bog vedi, kod je že vse tisto. Pa saj tistega itak ne bi mogli več rabiti.
Tako je izjavil čevljar o resnični vrednosti minljivih stvari in jaz sem se neizrečno sramoval. Mislil sem, da je spoštovanje že davno izpremenilo ta prostor in to hišico v muzej, posvetilo jo v romarski kraj vsega slovenskega in izobraženega sveta. Mislil sem, da bom v hiši našel vse, kar spominja na Cankarja, kar bi moglo spoštovanje in ljubezni zbrati v dvajsetih letih po njegovi smrti. Toda zadovoljiti sem 6e moral e praznimi besedami čevljarja in njegovim klejnatim orodjem, ki je — sledeč zapovedim snovnega življenja — izrinilo od tod popotno palico in torbo apostolovo!...
Premišljal sem, da bi bilo 50.000 din največ, kar bi bilo dati za to hišo. To je tako neznatna vsota v primeri s tisto denarno neizrabljivo vrednostjo, ki jo ima za slovenstvo, južnoslovanstvo in slovstveno bogastvo vsega človeštva ta hiša, da ne morem doumeti, zakaj narodova hvaležnost še ni odkupila tega svetega prostora. Če ni za to javnih sredstev, se zberimo v6i in odkupimo s svojimi groši to prvo postajo Cankarjeve pisateljske Kalvarije narodu in človeštvul Prepričan sem, da bi bila potrebna vsota v dveh tednih zbrana, ko bi sc le kdo s srcem oprijel dela! Saj smo si dvajset let po Cankarjevi smrti v glavnem že vsi edini v ljubezni, spoštovanju in vrednotenju njegovega dela.
Treba pa je tudi poskrbeti za vzdrževanje te hiše, zbrati vse spomine, ki se nanašajo na pisatelja, zakaj Cankarjev muzej mora 6tati na Vrhniki, Na klancu št. II Nekdo bo moral biti 6talno na razpolago obiskovalcem in oskrbovati hišo, kar bi naj vzela v 6vojo skrb Vrhnika samal To je njena dolžnost in čast!
Ko bo pa urejen Cankarjev muzej, tedaj naj se pa prične narodno romanjel Naj ne bo v Sloveniji šole, ki bi ne privedla eem svojih učencev! Kako je razvita v Sloveniji turistika! Prav Notranjska je še dokajj zanemarjena od obiskovalcev — koliko ljudi pa je sploh med nami, ki so obiskali v življenju Cankarjevo rojstno hišo Na klancu št. 1?
Kakor je slovenski narod na prelep način rešil Prešernov dom v Vrbi in ga v velikem številu obiskuje, enako 6e naj zgodi s Cankarjevim domom!
Narod se nikoli ne more dovolj oddolžiti svojim včlikim duhovom. Mnogo je bilo v tem pogledu storjenega glede Cankarja. Ni ga mesta v Sloveniji, ki bi ne imelo po njem imenovane ulice. Kritična izdaja njegovih zbranih spisov je bila nujno in častno dejanje. Toda še vedno je preveč strankarskega in svetovno nazornega krika ob Cankarju. Vedeti moramo vendar, da spisi velikih duhov niso strankarski katekizmi, marveč splošno veljavne življenjske resnice in zahteve. Naj preneha končno sovraštvo, očitanje in prilaščanje ob grobu tistega, katerega pero je — mimo vsega človeškega, osebnega obsojanja — vodila vselej in najprej ljubezen. Ljubezen do ponižanega naroda, neznanega njegovega jezika in vsakdanjih, brezimnih junakov njegovih.
Nai 6i nihče ne prilašča Cankarja v sebične namene, marveč prilastimo si vsi soglasno V6aj •— Cankarjevo rojstno hišo, kjer naj bo njegov muzej za nas vse! Priznanje kulturnega 6vetA bo spremljalo to dejanje — dokaz naše narodne in kulturne zrelosti, samozavesti!	Dr. A. P.
