GLASILO KOLEKTIVA ŠT. 3 — XI MAREC 1962 CENA 20 DIN VSEBINA: M. Škrinjar — 8. marec — dan žena F. dr. Jerovec — Naši finančni uspehi J. Ukmar — Razprava ob sprejemanju zaključnega računa M. dr. šiška — Sistematski pregledi M. dr. Šircelj — Letno poročilo zobne ambulante F. Rebernik — Kako smo delali J. Mavko — Nabava in prodaja J. Strojan — Tekstilci so zborovali O. Lipovšek — Ing. Srečo Bergant — Prešernov nagrajenec Ali smo zgradili v Jaršah cerkev? Cez drn in strn v blok Induplati V. Habjan — Personalne iz-premembe J. Ukmar — Za smeh in razvedrilo Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Zamenjava strojev v tkalnici je postala nujnost 8. marec - dan zena Mati je podobna vrtnarju, ki skrbno neguje, zaliva in presaja rastline, da bi mu dorasla lepa zdrava drevesa in da bi mu rodila obilo dobrega sadu. Vendar njeno poslanstvo je tisočkrat pomembnejše. Zemlja rodi in preživlja vse živo na svetu, mati pa rodi in vzgoji človeka, ki vlada tej zemlji in jo obdeluje. S sličnimi besedami je pred 52 leti stopila Klara Ketkin — sekretarka socialističnega mednarodnega ženskega sekretariata na drugo mednarodno žensko konferenco v Kopenhagnu. Od takrat pa do danes pa se je morala žena boriti, izvojevati nešteto borb v staro-meščanski in kasneje kapitalistični družbeni ureditvi, da je lahko zasedla enakovredno mesto v družbi in dobila polne politične pravice. Vso to borbenost so tudi žene Jugoslavije pokazale že v zadnji predvojni dobi, ker so odigrale pomembno vlogo v raznih revolucionarnih akcijah. Prav posebno pa so se izkazale in doprinesle neprecenljiv delež v narodnoosvobodilnem boju. A vse to so že zgodovinska dejstva. Danes pa vidimo, da je aktivnost žena v gospodarstvu, v družbenem upravljanju, v političnem in kulturnem življenju in sploh pri graditvi naše socialistične skupnosti vsak dan večja. Če ocenjujemo v praznovanju 8. marca položaj žene v naši socialistični družbeni ureditvi, lahko ugotovimo dejanski skokoviti napredek v primeri z družbenim položajem, ki so ga imele žene pri nas pred 2. svetovno vojno. Danes v Jugoslaviji problem enakopravnosti žene ni več politični problem niti ni več opaziti problema pravnega položaja. Obstojajo pa še problemi ekonomske nerazvitosti primitivizma in konservativnih predsodkov privatnih kapitalističnih odnosov do žena in pogosto tudi žena samih do lastnega položaja, kar še vpliva, da sc žene družbeno in gospodarsko še bolj ne uveljavljajo. Med pomembnimi revolucionarnimi spremembami, ki nastajajo v naši državi, je tudi prehod k socialističnim družbenim in osebnim odnosom, in ta je težak, še posebno v pogledu položaja žene. Ženi danes ni zaupano samo delo v političnem, družbenem in kulturnem življenju, temveč ji je zaupana tudi skrb in vzgoja naših najmlajših. Današnji hitri razvoj industrializacije je s tehničnimi izdelki prodrl tudi v gospodinjstvo, kar je velik napredek. Danes je še nujnost, da je žena hišna delavka, s časom pa bo v tem pogledu zmerom bolj razbremenjena. Razvoj je sicer počasnejši kot bi želeli, vendar je nezadržen: boljša stanovanja, razvoj prehrambene industrije, servisi itd., vse to bo prineslo v naše domove drugačno razdelitev dela, kakor jo poznamo danes in tudi žena ne bo več tako obremenjena. Tako sc bo lahko bolj posvetila vzgoji naših najmlajših, kajti njim pripada bodočnost, oni bodo nadaljevali delo, za katerega so se njihove matere borile desetletja in desetletja in ga končno z velikim žrtvami izvo-jevale. NAŠI FINANČNI REZULTATI v poslovnem letu 1961 Leto 1961 je za nami in to je bilo zopet leto, ki se je zaključilo po novih predpisih o delitvi dohodka, kakor tudi po novih predpisih, ki so urejevali gospodarske in finančne odnose. Z ustvarjeno proizvodnjo smo vrednostno dosegli planirano v višini 93,4 %> računajoč pri tem celo podjetje vključno s predilnico in 91,3 %>, če vzamemo v poštev samo ono proizvodnjo, ki je namenjena prodaji (brez predilnice). Vzroki za slabo doseženo planirano proizvodnjo so bili deloma v slabi preskrbi z materialom, torej zaradi zastojev, deloma pa v skrajšanem delovnem času. Če si ogledamo sredstva, s katerimi smo našo proizvodnjo dosegli, lahko ugotovimo, da so naša osnovna sredstva ostala med letom 1961 neizpremenjena in da je zaradi nižje proizvodnje bilo izkoriščanje teh sredstev slabše kot v letu 1960 in to za 12,5 %>. Vzrok temu ni samo že omenjena nižja proizvodnja, ampak tudi večja iztrošenost našega strojnega parka, ki je dosegla že 63,1 °/o. Iztrošenost naših strojev nam nujno narekuje v perspektivi nadomeščanje in modernizacijo zastarelih strojev, ker bo sicer obseg proizvodnje postajal vedno manjši. Obratnih sredstev smo imeli v letu 1961 za 8,6 %> več, vendar niso zadoščala za pokritje potrebnih obratnih sredstev, zaradi česar je bil tudi koeficient obračanja obratnih sredstev v letu 1961 za 12,2 °/o počasnejši kot v prejšnji poslovni dobi. Čeprav proizvodnja ni bila dosežena niti v odnosu na plan niti v primeri z letom 1960, nam pokaže