UrtdiUld hi npratntlkl prottortt 16*7 B. Uwnd»U An. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE V J^-rtE oL^SJ^rSZ oi*®*!!!., četrtek, 10. marca (Mtreh 10), 1932 SuUcrtption »«.00 8tev.—number 59 letq-ybae xxv Veliki izdatki moinih akc krmi vetjo vsoto m podpore-■Jo hiw»ooiblh v prejšnjem lotu kot K im New Yoi4.H7fP) — Ralph O. Hurlin, direktor statističnega departmenta Russell Sago ustanove. jo objavil poročilo, ki basi-ra na po^^t kiHi katere Jo prejel tetO vodjih ameriških meet. Poročilo m ffUai, da ao mostno in privatno erganisscije lansko loto potrošilo f 117.000.000 sa pod-piranjo trtov depresije ali štirikrat več koš I. 198». Analiza mesečnih isdatkov po-ksiuje. da Jo bilo največ denarja potrošenega V sadnjih troh meeecft pnjšnjoga leta. Zlasti visoko vsoto so bile isdane sa podpiranje bnesposelnih v mesecu decembru. Hurlin otoenja v poročilu, da no vid! Makov, ki bi kanali na polivitov industrijskih aktivnosti v blišnfi bodočnosti. On napoveduje, da bodo morala mosU in dršsve dovoliti vočje vsoto sa oskrbo druMn, ki so vsled bree-poselnoeti*sabredle v pomanjkanje, ako m bodo hotele isognitl nemirom in isgrodom. V prejšnjem letu ao vlagatelji potegnili Is institucije mul šentsto mUlJonov dolarjev New York. — (FP) — The Chase National Bank, največja banka na svetu, in nad katero i-majo kontrolo Rocksfellerjevi interesi, je prejšnje leto itgubila sa |ai4^ai,000 vlog. Vlog«, ki so koncem leU 1080 snašale več kot dve milijardi dolarjev, so se v enem letu sniša-le sa trideeet odstotkov, kot Je rasvltino is uradnega poučila, ki Jo bilo te dni objavljeno. Znano je tudi, da so vlagatelji dvignili veliko višjo vsoto kot lskasuje poročilo, toda to so pokrile nove vlogi Rookefellerjevlh interesov. Dviganja vlog so deloma po-vsročlle govorice, ki so se pričele širiti v safietku lanskega leta, da Je banka utrpela veliko Is-gube pri špekulacijah t inosem-skimi ssdoltnlcaml in bondl. Na saslišanju prod kongresno komisijo ao bili podani dokasi, da Je bilo veliko število newyoršklh finančnih institucij močno pH-sadetth, ko Jo padla vrednost 4-nosemskim bondom. Winthrop Aldrlch, svak John D. Roekafellarja, Jo predsednik Chase National banke, več drugih Rookefellerjevlh pobočnlkov pa Je v dlrektoriju. Sloer ima mnogo grup interese v tej instituciji, toda Kockufellerjeva skupina je najmočnejša. Makdenu. - Uradno poročilo o Japonskih isituhah od prišet* ka iavaalje Taki* t. maroa—Poročila is Mukdena Javljajo o iabruhu novo rs volte proti obstaktanu vernerjs Mandšurlje, so sanevtlf vaš poslopij v Mukdenu. Veliko japonsko skladišče vojaško obleko In muntelje Js pogorelo In pri-potili sta m dvt hombnl eksplo-siji. Poročila a* dslje glase, da so se prlstsD maršala Hstish-lian-ga pripravljali na upor šs več dni. Njegova armada štaje krog 20,000 mcitn veliko število ban-dJtov. Is Msrbina Je prišla vest, da Je Japtaska gamislja odbila napad kitajskih vstašev po triurni bitki, v kateri, je bilo ubitih nad 90 rebelov In več drugih ranjenih. Mil* 0. marca. — Vojni de-partment «Js danes nasnanll, da snalajo Japonske isgube od It. **pt ?m hrt, ko ss Je pričeto kampanja v Mandšuriji, pa do M! februarja m mrtvih In 2,004 ranjenih, ts številke m uključujejo Is-gub. ki si jIh JsMw('utrpet1 v1 sadnjih dneh ostrih bitk v fan-kaju tn na ossmlju oh *eld Vanitk* * • Jw> iiauuiuaiiMsM sole % južnih državah bankrotirane Mkladi sa vndršavanje šol so is- črpani ta vsMks število bo mo* Jsrkson. Mlss. — (FP) — Mnogo podeftelskih šol na Jugu bo moralo suspendirati pouk, ker primanjkuje denarja. Maki skladi v drlavl Missie-Hippl ao šo pošli in mnogo vosni-Kov šolskih busov Je pustilo de-lo, ker niso prejeli še več meso-cev nlkake plače, Dršsvni nadzornik šolstva v tej drlavl Js nssnšnll, da bo moral sapr«ti vss šole dva mesece prej kot običajno. V drlavl flouth Carolina avto-rit«te dolgujejo učtteljicsm več kot mllljar dolsrjev na neispls-čsnl plači Neksterl okrsjlv dr-šsvl Gsorgls so tsprli šole. Bil-čns situacija prevladuje v drlavl Tesss. Aisbsms. Florida In drugih. New York. — Angleški eter-llngaki funt Je t. marca posko-čll sa 20 centov. Ob koncu tfft-nega dneva Je bil vreden |8.70. letočaano Je kanadeki dolar po-rasel d»v«t odstotkov. , „ New Vork. — The Daily Wor-ker. glaalk> komunistične stranke. poroča, da Je stranka dobila 2,019 novih člsnov v prvih dsee-tih dnevih devettedenske kampanje. ki Jo Je podvsels. ČETRTEK. 