Opomba uredništva. Prinašamo ta članek, ki ga je napisal odličen slovenski človek, tudi pesnik, ki živi v tujini in ga jc prijela želja obiskati Cankarjevo domačjo. Morda čas sedaj ni ugoden za kakšne podobne narodne zbirke, toda ideja, ki jo je sprožil s tem člankom, mora zaživeti v nas, da jo ob prvi priliki realiziramo.
Samarijan, prijatelj bolnikov in vseh trpinov, e časopis, ki izhaja šestkrat na leto in stane letno 6 din. Izdaja ga Apostolstvo bolnikov v Ponikvah, pošta Videm-Dobrepolje, ureja ga pa Ivan /rhovec. Zadnja številka je izšla za avgust in irinaša naslednjo vsebino: Zahvala našim bolnikom, ki so z molitvijo pripomogli k tako lepo ispelemu Kongresu v LjubLjani. Dalje: Dr. M. P. Podoba večne lepote. A. M. Kristusovi taborniki. Modra skrb za zdravje, napisala M. V-a. Prošnja Lepa prilika. Objava uredništva. Razno. S to številko je zaključen 5. letnik Samarijana, ki je glasilo Apostolstva bolnikov. Za vse člane Apostol-stva, kakor tudi naročnike molijo člani vsak dan ter darujejo tedensko sv. mašo. Oktobra meseca bo izšla prva številka 6. letnika. Priporočamo zlasti bolnikom
Dva samospeva. — Znani cerkveni in svetni komponist Lovro Hafner, ki je znan po svojih za-oisih slovenskih narodnih pesmi-melodiij, je izdal v samozaložbi dva samospeva, ki sta primerna za razne prireditve in pevske nastope. Na tekst M. Elizabeta »Tvoja skrivnost« je za visoki glas in klavir uglasbil melodijo, ki je zelo primerna za i»n prvih obhaiancev: Obrazek tvoj žari, blesti, jdkod je ta radost? Otrok presrečni moj: pri mizi angelski si bil, Boga ae boji« Drugi »Moj grob« pa ie za srednji glas ter je uglasben prav tako na beseda M. Elizabete, ki govore: »Kje boete grob mi
izkopali? Da bi ob cerkvi grob mi izkopali, blizu oltarja najslaje se spi. ..« Prepričani smo, da bodo po teh dveh samospevih radi segli naši podeželski pevovodje, ker sta res hvaležna, ne pretežka in se melodija prime srca in ušc6.
Klub hrvatskih književnikov in umetnikov v Osjeku je zelo delaven ter bo letos priredil več proslav. Tako prireja vsak mc6ec književno umetniške prireditve, na katerih bero člani svoja dela ali pa znanstveniki bero razprave iz kulturne zgodovine mesta. Lete« pa bo kljub priredil še posebej dve slavnosti, ki bosta večjega pomena za kulturni Oejek: namreč proslavo 30-letnice kluba ter 60-letnice njegovega predsednika pisatelja Franje Sudareviča. Ob tej priliki bodo igrali v gledališču njegovo komedijo »Svatbene neprilike« ter čitali tudi zgodovino osješkega gledališča. Klub izdaja tudi publikacije, kakor zbrane povesti Rakošija, hrvatsko folkloro Ivakičevo. »la-manah itd. Oejek daje s svojim kulturnim delom zgled, kaj zmore tudi provincionalno mesto, če žive v njem ljudje, ki se zanimajo za kulturo.
Na bratislavski univerzi je postal redni profesor za slovensko filologijo dr. Jan Stanislav, ki je bil nekaj časa tudi v Ljubljani, ter izredni profesor za novodobno slovaško književnost dr. Andrej Mrii, bivši urednik >Slovenskych pohliadov«.
ŠPORT
Kako je sedaj s športom?