dosežena prodaja boljše rezultate. Vsa delitev dohodka, kakor tudi njegovo formiranje pa sta odvisna od prodaje. Zato bomo obravnavali te pokazatelje skupno. V ooo din Pokazatelj Plan 1961 Dos. 1960 Dos. 1961 Indeks na plan na 1960 Celotni dohodek 2 712 650 2 722 282 2 586 489 95,3 95,0 Prometni davek 305 127 346 720 170 837 56,0 49,3 Celotni dohodek brez davka 2 407 523 2 375 562 2 415 652 100,3 101,7 Dohodek 771 868 863 238 873 891 113,2 101,2 Prispevek iz dohodka 195 868 381 546 214 292 109,4 56,2 Čisti dohodek 576 000 481 917 660 036 114,6 137,0 Za osebne dohodke 486 000 391 980 485 186 99,8 123,8 Rezervni skladi 4 000 2 650 16 853 421,3 636,0 Družbeni skladi 17 200 22 624 31 556 183,5 139,3 Skupna poraba in poslovni sklad . . . 68 800 64 663 126 441 183,8 195,5 Vsi prikazani rezultati so v odnosu na 1 zaposlenega še boljši, ker smo imeli v letu 1961 samo 1077 povprečno zaposlenih, kar je za 2,4 °/o manj kot v letu 1960. Iz zgoraj navedenih pokazateljev sledi, da smo prodajo in elemente dohodka dosegli odnosno presegli. Cisti dohodek se je v letu 1960 delil v razmerju 85 °/o za osebne dohodke in 15 % za sklade. Po veljavnem pravilniku o delitvi čistega dohodka je treba razporediti v sklade najmanj 10 °/o čistega dohodka. Z ozirom na osebne dohodke po pravilniku o nagrajevanju pa ')e. v. 1961, poleg obračunanih osebnih dohodkov v višini 73,5 %> čistega dohodka, ostalo za sklade 26,5 °/o čistega dohodka. Skupno je bilo v letu 1961 obračunano za osebne dohodke 494 493 516 din, od česar pa je ostalo v f-e-zervnih skladih ekonomskih enot 12 353 793 din. Bruto osebni dohodki so se nasproti letu 1960 povečali za 21,6 “/o. Pri tem so se sorazmerno bolj povečali razni prispevki na osebne dohodke, kot pa čisti (neto) osebni dohodki. Skupno izplačani osebni dohodki................. Za delovne obleke in razno v hrani.................... Izplačani bruto osebni dohodki........................ Prispevki od osebnih dohodkov......................... Neto osebni dohodki .................................. Povprečno zaposlenih po plačanih urah................. Letni zaslužek na zaposlenega......................... Povprečni mesečni zaslužek............................ Iz prikazane primerjave vidimo, da se je povprečni eseeni zaslužek na 1 zaposlenega dvignil v neto es*5u n,a 23 138 din ali za 19,6 %> nasproti letu 1960. Oglejmo si še pokazatelje ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti. . ^ ozirom na to, da so stroški v odnosu na dohodke letu 1961 narastli, smo bili v letu 1961 za 6,6 °/o manj Konomični kot v letu 1960. Rezultat je zadovoljiv amo zato, ker je bil v letu 1960 izredno dober. Produktivnost je padla za 9,9 °/o kot posledica za-ojev, prostih dni in iztrošenosti strojnega parka in p ■ Lub temu, da smo imeli zaposlenih manj ljudi kot letu 1960. Proizvodnost, čeprav nižja kot v letu 1960, Uvodno besedo je podal tov. Narat, predsednik CDS 1960 1961 396 278 482 047 121,6 6 781 10 335 152,4 389 497 471 712 121,1 150 662 194 056 128,8 238 835 277 656 116,3 1 029 1 000 97,2 232 104 277 656 119,6 19 342 23 138 119,6 je bila višja kot v kateremkoli od let. Rentabilnost lahko računamo na ostalih preteklih razne načine. Ce si ogledamo rentabilnost vloženih osnovnih sredstev, smo v letu 1961 zabeležili za 4,6 °/o slabšo kot v letu 1960, vendar boljšo, kakor v vseh prejšnjih letih. Iz vseh izračunov in podatkov za leto 1961 lahko povzamemo, da je bilo leto 1961 uspešno in zadovoljivo zaključeno, posebno če vzamemo v poštev težave, ki smo jih imeli med letom s proizvodnjo in s finančnimi sredstvi. Opaža pa se tudi, da so prinesli novi ,o.;; o-darslci predpisi, ki so pričeli veljati v letu 1961, nove odnose, tako v lastni ceni naših izdelkov, kakor tudi v delitvi celotnega dohodka in dohodka. Razprava ob sprejemanju zaključnega računa Uvodno besedo je imel Milan Narat, predsednik . Poudaril je potrebo, da zasedanje z razpravo meljito pregleda lanskoletne uspehe in neuspehe. Ni uo vse tako, kot smo si v začetku leta zamislili. Ker o vsi člani samoupravljanja in gostje dobili izvlečke Poslovnega poročila vnaprej, je predlagal, da poro-ua ne bi v celoti brali, pač pa bi se omejili na bi-fineilx c!cmente poročila. Ob tem je dal besedo vodji nančnega. sektorja, tov. Francu Jerovcu, ki je uro n pol tolmačil lanskoletne dosežke. Te je tudi opisal Posebnem članku za Konoplan. ■ vp° njegovem izvajanju je sledila razprava. Bila £*vahna in se je — vsaj mislim — dotaknila vseh aznejših vprašanj, s katerimi se v podjetju srečujemo. ,*>v' Jeraj je podčrtal objektivne razloge, zaradi ka-crih tkalnica lani ni izpolnila syoje naloge. Poleg tega, a ni bilo surovin, so stroji zelo zelo iztrošeni. Zadnji Podatek je že pokazal stopnjo iztrošenosti v višini 80 %>. ženstvena naloga samoupravnih organov mora biti oh V ^em’ da vložimo vsa razpoložljiva sredstva v ri-,1 °/0J, oziroma zamenjavo strojev. Sedaj smo že tako ec, da ni več druge izbire. Na jugu države rastejo nova, moderna