10. Fiorvifi naselbin dobrot, za prib^Jjšek je ko-rusni aračnik! Danes delajo edino tovarn«*, kjer se d*la municl-ja in predajo laži o sovj. Uniji, te še obratuje a polno paro. Pacifisti pravijo: "Vojne ne bo". Saj res, kaj nam pa kopati? Pa aaj so Liga narodov, Kellogov pakt, arbitražne pogodbe, razorcftevalne konference, lokama k i pakt, pa ne v rope ka utopija, versailjeki pakt itd. In kaj pomoli vso to? Ali ni vi« to otročarija politikov, aji skrivalnica, ki hoče prikrivati pripravo nove vojne? Ptfleg vseh teh mirovnih pogodb pa delajo kapitalisti državne utrdbe, vsaka v svoji notranjost^ Kaj pa pomenijo? Fašistično diktaturo, drastične odredbe, nove ječe, tisoče aretacij tirom sveta, persekucije, deporta-cije, konfiskacije radikalnih ča-»op^ov itd. Kje pa je Svoboda? . Kdo izmed verskih fanatikov ima odgovor ? V naši proletarski diktaturi £ega ni! Zakaj ne? Ker ni privatnih ne drugih krvosesov. Caa je, da vsak spozna, kaj je privatni kapitalizem. Mnogi pravijo: "Brez priv. kapitalistov je nemogoče iiveti, ker ti nam dajo zaslužek! Sovj. Unija je dokaz, da je bolj udobno iiveti v socijaliamu, kakor v privat. kapitalizmu. Na kapitalističnem denarju se blešči znak z napisom imperializma, na našem kovanem denarju stoji napia: "ProJetarci vseh dežel, združite se V Pri nas Živimo v zadovoljstvu, kako pa pri vas, v tisočkrat obljubljeni in cvetovi Svobodi? Odgovori naj oni, ki se ne strinja z našim ateizmom in sbvje-tizmom. Pravo življenje in civilizacija pride takrat, ko bomo lastniki vsi, pravice deležni vai! Takrat ne bo milijonarjev in ne siromakov. V John Iz USS.H. kirjev to ne bo bolelo. — Nimam denarja, ampak če bi ga kaj imel, je gotovo, da ga ne bi zaupal privatnim bank^i. P*-več jih bankrotira vsak dan/ da bi jim človek mogel isopail. Poštna hranilnica je danes edi ha varna denarna ustanova • Ameriki, kjer so prihranki d» lavca^vlagatelja popolnoma var- Hoover pravi, da je ne vem koliko milijard dolarjmr ljudakih prihrankov * pravljenj v starih luknjah), dati* M v, bankah čezdaUt uanj vlog. In kar Hoo.er drži z bankirji, seveda kriči ameriškem*! naroda v ušesa* naj m 2* božjo voljo zgs- skrii denar ter ga brž zaupa bankirjem, ki so po njegovem mnenju vsega zaupati« vredni. Nu, ljudje na U glas vpijočega" nič kf j ne porajtajo in kdor ima res lnj denarja doma, ga rajli drži v nogavica^ Zakaj? Zato, ker bankam ne zaupajo. Kdo pa vlagatelju garantira, da denar, ki ga vloii v privatno banko, ne bo šel rakom žvižgat? Kongres je zdaj zaposlen z načrtom za zvišanje dohodninskega davka. Namen tega načrta je, da vlada dobi eno milijardo dolarjev za kritje deficita v federalni blagajni. Zdaj tičejo vire za to milijardo. , , Zviiall bodo davek na dohodke — na Čegave dohodke? Magnatje so že zakričali, da so njihovi dohodki padli. Tržna vrednost papirjev je precej doli, obresti od mnogih bondov so ustavljene in dividende so tudi padle. Velika "revftčina" je med magnati in naivnaži bi se morali jokati nad kruto usodo, ki tepe ameriške bogatina v tej depreaijL Davek na velika do-hodke torej ne bo dosti zvišan, ker to bi bila "konfiskacija kapitala", česar Amerika ne sme nikdar doživeti, če hoče ohraniti svoj slavni elstem robustnega individualizma! Kongres Išče dohodke, da jih dobro obdavči, a kje so ti dohodki? V načrtu je tudi "zale« tax" ali davek na blago, ki ga tovarnarji prodajajo veletrgovcem; to je indirektni davek na konzumente, ker ga bodo veletrgovcl pripisali cenam za blago. Naj nalože davek na kar. hočejo ali kakor hočejo — plhčall ga bodo oni, ki kupujejo vsakdanje potrebščine. Z drugo običajno besedo: plačalo ga bo ljudstvo. A kdo je "ljudstvo"? Večinoma delavci in farmarji! Zvišane postavke dohodninskega davka >e vlečejo od dna navzgor. Tako je vedno pri davkih. Kadar pa vlada deli "dolo", začne od vrha navzdol; oni, ki so na vrhu, dobe največ, pravzaprav vse, ker za druge nič ne oetane. Največja reveža, delavec In mali farmar, katerih dohodki — ako je delavec še uposlen — so a« zadnje dve leti skrčili na gol eksistenčni minimum, bosta morala zdaj plačati vliji davek. Znižana plača in zvišan davek! To je modrost gospodarstva v kongresu in administraciji. Zdaj bodo navijali davke, navijali cene in navijali vse, samo mezde bodo odvijaii nižje in nižje. Stara igra, ki se vedno in vedno ponavlja. In to bo rešilo akutni problem depresije! Zdi se pa, da ameriško ljudstvo nima nič proti temu. Ameriško delavstvo še ne kaše nobene kretnje, da bi se hotelo postaviti po robu — da bi imelo voljo spremeniti sedanji roparski ekonomski red. Pred tremi leti sem bU sUenil, da bom začel "šparatt". In še tisti dan sem nesel v neko Kan-ko en dolar to M hil i* čeUk in za začetek, je toliko dovolj. Dobil mm bančno knjižico. Lepa je bila. Poaneje — na ftajoet! — (aH na srečo) nisem imel več dolarje* za odveč in ostalo je pri dolarju (nekaj obrniti se J« medtem nabralo). Nu, danes mi toga nt žal. Tista banka Je namreč ustavila izpla-čila in vse kaže, da j* todi moj dolar z obrestmi od treh let —-zmrznil. Tako je s privatnimi bankami v Ameriki. Ampak bukvice so lepir... Naša lokalna A. D. se tudi zanima za problem varčevanja. V Izdaji od 26. febr. m v uredniškem članku med drugim spominja egiptovske pripovedke o "sedmih suhih in sedmih debelih kravah" in mani da je U prispodoba "velikega pomena tudi sa danaAnje, pretekle' in bodoče dni." A. D. pravi: "Spomnite m na leta obilnega dela in dobrega zaslužka. In teh je bilo pred 1929 precej. Nihče ni bil tako slabo plačan, da ne hi tedensko lahko položil /u stran enega ali dva dolarja — m sedem suhih let. V desetih letih znese to « obrestmi vred $2000.00 In s tem denarjem se v slabih časih lahko prsživi tri aH štiri leta." To je prav lepo, imenitno se sliši. In mnogo jih je; ki so tako dalali. Varčni so bili in se pripravljali za ''suha leta". In še ko so ta leta prišla, se mnogi še niso upali dotakniti zaloge ta slabe čaae. Čakali so, črtali, da bo sila ša hujša, in ko je bila sila dovolj huda in so hoteli t>oseči po prihrankih, so bile binke — zaprto. Mnogo jih je, tisoče in tlatte, ki so tako delati in se niso imsll kam zateči, ko Je prišla qila. In danes so suhi kakor tisti, ki so v -obilnih letih" ves zariušek sproti porabili. Tako je v teh časih blagoslovljenega privatnega bankir-stva. ' ' Prošk»t in sedanjost West AlHs, Wia.—V preteklosti je človeštvo mnogo trpelo vsled nkravtiih katastrof in epidemij, znanost pa je omogočila, da se je v poznejših letih že močno ukrotilo obe uničevalki človeka. Človeški um je že mnogo Storil na raznih poljih napredki, ni pa človek še odpravil najhujšega modernega zla i nepravično urejenih ekonomskih in industrijskih razmer, ki danes grozno bičajo vse delavstvo. Cloveitvo je šlo skozi vrsto yojn, skozi inkvizicijo in druge trino-ške grozote. Žgali so copernke in is umobolnih so izganjali hudiča s tem, da so nesrečneža mučili do smrti. Na različne načine In $ raznimi pripomočki je vladajo« razred skrbel, da je držal ljudske mase v temi ignorante, ker se je dobro zavedal, «tf je take lahko neomejeno iz-korfoča. Tudi danes, žal, ni mnogo tfo-ljnin je ubil človeka. |Na ugovarjanje, da je izvršil p^i« t z namenom, priti do de-'a in da se maščuje nad njo, p ' ie pred leti pričala zoper nje-k izjavlja Falet, da to ni res. NMpada na dve ženski pri Sv. \ rencu s? Falež ne spominja, iscdnlk mu svetuje, naj pH-da je on napadel ti dve žen-n je prvo oropal denarja, F' 'K«* učiteljico, pa posilil. Fa-'' trdi, da Je bil tedaj v Mari- ci 1 '•dlla je tajna razprava, kjer 1' zasllšaai obe ženski, ki Faležu za trdno * poznali ro-'J* in poeiljtrftfca. Obenem to bile zaslišane priče iz Avstrije, ki so potrdile isto. Popoldne je po govoru državnega tožilca, ki je zahteval' najvišjo kazen, in po govoru brani-telja sodni dvor razglasil obsodbo, s katero so Štefana Faleža obsodili na smrt na vešala. Falež je mirno poslušal sodbo ter prijavil ničnostjo pritožbo. Smrtna nesreča posestnika Posestnik Franc Bešter v Pesnici pri Kranju je šel 11. febr. v gozd po suh smrekov les. Žena mu je branila, češ, da je še slab od bolezni in naj rajši še počaka. Toda gospodarju je bilo delo nujno ter je šel. Domati so ga čakali že opoldne, da« se vrne, a Bešterja ni bila. Ker ga tudi popoldne ni bilo, je žena zaslutila nesrečo, potožila sosedovim Brenkuževim in so Šli skupaj v gozd iskat Bešterja. Bil je že mrak in težko so gazili po snegu in iskali sled. Našli so sledove v snegu nad strmo sotesko, a ker je bila tema in ni«o mogli v prepad, so se vrnili domov. Zjutraj so Brenkuževi spet šH iskat svojega soseda,* šli po strmini v soteski navzdol ter našli v hudourniku v dolinici nartvega Bešterja. Posestnik je najbrž prejšnjega dne pri vračanju domov izgubil smer ter zašel na rob strmine, kjer je padel v hudournik. Pokojni zapušča vdovo in več majhnih otrok. Smrtna nesreča hlapca V ljubljansko bolnico so v torek 9. febr. prepeljali iz Meng ša 47-letnega hlapca Franceta Jereba, ki je služil pri županu na Loki pri Mengšu. Sel je z vozom v gozd po drva, pri povrat-ku pa je po naključju padel pod voz, ki mu je stri prsni koš ter mu prizadejal težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je bilo nevarno in dan nato je v bolnici podlegel poškodbam. PittMJjjtrafajo Kako globoke je prizadela sedanja gospodarska kriza intelektualce in njihove družinske člane, izhaja jasno iz izjave, ki, jo je dal časopisju Walter*Molo, bivši predsednik Pruske akademije, oddelka za književnost. Nezavisen duševni tvorec — je dejal Molo — je danes popolnoma brez pomena. Nihče ga ne pozna in noče poznati. Takšno postopanje pomeni veliko nevarnost za bodočnost. Nobene skrivnosti ne izdam, če povem, da celo znani pisatelji ne morejo živeti več od tega, kar zaslužijo s svojimi deli. Samo tisti, ki se podrejajo zahtevanim tendencam, se imajo dobro. Gorje pa onim, ki se nočejo vdiniti svojim gospodarjem! Primerilo se je n. tfr., da je založnik znanemu romanopiscu predpiaal temo, poante in zaključek romana. Ce ima pisatelj kaj hrbtenice in se ne da pregovoriti,'ga založnik ravnodušno odslovi, češ, okrasite al z rokopisi stanovanje! So pa še drugi ferinteri, ki kričeče kažejo, kakšno je dandanes stanje v književnosti In kakšen Je položaj pisateljskih družinskih članov. Pred časom je prišla v prostore nekega literarnega podpornega društva revno oblečena ženska. Prosila je podpore. Ta ženska je bila hči pesnika Moerickeja. Kmalu za njo je -prišla tja druga ženska, ki je tožila o podobnih tegobah. Bila je hči pisatelja Raabeja. Nič boljše u-sode nimajo drugi sinovi, hčere in vdove znani* pisateljev. Med tistimi, ki tožijb podobno gorje, so hčere Bodtnstedta, JuHja Harta, sin Ffelllngratha, vdova Ana Holza In le mnoge druge. Vsi ti ljudje bi bili srečni, če bi Jim država naklonila vsaj rento, kakor jo prejemajo državni sluge. Ampak državi ne čuti nlkake obveznosti in pusti družinske člane svojih slavnih mož stradati, ne meneč se za to, kakšna usoda jih čaka. Znan pisatelj, ki je apiaal tu-cat znamenitih tojig. Js dane* a tvojo ženo brez stanovanja. Neki drugI lirik In kritik I HM brez sredstev v bolnišnici. Vse nje-gove- knjige so pa rasprodan* Neka mlada pisateljica živi od kock za umetno juho In od akor-Jte kruha. In neki pesnik živi s svojo družino v vlažni kleti ter prihaja vsak teden po dobrodelno podporo. Nakažejo mu vsako pot oaem mark. Neki drugi literat tabori s svojo družino ^o čakalnicah. Vrsta bi se dala podaljšati do neskončnosti. Pomožne akcije so v vseh teh primerih brez uspeha, kajti sredstva, ki jih dovoljuje država za podporo teh bednikov, so tako skromna, da spričo trde realnosti splahnejo v nič. Poznam mladega, zelo nadarjenega dramatika, ki živi v najbednejših razmerah.- Ima ženo in otroke in prenočuje v neki uti, ki nima niti okna. In vseeno je tako poln idealizma in vere v bodočnost, da piše v tem težkem stanju komedijo ter upa, da mu jo bodo sprejeli v repertoar. RAZNE VESTI Sodnik oštel Jliestne uradnike Oloucester, *Mass. — Tukajš nji mestni uradniki so bili izne-nadeni, ko so zvedeli, da nimajo legalne pravice za izdajanje dovoljenj osebam ali organizacijam, ki hočejo imeti javne shode na cestnih oglih ali v parkih. Tako je Odločil sodnik • Sumnut York v zadevi RosweH Armstronga, unijskega organizatorja, ki je sklical shod brez dovoljenja mestne oblasti. Armstrong jetoil aretiran in odveden v zapor na obtožbo nespodobnega obnašanja, toda na obravnavi je bil oproščen. Sodnik Vork, ki je oprostil Armstronga, je pri tej priliki oštel mestne uradnike, ki si prisvajajo oblast, ki ne spada v njihovo območje. Ntkaj o čebelarstvu "Pošiljatelj bomb" fašistom prijet Chicago. — Zvezni detektivi so v torek aretirali nekega Co-lomba Borisa, alias Glovannlja Borija, ki je priznal, da je italijanski anarhist, i V njegovem stanovanju, 8325 Lafayette ava., so našli material za Izdelovanje bomb. Detektivi sumijo, da je Boris ali fcori poslal bombfe po pošti italijanskim konzulom in drugim fašl^tonl v Amerilti v zadnjem decembru. Ena teh bopib se je razletela V poštnem \iradii v Eftatonu, Pa., in ubila tri uslužbence. %_ Aretacije rudarjev . . Greenvievv, Ub — Sest rudaf* jev je bilo aretiranih na obtožbo, da ao skovali zaroto proti Greenvievv Mining Co., ker so piketi-rali premogovnik tq korporacjje, ki ne prizna unije. Odvedeni šo, bili v zapor, toda pozneje, ko je bila položena kavcija tisoč dolarjev za vsakega, so bili izpuščeni. Unijski rudarji v soglasju s kampanjo, ki so jo odredili uradniki dvanajstega premogovnega distrikta, so ie večkrat poskusi«! organizjrati rudarje pri Greenvievv Mining Co., kar pa se jim doslej Še nI posrečilo. Roosevelt porazU Hmltha pri pr-vlh primarnih volitvah Concord, N. H.—Prve primarne volitve za predsedniške kandidate v tem letu so bile v torek y državi Now Humpshire in tekmovala sta Franklin D. Roose-velt in Alfred E. ** de- mokratsko nominacijo. Rooss-velt je porazil Smithove kandidate z okrog 4500 glasov večine. Na republikanski strani ni bilo konteata. Piše Joe BriU Človek si je v boju za obstanek udomačil raznovrstne šivali, katere so mu več ali manj koristile, da se js povspel na sedanjo stopnjo. Med te živali spada tudi še ne dolgo udomačena, mala ži-vulica — čebela. Ako brskamo po zgodovini Slovencev,' najdemo, da so bili Slovenci prvi čebelarji srednje Evrope. Z*'v fevdalni dobi srednjega veka so plačevali davek graščakom >B čebelami ali medom. Slovenec Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju leta 1769. IMma je bil izpod Stola, Breznica, na Gorenjskem. Cesarica Marija Terezija mu je določila 600 goldinarjev letne plače iz sklada za povzdigo čebelarstva. Anton Janša je začel čebelarstvo na Dunaju s Šestnajstimi panji, in v teku treh let jih je razmnožil na 300. Vsa dunajska okolica, moravska, je takrat povzela njegov sistem čebelarstva. Anton Janša je bil tudi prvi. ki je ovrgel staro teorijo, da> so trotje čebelam le samo vodono-S6i, z dokazom, da so trotje le samci, ki oplojajo matice. Da bi se pa njeflfova metoda o Čebe-1 larstvu bolj razširila, je Janša leta 1771 napisal knjižico o u-" metnem Čebelarstvu, katere pa žal ni dokončal« Prehitela ga je smrt v najlepši dobi, 30-letnega mola, dne ro septembra 1773. Njegova nedokončuna dela je pa objavil dve leti pozneje njegov učenec Dunajčan Jožef Minzberg, in izšla so prevedena na nemški, češki in poljski jezik. Janšev poklic je bil risarstvo, v katerem pa ni uspel.1 Uspd je pa v Čebelarstvu in lahk? se trdi, da je v njegovem kratkem času življenja čebelarstvo v Evropi umetno bolj povzdignil kot vsi drugi čebelarji žabjim v dobi stopetde-sotih tyt. ff> \ \ U peljal )e lesene panje mtsto slamnatih, iskril trojni spol pri čebeli in njegov j)omen. In kar je pa najdavnejš«), je po Janševem učenju neharfje moritve čebele v jeseni, ko se jI ni jemlje med. To *> tri glavne Janševe točke, katere so predpogoj u-metnega čebelarstva danes. Za-toraj čast,(našemu Antonu Jan-, šu! , . i Važen pomen čebele Danes, kočlovek misli, da živi v dobi civilizacije, je čebela človeku še prav tako potrebna kot je bila v primitivni dobi človeka. Preračunano je, da v enem dobrem panju živi približno 45,000 čebel. Precej VSlika družina, pa kako vzorno Življenj« pri tej družini. Človek bi moral vedkrat pogledati v panj, mogoče bi se od te živallce še kaj naučil. Poleti šest mesecev neprestano delo; kdor nedela, marš ven ix te družine —t v smrti — dočim je šest ftimKkikiUeaecef neprestano UŠivan . ij) počitek. To je rna koristna stran č?b*l& Oh, če bi jo človek posnemal! „ Druga koristna stran Čebele je |5a, da prinaša timeku med. Vsakdo, ki ima malo |>oseaUro In nekaj ztmU« U lahko imel en ali dva panja čM; posebno ra velike druiliti#otroel J« to korist-no. C« imate domač med, imate doma tud£jdr*vnika, kar je velike važnosti,' posebno za sedanje slabe čase,1 Dajte otroku, kadar joto, malo medu na kruh In vam utihne. Tudi v Pennsv Ivani jI se M*lar-stvo obnese Slovenci, ki smo se naselili bolj na severu Amerike, smo bili več ali manj naairanja, da tu ni ugoden kraj za čebelaratvo, prvič, ker je tu precej dolg^ ai-ma, drugič pa, ker tu se ne seje toliko ajde kot v stari domov ini, kajti v domovini je bil glavni •pridelek za čebelarja ajdov mJo;nJJhov« izjav« steklenici. Namesto steklenice s vodo j? »ristavil steklenico z Žveplerio Kislino k ustom in na« pravil krepak p«*ir«k. Takoj ga Je zapeklo po grlu in šol«r j« spoznal, da je pil »trup, o«. Jed ko kislino. Brž j« od h i tel 4omo\i srečal tamkaj mlekarico, ki je prinesla mWko, zgrabil jiosodo * mlekom ter brž vse mleko itpil. Takoj Je začel bljuvatl. Ko so ga prepeljali v bolnico, kj«r ho mu očistili želodec, ao s« čudili, da mu kislina ni škodovala bolj, fiofpr j« pojasnil in povedal, da je takoj pil mleko. To ga je r«šUo sigurne smrti, Panje s čebelami moramokpostaviti vedno v zatišje, kjer ni vetra in v kraj, da nI prevf* pri ljudeh; ako žival nI moUna, tu di nimamo sitnosti z njo. Poleti Je dobro, da so panji v s«ncl, ali pa da sapravimo mali 0el)«lnj«!c-Ameriški alatein čebeloreje ima samo zato, slabo stran, k«r nU ma čebelnjakom panji, M ao iz-postavljeni zolncu ip d«4Jp, ™ v par fatlh nerabni, jnmM.ftUf-lam ne prid«4 nš iM>moč * novim panjem, Jim J« napovedana smrt. (Usti« nrthoSoUl ) MfS —111 ■ "" ". - J? Ali ste naročeni M 4®«vnlk Tronv«to'? Podplrajt« svoj lisi stranki, ki je delavska stranka n l>otom katere si bomo izvoje-ali svoje pravice. Mnogo jih Je, ki sledijo duhovnu Coxu, ki se apel pripravlja na pohod nekam. Motda pa bo to revolucija, kaj »e ve. T^kim Meaijem delavstvo ne sme verjeti niti jim ne sme slediti. Dokler bo delavstvo lahko vodil vsak, komur ae bo po-ubilo, do takrat pač ne moremo pričakovati močn« delavske fronte. Hoij pametno kot v procesije >a je, da gredo delavci na volilni «n v velikih trumah na volišče n da oddajo svoje glasove svo-Im, delavskim kandidatom. To ahko storite na 4. novembra tega leta vsi, ki imate volilno pra-ico. Volimo vsi kandidate soc. strank«. Ofldajmo glasov« dela v. skl stranki. Odprimo oči, ker je t« skrajni čas, pa d«lajmo za svoje, delavske interese. Trpin brca del«. Vabilo In obv«tllo \Vaukegan. III, — Opozarjam članstvo Čitalnice SNU, da ae vrši seja v soboto II. marca ob navadnem čazu lil da a« vat člani In motrivanj« aa znižanj« člana* * važne a«J«. Med drugim bo raz-motrivanje za znižanj« Člana rine za članatvo, nadalje, rasmo-bivanj«, da pošlj«mo delegata na zbor JHE > Mllwaukee, Wls., ki ae vrli meseca maja (28.410.-—«1). Kar j« Čitalnica članica 'rosvetne matic«, smo do tega upravičeni. Torej vsi člani na to jo! Vsem tistim, ki niao več Člani čitalnice in nimajo v«č namena biti, naznanjam, da ae jim povrne vaota Me, ako izročijo ključ za Čitalnlške prostore. Kiju« lah-(o oddate tajnici A. M., ali pa blagajniku P. Peklaju In om«n-ena vaota bo povrnjena. Upam, da bodo nečlani to upoštevali, car ao Že val ključi pošli in p redno a« naročijo drugi, pričakujemo odziva na to obveatllo. Anna Mahnlch, tajnica. krtnl, kaj ti, njihova d«l« potrju Načelno sem tudi Jaz za zdru žit«v delavstva, ker I« v tem Je možna oav#bodlt«v, ne vidim pa še nobene možnosti, da bi a« mogli a t«mMMml tedaj ali v bllž nji bodočnosti »družiti, ker b prišli v ftranko in tam nadaljevali ftVMjt1 uničevalno d«io Zato naj stanejo Um, kj«r ao Seveda ■« pbe tudi v komunistični strani pošteni in iskren ljudje, to^i o njihovih voditeljih se pa ne mor« t««a trditi Da sU vfrli kom. clrkulsrj« Mtikl pri naat (Kdor naj s« oglssl pri sam pmprlča, poš-tvMli |h> pošti, ako m ker jih nameravam proti soc. Jih želi v meni, da I jem Jih jih vrne hraniti.) , Na vprašanj«' vseh, ki tel« vedeti, za^J nisem aktiven društvih in.JMublh in vs«m, k sem jih prpait 4a ne bi kadili na sejah in zborovanjih, odgov fovar- jam ln naznanjam, o šel delat n« cesto, ds bo dobi ti rt*), čs fm *a kaj drugega a n«. Ali pa bodo tudi bankirji od •dutlll svojo dolo z razbijanjem kamenja ^a ceatl? Kajti oni ao In bodo nMf*lf prceej debelo dolo, dast Jif( nlao ^aitrebnl nit vredni. Kakor v nebetlh, tako na zemlji, Js že sUrs pes«*m Ali home Imeli ludl v neb*»lh HooverJe, Mrllone UJT podobne dobrotnlkr d«4nveev |s>t«m se p« že n« r plača tis imleUtL C« a« bo U-ka družb« zbrsla '.'tam gori" t raznimi pridigarji, raketlrjl in msšeUrJi, potem naj le kar sami ostsnsjft. HedsJ vea svH škriplj« laid težo kapitalističnega blago-. i nima Da ga »#omo prrmšgall, ae j moramo organUirsti v soc. Prtredltsv za llarberton, Okio. — V soboto dne a. aprila priredi tukajšnje dram. društvo Slovenija veseloigro "Aiianaka muha" v treh dejanjih. Ta burka Ae ni bila na odru v naši naselbini, zato bo nekaj'novega ta občinstvo in zaveda tudi smeha na kol«. Igra zahteva praej dobre dlletantake moči, da pride v pravi «f«kt, zato so Igralci I« pridno na delu, da bo uspeh tem popolnejši. Da bi Igro podrobn«JŠ« opisoval, s« ml n« vidi potrebno, kar J« atvar preobširna. Ikčem le: iMMlit« navzoči v soboto 2. aprila ob 7:80 »večer v dvorani Domovina In ne bo vam žal. Videli bo-s t« krasno igro Ur a« nasmejali od srca in radi slabih razmer Je društvo nkknilo. da so vstopnice po !Uk. Ves čisti praostanek gre v podporo slovenskim družinam* ki so urišle v pomanjkanje. Stvar Jff plemenita, na občinstvo sa pa apelira, da napolni dvorano do zadnjega kotička, da bo siromakom tem več pomagano. Kot drugod, tako so tudi tukaj dsisvskc razmere pod ničlo —• dala sa dni na t*d«n, ne kaUri pa po par ur na dan. Prej ni bilo (dišati, da bi katera alo-venska družina prišla toliko v bedo, zadnje dni ae pa tudi to čuja. Tukaj J« doati Jeiikljev Is Južnih držav, š« več pa črncev, ki Jih mesto podpira, toda naš človek pa ne proal rMd, rajši sam trpi. tato Ja naša dolžnoat, če komu pomagamo, da pomagamo svojim rojakom. John (»arhor. UgtalaUra zavrgla delavsko predlogo Boston, Mass,—ftpoduja zbornica državne legislature /e s par glasovi večine porazila predlogo, ki Je predvidelava državno regulacijo pihalnih imsredovsl-nlc zs delo. HM I. r. KOTOK'11 rtCNTISf M* (mM SMS. — HM u IMH M (TE NA ŽELODCU, ft OBISTIH ALI ČREVIH? tur ritmrn DIL MU TONIC. lahko r*m telefon' kockwbll *so« Elijan Kajmund: PLIN V ZAPADNI EVROPI (Prikat it bodočnoiti evroptkegd vtUnutU.) Ss fnmt«" prevedel s avtor Javim ^dovoljen jem Pr. i "Meni je odzvonllo," je menil Hufo in m odpravljal. 9 K loti je bila rea začudena: "Že grei?" "Potrpi," ga je Leo zadrieval. "Uja in Rlko prideta." Njemu pa niao pomagal* nobena prigovora- nja. [ , . , '•Se smem čakati. Tu sem odveč, Um pa pogrešan. S kratko odsotnostjo lahko mnogo « pokvarim." i , K loti ae je posanlmala za druge reči. ' "Kakšni ao izgledif ga je spraševala. "Uspehov tte nadejam. Fantje niao pretrla-ti za ideje. Upornoat tli v njih, le podpihovati k<- mora znati." "Boje se kazni. Smrti, ječe . .." To je menil Leo, Hugo je pa dejal: "To ie, a vendar ae prodira mednje/' . "Na cedilu te puate," Je avarila Olpa. "Nikoli." Hugo se ni dal motiti, četudi ga Je Kioti opozarjala: "Le glej." . On jim je pa prepričano satrdll: . . "Imam rea nekaj pravfo. slat* vrednih. Kur. presenečajo me včaaih. VeseJ tem Jih, ko^ tebe, aestrs." ) • Sestra te mu Je pa naamehnl(a: ,r ( K , "Da ti veselja ne zapravim." ; • "Ga ne moreš," Jo Je veselo urnih "NaleJ, aem te, drugo ml pi maj." , Kioti in Leo ata aposnala poeebnoat pomen-ka in se odstranila. -n . , Brat In sestri rta ostala sewia, - • r XVI. Med obema je zaživela kratka beseda. "Kako znai biti dober, Hugo." "Pusti dobrote. Ce ae s očetom attidei, ga pozdravi. Pa Lijo, Rika ... Mudi ae mi." "Hugo..." "Čakajte me. In povelja, ukazi. Napačno Ik>, če mi zgolj malenkost uide. Vse samo pri-raku je in moram biti na mestu." Hitro je oditi, Gina ae Je nenadoma znaila in si saAepetala: "Brat. . . Brat, a vendar samo nekdo, ki ga ie davno nisem videla in ga morda nič več oe bom. Zakaj nismo vsi vedno skupaj? Vsi vsi.. Komaj je njen brat odšel* Je le po nekaj trenutjih itala pred Glno zarotnica Meri In ae zaplela v nagel, pa vaften pomenek. "Ne samem te omamlja godba, Gina." "Ti mar ni vleč T" "On prihaja." "Onf "Je kdo od naših tukaj?" "So, toda ne vsi." "Vseh pač ne bo." "Rlko nekje postopa." "Ce zamudi." ' "Je on le vstopil T "Na cesti mi je padel v oči. Tu ga le nI. 81 mar prepričana, da pride semkaj? Ta hram zabave Je proti drutfm pravo zakotje." Ha* take kraje ljubi. Nepoznan, neopalen se zgubi med drugimi ter uilva. Pravi, da nujno potrebuje rasvedrila v takem okolju. Kadi napornega: dela." "Kadi zločinskega snovanja." "Naj bo po tvojem." V tem trenutku pa le nista bili več sami. xva V intimen prostor je vstopila Uja. "Gina I" "Sama?" je vprafela Gina in se posdravila s svojo sestro. • "Kakor vidii," je to pojaanlla. u v " V pogovor se je takoj vmešala Meri. "A Rlko? Kje ga bttiT "Zgubila sem ga. | "Burk nikar ne uganjaj,' Meri "Ne pristoje ti." * J JI "Res je lahko le burka," Ji pojaanjevsla Li-Ja. "Po oeeti greva, dohltlva tuje*. kateremu j« nurno palica padi* is rok. Ni dajal okretnega videza. Rlko mu palico pobere, da meni z odločno kretnjo znamenje, naj izginem In ae s neznancem v pogovor." ae je to zgodilo." je hotela zvedeti Gina. Te daleč od tod." M je razveeetila. iko ima dober nos." o in Kioti, ki sto tUti čas vstopiU, sta Gl-domnevo potrdila v polni meri. I4el je," Je sporočil on. Rlko v njegovi družbi," je pojasnjevala ,^FoJogumna J« kot bi prihajala s sestonka "Goreče svesde." "Janova hčer," je menil Leo. "Pozna se," Je pritrdUa Meri. Lija se pa ni menila za hvalo svojemu očetu. Zanimal jo je znanstvenik in je le zanj spra- |Mmh| J , 4 ' • "Kaj nameravate i nJim? Sklenili smo, da pomočnik v laboratoriju ham javlja, da izsleditve zdaj le niso nevarni*," Je^ v (»dala Meri. "Trenutno je neškodljiv." > T'' Pwd njimi se je pojavil Rlko ln karajoče nastopil. j govor v gruči (Jvigne pozornost, Pa ntt irtilo. "pojdimo plesat!" jih j« pbzval Leo lil izVa- i&Stssi. Njeni »voki so prijetnp doneli s plesilča in dosssall tudi Ujo in Rik&. , J ' On je stopil k nji ln Jo zaprosil. ' "Lijs, oprosti. Grdo je bilo, a moral najti uv Vilko Iv me sploh vabil aabo?" '"Da čemu? Tu nimam česa Iskati. TI se ml zgubljal ln kakor slutim, kuje! nekaj r\a lastno fUJa, ne posegaj v moja dejanja. Ne uničuj ini načrtov in jeaelja." (PaUs prihodnja.) t( Štefan je imel pokvarjene zo-be, sluibo ftluge v banki in tuberkulozo v prsih. Doma pa bledo ženo, dvoje majhnih ln samaza-nih otrok, ki »ta testo kričala In zahtevala kruha. 1 T r Kadi bolestnega izraza In pokvarjenih zob ga gospod bsnčni direktor dr. Pero Zlatič Instinktivno ni trpel. SovraAU je tega "l>olnega kretena" radi svojih es-tcUkih nazorov in radi svojih akrbno negovanih I kodrastih Um, ki jih je vsak dan pazljivo nshriziral z diskretnim ln finim luirfumom. Štefan pa Je bil be-dasto plešav kar je stratno ner-viralo gontMMla direktorja. Jezilo Ku je, da so na svetu ljudje, ki it.injo tak idijotaki obraz kakof tale Štefan. — Štefan, kako ste dane« spet pospravili mojo sobo! — Je vpra-Kfll i o*t rim glasom. Toda Štefan, "bolni kreten", m- je Ae bolj cmedel, bliskajoč |Miln »trshu in poniinostl, s očmi l-i H<»bi: |nk*l je, aH nI res kje pozabil pobrkati prahu. In pri tln gdi^r Lina. da je mrsel pot ii- Mllostlva gospa, to nI mogoče! — je plaho zajecljal Štefan ln stralno zardel — Proč! In Štefan se je umsknll. Lina Je vatopUa. A gospodična Greto Je kmalu ptilla Is sobe. Diktat je bil začudo hitro gotov. Kmalu ta njo je izstopila tudi gospa njsfovl suho oJ obHI S — Štefan! — js rezko zasve-nel glaa gospoda direktorja, j — Prosim!.— in Je vstopil. —t Podpllite tole! — je trdo za povedal direktor. H Štefan se je aplalll videč plamen v Šefovih očeh. I drhtečo roko je napiaat teftko čitljiv podpis. Ker sta ga navsbčnost gospoda direktorja la le bolj njegov ostri glaa (Aotlla, se mu Je J3» »uit pero zadiralf t'papir/ bile Uko bolj deoele in ne kakor dmgikratl. Toda gospod direktor jih je posutil s pivnikom in se zlobno nasmeh-; nll, ko je apravil papir v predal. — Podpisali ste,«da prostovoljno odhajate iz službe. Lahko takoj greste* — je dpdal mirne. — ? f.T T> Štefan je postal selen. Stresel se Je od nenadnega mraza. » i t- Priznam' da ie moje ravnanje nekoliko pfttudo, toda kar naroČim* se mora točno is-vrtiti! . " ,m Štefanu je kakor bi Is. gubljal tla pod nogami. Komaj1 brez kruha ? \ — Gospod direktor! Moja lena in otrok*! Dva! Tretji je na potu! — je obupnon^ajecljal. nem valo situacijo. Mogoče bolj .kakor vi sami. Tudi jas imam olfoke. Toda principi-jelno ne mqre™ dovoliti, da bi bili vi tu ječ j i gospod kakor jaz! — je hladno »pregovoril gospod diralctor. Iz njegovih besed se je občutila brezmejna hU navlčina. v'. - i —r Usmilite se, gospod direktor! Radi sfoje žene in Nisem jaa kriv, da ./o vala go-spa a silo vdrla v sobo in vas in gospodično Greto v)(.., ,^ —. Tako, Ae nesramni ste? Mar* ven, afcer vas dam zapreti, Zapomnite ai: gospodična Greta je pisala difetandp. Takoj.a? odstranite! — Je kri^ai histerično gospod direktor, rdeč in penast odjese. Štefan je. pobesil glavo in od-M. HH^H Črke ao] od gnjeva. In se zgubila v črni noči. ' Nekje Je divje zakukurikal petelin ' . . J Čez nekaj dni so prinesli časniki v rubriki "Domače vesti" sledečo notico : ^Včeraj so nalll v mestnem parku obelepp trii pip St. K., sluge neke tukajinje h^nke. Vzrok samomora ni žnan^ Najbrie je storil to rs^l bedp^er je samomorilec izgubil pred pekaj dnevi po laatni krivdi rtfl nekih nekorektnosti itn vnemarnpsti slui-_ V i leo Ivanula: H r Y ' toplb' obliSKeni. i^bro obuti. Siti ln napojeni. Oovorlli so z vznemirjenimi glasil o krizi. O bedi, lakoti ln zimi. O bednih siromakih, lačnih delavcih ln prezeblih otrokib, ki Ikiepftajo z zobmi. . ; t« v In pri temiso mislili na svoje bogastvo, rejene trebuhe in na debela tople suknje.. In srca so jim burneje utripala. , . Od bolečine | , Iskali so izhod. Is krize! — Ljudske kuhinje. — Dobrodelni plesi. — Javne ogrejevabilce. — Zbirka podpor. ,, Napenjali *o svoje možgane ln se grsli pri, prijetno zakurjenih ptčeh in y razkolno razsvetljenih dvoranah. t Poleg tega so pfaanill čale šampanjca in miaUH na polnage balerine, telesa katerih so ms-m|rjevala njihove degenerirane livoe. — Pokažimo svojo plemeni* tost! — Pomagajmo revelem! — Otrimo solze! i A na ulic(, katero je čistil ledeni sever in kjer je kraljevala noč, ae Je stifMuda pod okni bogatih dvora!) bleda im izmučena postava delavca. — Psi! . , . js pljunila a pre-slrom. železna pest se je sgrčlla Is Ljibljait In nasfcth TRETJI RAZRBD |«V n. V pohabanih cunjah, v raztrganih Čevljih, sestradani in izmučeni so sedeli v hladni, mračni sobi. Mala lojnata svetUjka je bojazljivo trepetala, da so se delale velike in črne in poiastne sence po stenah. , A MUH veeh ao bile svinČne: Težko se se sukale,o^rog bede, lakote in zime. : Iskala ao krivca. A sna so burno utripaja. — Nočemo miloetU ;' — Delal — Kruha I i v — Pravice! a Njihova agrbančena telesa so čutila mraz, ki ga je Uril veter, ki ae j« sprehajal okrog njihove hile. Spominjali so se umrlih o-Četov, kstradanib mater, bolnih len, uničenih sester in premra-žeriih otrok. — Vse svoje življenje smo de-jiHf i i.i|Miiiia|ii pravice do njega! sr.itt^I A ten avto. Je opotekej toplo oblečeni in dobro rejeni debel uhar in se poeta-vil piri nel^m stolpi _ r .p. Ko se je vračal, obstal .je pri oknu podrtine, skoai katere se je videl trepet svetilke in slilali zamolkli glasovi. .. . Kakor zlokohno grmenje! In pogledal je brobri^no v sobo. ' v JI Is avtomobila pa ae je razle-gel smejoč glaa neke ženske. Na nebu so fosforno trepetale male zvezde. t A nekje je zopet zakukurikal petelin ,. • 5| Se močneje! Dbtfgičl ' .(rt--,-4 - A'trs^ič? li' m Nktional J. Fucone, Prop. Kamnosek ln iadsbraUlj nagrobnih •pomenikov. Dalo jattlsno. 6raa4 Avf. CMsage, U. 15SS W, •i* ^PHffEK, io. marpi ORIGINALNI IZVOR CIGARETE OriginaliMMt cigiiret« je la v< aktivnost. Zaodorinarji tobaka *• nikakor namorajo sporazumeti odkod, kadaj in kako ja aaatals prva cigareta. So pa kot vie kafte edini ln aporasumljeni na eni točki in to je, ao veliko boljle današnje a prepotenim procesom narejene cigare te kot pa ao bile po starem na surov način. » v Najnovejša poročila la Parisa pravilo, t da bodo Um letom slavili stoletnico cigaret. Torej če ao vcame to m fe«so. so.se pričele cigarete ob čaau vojne v Aktejti V Siriji leta 1882, taJfrat,ko so/frtil^tom rasbUe pipe kanonske krogle in ao potbA rabili tobak mesto aipodnika ln ga v malih cevkah is jpdijikega papirja rabili ca nabijanje topov. Druga aTte*tst*de mala knjižica "Zgodovin, kajenja , ki pravi, da po poročHu misijonarjev in tedanjlk po-tovskev so bile cigarote poznano v južni Ameriki ie sredi osemnajstega stoletja in še posebno v Brasiliji kjer ao jih nasivall "popelttoa". fie en drugi vir je in ta vsebuje "Povest o cigaretah" čigar avtor trdi, da so cigarete čisto ameriškega is-in nobena adopcija. Ta zgodovinar tobaka trdi, da ao Indijanci ko ao prvič presenetili Kolumbuaa in njegovo posadko puhali dim is ust in nosnic, sa kar on trdi, da to nI bilo nič drugega nego kajenje ciga-Vit ( v lubje indijanske Kontraat med gori imenovanimi awwlw< n ^omamil > Lucky Strike cigaretami je vellkap ih tja"' »am §k vodili ,n »»] Man»etane »a Luclrjr Strike cigarete. Vendar Pa. vsak jNr.Ja tako nalaSč isbrani llht tobaka ss Lueky Strike, vseeno naravno vaebuje nek pekoči zdrailji-vec vsebi. Za odpravo teh drailjiv-cev, Id navadno povzročajo ščegeU-nje v grlu in kašelj jo izdelovatelji Lucky Strike Cigaret uposllli proces prepečenja a uporabo ultravijoletnih žsrkov. Lucky Strike ao edine ciga-teto na z vetu, ki vam nudijo varnost grla ,s procesom prepečenja. Ni ču- ds. da ao Luckies podpisehl gledališki igralci in^JT ci. čigar podpise sU 0peXiH alk v rasnih listih širom raak ogla. odločno laja^j.^ ti centa ae njim nI plačsl0 •JJ Pise. Ti svesdniki red«, dl predek je odvisen od Paznosti ! grla in glaa. n» , Se več Lučki« zo Mviu> y tab cellophane zavojih, _ Po sklepa t, reine konrendje ae Sfia| lahko aarell na Ust Presrsti h prišteje eden, dr. aH tri Haao Is ene družine in Is eaoca paslors h * naročnini. Ust ProsreU sUne sa rse enake, sa Haae sli ne^lsns $6.0« m mm letnb naročnino. Ker pa flaal ie plsteje pri asesmentu $1.2« ss UUk, •f Hi1 k *i prtHeJ«ao eoers, dra ali tri flsss h efce drpttšM U naročnini.' Torej ni rsreka, reči, d. |e lbt w drarka ttaae S. N. P.TlJst ProsreU je raia laatelna in fetm k skero ▼ -rseid Mini nekdo^IdJU rad ČHal Het rsak dan. Torej sedsj iute priliko, da se tudi ^naročite na dnevnik Prosreto. Ceaa listu ProsreU J* Za Zini. dr Is re la Kanade fS.SS Ze Cieero in Orfcaee li... '.tt1 t tednika t la .......i....... (Ji i la. .|.t.....t..a Ul | la............. • Ml i 2,m priloiite potrebne mite denarjs aH rf Skredt* Preereto, Itet, ki Je riSa laeCalaa. Vselej kakor hitro kateri teh tlaaor preneha hiti član SNP/, ali ČM se pteeeli proč od drušine \n bo sakteral sam svoj list tednik, bok moral tisti Član |a dotične drušine, ki je tako ftfapno naročena na dnsraft Prosreto, to takoj naznaniti uprarništru lisU, ih obenem doplačati dotičas vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stote, tedaj mora upravni! tro snilsS datum sa to vsoto naročnike. . ] PROftVETA, 9NPJ, SSS7 Se. Lawndale Av^ Chieafo, I1L Priloieno pošiljam naročnino aa list PreeveU vsoto $____ m........................i.......i ........cl Naslov ___________________ ..............MM.........m........... Nov as rečnih....................................... Star Ustavite tednik ia ga pripišite k meji naročnini ed sledečih ČUaer s T** SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela K*, v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJHJfX DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI » . t Vsa pojasnila daje vodstvo unijsko delo prre Plute po informacije S. N. P. J. PRINTERY MS74f 8*. Lawndale Anam CHICAGO, nju TAM SE DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMSNA ?OIASNILA