Zadnji evropski dogodki so z malimi izjemami pretrgali vse stike, katere so si športni delavci raznih narodov navezali tekom let. Kjer se pa šport še goji, je omejen samo na ozek domač krog, v nekaterih državah, kakor na primer v Švici, Angliji in Franciji pa športniki popolnoma počivajo. Izgleda, da bo ta neprostovoljni odmor samo kratkega značaja, seveda, če se razmere ne bodo poslabšale.
Pri nas je spričo zadnjih razburljivih dogodkov v Evropi stopilo tudi športno življenje v ozadje, vendar popolnoma se z delovanjem nikjer ni prekinilo, tudi prve dni vojne ne, ko je bilo razburjenje na višku. Sedaj prihaja pri nas športno življenje v normalne razmere, tekme so vedno pogostejše, samo mednarodnih srečanj ni in so morala še ona, ki so bila predvidena, odpasti.
V	Švici popolnoma počiva delo na športnem polju, le daljša poročila o švicarskem telovadnem in športnem znaku prinašajo švicarsko športne rubrike. Sedaj se bavijo zopet z mislijo, kako bi polagoma zopet vpeljali redno športno življenje. Zanimivo je pa tudi drugod. Medtem ko v Franciji popolnoma počiva vse športno življenje in so skoraj vsa dirkališča porabili v vojaške namene, es vršijo v Italiji skoraj vse prireditve športnega značaja nemoteno naprej. V Milanu so bile preteklo nedeljo velike kolesarske dirke na dirkališču in za cestne dirkače so že tudi izdelali nov tekmovalni program in tudi nogometno prvenstvo se je zopet pričelo. Nogometno prvenstvo so je oficielno pričelo tudi na Madžarskem in na Češkem: Praga pa se je morala sprijazniti z mislijo, da to nedeljo ne bo mednarodne tekme s Švico. Belgija in Holandska javljata, da so prvenstvene nogometne tekme izostale. Bodo pa v obeh državah skušali poiskati primerno nadomestilo.
Tudi v Nemčiji je športno gibanje močno potisnjeno v ozadje, vendar pa ni popolnoma prenehalo delovati. Nogometni klubi si pomagajo s prijateljskimi tekmami in tudi v drugih športnih panogah prirejajo lokalne prireditve. Zelo pa so omejene konjske dirke; samo še v Berlinu, Mo-nakovem, na Dunaju in v Hanovru se lahko vrše.
Iz severnih dežel pa poročajo, da so tam vse športne prireditve zelo dobro obiskane. Na Švedskem so zadnji teden končali teniško prvenstvo, pri katerem je zmagal Kalle Schroeder. Na Danskem so bile velike dirkališčne dirke. Oslo poroča o velikih pripravah za svetovno smučarsko prvenstvo leta 1940. Konec preteklega tedna so poklicali najboljše specialiste za alpske discipline (moške in ženske) na prvi skupni trening. Nasprotno so pa Finci nekoliko reducirali svoje priprave za prihodnje olimpijske igre. Niso pa še popolnoma izgubili upanja, da se olimpijske igre ne bi mogle vršiti.
Kaj pa šporfni listi in športne rubrike? Razne velike športne revije v Švici, Italiji, Franciji, Angliji so sedaj precej prostora odmerile politiki in vojni.
Nacionalni teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline
Danes ob 8 se prične veliki teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline v Celju. Tekmovanje bo trajalo dva dni. Poleg naše odlične damske ekipe Kovačeve, Florjanove, Sernečeve in poleg Smerduja in Friedricha, je poslal prijavo tudi Laelo iz Belgrada, tako da bo zbrana v Celju razen mušketirjev vsa naša teniška elita. Številne so prijave tudi mariborskih, ljubljanskih in celjskih igralk in igralcev. Turnir bo na igrišču SK Celja v Mestnem parku. V primeru slabšega vremena bo tekmovanje na Rakuschevih igriščih.