tekstilna podjetja kot gobe po dežju. Mi smo se doslej zanašali in se morda danes še zanašamo na našo večjo izkušenost in tradicijo, toda že jutri to ne bo več držalo. Ali nismo tega že v zad jem času občutili, ko smo pri nekaterih artiklih izpadi na licitaciji? Asortimana izdelkov nismo zmanjšali, čeprav smo o tem večkrat govorili. Nasprotno, celo razširili smo ga. Delali smo to, kar se je hitro in lahko prodalo. To pa je bil izhod v sili. Pri tem namreč trpi proizvodnja, proizvodnost in ne nazadnje tudi kvaliteta. To moramo sedaj hitro urediti, sicer bodo preveč trpela obratna sredstva in ni pričakovati izboljšanja. Jože Kržan je vprašal, zakaj tkemo isti artikel v različnih širinah in če ga že delamo, zakaj ne bi začeli s širokimi in nehali z ozkimi tkaninami. Poudaril je, da pride pri tem do velikih zastojev, ker je treba stalno menjati ali pa na novo vpeljevati širino v grebenih. Odgovoril je zopet tov. Jeraj s poudarkom, da za tak način dela res težko iščemo logiko. Toda tu nastopajo velike težave zaradi tega, ker smo vezani na primer pri filtrih na kratke dobavne roke. V Jugoslaviji je precej podjetij, ki te tkanine rabijo, toda Tov. dr. Jerovec razlaga bilanco 1961 vsaka ima specifično strojno opremo in sploh ne moremo misliti na kakšno standardizacijo širin ali kvalitet tkanin. Na zalogo pa mi ne moremo delati. Pri drugih izdelkih, na primer pri športnem platnu, plahto-vini in damast gradlu je stanje precej boljše v tem oziru. Naročil imamo toliko, da bomo morali v najkrajšem času misliti celo na začasno tretjo izmeno. Jože Mavko, šef komercialnega sektorja, je razpravo dopolnil z dejstvom, da novi instrumenti in situacija na tržišču terjata, da delamo to, kar trgovina najbolj zahteva in kar je sposobna tudi takoj plačati. Zato si ne moremo dovoliti izdelavo nekaterih artiklov na zalogo. Lanskoletni uvoz tekstila nam je prizadejal precej glavobola, kam na primer z našim kanafasom, ki smo ga imeli preko 100 000 metrov. Če bomo organizirali lastno konfekcijo oblačilnih predmetov, potem bo situacija druga. Zanimiv je tudi primer čistih lanenih tkanin. So brez prometnega davka, toda cena vlaken je tako narastla, da se nam teh izdelkov praktično ne izplača več delati in smo jih tudi ustavili. Uvajamo sedaj nove izdelke, ki si počasi utirajo pot na tržišču, toda s tem zopet ne prispevamo k zmanjšanju asortimana. Aron Zornada je rekel, da je na trgu doma in v svetu čedalje manj lanenih izdelkov, ker je lan kot tekstilna surovina v stagnaciji, isti pojav pa je tudi s konopljo. Vedno večjo uporabo pa imajo izdelki iz sintetike ali mešanic iz sintetike in naravnih vlaken. Se mi na to kaj pripravljamo? Odgovoril je tov. Rebernik s pojasnilom, da se v našem podjetju vrše razni poizkusi z mešanicami lanu in leakrila, oziroma kuralona. Spredene so bile že prve količine preje ter stkanih nekaj sto metrov tkanin. V konfekciji so izdelki iz te tkanine, ki je impregnirana proti mečkanju, model ženskega kostuma, ki je sedaj v uporabi. S tem želimo registrirati vse dobre in slabe strani. Nastopa pa vprašanje nabave sintetskih vlaken, ker je vse vezano na uvoz, za kar pa ni najboljših pogojev. Poleg tega je na to treba gledati kot na modni artikel in bomo s tem v trenutni situaciji asortiman še povečali. Dr. Jerovec je v zvezi s tem poudaril, da moramo predvsem vedeti, da je sintetika zelo draga in plačljiva le s čvrstimi devizami, pa tudi carina je visoka — 25 %>. Smatra, da bodo ti izdelki zaenkrat predragi. Je pa prav, da vršimo poizkuse in da smo pripravljeni, posebno če bo slična vlakna začela pridobivati domača industrija. Naglasil pa je, da moramo letos in v naslednjih letih dati absolutno prednost zamenjavi starih strojev v tkalnici in plemenitilnici. Ko bomo to dosegli, bomo imeli brez dvoma tudi več sredstev, s katerimi bomo lahko našo dejavnost razširjali ali po potrebi celo preorientirali. Draga Mrdjenoviča je zanimalo, kako se je lani zaključilo poslovanje počitniških domov. Dr. Jerovec je v odgovoru navedel, da je imel dom na Mali planini 26 000 din izgube, kar pa je v primerjavi s prejšnjimi leti minimalna vsota. Naših članov in njihovih ožjih svojcev je bilo v domu preko lanskega leta 326, tujih gostov pa 524. Dom je imel skupnega prometa za preko 3 milijone din, kar je skoraj 50 °/o več kot prej. Dom v Umagu je prav tako uspešno zaključil svojo sezono, saj izkazuje 265 000 din presežka, kar še nobeno leto nismo zabeležili. V domu je preživelo oddih 431 naših delavcev in svojcev ter nekaj gostov, v glavnem izven sezone. Prometa je imel dom za preko 8 milijonov din, kar je prav tako za 50 % več kot leto prej. Tovarniška menza pa izkazuje primanjkljaj v višini pol milijona din, kar pa je razumljivo, ker je šele v zadnjem tromesečju pričela z rednim obratovanjem. Rednih abonentov je sedaj 120, okrog 250 delavcev pa se poslužuje toplih obrokov. Tov. Cvetko je predlagal, da bi podaljšali sezono v Umagu in sicer naj bi dom odprli že 15. maja. Če med člani kolektiva ne bi bilo večjega zanimanja, bi bilo zelo umestno odstopiti nekaj ležišč drugim kolektivom, v zamenjavo pa dobiti prostor za naše delavce pod istimi pogoji v kakšnem drugem turističnem kraju — Crikvenici, Bledu itd. Mogoče vsem res ne ugaja leto za letom v Umagu ali na Mali planini. Verjemite mi, da s tem, kar sem doslej opisal, razprava še zdaleka ni bila zaključena. Ko to pišem, smo že zelo blizu trenutka, ko je treba prispevke poslati v ljubljansko tiskamo, če hočemo, da bo Konoplan 15. med nami. Zato bom v nadaljevanju le še kratko naštel, kaj je bilo še važnega. Tov. Deržič je posredoval predlog UO počitniških domov o zvišanju penzionov za 25 din + turistična taksa, ki pa še ni znana. Dal je v razpravo tudi nov predlog o finansiranju stanovanjske izgradnje na našem območju ter predlog o gradnji nekaterih športnih objektov (strelišče, kegljišče). O gradnji stanovanj je govoril tudi tov. Slavko Osolin. Albin Žibert je govoril o vprašanju otroških vrtcev in o potrebah ter nalogah društva Partizan. Venčeslav Perko je nakazal bodočo dejavnost sindikalne organizacije v podjetju ter potrebe, s katerimi to dejavnost lahko izvaja (vzgoja, skrb za bolne, invalide, upokojence itd.). Tov. Rebernik je pojasnil zadevo v zvezi z nameravano združitvijo s podjetjem Motvoz in platno v Grosupljem. Gost na zasedanju CDS, predsednik ObLO Domžale tov. Franc Habjan pa je obširno analiziral sedanje gospodarsko ter družbeno politično stanje ter perspektive naše komune. Ob koncu je bila zavrnjena (morda tudi ne?) prošnja EE konfekcije za nadomestilo osebnih dohodkov za izdelke, katere šele uvaja. Proti so bili le nekateri »bolj ta glavni« (hvala lepa). In čisto na koncu so bili pa sprejeti še važni sklepi, katerih pa nisem uspel zabeležiti — niti dobiti. Kajti, potem je bilo zasedanja konec. Sledilo je kosilo — in po kosilo! Predsednik ObLO Domžale tov. Franc Habjan med poročilom o naših lanskoletnih uspehih Letno poročilo zobne ambulante OA »INDUPLATI« za 1.1961 Leto 1961 je pomenilo preokretnico v organizaciji zdravstvene in tako tudi zobozdravstvene službe. Z novim zakonom je postala zdravstvena služba samostojna in tako smo se zdravstveni delavci približali našim proizvajalcem v gospodarstvu. Naše ustanove so postale samostojne zdravstvene organizacije, kar je narekovalo, da smo si pripravili nove pravilnike za naše gospodarjenje. Sklepali smo pogodbe z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje in z gospodarskimi organizacijami za naše storitve. Vendar so bili začetni koraki, ker smo bili brez pravih izkušenj, težki — na drugi strani pa si tudi z Zavodom za socialno zavarovanje nismo bili vedno enotni glede cen za izvršene usluge. Pri organizaciji naše zobozdravstvene službe smo želeli vpeljati v drugi polovici preteklega leta novi racionalnejši sistem izvrševanja uslug, kateri naj bi odpravil čakanje v čakalnici, na drugi strani pa naročanje pacientov na daljšo dobo. Naročali smo paciente večkrat v krajšem razdobju s ciljem, da mu čimveč m čimprej pozdravimo zobe. Toda pri tej reorganiza-ciji nismo uspeli. Zakaj? Glavni faktor pri tem je bila nedisciplina in neredno prihajanje naročenih pacientov. Kaj se je zgodilo? Naročili smo n. pr. pacienta štiri ali celo osemkrat v kratkem časovnem razdobju, no, in pacient namesto da bi prišel ob naročenem času, je zostal in prišel le zadnjič in tako se nam je naš načrt zjalovil, kajti takih" primerov nerodnosti je bilo mnogo n zaradi takih pacientov smo morali stalno prenaro-Cevati in nismo mogli sprejemati novih. Tako smo ??peJ zapadli v stari sistem »flikanja«. Cim bomo do-Dui Se enega terapevta, bomo naš novi sistem dela vpe-vč v* že..sedai opozarjamo, da »zamudnikov« ne bo ec, ker jih ne bomo več sprejemali v zdravljenje. Glede tehničnih del velja obvestiti naše zavarovance, da je bilo pomanjkanje žlahtnih kovin v preteklem letu ovira pri izdelavi novih zob. Trenutno te ovire nimamo več. Program našega dela v letu 1962: Kot prvo nalogo bo potrebno, da izdelamo pravilnik o dohodkih in osebnih dohodkih zobne ambulante kot ekonomske enote. Pravilnik bomo morali urediti tako, da bo prišla do veljave misel novega zakona — vsakemu članu kolektiva po njegovem delu in prizadevanju. Sedanji prostori zobne ambulante ne ustrezajo več zahtevam in potrebi naše zobozdravstvene službe. Sistem dveh stolov in prihod našega štipendista terjata od nas in zainteresiranih podjetij, da čimprej pride do realizacije razširitve ambulante. V drugi polovici letošnjega leta bomo vpeljali naš novi sistem čim hitrejšega in čim boljšega nudenja uslug našim zavarovancem. Preventivno delo: S preventivo bomo pričeli takoj ko dobimo še enega terapevta. Namen preventive bo predvsem v tem, da dobimo sliko o stanju zobovja pri naših proizvajalcih ter da jih seznanimo o stanju zobovja in jim predlagamo način zdravljenja. Pri preventivi bomo s krajšimi predavanji in članki v tovarniškem časopisu seznanili naše delavce z osnovo pravilne higiene ustne votline. Na bazi preventive bomo pa prešli na naš novi sistem kurativnega zdravljenja zob. Glede kurativnega dela bo naš program sličen programu v preteklem letu. Nameravamo pa tudi izvrševati osnovne malokirurške posege, v kolikor bodo novi prostori ustrezali tem zahtevam. Sistematski pregledi v . Pnložena tabela nam po podjetjih in po oddelkih št, m?c’ v?e smo našli pri posameznikih. Največja st«V1 • pri. vseh Podjetjih: zdrav. Pri ženskah iz-šr 'iV Dolenja spolnih organov, kar je razvidno iz , lr. rubrik. Moramo pa poudariti, da so vsa ta obo-hnifii ° lahke oblike, torej ni bilo treba ženam kn 'V- na specialistični pregled, ampak smo z nekaj ra-uvnimi posegi dosegli v ambulanti samo ozdrav-vn t "u ali, pa zadovoljivo izboljšanje. Posebno pri _ ti n°žn'ce je bilo to očitno. Pri vnetjih jajčnikov st-ii * ironična obolenja, ki ne zahtevajo bolniškega štn 'mi1 m tut,i P_c večjih kurativnih posegov. Saj tudi snn/ » °. bolniškem staležu zaradi obolenja ženskih sili °Vl1 ,n* Pri tako številno zaposleni ženski delovni Pretirana. Med temi je tudi veliko bolezni zaradi snp6-01!0^*’ P°scIjno zaradi prekomernega bruhanja in in , , ”.lh Pregledov. Na drugem mestu so ploske noge _ akoj za tem krčne žile, kajti ti dve obolenji sta gosto združeni. Ploske noge v večini primerov po-rppCC?J° razširjene žile. Marsikomu smo takoj zapisali izk» iZa vložkc Preti ploskim nogam, a se je pozneje azalo, da bolniki vložkov ne nosijo. Res je en mesec zava, prodno se človek navadi na vložke, vendar ne „ cnJ.°. vreči puške v koruzo in jih že po enem dnevu sti rCiCI‘-,To ,'c v škodo posamezniku, pa tudi skupnosti, Č»J ,v. , ke dobimo na recept. To je prav tako, kakor j , bolnik, ki dobi pri zobozdravniku protezo, ne 1 potrpljenja, da bi sc nanjo navadil in bi jo spra-iv predal. Zavedajmo se, da so ti pripomočki dragi n=.šJLSm°Jih pobili, smo jih dobili zato, da bi koristili ilrL, V zdravju. Zaradi ploskih nog pride do okvare otenice, ker je ta nepravilno obremenjena. Tisti, ki naši obratni ambulanti nosijo steznike zaradi deformacij hrbtenice, pa bodo povedali, da je neprimerno bolj prijetno nositi vložke v čevljih, kakor pa oklep okrog telesa. Zaradi razširjenih žil na nogah pride do nepravilne prehrane kosti, mišic in veziva, zato sc odprejo rane, ki se le nerade Prvi primeri črnih koz v Evropi so povzročili preventivne ukrepe tudi pri nas. Najprej smo cepili vse tiste, ki lahko kakorkoli pridejo v stik z inozemci. Kasneje pa so bili v podjetju cepljeni vsi tisti, ki so to želeli zacelijo. Kot naslednje opažamo, da ima veliko ljudi zvišano sedimentacijo krvi. Ta je izraz raznih vnetij (že samo nahod jo zviša), ali pa nevarnih drugih obolenj. Zato smo tudi naročali te bolnike na kontrolo. Če ni uspelo po zdravljenju v ambulanti doseči normalne sedimentacije, smo te ljudi poslali na specialni pregled. V predilnici našega podjetja izstopajo obolenja pljuč, predvsem bronhitisa, kar je razumljivo zaradi prahu. Kar se tiče TBC, vidimo, da so vsi v takih oddelkih, ki so po klimi primerni za tuberkuloznike. V »Induplati« je eden od TBC primerov na zdravljenju na Golniku, eden pa dela v okolju, kjer ni prahu. Naša konfekcija je zatočišče bolnic s TBC, saj je tam zanje tudi najprimernejša klima. Nadalje opažamo, da je med nami precej ljudi z zvišanim krvnim pritiskom. Ne moremo trditi, da bi bil kateri koli oddelek kriv po naravi dela za to obolenje, nedognano je, da je v tkalnicah več takih bolnikov, kakor je to primer pri nas. Večina so to ljudje starejši nad 42 let in veliko od njih ima zvišan krvni pritisk le neznatno. Bolnikom smo povedali, kako morajo urediti svoj način življenja, posebno glede prehrane. Vsem tem bi priporočala, da se vključijo v naši menzi med želodčarje, kjer bodo v letu 1962 kuhali dietno hrano. S tem bodo vsaj delno sledili predpisom diete. Zvišan pritisk je znak obolenja cirkulatorncga aparata. Pri tem je srce preobremenjeno, iz tega sledi tudi preobremenjenost ledvic. Znaki za okvaro dveh zadnje naštetih organov nastopijo pozno, zato je važno, da se res držimo zdravnikovih navodil. Da ne bo prepozno! Pri rentgenskih pregledih smo v naši ambulanti letos odkrili le en primer TBC v »Induplati«. Po flu-orografski akciji so bili še trije bolniki poslani zaradi TBC na zdravljenje: iz našega podjetja eden, iz Papirnice Količevo pa dva. Ne smemo fluorograske akcije podcenjevati, saj je vedno uspešna. Slikanje pljuč vedno več pokaže, kot samo gledanje za zaslonom. Tako sem skušala prikazati delo sistematskih pregledov. Mislim, da jih ne bo nihče podcenjeval, pa tudi ne precenjeval. Letos smo v celoti zajeli drugič vse delavce. Po prvih sistematskih pregledih je bilo veliko sprejetih v bolniški stalež, letos je bilo takih le 0,5 "/o. S sistematskim pregledovanjem zaposlenih dosežemo šele z leti uspehe; lahko rečemo, da smo jih letos že opazili. Z rezultati sem kot zdravnik zado-volnja; mogoče gledajo gospodarstveniki na to' drugače, radi bi takojšnjih velikih uspehov. Naša podjetja so vedno razumela težave ambulante in so pomagala pri sistematskih pregledih ne samo finančno, ampak so pošiljali delavce na pregled med delovnim časom. Če bi pregledovali delavce izven njihovega delovnega časa, bi jih prišlo največ četrtina. To vemo iz izkušenj. Preventiva je tisti del medicine, ki ni uspešna po enkratnem posegu. Kirurg po operaciji takoj požanje slavo. Preventiva pa mora delati leta in leta, da pokaže sadove svojega dela. Zato ga navadno preveč ne cenijo. Počasi pa upam, da ne bo več podcenjevanja te stroke, ker bomo spoznali, da je tudi preventiva dobra raču-nica za posameznika in za skupnost. Pregled ugotovitev sistematskih pregledov Diagnoza Predli. Tkal. Plem. Tisk. Konfek. Ostali LIP Papir. Bp — zdrav 44 135 15 6 6 49 91 178 SR — sedimentacija 31 59 7 3 — 14 19 29 HB — krvno barvilo 12 7 2 2 — 3 9 8 Vitium kor. — srčna napaka . . . — 4 — — 2 3 19 13 Hypertonia — visok krvni pritisk 12 26 4 1 4 17 14 35 Sel. art. — poapnenje žil 14 9 8 — 1 6 ' 4 14 Pljučna obolenja 35 6 4 — - 5 12 12 Bronchitis 32 3 2 — 1 4 4 15 TBC 2 1 — — 5 3 1 3 Želodčna obolenja 2 4 5 1 — 8 2 4 Operacija želodca 2 2 1 — — 3 — 2 Hernia — kila 1 — ' — — 1 2 2 Obolenja ledvic 9 7 3 — 1 1 8 9 Obolenja jajčnikov 20 33 5 1 3 8 11 19 Myoma uteri — izrez maternice . . 2 4 3 — 1 3 2 3 Obolenja nožnice 66 89 12 3 3 6 57 32 Des. uteri — spuščena maternica . . 14 22 2 1 3 6 6 2 Grav. — nosečnost 1 7 1 2 1 3 11 7 Po operaciji maternice 4 2 — — 1 1 1 3 Ned. hem. — zlata žila 4 1 1 — — 1 — 2 Varices — krtice 31 28 9 2 5 33 26 65 Pedes pl. — ploska noga 26 60 13 1 4 15 40 98 Očesne bolezni — 5 1 — 1 5 8 13 Ušesne bolezni 1 1 — — 1 —' 3 2 Bolezni mišic, kosti in sklepov . . 2 8 3 2 1 2 5 12 Struma — golša — 3 1 2 — . 1 2 1 Diabetes — sladkorna bolezen . . . — 1 — — — 1 — 1 Distonya — živčne bolezni . . . . 4 11 1 — 1 19 7 31 Asthenia — podhranjenost .... 4 5 — — — 7 3 12 Ekcem — kožne bolezni 3 11 5 3 — 10 17 38 Psoriasis — luskavica 1 3 — — — — 3 4 Okvare po starejših poškodbah . . . 2 5 4 1 2 13 13 17 Tomsiliytis — obelenje mandljev — — — — — — 6 2 Skupaj . . . 381 562 112 31 47 251 406 688 Nabava in prodaja v mesecu DECEMBRU HIBI Surovine: Nabavljeno kg Porabljeno kg Lan D . 22 082 26 367 Lan K . 37 189 2 302 Konoplja D . . . 15 264 16 790 Konoplja K . . . . 17 127 27 102 Preja: Bombažna . . 45 514 51 338,3 Lanena (doma proizvedena) 25 771 30 043,5 Konopljena (doma proizved.) 29 861 24 678 Stanična . . 4 730,8 4 457,8 Premog: 464,5 ton 538,10 ton Tkanine: Prodaja m* Proizvodnja m2 -1 prodaja na jan. 1961 Bombažne 70 094 59 608 — 65,0 % Lanene 34 548 49 764 — 90,5 °/o Bombaž - lan 105 568 135 284 — 80,5 %> Konopljene 70 852 65 859 + 240,0 "/o Bombaž - konoplja 10 958 15 442 — 93,0 %> Lan - konoplja 1 235 88 + 82,5 %> Gasilske cevi — kg 3 454 2 439 — 64,5 °/o Makulature je bilo v januarju 1962 2297 m2. V istem mesecu 1961. leta pa 2285 m2. Letošnji januar je bil po prodaji slabši od lanskoletnega za 9 %>. Oskrba s surovinami ni bila zadovoljiva. Manjkalo je predvsem Nm 28/2 bombažne preje. Konopljeno in laneno vlakno je komaj krilo potrebe, toda le po količini, medtem ko kvalitetno sploh ni ustrezalo. Trgovska mreža se je v pričakovanju novih instrumentov delitve dohodka omejila na najnujnejšo nabavo. Izg ledi so, da bo tako stanje trajalo še vnaprej. Tajnik društva tov. Strojan med podajanjem svojega poročila Tekstilci so zborovali . , y iTiesecu februarju so polagali svoj letni obračun ckstilci. Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev LRS, Podružnica Jarše, je izvedla svoj redni letni plenum Podružnice dne 3. 2. 1962 v Kamniku. Na plenumu so Pieglcdali svoje delo in si zadali nadaljnje smernice, z poročil je bilo razvidno, da so v preteklem letu organizirali razna strokovna predavanja ter se udeležili udi raznih posvetovanj s področja standardizacije in uporabe sintetskih vlaken v tekstilu. Predavanja so za-jemala problematiko v tekstilu ter družbeni plan ob-ane Domžale s poudarkom na tekstilni industriji. . ,ZI?an'li so se tudi z gospodarsko problematiko v domžalski komuni. Diskusija na plenumu je pokazala, da Delovno predsedstvo na republiškem plenumu tekstilcev se člani podružnice zelo zanimajo za probleme svoje ožje in širše okolice. V zvezi s tem so sprejeli več sklepov, ki bodo pozitivno delovali na sodelovanje med člani in pripomogli k večji strokovnosti članstva podružnice. Razvidno je bilo tudi, da člani podružnice poleg svojega rednega dela sodelujejo tudi v drugih družbeno političnih in samoupravnih organih. To jim daje širšo razgledanost in možnost resne in pravilne presoje ter odločanja. Na plenumu so se zedinili, da se bodo pripravila predavanja o ekonomičnosti tekstilnih podjetij, pri čemer se bodo člani spoznali z raznimi elementi ekonomskega poslovanja. Drugič v tem mesecu so se tekstilci zbrali na plenumu, ki ga je sklical republiški odbor DITTS-a, ta je bil dne 24. 2. 1962 v naši kinodvorani. Plenum je otvoril tov. ing. Hvalec, predsednik RO. Pozdravil je vse navzoče delegate, člane društva in goste. Kot gostje so se udeležili plenuma: tov. Slavko Zalokar — predsednik sindikatov tekstilcev in usnjarccv LRS, tov. Miro Varšek — sekretar obč. komiteja ZK Domžale, tov. prof. dr. ing. Franjo Kočevar — predstojnik fakultete oddelka za tekstil, tov. prof. Gerl — zastopnik ZIT LRS in drugi. Poročila so prikazala ogromno področje dejavnosti, ki so jo zajela društva inženirjev in tehnikov tekstilcev pri svojem delu. Posebna pozornost je bila usmerjena na izpolnjevanje plana, na dotok surovin, koriščenje notranjih rezerv, šolstvo in izobrazbo ter položaj tekstilne industrije v današnji Jugoslaviji. Na plenumu so sprejeli nekaj koristnih zaključkov, ki' bodo pripomogli k še večji angažiranosti članstva in s tem h krepitvi vloge tekstilne industrije in tekstilcev. Ob koncu se lahko pridružimo vsem željam in potrebam, ki so bile obravnavane na plenumu in želimo vsem tekstilnim kadrom obilo uspeha pri izpolnjevanju njihovih nalog. Rako smo delali v mesecu DECEMBRU 1361 Izpolnitev količinskega plana: Mesečna izpolnitev Primerjava z letom 1961 Leto 1961 indeks 100 Predilnica....................92,6 % 99,0 % Tkalnica......................90,7% 96,7% Gasilske cevi.................95,2 % 94,6 % Zatkani votki.................95,4 % 95,9 % V predilnici je bil izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin in zaradi slabe kvalitete konopljenega kratkega vlakna. Primanjkuje kvalitetno laneno vlakno iz uvoza. Stanje s konopljo je v pogledu kvalitete in količine še vedno kritično. Tudi tkalnica je bila v januarju izpod planirane proizvodnje skoraj za celih 10 %. Oskrba s surovinami ni bila zadovoljiva v pogledu kvalitete pri bombažni preji Nm 28/2 in pri konopljeni preji iz lastne predilnice. Vsled slabe konopljene preje je bilo 21 000tm izpada, kar predstavlja 5,7 % mesečnega plana. Zastojev zaradi prekinitve električnega toka ni bilo. Ostali oddelki so normalno obratovali. Vrednost točke po posameznih ekonomskih enotah v primerjavi z mesecem avgustom 1961 je padla pri EE plemenitilnica in tiskarna, v vseh ostalih oddelkih je ostalo v glavnem nespremenjeno. Primerjava Eikonomska enota z avgustom 1961 Predilnica..........................107,1 % Tkalnica..............................112,6% Plemenitilnica......................106,8 % Tiskarna ...........................103,7 % Konfekcija........................... 101,0% Obrat za vzdrževanje . . . . . 108,6% Uprava..............................105,3 % V januarju je bilo v delovnem razmerju skupno 1090 delavcev in 6 vajencev Ing. SREČO BERGANT Prešernov nagrajenec Mladim strokovnjakom so tudi letos razdelili Prešernove nagrade. Iz našega kolektiva jo je prejel tov. Ing. Srečo Bergant za diplomsko delo, katero je zagovarjal 24. februarja lanskega leta. Tovariš inženir, znano nam je, da ste bili letos z dvema kolegoma med prejemniki Prešernove nagrade, ki jo podeljujejo za izvirna znanstvena dela. Prosim vas, povejte za naše bralec v kratkem bistvo vašega nagrajenega dela! Ing. Bergant: V svetovnem merilu upada predelovanje lanenih vlaken zaradi pomanjkanja surovin. Surovin ni, ker se setvene površine uporabljajo v druge namene (za gojitev prehrambenih kultur zaradi porasta svetovnega prebivalstva). V času študija sem prišel do zaključka, da je mogoče to vrzel nadoknaditi z mešanjem naravnih trdih vlaken s kemičnimi. Surovinska baza za kemična vlakna pa je neizčrpna. Prvi poizkusi so pokazali samo obstoj možnosti izdelovanja preje iz mešanic kakor tudi izdelavo tkanin iz take preje. V tehnološkem procesu so še določene težave, katere pa bomo s preureditvijo nekaterih strojev povsem odpravili. Dosedanji poizkusi so izdelani iz kemičnih vlaken japonskega proizvajalca, le-te pa so iz- delali na bazi polivynil alkohola. Razvoj zahteva poizkuse še z drugimi vlakni, kakor tudi z različnimi številkami in dolžinami vlaken. Poizkusi niso enostavni in bomo pač morali z delom nadaljevati, dokler ne bomo dosegli optimalnega zaželenega efekta. Na katera kemična vlakna še mislite, ko govorite o izpopolnitvi in dopolnitvi vaše zamisli? Ing. Bergant: Poleg Kuralona (polivynil alkohol) pridejo v poštev še naslednja vlakna: polyacrilni-trilna, predvsem ker bomo imeli zanj domačo surovinsko bazo. V določene namene pa bomo lahko mešanice izdelali tudi iz polyesterskih vlaken, ki jih bomo v dogledni prihodnosti prav tako izdelovali doma. Kako se obnaša preja iz mešanice v pripravljalnici oz. v tkalnici? Za karete artikle so tkanine, ki ste jih doslej izdelali? Ing. Bergant: Izdelane preje so za naše stroje v tkalnici preslabe. Ne vzdržijo tako močne napetosti, zaradi tega je tudi izgled tkanine temu primeren. Jakost preje pa povsem ustreza za predelavo na volnar-skih statvah. Izdelane tkanine so uporabljive za moške letne suknjiče, za ženska krila in kostume. Za visoko plemenitenje kemičnih vlaken so potrebni stroji, ki jih naša plemenitilnica nima. Ali se v tem