Klubski prvak v tenisu za 1. 1939 je Šivic Gustav. Srednješolsko prvenstvo je osvojil Milavec Boris
V	totek popoldne je bila odigrana finalna partija za klubsko prvenstvo Ilirije med Šivicem in Smerdujem. Zmagal je Šivic v treh setih 6:3, 6:3, 6:4. Šivic je imel zelo dober service in je skoraj vsak svoj service dobil game love. Bil pa je nesiguren na mreži posebno v volley žogah. Smerdujevo najmočnejše orožje je njegova vzdržljivost, borbenost in pa forehand. Zelo slab pa je njegov drugi service, ki si ga bo moral še popraviti. Igra je bila zelo zanimiva in sta bila oba igralca — posebno Šivic — deležna živahnega aplavza.
Na drugem igrišču se je pa medtem razvijala borba za naslov srednješolskega prvaka Ljubljane. Sestala sta se islarac rivala Lukman in Milavec. Lukman je lani premagal Milavca in je bilo to prvo oficielno srečanje med njima. Takoj v začetku se je videlo, da je Milavec daleko bolj siguren v udarcih kakor Lukman, čigar udarci so bili ostri, toda neprecizni. Milavec je igral taktično popolnoma pravilno; dolge žoge na back-hand, potem pa ostro na forehand, ki jih Lukman potem ni mogel več doseči. Prvi set je dobil Milavec z rezultatom 6:3, drugega pa w. o., ker se je Lukman poškodoval na nogi.
Lukman se je zelo trudil, toda ni Imel sreče, igral pa je tudi zelo nepremišljeno. Ima zelo dober volley in service, toda igra premalo taktično. Brez dvoma je daleko boljši za double kakor pa za single.
Milavec Ima lepe Izenačene udarce; ko bo postal še bolj ofenziven, bo pripravil še marsikatero presenečenje. Na tem turnirju je dosegel junior Milavec zelo lepe uspehe. Osvojil je prvo mesto v kategoriji gospodov B in prvo mesto pri srednješolcih.
Ekipa Ilirije Smerdu. Milavec In Perles potuje danes v Celje, kjer se udeleži velikega turnirja za prvenstvo Savinjske doline.
Atletska podzveza Zagreb in izredni oblini zbor JLAZ-e
Atletska podzveza v Zagrebu jc na obvestilo Jugoslovanske atletske zveze zaradi sklicanja izrednega občnega zbora poslala daljše pojasnilo, v katerem zavrača obvestilo JLAZ in sporoča jav-
nosti, zakaj ne želi čakati z reorganizacijo atletike do rednega občnega zbora JLAZ.
1.	Atletski podzvezi v Zagrebu je na temelju vseh aktov o reorganizaciji dežele popolnoma jasno, da spada telesna vzgoja v delokrog hrvatske banovine in zato želi, da ima napram njej legitimnega zastopnika vseh atletskih klubov na področju Hrvatske.
2.	AP želi istotako, da more hrvatska atletika enotno nastopiti napram akciji za osnovanje Hrvatske športne zveze, ki je že v teku in ki bo pred mesecem decembrom obstojala.
3.	APZ je prepričana, da bo hrvatska atletika mogla enotno nastopiti samo v primeru, če popolnoma razčisti svoje odnošaje napram svoji vrhovni zvezi JLAZ in z ozirom na to tudi 6voje odnose napram ostalim delom v državi ter zahteva zalo sklicanje izrednega občnega zbora JLAZ.
Osem novih svetovnih rekordov v atletiki letos
Lahkoatletski uspehi so bili v letošnjem, to je predolimpijskem letu po vseh državah na visoki stopnji, kar znači, da so se povsod temeljito pripravljali na prihodnje olimpijske igre. Vsega je bilo letos osem novih rekordov v lahkoatlet-skem športu, in sicer šest pri moških in dva pri ženskah. Splošni standart lahkoatletskih uspehov je namreč že tako visok, da je vedno težje doseči nove svetovne rekorde. Kar tri rekorde si je iz-vojeval sam Maeki (Finska), dva Nemec Harbig, dalje so v tej listi zastopani Madžari in Italijani, medtem ko to pot Amerikancev ni zraven, kar je zelo značilno. Ti rekordi so:
Moški: 400 m v 46 sekundah R. Harbig (Nemčija) 12. avgusta v Frankfurtu ob M. — 800 m v 1:46.6" R. Harbig (Nemčija) 15. julija v Milanu. 2 angl. milji v 8:53.2 T. Maeki (Finska) 7. julija v Helsinki. — 3 angl. milje v 13:42.4 T. Maeki (Finska) 16. junija v Helsinki. — 5000 m v 14:08.8 T. Maeki (Finska) 16. junija v Helsinki. — 4 krat 1500 m v 15:55.4 Madžarska (Magyar AC) 20. avgusta v Budimpešti.