pogledu pripravlja izpopolnitev te vrzeli? Ing. Bergant: Znano nam je, da se tkanine, izdelane iz lanene preje, zelo rade mečkajo. Z dodatkom kemičnih vlaken lahko te tkanine plemenitimo proti mečkanju, vendar so nam zato potrebni primerni stroji. Tudi naše sedanje tkanine zahtevajo vedno boljše plemenitenje, zato bo treba nujno pomisliti na rekonstrukcijo plemenitilnice. Če bomo hoteli na tržišču uspevati vkljub v soseščini vedno občutnejše konkurence, do te odločitve ne sme preteči več dosti časa. Za visoko plemenitenje naših tkanin kakor tudi tkanin iz mešanic s kemičnimi vlakni, moramo dopolniti naš strojni park v plemenitilnici z apretiranim fu-Iardom, z razpenjalnim sušilnikom in s kondezacijsko komoro. Brez navedenih strojev ni poti k cilju. In še zadnje vprašanje. Kako si pomagate pri vašem razvojnem delu sedaj, ko teh strojev v Jaršah ni? Ing. Bergant: Pomagajo nam druga tekstilna podjetja, kar pa ovira delo, ker je nemogoče stalno prisostvovati in zasledovati vse faze dela. S tem kratkim intervjujem, kateremu se je obra-tovodja predilnice tovariš ing. Bergant ljubeznivo odzval, sem naše bralce seznanil z veliko nalogo, ki se je je lotil nagrajenec z namenom, da reši lanene izdelke pred zatonom oziroma jim da še širšo uporabnost. Nagrajencu iskreno čestitamo in želimo čimprejšnjo dosego cilja. O. L. »Poskusi niso enostavni in bomo pač morali z delom nadaljevati...« ■K O N O PLAN' Stran 9 Št. 3 2a hm&k v. m - 'icmmchilo J Novembra 1953 so se vselili prvi stanovalci v novo dograjeni blok Induplati Jarše. Stavba ima ločen vhod za samce in posebnega za dostop k družinskim stanovanjem. Vseh stanovalcev je preko 100. Ta stavba je dobila sledečo hišno številko: Preserje 89. V stavbi je vodovod s toplo in mrzlo vodo, centralna kurjava in tla v stanovanjskih prostorih so parke-tirana. Številne kopalnice omogočajo enako kakor dve Pralnici kulturno življenje. Do sem je vse prav in lepo. . ^al pride stanovalec ali tujec v ta blok lahko od koderkoli, ker prave ali vsaj pravno priznane poti do današnjega dne še vedno ni. Graditelj bloka — tovarna Induplati Jarše je to vprašanje vsaj zasilno rešila s p osutjem steze z ogorki, kl so,.s® P° fizikalnem zakonu razlezli na širino in tako označili kolovozno pot od nikogar priznano in še manj spoštovano. Ogorki pa niso za vsako vreme. Je že tako. In tudi ne morejo biti, ker — že leta in leta vozijo zasebniki •n zadruge ter podjetja prod iz Bistrice po edini poti k bloku in tako neprisiljeno stalno skrbijo, da ta pot ni nikdar dobra. Kotanjasta je in blatna ter sploh nemogoča. Do kraja je povezavo med blokom in kinodvorano ter menzo uničil s svojimi prevozi graditelj tovarniškega dvorišča. Danes je stanje izredno kritično. Kdo je kriv? Vsi in nihče. Kar stopimo za eno uro na to pot in si oglejmo promet. Zasebniki s konjsko vprego vlačijo drobir iz Bistrice (celo preko dvorišča menze, ki še ni gotovo), osebni in tovorni avtomobili, mopedisti in kolesarji ter »ubogi pešci« jo uporabljajo. Pa kljub temu ni nikogar, ki bi skrbel za cesto, niti tega ni, ki bi napravil red, kdo jo sme uporabljati in kdo ne. Dobro pri vsem tem je le, da je promet možen le z najmanjšo hitrostjo, sicer bi se morali stanovalci res vsak dan kopati. Cernu naj služi parket, če prideš od povsod samo skrajno umazan domov, pa naj drugi povedo. Zime niso dolge — poleti pa se tudi drugod nihče stalno ne preobuva. Zato razmislite in nekaj ukrenite ali vsaj svetujte tisti, ki mislite resno in dobro stanovalcem v Preserjah 89. O. Lipovšek Čez dre in slrn v blok Induplati Panem et circenses — so zahtevali Rimljani. Hrano a ohranitev življenjske sile in igre za osvežitev duha. Tisoč let kasneje smo enakega mnenja tudi Jaršani. Poleg tovarne smo si postavili domove in eno od Poslopij v zadnjem času s precejšnjo mero smisla za č y)to adaptirali v sodobno menzo. Nestrpno smo pri-kovali dneva, ko bo menza sprejela prve goste. Pri-naše pričakovanje ni bilo enako živčnosti, m več samo posledica želje, da sploh dobimo prostor, Drvi"7 se lahko udobno nameščeni oddahnili po truda-lint- ? delu- Poleg tega imamo odslej možnost popeci tv dragega gosta na prigrizek ali dobro kapljico v našo« menzo in to nam prija. * Napačno sodi vsakdo, ki vključuje menzo s pijan-rianai}'|€:^n’ čeprav tudi to v celoti ne izključujem, toda <”as ne dovoljuje kroničnega pijančevanja, še * beJ ne za vse (in teh ni malo), ki so se v zadnjem času motorizirali. In v čem je cela zadeva? re(j Y menzi je nameščen televizijski sprejemnik. Spo-tako^6 tazumljiv° omejen še vedno na večerne ure ter družVV°V*5at*a- s časom, ko marsikdo posedi sam ali v vi .. ‘ v naši menzi. Izjemni so sporedi oziroma tele-skih i- prenosi športnih dogodkov v poznih dopoldan-ali prvih popoldanskih urah. 1° kaj se dogaja! vse Prelepa menza zaenkrat še nima izrabljene Da .KaPacitete in je več ali manj nezasedena. Močno doeJHvZaSec*®na’ kadar so televizijske oddaje športnih dal °dk°V ^ iavnlh nastopov. V teh primerih je gle-VepC