Ženske: Skok v daljavo 6.12 m Chr. Schulz (Nemčija) 29. julija v Berlinu. — 80 m zapreke v 11.13 sek. Cl. Testoni (Italija) 23. julija v Gar-misch-Partenkirchenu.
Nov rekord v hoji
V Rigi je znani letonski športnik Dallinsch prehodil 30 km dolgo progo v izrednem času 2:33.09. Ta čas je za več kakor devet minut boljši od dosedanjega rekorda, ki ga je branil Švicar Teli Schwab s časom 2:42.13.
Zgodovina teniških tekmovanj za Davisov pokal. Po dvajsetih letih je zmagala zopet Avstralija
Borba za Davisov pokal, ki je poleg Wimble-doma največji dogodek v teniškem športu, je končana. Bila se je vroča bitka in Avstralci so zasluženo premagali Amerikance z rezultatom 3:2. Na tisoče gledalcev je bilo, ki so prisostvovali na tribunah travnatega igrišča v Haverfordu blizu Fila-delfije zaključnim borbam posameznikov. Ko 60 zastopniki Avstralije izgubili obe prvi srečanji med posamezniki, jim skoraj nihče ni pripisoval več končne zmage. Toda 3:2 se glasi končni rezultat za Avstralijo — in po dvajsetih letih potuje slavna trofeja zopet v deželo kenguruja.
Ob začetku tega stoletja je daroval Amerika-nec Dwight F. Daviš krasni srebrni pokal, da bi se zanimanje za tekmovanje med državami v lepem belem športu še bolj dvignilo. Ta trofeja je potem zvabila v tekmovanje najboljše narode v teniškem športu.
Spodaj navajamo listo dosedanjih 34 zmagovalcev za Davisov pokal. Pri tem pa pripominjamo, da se tekmovanje v letih 1901, 1910 in od leta 1915 do 1918 ni vršilo. Kakor je razvideti iz spodnje liste, je na prvem mestu Amerika, ki ima 12 zmag, nato sledi Anglija z devetimi, Avstralija s sedmimi in Francija s šestimi zmagami. 1900: Amerika	1923: Ameriks
1902: Amerika	1924: Amerika
1903: Anglija	1925: Ameriks
1904: Anglija	1926: Amerika
1905: Anglija	1927: Francija
1906: Anglija	1928: Francija
1907: Avstralija	1929: Francija
1908: Avstralija	1930: Francija
1909: Avstralija	1931: Francija
1911: Avstralija	1932: Francija
1912: Anglija	1933: Anglija
1913: Amerika	1934: Anglija
1914: Avstralija	1935: Anglija
1919: Avstralija	1936: Anglija
1920: Amerika	1937: Amerika
1921: Amerika	1938: Amerika
1922: Amerika	1939: Avstralija
Svetovni rekord v plavanju
Kakor poročajo iz Newyorka, je postavila plavalka l)orothy Evans nov svetovni rekord v kravlu na 100 m, ki ga je do sedaj branila Nizozemka VVilte den Qudcn s časom 1:04,8. Nova rekorderka je porabila za omenjeno progo samo 1:02,8. Vendar se zdi, da to poročilo ni točno, kajti Dorothy Evans je bila pri državnih prvenstvih, ki so bila v juliju, s časom 1:09.7 šele četrta. Izgleda, da je bila proga prekratka.
M
SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki