Beilagen
IfteeČM®, i i a l’— §&maf Avstrije:—-mo teto . .	. 15‘-
S^iamaaieštevilke a** i© vinarjev.
Nondvlggn političen list za slovensko ljudstvo
injiivo ln npravnliivo: Maribor .■ka -»«•» 8. — Telslon St. 113.
IaStanca za država! |«®ib.
Preuredili Avstrije v smislu velikonočna nemškonacionalnega programa ni vznikla kot_ liudska Mitova nemškega naroda v Avstriji marveč kot tri-iatev onega dela nemškega razumništva, ki je prepojen z vsenemškim duhom. Nemški kmet m delavec, i skupno s slovenskim možem in mladeničem v strelskem jarku brez nemškega državnega jezika brani avstrijsko domovino, ni bil pred vojsko preverjen, da je neogibni pogoj za obstoj Avstrije nemški arzavm jezik, in bo po vojsk, še manj, in to tembolj, ker bo imel težke gospodarske skrbi, ki jih bo mogel rešiti ne z ^nemškim državnim jezikom, tem«* s pomoč,o slovenskega in slovanskega kmeta in delavca, s ka Sto se bo moral skupno boriti zoper odiranje ka-pitalizma in velefinančnih krogov.
Tista korporacija, ki kakor stari grški o trov Aeolus, neprestano piha vsenemškega duha v ^ nemško javnost in ki venomer r— notranjepolitične boje, je nemški Volksrat. Ti ljudj niso zastopniki ljudstva, ker wso mega ni in torej nimajo nobenega mandata, ^	°
”n zahtevali v imenu ljudstva. To so le mandatar p vsenemških krožkov, kakor se zbirajo po spodniesm-jerskih koroških, kranjskih in pnmorskah mestih . ZT Kakšnega duha in kakšnega ravnanja so U St smo vtdobra preizkusili poleti ta » *»■> £ i 1M4 o čemer se še bo govorilo svoječasno n
ta ui«, «	nemškega stališča
üudje presojajo Avstnj g	n- skladn0 s tem
^rSk^loSe^inaSemz-^Or0V Voiksratovsko zahtevo o šolski prasnov1 neko-
jrrsrÄ £££ žic
-'v ÄÄS
sirijska zgodovina mora dobiti več mesta m v »je, m :	*	in ko so merodajni liberalni činite-
mora pred vsem pokaževa« na tesno zdomsko - j	tem naziranju ni ločila kitava, srna-
kupnost Avstrije z Nemčijo, lo ie	e	golo v j trali, da pnstoja v Avstriji prvenstvo Nemcem na
zadosten komentar za preosi.ovnno	1	° j ogrskem pa Madžarom. Wolf se je zelo razveselil, ko
bodočnosti, če bi se preosn.n alu. kako. zahle J	zgodovinske spomine našel tudi na Ogrskem.
Torej dualizem nazorov. Na Ogrskem baje ni n°be
volksratovci, v vsenemškem duhu.	j
Nadaljna izvajanja „Deutsche Wacht P«> h 11 | žilo v komentar, kako si volksratovsk, dul, preds , vila šolsko preosnovo z ozirom na katolicizem m njegove	naprav. Nemškim krščanskim somaj-
cem vernim drugom nemškega liberalizma v boju za nemški državni jezik, ne bo odveč, da ^ zapomiujo ta volksratovski komentar. „Drža\a si i-Piše imenovani list „izključno pridržati vzgojo uč-teljstva, ter ne sme več dalje hodi« po usodni poti, ki je stopila na njo pred vojsko, ko je namreč o\ celila, da so moška in ženska učiteljišča zasnovala zasebne korporacije. Državna zavest se dm prav-g:j edino le v državnih zavodih, v zavodih Katoliške šolske družbe in duhovnih redov, kjer vlada mednaroden duh, manjka zato vsaka podlaga.“
Takšen je duh, ki vlada v nemških volksratih. torej v prvi, glavni in odločilni instand za preso . vanje nemštva in njegovih zahtev.
Tega duha prešinjen je nemškoradikalm pes. nec Wolf, glavni glasnik vsenemških zahtev v Avs riji. Ta mož pa je tudi, kakor je povedni na zborovanju v Tešinu, poprašal v zadevi preosnove Avstrije' v vsenemškem smislu za svet dve drugi m&tan-ci Nemški radikalci so bili, tako je rekel, v em u ter so ,se obrnili glede na zahteve Nemcev v Avst riji do nemškega kancelar,ia. Ta pa jim je odgovoril, kakor nekdaj Bismarck vsenemškim romarjem iz Avstrije, da se noče vtikati v notranje razmere Avstrije.
To je korektno. Ce bi vladalo drugo načelo, bi se n pr.'smeli avstrijski Poljaki vtikati v razmere, v katerih živijo Poljaki na Pruskem. Kajpada to Prusom ne bi bilo po godu. S pravzaprav negativnim odgovorom na tej inštanci v srcu nezadovoljen, se je poslanec Wolf obrnil na instanco onstran Li-
*	_	.	1 , 1	'Ia nri'Qtmnn. kei
i ter im	Nem-I se le poslanec vvun uumfi —
»v. V svoji številki z dne 28. marca jV ’	tave. Tembolj je smatral to inštanco za pristojno, kei
državni jezik pride in mora priti, toda narecm	,nj	,m kot produkt svetovne vojs-
le zadostuje,' šola mora žagoW« P™^e >eg ‘e-,	J	dn,ližem Nel konč,«,- j
Ika. Skupno z nemškim jezikom se pa »ud.m	|	državno obliko avstro-ogrske ««to» «
•sel. šolah boli gojiti navest državu^adnos^-----„L............... '	’ZTS
listek.
IT novo mesto!
Si kaj -doveden kje Jj» to? V laši ožji domovini je. Bfczutene 1	desetletij
;a mislim. Tam,	IpreeeJBnie
Slovenci gospodarji m Vier J»hf	morda kje v
it e vilo med priprostim Uutetv°m. i o
akšnem kraju, kamor ^ lb se o	v
ili kjer nemara prebivajo	6asnike. ei-
Jalil in se menda še malo ^hmhl, ^ «
tam, se Tudi kam peljem, a novega mesta
mo vini ne poznam.	. na;mani domačini.
Res mnogi ga ne poznajo. “J? "J	^ e]o ,
Oita sicer	«»
nrÄÄ a v ofdemoritn ne
pozna naizanimivejših naprav, ki jih je
vojna,	xj|H| 0 beguncih V Da so bežali iz
-hKWvališč v sredino Avstrije. To ali slično si jsvojih bivali».	m0rda si se celo zavzel za be-
čital, dragi ^ - ^	^	■ Primorskega in Gon
gunce, zlasti za naše	VpS tudi za kraje.
škega, ki so	prepuščeno usodi lan-
kjer prebivajo; toda vse ta^	kega bivališča,
tazije, če si smn _ne pog ecias pQ 1-em te v t0 nOVO
Zato Pa	z trUi i-n namigcivam. Te z menoj
mesto, na katero ze t ' ipnici ter se podala v na vlak ! Izstopila bova v Lipnici
'V a gno.
Tu je v kratkem času nastalo novo mesto po j
zunauSti iu notranjosti. Vagna	j
T inniškem polju, o katerem si ze v ljudski soli sn \ šil da S S rodovitno in ima tudi ugodno podnebje' Tukaj stoji nekaj zidanih tuš domačinov, takoj noleg^ kakšen kilometer o(l postaje, pa se razpreßt-
sf	^»».1 j*#
neš to preskušnjo, zazreš skrbno tekanje Iju-i po -
-'“IreT SU’obTnem St
16ooi.V Miomu se moraš-predstaviti in predložiti z*l r da biTrad natančneje ogledal zaninnvo mesto
moderno	^
ne zopernosti zoper nemški državni jezik \ Avstrij , temveč Madžarom je popolnoma prav, da se tak a -žavni jezik upelje. Dualistična protmsluga pa je ta, da Nemci pustijo Madžare na Ogrskem v a a i s pomočjo madžarskega državnega jezika»
Ce hodijo nemški radikalci in nacionala, katerim v tem oziru prednjači Dobernik, po poduk na O-grsko, naj bi se tamkaj podučili o usodi nemadžar skih narodnosti pod vlado madžarskega državnega jezika. Kakor kažejo novejši pojavi, se je liberale nemštvo v Avstriji sprijaznilo z mislijo, da žrtvuje ogrske Nemce, katerih je baje 2 mihjona, madžarskemu državnemu jeziku. Odškodnino za to žrtev^ bi naj avstrijskemu nemštvu plačali ^stn^ki Slovani. Toda temu se avstrijski Slovani ustavljajo . bodo vedno ustavljali na vso moč, ker jih je us a nemadžarskih narodnosti na Ogrskem podučila o tem, kaj je in kako učinkuje — državni jezik,
W®va določil», zaradi dra-ženja
Ker je začelo draženje dobivati oblike m obseg, da dosedaj obstoječi predpisi niso zadostovali ie izšla nova cesarska naredba, ld vsebuje določbi po katerih bo odslej mogoče vspešneje nastopat! proti draženju, oziroma isto zabraniti. Bistvena določila nove cesarske naredbe so:.
Dočim so se dosedaj nanašala določila cesarske- naredbe z dne 21. avgusta 1916 glede draženja le na neobhodno potrebne predmete, t. j. na pr® , ’ ki se jih neobhodno potrebuje za človeško življenje,
1 ali za prehrano domačih živali, se razteza nova cesarska naredba sploh na vse potrebščine to je na vse premične predmete, ki služijo posredno ah neposredno življenjskim potrebam ljudi m domači
vali.	___
kakor vprašaje se ozirajoč	^ ^S/bram-
barak ima tudi lastno pozamu
spletavce; sploh so
satsrs, ä
Vondenzira. Ne prezrl skupn^ kuhinj, no opremljene ^Čstnit množinah. Semkaj pride-I i	eSu iz raznih krajev vsi, ld nima,
i '° ?»,tjilS“i V svojih stanovanjih. Ker je v tem jo lastnih kuhinj v »	kuhinj, ki vse
umujeju	___-zotsnnvane m <
srJÄ t! s
i SSääT?
31	'9t™
SU prnucixiv
ljeilie Tn'ka^o0nalaš? Razne ljudi pri najrazličnejšem
ii N n ävoie oči se prepričaš, kako je vse dobri, rlehi. Na svoje oči se p	in v soglasju, j

Kazne ijuui pn ua.u~-—,	,	Sl,mm a cerkev, lepa, uusim«-
se prepričaš, kako je vse dobro •	množini ljudstva, ker božjo službo opravlja
organizirano, vse v najlepšem redu in v soglasjm j	duhovnikov; Slovenske pridige oskrbujeta čč.
Vidiš šivilje, po večstov^enem oddelku, ^ kv^ j gg_ pp. JoaHim to	Pral-
T;az™dpoTdrarif„e stoje! se veselo smehljajoč al, pa
UUUVUinu».	*----.	\ . r
pp. Joahim in Mavriču iz LlPnlC®nnaqilioe Pral-
„ice sDMo1n°8SvoZŠ!Xod), kjer si ženice
Stran 2.
Pravica zaseženja razširjena tudi na zasebna gospodarstva.
Nova naredba določa, da je pravica zaseženja potrebščin raztegnjena tudi na vsakega zasebnega posestnika, ne pa samo, kakor dosedaj, na predmete, ki so se nahajali v rokah proizvajalcev ali trgovcev, toda z omejitvijo, da se bo zaseglo predmete in zaloge v zasebnem gospodarstvu le v slučaju, če bi bile neprimerno velike in bi presegale množino, kakor je dovoljena za kritje domače potrebe, Dočim je bila dosedaj zasega ali zaplemba zasebne premične lasti dovoljena samo v prid dežel, okrajev, občin in javnih zavodov, je sedaj dovoljena v prid slehernemu, torej tudi v prid zasebnemu podjetju. Tistim, v kojih prid se je zaseglo blago, more državna oblast določiti cene za zaseženo, oziroma odvzeto zasebno blago, in teh cen se bo treba držati pri nadaljni prodaji. Odškodnino za zasežene potrebne predmete bodo tudi v bodoče določevala sodišča. Nova pa je določba, da se za blago, ki je vsled prekupovanja ali vsled verižnega trgovanja ali na drug nepravilni na-čin doseglo doseglo neprimerno visoko ceno, pri določevanju odškodnine ne bo oziralo na pretirani znesek. Nova je tudi določba, ki ministrstvu daje pravi-oo, da sme potrebne reči tako zaseči, da jih smejo le na oblastveno povelje proizvajalci, trgovci ali drugi lastniki oddajati drugim osebam v uporabo. Nadalje ima ministrstvo pravico določevati obseg in m-nožino zalog,, katere bodo smeli imeti proizvajalci, trgovci in obrtniki.
Trgovina z živili in krmili.
Od 1. julija t. 1. nadalje bo smel kupčevati z živili in krmili samo tisti, ki bo dobil za to posebno dovoljenje od politične okrajne oblasti. Isto omejitev sme ministrstvo določiti tudi glede prometa z drugimi potrebščinami. Na ta način bo omogočeno vspeš-no nadzorovanje čez promet s temi predmeti in sicer zato, da se prepreči delovanje nepoklicanih prekup-cev in drugih takih oseb, ki se vrivajo med proizvajalce in male trgovce. Samoumevno je, da se bodo pri tem varovale obstoječe obrtne pravice. Ta določila pa ne veljajo za slučaje, Če proizvajalec doma pridelano blago proda ali pa če mali trgovec proda blago osebi, ki ga potrebuje.
Razvidnost cen.
Kdor kot obrtnik ali pa na trgu prodaja živila, mora imeti v svoji trgovini ali na trgu na kakem vidnem mestu z razločnimi črkami označene cene za razna živila, in sicer ozirajoč se na vrsto, množino in kakovost. Politična okrajna oblast ima pravico določiti, da tudi prodajalci drugih predmetov označijo na slični način cene bodisi na blagu samem ali pa na drug primeren način. Na blagu v izložbenih oknih morajo istotako biti označene cene za blago za potrebščine. Najvišje cene bo tudi v bodoče določevalo trgovinsko ministrstvo in minister za ljudsko prehrano. Prekoračenje najvišjih cen in uradno določenih prodajalnih cen bo v bodoče kaznovala politična oblast in sicer z zaporom od enega tedna do šest mesecev, s katero kaznijo se sme združiti Še tudi denarna globa do 10.000 K.
Sodnijsko zasledovanje draženja.
Nova cesarska naredba določuje poostrene kazni za draženje, in sicer na ta način, da so izmere za kazni zvišane ter da se kazenska dejanja draženja smatrajo v gotovih okolščinah tudi kot hudodelstvo.. Tudi so za presojevanje kazenskih činov izdana posebna določila.. Dosedaj je bil zaradi draženja ka-
sarne perejo; pa tudi pralnice z elektriko in s stro i za vse delo pri pranju in likanju. Kopati se mora tu vsakdo po preteku enega tedna, Ker je vse tako lepo in zdravstveno urejeno, so smrtni slučaji pravzaprav redki, bolezni je malo in nalezljivih samo v izvanrednih slučajih. Za bolnike je 18 bolniških pošlo :ij, lepo opremljenih, na razpolago. Zdravniki in' uradniki vsak dan nadzorujejo prebivalstvo ter mu gredo v vsakem oziru na roko. Lekarna in zdravniško osobje je vedno pripravljeno. Mesto ima tudi bolnišnice za otroke, prav dobro urejene, kakor tudi par viljona za jetične otroke in za odrasle. V oddelku proti severu ima mesto svoje gospodarstvo, posebno živinorejo., ki zasluži, da si jo obiskovalec dobro o gleda.
Prezreti ne smeš, če si v Vagni, lepega, prav bogato opremljenega bazarja in tudi ne tvornice brezalkoholnih pijač. Pokalice vse vrste, katerih se tu Da dan proda po 5000 komadov, te nehote vabijo, da jih pokusiš. Drugod pa je pokalica tako malo vredna, da jo komaj pogledaš in če jo poskusiš, si lahko zdravje pokvariš..
Pogledati in preučiti se še da marsikaj, Ker je pa toliko zanimivosti, moraš hiteti, da si vsaj nekoliko ogledaš do časa, ko vlak zopet vozi nazaj domov. Tudi površen pogled te potrdi v prepričanju in priznanju, da država veliko stori za svoje državljane, ki so vsled vojske prisiljeni, da zapustijo domovino. Prepričaš pa se tudi, da je položaj begunoa podoben ptici, ki kaj rada poleti tja, kjer se je izvabiš. Domotožje, tako se lahko preveri vsakdo, je gla-vsa bol naših beguncev. Od tamošnjih Činiteljev. in
STB A2A.
80. maroa l&LL
zensko zasledovan samo tisti, ki je, izrabljajoč vsled vojne nastale izvanredne razmere, zahteval očivid-no pretirane cene za neobhodno potrebne predmete. Odslej bo pa kazensko zasledovan tudi tisti, ki si take cene pusti plačati ali obljubiti, pri čemur še pridejo v poštev takozvana „darila“, ki se dajejo poleg cene, v resnici pa imajo namen, prikriti zvišanje cene. Draženje, ki je vobče prelom naredbe, postane prestopek, ako je bil obdolženec že kaznovan zaradi draženja in ako znaša neopravičeni dobiček več kakor 2000 K, hudodelstvo pa postane, če so z dejanjem posebno ogroževani javni Interesi. Tudi po nujanje previsoke cene je hudodelstvo, ako je bil storilec že enkrat kaznovan zaradi draženja in ako je izvršil čin v večjem obsegu, n, pr. ako je pokupil zr nizko ceno velike zaloge in jih prodal za neprimerno visoko ceno. Novo je določilo, da je kažnjiv tudi tisti, ki živila namenoma pokvari,- da niso za človeka uporabna, ali ki jih namenoma pusti, da se pokvarijo, da jih z večjim dobičkom proda za kak drug namen. Novo je tudi določilo, da bodo sodne oblasti kaznovale tudi takozvano verižno kupčevanje, ki se je dosedaj moglo kaznovati s tem, da je politična oblast prepovedala tako kupčevanje.
Kazni za draženje.
Kazni zaradi draženja so določene, ce je kažnjivo dejanje prestopek, v izmeri 14 dni do 6 mesecev zapora, s čimer se sme združiti tudi denarna globa do 20.000 K; če je pregrešek, ostri zapor od 2 mesecev do 2 let, s čimer se sme združiti še tudi denarna globa do 200.000K; Če pa je hudodelstvo, težka ječa od 6 mesecev do 3 let, s Čimer se sme združiti še tudi denarna globa do 500,000 K,
Kot kažnjiva dejanja draženja se na novo tuđi določajo: namenoma napačne ali nepopolne označbe cen ab važnih okolščin, če so bile storjene v računih, v pošiljalnih listih ab v poslovnih knjigah itd. Dejanje, ki se sicer kaznuje kot prestopek, pa postane pregrešek. ako je bilo izvršeno v večjem ob segu.
Draženje s pomočjo inseratov v časopisih.
Kdor zagreši prestopek draženja s pomočjo inseratov v Časopisih, zapade kazni zapora od 14 dni do 6 mesecev. Časopisje tudi ne bo smelo priobčevati brezimnih inseratov.
Pravne posledice obsodb zaradi draženja.
Novo je določilo, da ne samo pri hudodelstvu, marveč že tudi pri prestopkih in pregreških draženja nastopijo pravne posledice goljufije. Oseba, ki je bila kaznovana zaradi hudodelstvo, draženja, pride pod policijsko nadzorstvo ali pa ji oblast določi gotovi kraj za bivanje,1 katerega ne sme zapustiti. Pri takih osebah se sme oblastveno izvršiti hišna preiskava in preiskava osebe vsak čas.
Uradi za preizkuševanje cen.
Pri vsakem okrožnem ali deželnem sodišču bo ustanovljen poseben urad za preizkuševanje cen, ki bo sestojal iz predsednika, njegovega namestnika in 12 primerno kvalificiranih oseb, izmed katerih bodo 3 pripadniki trgovskega in obrtniškega stanu, 3 pripadniki kmetskega stanu, 6 pa iz krogov konsumen-tOV;
Osrednja komisija za preizkuševanje cen.
Razen uradov za preizkuševanje cen pri deželnih ali okrožnih sodiščih se ustanovi Še tudi osrednja komisija za preizkuševanje cen, M bo dajala u-radom za preizkuševanje cen temeljna, navodila.
Kazni se objavijo v časopisih.
Dočim dosedaj ni bilo obvezno, da bi se moral vsak slučaj pregreška zaradi draženja na stroške obsojenca priobčiti v časopisih, je odslej določeno, da se bodo morale priobčevati v časopisih in s tem, da se nabijejo na občinski tabli, na stroške obsojenca vse obsodbe zaradi pregreška ali hudodelstva, draženja. Pri prestopkih se to tudi lahko določi kot kazen.
Ta cesarska naredba stopi v veljavo s 15. a-pnlom t. 1.
, V
Slovenska Šolska Matica.
Kakor na vseh poljih Človeškega umovanja, tako bo tudi na pedagoškem polju svetovna vojna povzročila velike preobrate. Že sedaj se nam kažejo novi vidiki in novi cilji ter se nam odpirajo nova pota k tem čilijem. Vedno bolj spoznavamo na nravno in nabožno podlago se opirajočo značajnost kot edini, pravi in zanesljivi smoter vsake vzgoje. Od nje je zavisna srečna bodočnost ne samo poedinca, ampak tudi družbe, ki vanjo spada posameznik: obitelji, naroda, cerkve, države in nazadnje vsega človeštva; In baš ta vzvišeni, ta idealni smoter doseči ali se mu vsaj približevati, postaja od dne do dne težavneje, ker nam svetovna vojna s svojim krutim nastopanjem dela na vse strani zapreke in težave.
Sveta dolžnost vsakega očeta in vsake matere, ki ljubita svoje otročiče, vsakega iskrenega rodoljuba, ki je vdan svojemu narodu, vsakega prepričanega kristjana, ki resnično ravna po naukih svoje vere, vsakega požrtvovalnega državljana, ki pričakuje samo v mogočni Avstriji srečno bodočnost svojega naroda, in nazadnje vsakega Ijudomilega človeka sploh, ki zaupa na zmago višjih človeških idealov, je, da z vsemi močmi podpira vsako resno stremljenje za najvišiimi smotri resnično vzorne vzgoje najširših slojev ljudstva»
Slovenska Šolska Matica si je zastavila nalogo z vsemi močmi gojiti teoretično in praktično pedagogiko, ki nam kaže pot, po kateri se približujemo kolikor je to sploh mogoče, najvišjim smotrom človeške vzgoje. Baš v sedanji dobi se ji stavijo najtežavnejše naloge, baš sedaj je treba zbrati vse moči, ki vedejo do tega visokega cilja. In baš sedaj se ji ta nar loga najbolj obtežuje. Pred vsem bi rabila sedaj največ gmotnih sredstev; nasprotno pa se ji krči iz obče znanih vzrokov število članov in torej, se krčijo tudi njeni dohodki. Ali je to res neobhodno potrebno? Slabi Časi? Gotovo. Nihče ne dvomi, časi so težavni, zelo težavni. Toda: 4 K na letoI Ne veliko več kot en vinar na dan. Ali je res nemogoče, ta mali dar položiti lastni izobrazbi, občni kulturi, domovini na oltar?
Naša prošnja velja v prvi vrsti učiteljstvu, u-čiteljem in učiteljicam, naj zastavijo vse moči, naj agitirajo in ne mirujejo, dokler ne bo vsaka šola, vsak znan učitelj m znana učiteljica storila svoje dolžnosti nasproti S, S. M. To bodi častna naloga vsakega učitelja in vsake učiteljice — na gospodične se najbolj zanašamo, te to znajo! Drugič pa prosimo tudi denarne zavode, da nam pridejo na pomoč! Razen edine mariborske Posojilnice, ki nam je vsako leto blagodušno žrtvovala svoj dar, nismo dobili Še od nobenega denarnega zavoda ne vinarja, kvečjemu, da je kateri plačal letnino. Ali se gospodom, ki sede pri blagajni, res zdi matično delo tako mar lovredno, da rajši podpirajo vsakojaka zabavna podjetja, kakor naše tako jasno in vzvišeno kulturno in nesebično delo?
zlasti od voditelja in drugih uradnikov, se pa tudi stori vse, da se kolikor mogoče ublaži, omili in olajša usoda tistih, ki jih je sovražna sila pregnala iz domovine. Takim možem vsa Čast! Kar je tukaj povedanega in navedenega, je le kratek obrisek» Ce se hočeš potanje podučiti, pojdi v Vagno in poglej'sam!
P.
Kako mas poznajo..
Sedaj ko se slišijo iz najbolj poklicanega mesta za nas naravnost prikupljive sodbe o našem vrlem ljudstvu, je silno zanimivo prelistkati knjige iz polpreteklosti in Čitati, kaj se je tuintam vedlo o nas, naših ljudij, naši zemlji poročati. V nekem leta 1914 v enem izmed najbol ših nemških mesečnikov objavljenem potopisnem romanu potuje nemški profesor iz Opatije čez Reko v Bucoari, razumno hrvatski Bakar, in zagleda tam umazano pisano podobo slavonskih hiš; pred beznicami sede zanemarjene prikazni one narodne mešanice, koia ima svoj dom med Istro in Dalmacijo: Hrvati, Slavoni, Ogri in Italijani. Možje pijejo peneče vino; skoraj kakor Asti spumante, pravi nemški profesor» Slavonska narodna pijača. Profesor-zoolog stopi v neko razdrapano hišo. Kovač z ženo in sedmimi otroci, izvanredna degeneracija; samo razumeti jih ni mogoče, ljudje morajo biti iz Crnegore. Profesor govori italijansko, ogrsko, slavonsko, vse zaman, Poskuša turško, sedaj mož malo razume. Ko pa hoče profesor, ki seveda vse zna, o trokom s šestilom meriti njih lobanje, nastane velik
krik; ljudje ne razumejo več turški in sedaj se kaže kot rešitelj Tirolec-Italijan, ki razume idiom idiotov v Bakaru. Nazadnje gre cela družba v hribe med slavonske svinjske pastirje.
Sredi leta 1915 je izšla nova izdaja knjige: „Kaj pričakuje Avstrija od svojega prestolonaslednika?“ Govori o Italijanih v Dalmaciji in meni doslovno: Ako se jih zopet uvrsti v njih službe in urade, jim zida vseučilišča (ne samo eno), ako se slavizem za.ezi in se dobro stoji z Italijo, bodo dalmatinski Italijani morda še koristni. Isti avtor hvali slovanske narode v Avstriji, zlasti Rusine: Rusini spadajo z drugimi slovanskimi narodi k sarmatičnemu plemenu, za koje vsaka kulturna velesila Avstrijo globoko zavida. Odlikujejo se po svoji telesni in duševni svežosti, izvzemši Slovenoev na Kranjskem, ki so po odvišnem uživanju špirita degenerirani!
Te zdrave, lepo rastle ljudi, kojih le tatarski o-brazi malo motijo, videti na pol ih pri procesijah in kot vojaka, je izredno veselje. So ubogi, tlačeni, in brez šolske izobrazbe. Rusini so žrtev Poljakov, Hrvati in Slovenci žrtev Madžarov.
Koncem leta 1916 je objavil general v pokoju Sucoovaty potovanje v južnozahodno bojno območje. Pravi med drugim: Komandant kora, h kateremu s-pada polk Št. 87 (Succovaty je imejitel! tega slavnega polka), oesarski princ, mi je bil naroči), naj pozdravim ta polk, označivši ga kot „Vertrauensregiment“
Dalje citira na soški fronti nastale nemške kitice, koja zadnja (predzadnja govori n tirolskih hribih) se prilično glasi: „Zvesto kakor narod la. Ščiti svoj dom, Ščiti Slovenec zvesti, habsburški tron.“
Nazaduje velja? naša prošajja vsakemu rroflajjti-bu, ki Ite ima kaj srca za narodni;napredek m :a& — narodni obstanek.
Bog daj, da bi naš ki» ne bil glas vpijočega v puščavi!
Prispevki naj se blagovolijo poäfljiafi pod *ia-• «logom: Blagajnik S. S- M., gospod Jakob ©inmik. šolski vodja v Ljubljani,
H. Schreiner, te. predsednik.
Za vojake»
Za vojaško berivo so v zadnjem času poslali: Neimenovani 10 K, č. g. M,. Ulčnik (Dolič) 20 kron, družba olj ar lev na Blaguši pri Sv. Juriju na Ščavnici 26.50 K, Č g, Ferd, Pšunder (Sv, Bolfenk v Sl. gor.) 20 K, Iz Dunaja je prišlo obvestilo, da prihaja tje veliko knjig na poziv v naših časnikih, V Mariboru so darovali mnogo knjig, knjižic in časopisov v isti namen: Mil. g. kanonik Arzenšek, č. g. pred. dr. Fr. Kovačič, g. Jernej Bračko in Jož, Vezjak, gdč. Jožefa Zdolšek iz Gaberja pri Celju ter tvrdka; Horvatič iz Križevec na Murskem polju. Vsem temiia' drugim darovateljem vojaškega beriva bodi izrečena! prisrčna zahvala. — Časniki se pošiljajo na različne | naslove, največ v bolnišnice ter 26, domobranskemu polku in 87. pešpolku. Od 47, pešpolka nismo dobili; nlkake prošnje. Prosimo ČČ. gg. vojne kurate, kakor tudi vojake vobče, da nam naznanjajo naslove vojaških skupin, ki bi rade imele naše časnike. Zlasti je f želeti, da dobijo tudi slovensko berivo vojaški domo--vi, od katerih še nimamo skoro nič naslovov. Dobro bi bilo, da bi se tudi v domačiji ustanovili od naše strani taki vojaški domovi, zlasti v Mariboru, Celju in Ptuju. — Denar se še naprej sprejema na spodnji naslov; knjige, časopisi in Časniki se pa le naj pošljejo kot „milodari za vojake poštnine prosto“ na naznanjene naslove:	„Zentralstelle für Soldatenlek-
türe, Dunaj, IX., Cariisiusgasse 16“; ali: „Militär-Seelsorge Lir. 26, vojna pošta 885“; ali pa: „Milit. Seelsorge Ir. 87, vojna pošta 304,“
Poslal še je tudi č. g. Martin Meško ,(Kapela)
10 K,
Dr, M, Slavič v Mariboru.
Revolucija na Ruskem«
Razmere v Rusiji so še vedno v stanju razvoja. Toliko je gotovo, da so se nemiri dokaj polegli, da pa se še tuintam pojavijo kakšni revolucionarni izbruhi, in sicer v raznih oblikah. Zadnji Čas so prihajale posebno iz Berolina vesti, da se vojaštvo in mornarica vedno glasneje izjavljata proti nadaljevanju vojske in za mir.. Temu nasproti pa se iz Petrograda, in Londona uradno poroča, da se je volinij-ski polk, ki se je prvi pridružil revolucionarjem, izjavil za nadaljevanje vojske. V Petrogradu so se dne 25, marca vršili obhodi vojaštva in delavstva po u-licah. Demonstranti so nosili rdeče zastave in razne napise. Vojaško-delavski revolucionarni odbor je baje za te obhode celo prepovedal napise: „Proč z vojsko!“ Na zastavi prej omenjenega polka so bili napisi: „Živela začasna vlada!1“ „Vojska do konca!“ in „Izdelujte granate!“ Tudi mornarica je baje za nadaljevanje vojske do zmagovitega konca. Kajpada so te vesti več ali manj pobarvane po angleškem okusu, a verjetno je, da so angleški agentje armado in voditelje revolucije pridobili za nadaljevanje vojne. A sicer pa je tudi ruska socialna demokracija, kolikor se da posneti iz izjav raznih njenih voditeljev,, velika nasprotnica’ Nemčije in poleg osvoboditve Rusije ničesar ne želi tako iskreno, kakor poraz Nemčije. — O carjevi usodi še v javnost ni prišla določna vest. Poročila, da bi bil pobegnil, se niso uresničila. Carjevo družino, ki je sedaj vjeta v Carskem selu, baje nameravajo spraviti na Angleško, — Nekatere vesti pravijo, da bo ustavodajna skupščina,, ki bo določila obliko nove vlade, sklicana proti koncu aprila in sicer v Moskvo Večina ljudstva je baje za ljudo-vlado.
".jv.	V(lSEEžo. A.V-- ' .V'-A-..:-, L '
Ruska mornarica za ljutio vlado.
Med ruskim vojaštvom se je pojavilo močno gibanje za ustanovitev ljudovlade. Stockholmska poročila pravijo, da je cela ruska mornarica za ljudo-vlado.
Za ljudovlado.
Velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča so baje tudi zaprli, Reuterjev urad poroča:	Osrednji odsek
in parlamentarni odbor ustavne demokratične stranke sta se na zborovanju izrekla za ljudovlado. Na splošni skupščini stranke, ki se bo vršila dne 7, aprila v Petrogradu, bo predložen predlog, da se Rusija, spremeni v ljudovlado.
Svet za sprave v armadi«
„Times “ poročajo, da je general Aleksejev odredil. da se v vseh ruskih polkih in drugih večjih vojaških oddelkih sestavijo odbori, ki bodo imeli nalogo, da pri needinosti, ki je nastala v disciplinarnih ozirih, doženejo spravo..
Nova vlada ne podpiše londonske pogodbe.
Berolinska poročila trdijo, da še nova vlada kljub četverosporazumovim opominom londonske pogodbe glede posebnega miru ni podpisala. Nova vlada si baje noče vezati rok s takimi pogodbami.
Revolucionarna armada«
Iz polkov, ki so ostali v Petrogradu in ki so igrali pri revoluciji vlogo, se bo sestavila armada, ki bo stalno ostala v Petrogradu, Na Marsovem polju v bližini angleškega poslaništva se bo postavil spomenik za žrtve, ki so padle v Petrogradu za časa revolucije.
Carja spravijo na Angleško.
Ruski list Ruskaja Volja“ poroča, da bodo o-bitelj bivšega carja Nikolaja II. spravili na Angleško, kakor hitro bodo oboleli otroci toliko ozdraveli, da sp bodo lahko poslali na potovanje. Potujočo dru-:žino bo spremljal m osebno nadzoroval juštični minister Kerenskij.
Spor z Ameriko«
Dne 2. aprila se zbere severoameriški kongres, da odloči, ali napovejo Zedinjene države Nemčiji vojsko ali ne. Poročila iz Vašingtona pravijo, da je o-gromna večina članov kongresa za vojsko: 95% kongresnih članov je baje za to; da se udeleži ameriška mornarica vojske, 75% članov pa je po teh poročilih celo za to, da se pošlje ameriška armada na francosko bojišče Angležem in Francozom na pomoč. Beth-mann-Hollweg je v nemškem državnem zboru izjavil, da si Nemčija nikakor ne želi vojske z Ameriko, a da bo nemški narod skušal tudi tega sovražnika Nemčije odbiti. Vse se vprašuje, kaj bodo storile v slučaju vojske med Nemčijo in Severno Ameriko druge ameriške in azijske države. Razun Mehike se druge ameriške države nagibajo na Wilsonovo stran, A Mehika pa se skorogotovö ne bo pridružila Zedinje-n'm državam, ampak bo skušala Iz nemškoameriške-ga spora doseči kak hasek. Kitajska in Japonska bo-fa brezdvomno šli z Ameriko proti Nemčiji. Vsekako bodo dogodki bodočega tedna zelo zanimivi in mogoče celo odločilni v svetovni vojski.
Amerika napove dne 2. aprila Nemčiji vojsko?
„Holländer Nieuves Bureau“ poroča iz Vašingtona:	Po informacijah iz vladnih krogov bo izvan-
redni kongres dne 2. aprila iormelno napovedal Nemčiji vojsko.
„.Central News“ poroča, da je 95% članov kongresa za sodelovanje ameriškega brodovja na strani četverosporazuma, 75% pa jih je celo za to, da bi se poslale četverosporazumove čete na francosko bojišče.
Vojne odredbe v Severni Ameriki.
Kakor se poroča iz Vašingtona, je severoame-riška vlada izdala te dni obširne vojne odredbe. Med drugim se je generalni štab razdelil namesto v štiri v šest okrožij, da se tako doseže boljša organizacija. Wilson je odredil, da se število mornarjev pomnoži na 87.000 mož. Tri četrfine moštva armade na suhem 120.000 mož mora biti vsako uro pripravljeni!! za vojno službo.
Nemce bodo popisali.
„Eveningpost“ piše, da se v Ameriki z mrzlično naglico pripravljajo na vojsko z Nemčijo. Popisati nameravajo vse nemške državljane, ki stanujejo v Severni Ameriki. Ali se jih bo interniralo, še zdaj ni gotovo. Nemško premoženje po ostane nedotaknjeno. Nemški trgovci bodo skoro gotovo ostali na svobodi.
M,*- kika mobilizira
„New-York Herald“ poroča iz Mehike, da ji
predsednik Carranza izdal povelje za mobilizacijo mehikanske milice.
Oborožen ameriški parnik dospel na Angleško.
Reuter poroča dne 29. marca, da je prvi ameriški oboroženi poštni parnik dospel iz St. Louisa v Liverpol. Parnik je imel na krovu tudi potnike in
ni na celem potu iz Amerike na Angleško srečal nobenega P-čolna.
italijansko bojišče.
Iz Italije prihajajo dan za dnevom poročila, da Italijani vsak čas pričakujejo občnega napada naša armade na italijanske postojanke, Lahi domnevajo, da bo ojačena avstrijska armada sredi aprila vdrla v Lombardijo. Njihovi listi kličejo že sedaj četvero-sporazum na pomoč. Sedaj se vršijo na italijanski fronti le manjši boji. Južno od Bilj na Goriškem so oddelki pešpolka št. 100 dne 26, marca udrli v italijanske jarke in so vjeli 15 častnikov in 500 mož.-Dne 28. marca pa so oddelki pešpolka št. 64 udrli pri Jamljanah v sovražne jarke. Na Koroškem smo pri prelazu Plöcken pregnali Lahe iz prednje postojanke, Na Tirolskem nič posebnega, — Množijo so glasovi, da so v Italiji v nekaterih mestih izbruhnili veliki nemiri, vsled česar je vlada morala n. pr« nad Turinom proglasiti obsedno stanje.
Italija pričakuje napada.
„Giornal© d’Italia“ tolaži razburjeno italijansko Tudstvo, naj bo mirno. Meseca aprila se bo pojasnilo, kje bosta Avstrija in Nemčija napadli Italijo. I-talijanska armada je baje na napad dobro pripravljena in bo dobila na pomoč še tudi čete zavezniških armad.
Gorica bo zopet naša.
V Trstu se baje v kratkem ustanovi širši odbor, ki bo vse potrebno pripravil in storil, da se mesto Gorica kmalu po vojski zopet zgradi. Odbor bo v prvi vrsti skrbel za potrebno stavbeno gradivo.
Revolucija v Italiji?
„Baseler Anzeiger“ poroča, da so bile dne 27. marca po celi Švici razširjene vesti, da je v Italiji izbruhnila revolucija, (Uradno še ta vest dosedaj j potrjena.)
Obsedno stanje v Turina?
Kakor poročajo iz Lugana, so se v Turinu nemiri zadnji čas tako grozeče pomnožil^ da je oblast proglasila nad mestom obsedno stanje.
Insko bojišče.
Rusi se že skoro teden dni trudijo, da bi obmejno višino Magyaroš (vzhodno od Cik-Serede), kar tero smo jim nedavno iztrgali iz rok, dobili nazaj, a vsi sovražni napori so zaman. Dne 27. marca smo zavzeli južno od doline Uz še eno višinsko postojanko v širini 8 km Pri Stanislavu so isti dan udrle naše čete v glavno rusko postojanko. Tudi v Voliniji se vršijo večji spopadi. — Na rumunskem bojišču nič novega.
Rusi zapuščajo Stanislav?
Naše uradno poročilo z dne 27. marca pravi, da so naše napadalne čete pri Stanislavu udrle v sovražno glavno postojanko. Rusi so pobegnili, Švicarske vesti pa že celo zatrjujejo, da Rusi zapuščar jo Stanislav in da se je več tisoč Rusov prostovoljno udalo našim četam Uradno še te vesti dosedaj niso potrjene.
Francosko bojišče.
V Flandriji hudi artilerijski boji severno od Arrasa. V Champagni boji za strelske jarke. Na levem bregu reke Može hudi boji za neko višinsko postojanko. Na ostalem delu fronte živahni artilerijski boji in boji zrakoploveev. Francozi pišejo, da se bliža najresnejša ura — odločilna bitka — v kateri se bo odločila usoda Francije.
Macedonsko bojišče.
Razen manjših inianterijskih prask in živahnega. artilerijskega ognja nobenih pomembnih vojnih dogodkov. Rimski listi pišejo, da bodo začele tudi i-falijanske čete v Valoni z živahnejšo ofenzivo v smeri proti Bitolju na pomoč Sarrailovi armadi.
Turška bojišča.
Na egiptovsko-sinajsker . bojišču je prišlo pri mestu Gaza do dvadnevne bbb>, v kateri so bili An-
gleži poraženi in so se morali umakniti. — V Mezopotamiji so se utrdile turške ßete južno od mesta Samara ob reki Tigris (70 km severno od Bagdada). Ruske čete so pa zasedle perzijsko mesto Rermanšah •in prodirajo v smeri proti Bagdadu. Angleški listi pišejo, da bo prišlo v Mezopotamiji do velike, morda odločilne bitke. — Na kavkaškem bojišču nobenih pomembnih dogodkov.
Angleški poraz na polotoku Sinaj.
Iz Carigrada se uradno poroča:
Dne 26. marca se -je pričela bitka, na katero so se Angleži že delj časa skrbno pripravljali. Bitka, ki se je dne 27. marca popoldne razvila v okolici mesta Gaza (leži ob morski obali kakšnih 70 km južnorzahodno od Jeruzalema), se je končala s sijajno zmago turških čet. Angleži so poslali v bitko 4 divizije, večje število težke in lahke artilerije in o-klopnih avtomobilov. V bitki, ki je trajala dva dni, so imeli Angleži težke izgube. Vjetih je bilo 200 Angležev. Angleži se umikajo v južnozahodni smeri.
Delavski nemiri v Španiji.
Iz Madrida se dne 28. marca poroča, da so Španiji radi neznosne draginje živil izbruhnili veliki delavski nemiri. Delavci so vstopili v splošni Štrajk proti vladi. Vlada namerava ukiniti ustavor jamstva. Civilni oblastnik v Madridu je odstopil.
Politične vesti.
»Hrvatska* o nemškonacionalnih »smerehc. Zagrebška »Hrvatska« piše o položaju: »Odnoš&ji med narodi v monarhiji res niso najboljši, toda če bi utegnila kaka stvar te odnošaje docela zastrupiti, potem bi bile to radikalne nemške stranke, ki zahtevajo sedaj nemški uradni jezik. Uvede naj se pravica in popolna enakopravnost in vsem zunanjim splekarjem bodo izpodmaknjena tla. Naloga državnikov monarhije je, da zadovolje vse narode v monarhiji in odlomijo konico angleškim spletkam. Ravno sedaj, ko se bliža vojna svojemu koncu, treba ustvariti varne opore notranje zadovoljnosti in solidarnosti.
Obletnica Imenovanja bana Jelačiča za bana Hrvatske. Dne 28. marca 1848 je bil baron Josip Jelačič imenovan za bana Hrvatske. Tedanji rodoljubi Ivan Kukuljevič, Ljudovit Gaj in Ambrož Vranicani so bili šli na Dunaj k Ljudevitu Bedekoviču, kjer se je nahajal tudi Metel Ožegovič. Tam so razpravljali, koga naj bi predlagali ža bansko čast. Po priporočilu nadvojvode Ivana; je dohitel Jelačiča v Šibeniku dekret, s katerim ga je kralj Ferdinand imenoval za bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Ob tej priliki je Kukuljevič predložil vladarju tudi druge želje hrvatskoga naroda, ki bi bile: celokupnost Hrvatske, odgovorna narodna vlada, hrvatski jezik v cerkvi, stalen sabor vsako leto, odprava lasti na osebo, hrvatska vojska. To je hrvatski program iz leta 1848, ki ga je velika hrvatska deputacija 400 ljudi ponesla na Dunaj. Ce primerjamo sedanjost z minolostjo, vidimo, koliko so Hrvatje dosegli. Upajmo, da nam bodočnost prinese večjih vspehov v krajši dobi.
Imenovanje novih članov gosposke zbornice* »Narodni Listy« poročajo: Vlada bo sklicala dr žavni zbor najbrž na 17. april. Parlament bo za sedal do konca junija. Istočasno s sklicanjem državnega zbora bo objavljeno tudi imenovao je 82 novih članov gosposke zbornice.
Grof Černin v Beroliim. Zunanji minister grof Černin se je odpeljal dne 26. t m. v Berolin, kjer se nadaljujejo va ne, pov dom Pavzo nosti nem škega državnega kancelar ja na Duraju pred de e timi dnevi oričete konference. V Berolinu je tudi turšk» voini mmister Znani E iver paš .
Nemški Nationalverband je mel dne 28 «area na D a naju sejo načehtva. N Čelnik dr. Gross je obširno poročal o pt svetova »ju, ki se je pre ekli teden vršilo med Nitionalver andom in krš ansko-socialno zvezo. Med obema zve ama se je gl de bodoče pohtike dosegel popolen sporazum.
Grof Tisza obolel. Ogrski ministrski predsednik grof T sza je d e 27. marca obolel in mora ostati v so i.
Krona, marka in rnbel v Varšavi. Iz Var ave
se poruća da vlada med lamo «njim piebivsd-tvora či dno režiranje gede vel ave krom*, mar «e in rub lja Mnogi so mnenja da bo po končam vojski Av tr«|a mnogo mm ša država, kot e bila pred voj e ko. Rablju pripisujejo v Varšavi v čjo vrel. nost kot kroni in marki.
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 6 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor Se ni po ravnal dolžne naročnine ali še naročnine za leto 1917 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori Kdor boče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5.
Junaški slovenski kurat. Ü slovenskem vojnem kuratu č. g. Dejaku od 97, pešpolka nam piše vojak Modic: G- Dejak je za naš prava mati. Za, vsakega ima dobro besedo in vsakemu pomaga, kar more. Ä za to je pa tudi: priljubljen pr L vseh, naj bodo častniki1 ali -navadni vojaki. On nam razdeli dostikrat zadnje svoje cigarete itd. Naj bo. pribito tudi za vse poznejše čase, da je bil naš č. g. kurat Dejak v naših strelskih jarkih vsak dan, dasaravno je bilo tako grozno streljanje, da bi se lahko mislijo, da je sodni dan. Prišel je k nam malo bled in suh, a vedno korajžen ter nam klical:	JFantje, korajžo pa
šnajd! Gre za domovino! Gre za prestol našegapre-milostljivega cesarja Karla I,!“ in na ta način nas je že mnogokrat navdušil, da smo pobili in hudo natepli hudobnega sovražnika, ki nam želi razdejaiti našo milo Avstrijo in hoče razkosati tudi našo Slovenijo. Slovenski vojaki 97. pešpolka smo pripravljeni žrtvovati kri in življenje za cesarja in za našo domovino.
Metropolit Szeptycki se vrne v Avstrijo. Iz Stockholma poročajo, da je nova ruska vlada skle s nila, da se lvovski metropolit Szeptycki odpošlje I nazaj v Avstrijo.
Koroške cerkvene vesti. Birma v Beljaku ne bo na Veliki pondeljek, ampak dne 8. julija. — Vič. g. Janez Boštjančič, župnik v Kamena, gre s 1. majnikom v pokoj.
Odlikovanje. Franc Pečnik, c. kr. sodnik v Šmarju pri Jelšah, sedaj na fronti, je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hra-brostne svetinje.
Odlikovanje dveh Slovencev. Ernst Bregar in Anton Šušteršič od težkega topniškega polka 1. sta odlikovana z bronastima hrabrostnima kolaj sama.
Opetovano odlikovanje mlađega zdravnika. Vo jaški ashtenčm zdravnik, gospod dr. Vilko Marin iz Maribora, odlikovan je z Častnim znakom II. razreda Rdečega križa z vojn in okraskom pristojbine prosto; signum laudis je bilo njegovo prvo odlikovanje.	;
Odlikovanje generala pl. Arza. Cesar je izdal to le l»stnorcčno pismo: Ljubi general pehote pl Arz! Pod težavnimi okolnosrmi postavljeni na čelo armade, ste Si tako v vodstvu* kakor v organiza ciji Vam podrejenih skupin iztekli sijajne zasluge; Priz iavajoč Vaše izredno delo, Vam podeljujem ve liki križ Svojega Leopoldovega reda z vojno deko racijo in meči. — Baden, dne gl. marca 1917.— Karel 1. r.
f Usmiljeni brat Karel Umek. Umrl je dne
23 marca usmiljeni brat Karel Umek v Št. Vidu ob Glini na Koroškem. Rajni je bil stric Ö. g. Mihaela Umek, vojnega kurata v Mariboru. Rojen je bil v Fi-šecah pri Brežicah ob Savi. N. v m. p.!
Umrla je dne 26. t. m. v Mariboru po dopolnjenem 77. letu gospa Celestina Vučnik, vdova po nekdanjem nadučitelju pri Sv, Juriju ob južni žel., Frančišku Vučnik. Blagi ženi Časten spomin. Naj v miru počiva!	*
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici pri Sv. Jerneju pri Konjicah (S. plačilni razred) je razpisanih dvoje mest za učiteljice. Prošnje do dne 5. aprila.
Glasovi iz ujetništva. Iz mesta Avezzano v sred n Italiji smo dobid sledeči dopisnici: Avezzano 20. januarja. Prisrčne pozdrave iz itaiian s « ega v; etui št 'a pošiljam j vsem« Slovencem in Slo venkam oo3**bno pa s ojim domačim:	D setnik
Franc Slokan (Braslovče), poddesetnik Gašper Go-logranc (Sv Janž pi So. Dravogradu); p**ci: Iv. Pinterič (Bizeljsko), Ludo vi k Javornik (Oolotnica), Alois Re «man (Št. Andraž) Karel Kovač (Vojnik), Franc Ferlič (Paka). Na veseo svid nje! Druga dooisnica se pa gasi: Prisrčne nozdra e iz tal jsnskega vjetništva pošiljamo vsem S- vensk m Šta errem, posebno pa s ojiaa domačim:. desetnik Iv. Marbvšek (Dodg «r e) pešec Cevsar Jožef (Sv. Mi ulavž) Zaiamšek Andr, (Sv. V'd) Juru M*rkac So ec Fr, Pečn:k Simo v Lesjak Valentin, P osestnik L**nQrt (vseh pet od Sv Martina), Anželak Franc (Ra'bor) Vsi imenovani so '% okraja Slovenji
gradeč. Pešec Ivan Andre.c (Ravne), Hrastnik Fr. (TopoišCfc). Zajeti smo bili vsi dne 2. septembra
1916.	Dal Bog skpro na svidenje! Nas naslov je: Prig, die Guerra, 8. Reparto, Avezzano, Italia. — Praporščak Jos p Ferk, doma iz Ceršaka pri št liju v Slov. goricah piše našemu uredniku, da je bil ob Božiču posli?n iz Omska v mesto Novoni-kolahvsk v Sibiriji in da je zdrav.
Prebiranje oproščenih črnovojnikov na Ogrskem. Kakor se iz Budimpešte poroča, so tam dne 28. marca z lepaki naznanili, da se o J reja prebiranje oproščenih črnovojnikov do 45. leta. Črnovojniki, ki bodo pri prebiranju spoznani kot sposobni za službo na fronti, bodo vpoklicani, drugi pa ostanejo še nadal.e oproščeni. V posebno važnih slučajih pa se bedo dovoljevala nova oproščen ja. r— V Avstriji še sedaj o prebiranju oproščenih ni nič znanega.
Velikonočni dopusti vojaštva v zaledju. Vojaška uprava je glede velikonočnih vojaških dopustov odredila, da bodo smeli gažisti in moštvo, v kolikor bodo pač dopuščale službene razmere, zapustiti o velikonočnih praznikih svojo postajo ali garnizijo samo za eden dan in samo za bližnjo okolico. Pri bolnih vojakih v bolnišnicah in pri rekonvalescentih se pa bo moralo upoštevati zdravstveno stanje vojakov, ki bodo prosili za velikonočni dopust.
Nov vlak na koroški železniški progi. Od dne 26. marca nadalje vozi med Mariborom in Koroško nov vlak, ki zapusti Maribor ob 10. uri 15 minut dopoldne, v Maribor pa privozi ob 6, uri 10 minut na večer.
Trgo vs ko - obrtna kreditna zadruga, v Celju.
Na tretjem rednem občnem zboru te zadruge dne 4, marca se je izvolilo sledeče načelstvo: Blaž Zupanc, brivec, Laški trg, predsednik; Ivan Rebek, ključavničar, Celje, podnačelnik; Rafael KrušiČ, cestni mojster, Lava, blagajnik; Franc Nerad, zidarski mojster, Gaber je, kontrolor; Franc Leskovšek, trgovec, Celje, namestnik kontrolorja; Vinko Kukovec, tesarski mojster, Lava, član načelstva; Anton Mähen, posestnik, Trnovlje, Član načelstva. V nadzorstvo pa: Josip Čretnik, stavbenik umetnih mlinov, St, Jurij, načelnik nadzorstva; dr, Anton Božič, odvetnik, Celje, član nadzorstva; Maks Kos, vinotržec, Laški trg, Član nadzorstva; Ivan Borger, čevljarski moje ster, Trbovlje, Član nadzorstva; Karel Stupan, zid. mojster, Slov, Bistrica, član nadzorstva; Martin Je-senek, urarski mojster, Šmarje, Član nadzorstva. — Marsikaj koristnega je že storil domači stanovski zavod od njega ustanovitve in kljub izrednemu stanju se pridno razvija. Ker pa polagamo v bodoče razvoju trgovsko-obrtnega stanu veliko važnost in ker uvidevamo v gmotno močnem stanju obrtništva našo bodočnost, polagamo kot temeljno važnost zdravo in močno razvito zadrugo. V to svrho prosimo, da opozarjate stanovske tovariše ob vsaki priliki na naš zavod in da se potrudite z vabili za pristop. — Zadruga uraduje vsak torek in vsako nedeljo od 9. do 12 ure dopoldne.
Trafika se odda. Tobačna trafika v Mariboru v Viktringhofovi ülici št 10 se odjda. Vadi j znaša 200 K. Ponudbe je treba vložiti pri načelniku c, kr. okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru do 14. aprila tl.
Kranjska deželna elektrarna. Na priziv družbe Leykam in zasebnika Tomaža Pavšlarja, kateremu je upravno sodišče deloma prltrd lo, je poljedelsko ministrstvo odredilo, da kranjski deželni odbor nima pravice ustanoviti lastno vodno napravo,- ter je razveljavilo tozadevne koncesije radovljiškega okrajnega glavarstva In kranjskega deželnega odbora. A še predno je prišla ta odločitev, je deželni odbor dovršil svoje vodne naprave in jih postavil v obrat, To postopanje pa je poljedelsko ministrstvo določilo kot nezakonito ter je odredilo, da se obrat mora ustaviti Zoper ta ukrep se je deželni odbor pritožil na u-pravno sodišče, ki pa je priziv odbilo. Deželni odbor, ■ tako izvaja upravno sodišče med razlogi, bi se bil moral zoper odredbo poljedelskega, ministrstva, ki mu je odtegnilo koncesijo, pritožiti na upravno sodišče Ker tega ni storil, temveč je kar na lastno pest dogradil omenjeno vodno napravo ter začel z obratom, je omenjena odreditev postala pravbmočna..
Obsojeni železničarji. Pred mariborskim kazenskim sodiščem se ie vršila dne 24. in 25. marca kazenska razprava proti železniškim uslužbencem: Anton Drozale, Anton Putschart. Rihard Banaletti, Marij Parziano, Jakob Simonetti, Alojzij Bohalc, Karel Herschenreder, Friderik Gačnik, Janez Barzl, Stefan Smigoc, Janez Klakočar, Jurij Gril, Alojzij, Kramberger, Maksimiljan Finna, Peter Razbornik, in Alojzij Walles zaradi hudodelstva tatvine, ker so na železniški postaji ha Teznu pri Mariboru iz zaprtih železniških vozov kradli različna živila, pivo, tobak itd. v vrednosti več tisoč kron. Zatožence, ve-, činoma italijanske in nemške narodnosti, so zagovarjali štirje; mariborski odvetniki. Kazensko sodišče je prisodilo Drozalu 18, Putsehartu 10, Banalettiju 8, Parzianu 8. Bohaku 6, Hersehenrederju 5. Slmonet-tiju in Smigocu po 4 mesece težke ječe, Barziju pal mesec strogega zapora. Gačnik, Finna, Kramberger in Walles so bili oproščeni, kazensko postopanje proti Klakočarju:, Grilu m Razbornlku pa Izločeno, ker se nahajajo- pri vojakih.
Vpoklic črnovojniškib zavezancev letnikov 1891 do 1872. Avstrijski in ogrski črnovojniski zavezanci letnikov 1891 do vštetega letnika 1872, ki so bili pri zadnjih prebiranjih spoznani za sposob-ne za vojaško službo, so vpoklicani k vojakom v sledečih ro čih: Rojeni v letih 1891 do 1878 dne dne 16. aprila 1917 in rojeni v letih. 1877 do 1872 dne 2. maja 1917. Črnovojniski zavezanci, M bodo po teh rokih pri naknadnih prebiranjih potrjeni v vojake, morajo v 48 urah nastopiti vo laško službo.
Sleparski armadni dobavitelji. Pred dunajskim kazenskim sodiščem se vrši velika kazenska razprava proti zalagateljem armade dr. Jožefu Kranz, predsedniku splošne depozitne banke, ravnatelju tega zavoda dr. Rihardu Freund kakor tudi proti trgovcem Eisigu Rubel, Frideriku Felix; Norbertu Perlbergu in Schwarzwaldu, ker so nakupovali pivo, rum, vkuhano sadje, malinovec itd. po nizki ceni in te predmete, prodajali vojaški upravi za visoke cene ter pri tem imeli ogromne dobičke. O izidu kazenske obravnave, ki je določena na tri dni, poročamo prihodnjič
Milijonski dobički. Družba dunajskih bank izkazuje v preteklem poslovnem letu blizu 18 milijonov kron čistega dobička,, dočim je imela v lanskem samo, 13 milijonov kron. Razdeljevala bo 8odstotno dividendo. Zveza papirnatih tovarn v Nežideru na Ogrskem izkazuje nekaj čez 4 milijone kron čistega dobička, in bo razdeljevala 36 K dividende. To so dobički!
Knjige se podražijo. Dne 2. aprila bo na Dunaju zborovala organizacija knjigotržcev, ki c o baje sklenila podraženje knjig, muzikalij in umetnin za 10%
Repatica blizu zemlje. Repatica, ki so jo bili odkrili me eca maja lani na argentinski zvezdami Cordoba, se je na svojem potu približala zemlji na
150.000	km ter je moral njen mogočen rep oplaziti zemljo. Vendar se je to zgod do po vsej priliki brez vsake škode za nas, podobno, kakor je bilo ^voj čas s Hallevjevim kometom.
Prepoved piruhov. Cesarska namestnija je tudi za letos prepove .tala barvanje velikonočnih jajc. Žandarmerija ima naročilo, da strogo pazi da se udi v zasebnih gospodinjstvih ne bo barvalo ve-ikonočnih piruhov.
Je pač vojska. Prav mična dogodba se je pripetila v nekem mestu V trgovino pride neki mož a kupi za par kron blaga. Zelo se začudi, da crpljene malenkosti toliko stanejo. Na njegovo vprašanje odgovori prodajalka: »Da, ljubi mož, je >ač vojska!« Ko pa je kupec položil pred njo le iio kron», seje začudila mlada gospodična in »Dozorila ga je na manjkajoči znesek. Ta pa od-:ovori: »Da, ljuba gospodična je pač vojska!» To ekši izgine in ga ni bdo več videti.
Nedeljski evangeliji. Na, razna vprašanja od-ovarjamo, da se „Nedeljski in prazniški evangeliji z azlago in opomini“ dozdaj niso mogli tiskati zaradi umanjkanja papirja. Danes so se pa začeli tiskati, a bodo v teku prihodnjega meseca dobiti pri prečastitem kn.-Šk, lavanjinskem ordinariatu v Mariboru,
Ji pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kadar bodo otovi, bomo v časnikih naznanili: prej pa ni treba aročati.
Nove knjige. V zalogi Katoliške Bukvarne v ijubljani so ravnokar izšle sledeče knjige: „Kresa-) duhov,“ Roman iz irskega življenja, angleški spi-al P, A. Sheehan, Prevel Davorin Ciuha. Cena K 80, vezano K 5.50. — „Vojska in mir.“ 1 K; —• Albanska špijonka.“ Povest iz balk, vojske! 'Spi-al Ivan Dolinar, Cena 80 v. — Omerza: „Homerje-a Iliada“, I, do VIJ spev. K 1,60. — „Lepa Blan-
a.“ Roman. Napisal P. Zaccone. Gena K t.80._ njige se naročajo v Katoliški Bukvarni v Ljub-ani.
»Ob Soči.“ Alojzij Res, 2. izdaja (Trst, 19i7. iiožila knjigarna J, Stoka, 36 osm. strani, . Cena i vin.). Mala knjižica' roma V drugič med naše lju-itvo, pomnožena in obogatena z novo črtioo „K A-iji.“ Pisatelj je podal v iini obliki občutij in vtis-IV utrinke slovenskega trpljenja, ki ga je rodila ta gna na našem jugu ob Soči, Toda ne le moralni v-eh, tudi gmotni je povsem razveseljiv; čiste do-dke prve izdaje v zneskii 250 K, katerim je prtio-! založnik iz lastnega še 50 K, je prejela „Posredo-Inica za goriške begunce v Ljubljani.“ Priporo-mo! Knjiga se naroča pri J, Stoka v Trstu,
Krščanski vojak. Pouk sl- v mladenič» m ki pokuca m v vojaško službo. Spisal Val- ruin Ružan. c in kr. vojni	Stane trdo vezana knji-
mi K 180; broširana pa 1 K. Naroča se v ts mi sv Cirila v Mariboru To knjižico te somi ini vojni kurat V Rožman. k' je nadel 1. ?*»T4 i Grodebu v Ga ličili tnnaške smrti ža doißömp agi go-pod je poznal iz lastne. vpSnje^kim >>au-potrebujejo vojaki. V knjigi opisuie tele pred«;!
mete: Vojaški poklic, prisega, pomen zastave, ljubezen do domovine, svetost kraljeve krone, pokorščina, izpolnjevanje dolžnosti, tovarištvo, vera, molitev, pijančevanje, pohotnost, samomor. Knjige je na razpobgo samo nekaj sto komadov. Knjižico toplo priporočamo vojakom oziroma staršem in domačim, da jo kupijo za svoje sinove oziroma brata
Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je
nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civilnim osebam silno prikupil. Tudi po koledarju za leto 1917 Že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina, je: a) Organizacija naše vojske ftmli mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in Sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskrba invalidov in njihovih družin. !) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva, Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik*. Id cbsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za !*azne zapiske je pridejanega 48 listov praznega p&-csirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, a stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah s© pa prodaja komad po 1 K, Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Bogomila, molitvenik za dekleta, je popolnoma razprodan in se naj ne naroča več, ker ga ne moremo nikomur več poslati. Tiskarna sv. Cirila.
Gospodarske novice.
Organizacija žetvenih komisij. Po okrajih se bodo te dni organizirali okrajni žetveni odbori, po občinah pa občinski. Odbori bodo dobili strogo določen delovni red. Pri vsakem okrajnem glavarstvu je nastavljen okrajni vladni žetveni komisar. Ce ima kdo kake želje ali predloge glede obdelovanja polja itd., naj se obrne na c. k. žetvenega komisarja pri okrajnem glavarstvu. Će n. pr. komu primanjkuje vprežne živine, naj se obrne na žetvenega komisarja in prosi za vojaške konje.
Preskrba s sladkorjem. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva je poslal te dni šolskim vodstvom sladkorne karte za april in sladkor za marec (ostanek) in april. Trgovci smejo na stare karte in odrezke od kart za mesec marec dar jati sladkor tudi v aprilu Vsak trgovec je dobil toliko sladkorja, da mora vsak za vse karte za ves Čas do dne 1. maja dobiti dovolj sladkorja. Osebe, ki delijo karte, bodo vsakemu pojasnile, pri katerem trgo vcu dobi sladkor, Ako bi kak trgovec ne hotel dat? vsega sladkorja, kar gre posamezniku, ali ne bi hotel dati sladkorja na marčeve odrezke, naj se ga takoj naznani okrajnemu glavarstvu, — Posameznim trgovcem so se nakazale sledeče množine sladkorja: Za Studence: Prehranjevalni odbor 4800 kg, oskrbovalno in hranilno društvo 225; za Dobrovce: Rau-nik 420; St lij: Gasser 500, Plevpik 500, Swaty 500, Hamer 350, Hercog 500, Faleš 200, Dajčman 390 kg; Fram: Zamolo 500, Högenwart 575, Kodrič 500; Kar mnica: Ravnjak 735, Poš 1100; St. Jurij,ob Pesnici: Dobaj 250, Žavcer 200, Strabek 200, Gaube 200, in Klug 200; Jarenina:	Cvilak 650, Kramberger 609,
Jamernik 300; občina Kaniža 500, Ferk 400; St. Jakob: Schneeberger 600, Arnuš 600, Schönwetter 410 in Oravec 300; Hoče: Pole 1380; Rače: Lašič 480, Sijanec 420; Sv. Križ: Verdonig 680, Behober-Poš 90; Krčevine: Veračnik 750, Sock 1200, Serec 1200; Lehen: Povoden 460; Leitersberg: Perko 700, PölZl 900, Lupinšek 300, Paluc 900; Kodrič 400; Lembah: Zemljič 690, Rotner 340, Kasi]ak 200, Sprko 175; St. Lovrenc: Boldin 450, Jäger 450, Kukovič 525, Rauh 230, Oder 230, Nicki 230, Quer 230, Juršnik 100, in Küfer 180. (Dalje prihodnjič.)
Kdo dela draginjo? Kmet mora prodajati grah po 60 vinarjev 1 kilogram. V mestih pa stane 1 leg graha po 4 K 80 v. Ako bi kmet prodal 1 kg graha le za nekaj vinarjev dražje, kakor so nastavljene »a'višje cene,'bi se ga radi draženja tiralo pred so dišče. Razni prekupci pa smejo brez velikega truda zaslužiti uri 1 kg graha 4 K 20 v. Naj višje cene za žito in stročnice veljajo torej samo za kmeta, ne pa tudi za gotove prekupce.
Ogromna škoda na sadnem drevju. Zadnji sneg je v naših kraiih napravil na sadnem drevju ogromno škode. V nekaterih sadonosnikih ie Sneg pokvaril 10% drevia. Ostalemu drevju pa Je sneg polomil mno«o rodovitnega vejevja.
Jajca v soli se drže bolj in ostanejo bolj okusna. kakor Če stive v apnu ali v vodni strdini (Wasserglas). Najboljša priprava je visok lonec; dno po-krij s soljo in sicer na 4 prste visoko, nato položi vanjo jajca z vrhom. Dotikati se ne smejo. Nato na suj zopet soli in devaj vrsto na vrsto. Slan kamen (ribana sol) je briši od morske soli, ker je bolj suh. Namesto lonca je dober tudi lesen zabojček, ki ga pokriješ poprej s čistim papirjem.
Ali ajdova Slama škoduje kravam-mlefearl-cainf V p r a š an j e: Pri nas še splošno trdi, da
ajdova slama mleko suši, zato vprašam, če ima ona res kake take snovi v sebi in ali morda mlečnost zato odvzame, ker nima v sebi dovolj, redilnih suOvi? — Odgovor: Ajdova slama nima v sebi nobenih snovi, ki bi kravi jemale mlečnost, pač pa pri pok-ladanju ajdove slame enako kakor pri pokladanju kake druge, ne more krava zaradi majhne rediinosti take krme dajati dovolj mleka, če se poleg slame ne polaga dobrega in lahko prebavljivega sena m vrhu tega še kakega močnega krmila, ki ima v sebi dovolj beljakovin. Ajdova slama je precej enake redilne vrednosti kakor drugih vrst slama, a je zato slabša; ker je težje prebavljiva. Ce ajdovo slamo prav dobro razrežete ter jo v kaki kadi nekoliko pomešano z zrezano repo, peso ali krompirjem ter poškropljeno z malo vode kakih 12 ur dobro stisnjeno hranite, pa se bo zmehčala, bo nekoliko poMpela. in bo potem veliko bolj prebavna in zato redilnejša postala. Ob sedanjem silnem pomanjkanju boljših in re-dilnejših krmil ne smemo ajdove slame zametavati, ker se gre v prvi vrsti živali do pomladi na en ali drug način preživeti in se v takih razmerah ne more zahtevati, da bi krave tudi veliko mleka, dajale. Kmetovalec ne more delati čudežev, on mora skušati svojo živino za silo preživeti, zato pri najboljši volp ne more pridelovati dovolj mleka; mestno prebivalstvo se mora pač s tem dejstvom sprijazniti ter je zelo krivično od kmetovalca mleko zahtevati, če nima pripomočkov, ga toliko pridelovati, kakor v redijih razmerah.
Starost perutnine se spozna po perju. Ce je iztrgano pero spodaj trdo, je žival gotovo stara, če je pa pero spodaj mehko in napolnjeno s krvjo, je mlada. Mlada perutnina ima rumene noge, med tem ko so pri stari navadno sive ali temne.
Žetev po svetu. Da žetve je še daleč, ko bo novi božji blagoslov, kakor upamo, odpomogel pomanjkanju V nekaterih daljnih deželah tudi zdaj žanjejo. Na zemlji prav za prav žetev nikdar ne neha. Januarja imajo žetev v Argeatiniji in celi južni Ameriki ter v Avstraiji; februarja v Indiji in gornjem Egiptu; marca v spodnjem Egiptu; aprila v Mali Aziji, Cipru, Perziji, Mehiki in Kubi; maja v notranji Aziji, na Kitajskem, Japonskem, v Arabiji, Alžiru, Maroku, Teksasu in Floridi; junija na Balkanu, na Ogrskem, južnem Ruskem, Španskem, Portugalskem, južnem Francoskem, Laškem, v Kali lomi ji in drugih državah Amerike; julija pri nas, na Nemškem, v Švici, Belgiji, H landskem, severnem Francoskem, in v vzhodnem delu Severne Amerike; avgusta na Angleškem, Danskem in Srednji Ruski; septembra na Švedskem, Norveškem in severnem Rustem; oktobra na Škotskem; novembra v Peru in Transvalu; decembra v zahodni Indiji in delu Avstralije. — V Argentiniji, kjer so nedavno želi, je prav slaba letina. Vlada je določila za izvoz pšenice posebuo carino, za 1 q 40 centavos — do 9 K. V Kanadi niso mogli jeseni za '•ali hude suše zadostno sej ti. Po vladnih poročilih je bilo le v Ontario do 81. oktobra za 20%, v drugih krajih za 19°/ manj obsejanega. — Tudi v naših krajih ni gotovo, ali bodo ožim ne dobro prezimile ali ne. Na poljih leži debel ti-d sneg, tla pa niso nič zmrznjena To je za setev zelo slabo. Bati se je, da bo ozimna pod snegom soles-ria in zatohnela — ako ne bo skoro pri lo južno vreme. Tudi mišja zalega dela pod snegom ozi-raini veliko škodo.
Razne norice.
Izobčenje izdajalca Veoizelosa. Nedavno so v Atenah na G stem na svečan način izobčili iz grške ce kve in za rgli izdajalca domovine znanega Venizelosa, O tem pišejo č sopis : Ves obred se je izvršil ob silno veliki mnažici ljudstva ;aa Marsovem trgu v Atenah. Najprej so sežgali podobo Venizflosovo. Pri tem je aklical neki mož: »Smrt izdajalcu in vsem njego ?m tovarišem!« ter vrgel na kup pepela vel k kamen nakar je jelo padati kamenje od vseh strani, da ga je mio celi kup. Nekateri so prišit celo z marmornatimi ploščami, ki so ime.e razne zan člj ve narise — v tr jno svarilo vsem bodočim rodovom. Nato je prikorakala grška duhovščina s svo? m piavoslavnim škofom, ki ga je množica hrupno po dramila. Ški.fse poda h kupu kamenja na vzv šen prostor ter za luča z zauičevaniem na obran kanrnn na kop, zraven pa zaklč*: »Bodi izobčen Elect* ij Ventze-los, izdajalec kralja in domovine!« Tu si drugi duhovniki so se približali in prav tako nared lu Z laj s d igne mlad duhova k s črno riad », stemm ro ki io zavpije: »Anatema fizm * n bodi!) Pr c z izdajate* m! Boi? proklet v življenju m ?mt « t?-Hul ndski list »C mrani« prmomn. »Zri l » se je, da ne bo konca oe kraja silnega ogorčenja u* o sfrih obsodb, ki so odmevale po ubcab. Razbur-
jenje med množico se Se dolgo po tem dogodka ni poleglo.« — Venizelos je tako izbrisan iz grške zgodovine.
Nemirno drevo. V severoameriški pokrajini Idaho se nahajajo vrste akacije, ki so pravi čudež med rastlinami. Drevo doseže višino treh metrov in poL Kadar je doraslo, zavije pri zahodu solnca svoje list. ( e se ga pri nočnem počitku kdo dotakne, se strese pri vsakem dotikljaju Kadar se mu potrese veja, dahne od sebe neprijeten vonj, po katerem glava boli. V Idahu imenujejo to drevo »srdito drevo«.
Težina možganov znamenitih ljudi. Amerikan ski zdravnik je izračunil težino možganov nekate rih znamenitih mož. Povprečna teža je znašala 1469-65 gramov. Najtežje možgane je imel Ivan Turgenjev, namreč 2021 g, naravoslovec Casier pa 1880-91 g, matematik Edward Puley 1701 g, kapelnik Herman Lewy 1690 g, romanopisec Thackeray 1658 g cesar Napoleon III. 1500 g, Fran j Schubert 1420 g. Državniki in vojskovodje, pravi, j imajo povprečno težo od 1440 g, zastopniki umet nosti od 1485 g naprej.
Največji cvet na svetu se nahaja, kakor pripo vedujejo, na otoku Mindanao. Našli so ga na gori Paraj,, kakih 762 metrov nad morjem. D.mačini so mu dali ime »balo«. Cvet ima premer približno enega metra in tehta 93/4 kg.
Kako se zdravijo plašljivi konji. Neki slavni amerikanski konjar je iznašel zelo enostavno sred stvo, s katerim se da pri konjih pregnati plašlji-vost »Će se konj plaši«, piše ta mož, »ga nikoh ne pretepaj.« Ne devlji mu nikdar peska v ušesa in mu ne oblivaj glave z mrzlo vodo, kakor delajo nekateri, temuč stopi mimo h konju, ga pomirjevalno potreplji po vratu, nato vzemi kladivo ali kamen, vzdigni živali najprej eno, potem drugo sprednjo nogo, udari lahno parkrat po vsakem že blju na podkovi, spusti nogo na tla in konja poženi. Šel bo mirno naprej. To je moje enostavno sredstvo, ki se mi je vedno obneslo, dasi so se mi mnogi »mejali. Skrivnost tiči v tem, da konj med malo operacijo popolnoma pozabi na vzrok svojega strahu in se njegova pozornost obrne drugam.
Dopisi.
Maribor. Trgovec manufakturnoga blaga Jož. Pichler na Glavnem trgu je prodajal 1 meter ševi-jota, ki je veljal pred vojsko 3 do 4 K, po 20 K. Zaradi navijanja cen je bil od mariborskega okrajnega sodišča obsojen na 100 K denarne globe ali osem dni zapora.
Št. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 25. marca, smo pokopali najstarejšega župljana Janeza Ferk iz Ceršaka. Star je bil 97 let,. Rajni je bil stric našega vrlega pristaša Franca Ferk in stari oče praporščaka Josipa Ferk. N. p. v m.!
Sv. Križ pri Mariboru. V sredo, dne 21. t. m. je od kapi zadet nenadoma umrl vrli tukajšnji kmet Anton Waldhuber, po domače Ilgič. Rajni je bil prvi občinski svetovalec in ud krajnega šolskega sveta pri Sv. Križu. Njegov veličastni pogreb v petek popoldne je bil jasen dokaz njegove splošne priljubljenosti daleč na okrog. Pokoj njegovi dušil
Križevci. Dne 29. t. m. je umrla v Ključarov-cih po dolgoletni bolezni, večkrat spre vide na s sv. zakramenti, Frančiška Kosi, mati č. g. Jakoba Kosi, župnika pri Sv. Lenartu nad Laškim. N. p. v m.!
Sv. Jurii ob Ščavnici. Iz ruskega vjetni,- tva, in sicer iz mesta Stepna-Kazinka, Rostovan Dom, se je oglasil Alojzij Strajnšak, po domače Fricko. iz Slaptinjc, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici. Že celih 13 mesecev ni bilo glasu od njega. Dne 19. marca pa je priromala dopisnica k njegovim domačim in jim prinesla veselo poročilo, da Alojzij še živi.
Ljutomer. V Krškem je umrl dne 22. t. m, ljutomerski rojak, okrajni sodnik g. dr. Jožef Dijak po dolgi in zelo mučni bolezni. Hudo prizadeti obitelj . Id je zgubila tekom dveh mesecev očeta in sedaj še sina, naše iskreno sožalje!
Sv. Lovrenc na Dr. polju. Občni zbor Posojilnice in Strojne zadruge dne 18. marca t. 1. je bil zelo obiskan. Po poročilih o delovanju in stanju zadrug, ki so se prav ugodno razvijale, je sledil zanimiv poučni govor g. nadrevizorja Pušenjaka o gospodarskih razmerah in nalogah kmetijstva v bodočnosti. Avstrije prihodnost je v krepkem kmečkem stanju, zato z združenimi močmi na delo zanj!
Konjice. Na praznik sv. Jožefa je priredila naša Kmetijska podružnica poučno-gospodarsko predavanje v prostorih okrajne posojilnice. G. potovalni učitelj Goričan je predaval o spomladanski setvi in o drugih važnih gospodarskih vprašanjih, j
Udeleženci, ki so se zbrali v obilnem številu, so z zanimanjem sled Ji poljudnemu in poduči jivemn predavanju. Sklenilo se je dobiti več parov vojaških konj za spomladansko oranje, nabava raznih semen, sadnih drtvesc itd. Želeti je pogosto takih predavanj, ki so kaj podučoa in koristna.
Stranice. Posestnik Jereb Alojzij je svoji ženi pisal dne 25. avgusta 1914. Pozneje je brala v naših časnikih v imeniku vjetnikov tudi ime svojega moža. On sam se j‘e oglasil še le te dni, to je čez 31 mesecev, z dne 1, junija 1916 pisano dopisnioo, s ka/-tero naznanja, da je dne 30, avgusta 1914 bil ranjen in vjet, sedaj da Je zdrav in dela v neki žagi, Rusi ga lahko rabijo, ker je v njegovi koži nekoliko leso-tržca.
Dobje pri Planini. Dne 8. marca je po dolgi in mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, mirno, v Gospodu zaspala Ana Gračner, po domače stara Bčr-došca, v Ravnem, stara 83 let. Bila je daleč okrog znana kot zelo skrbna mati in vzorna gospodinja. N. v in. p,!	<■"
Galicija pri Celju. Nastopla, pomlad nam je pa prinesla prav gališko zimo; snežilo je tukaj 4 dr. skoro zaporedoma. Težki, mokri sneg je napravil ne hišah, posebno pa na drevju, velikansko Škodo. V noči od 24. do 25. marca je po gozdih in po sado-nosriikih pokalo in hreščalo, da je vsak, ki je imel kako nujno pot, z grozo hitel naprej, češ, ali bo sneg vse podrl in raztrgal! — Velika stiska je tukaj z | semenski krompir, ker ga je v letošnji izvanredno hudi zimi tudi v dobro zaprtih in globokih kleteh veliko zmrznilo.
Kapele pri Brežicah, Dne 8, marca smo spremili k večnemu počitku vrlo 581etno gospodinjo Mar. Medvedec, rojeno Stergar. Rajna je bila občespošto-vana daleč naokrog. Pokojnica je bila blaga, dobra in vzorna krščanska mati. Svojo bol je pa potrpežljivo prenašala, Zapušča žalujočega soproga in šestero otrok, med temi dva si n a-vojaka. Bog ji daj nebeški raj!
Zadnja poročila došla v petek dne 30. marca.
«Sita
ITT' .........
amtrljsk®
Dunaj, 29. marca.
Italijansko bojišče.
Na kraški gorski planoti so udrle naskakoval-ne patrulje pešpolka štev. 64 zahodno od Jamljan v sovražne jarke, v jel« 20 Italijanov n vptenile 2 strojni puški. Naši zrakoplovci so metali bombe na italijansko taborišče pri Podsabotinu.
Vzhodno bojišče.
Razve» živahnega delovanja naših poizvedovalnih oddelkov nič pomembnega.
Južnovzhodno bojišče,
grr s-
Položaj nespremenjen.
Ifajaovcjie nosnik® mmi.ii©; jporošilcL
Berolin, 29. marca.
francosko bojišče.
Živahni artilerijski boji med Lensom in Arra-som. ki so se nadaljevali tudi ponori, V boju, ki se je včeraj pričel v prvih jutranjih urah prt Croisil- j lesu in Ecourt-Saint Mein, severovzhodno od mesta j Bapaume, so Angleži izgubili razen številnih mrtvih vsled sunka naših varnostnih čet 1 vjelega častnika in 54 mož. V Cbampagni so se z veliko izgubo izjavili napadi Francozov, ki so v teku dneva hoteli pri-I šobiti nazaj iztrgane jim jarke. Na levem bregu reke Može je včeraj naš obrambni ogeiij preprečil pripravljajoče francoske sunke proti višini 304; danes zjutraj se je izjalovil v ognju na,široki fronti izvršeni sovražni napad, na enem mestu s protisunkom.
Iz govora
Bethmann-Hollwega*
Nemški državni kancelar je ime! v četrtek, 29. marca, v nemški državni zbornici govor, v katerem je obrazložil stališče nemške vlade do sedaj aktuel-nih vprašanj zunanje in notranje politike. Dogodke, ki so se izvršili v tem mesecu v Rusiji, je označil kot dogodke svetovnega pomena. Neresnična, od nasprotnikov Nemčije razširjena pripovedka je, češ, da je Nemčija vedno podpirala ruško samodrštvo. Ko je po japonski voiski 1. 1905 na Ruskem zađivjala revo- ,
lucija, 'je cesar Viljem carja Nikolaja nujno prosil, naj so dalje ne ustavlja željam ljudstva, zahtevajočega preosnove. Ravno tako neresnično je, kar zdaj nasprotniki trosijo v razburkani svet, da bo Nemčija komaj dobljeno svobodo ruskega naroda zopet razbila ter upostavila carsko vladstvo., Nemčija se ue bo vtikala v notranje razmere tujih držav. Kako si hoče rusko ljudstvo urediti lastno hišo, je njegova stvar, želeti pa je, da se v Rusiji razvijejo razmere, ki bodo to državo pretvorile v trdnjavo miru. Nemčija ne želi nič drugega, kakor da kakor hitro mogoče zopet v miru živi z ruskim ljudstvom. Kar sa dostaje Amerike, je vspričo kongresa, ki se bo sestal 2. aprila ter bo odločeval o vojski ali m ru, treba povdarjati, da Nemčija ni nikdar želela vojske z Ameriko in je tudi zdaj ne Želi, Ce se Amerika odloči za vojsko, bo tudi morala za to nositi odgovornosti. Kitajska je sicer tudi prekinila zvezo z. Nemčijo, toda ne prostovoljno, marveč pod pritiskom čet-vorosporazuma, kateremu je za to, da uniči trgovino Nemčije s Kitajsko.
Precej obširno je Bethmann-Holhvog govoril o notranji nemški politiki. Povod za to mu je dala živahna razprava v nemški javnosti o poljskem vprašanju in agitacija socialne demokracije za preosno-vo volilne pravice za pruski deželni zbor, Glede na poljsko vprašanje je izjavil, da ne kaže njegovo rešitev odložiti na čas po vojski. Kar se pa dostaje v-prašanja o preosnovi pruske deželne vol dne pravice, je z ozirom na. razpravo v pruski gospodski zbornici — pred očmi so mu bila izvajanja pl. Kleista in grofa Roona, ki sta odločno in odurno odklonila vsako preosnovo ter izrazila sodbo, da bi demokratizacija Prusije uničila to državo — svaril pred ostrimi, m druge razburjajočimi besedami. Kar se tiče stvari same, pa je nemška vlada mnenja, da ne kaže tako važno zadevo, kakor je preosnova volilne pravice, ki je državna podlaga, rešiti v času, ko so milijoni mož, kojih volilna pravica se naj spremeni, v strelskih jarkih, Glede na predlog, naj se volilna preosnova kar oktroira (vsili), je Beithm;>,tnn-Ho81weg m-nenja, da čas, v katerem, se narod brani za svoj obstanek, ni primeren za vsilne odredbe.
Yspehi P-čolnov
V nemški državni zbornici je rekel državni tajnik pl. Capelle, da se v popolni meri izpolnjuje to, kar je Nemčija glede vspehov pričakovala odi P-čol-nov. Izmišljena, so poročila sovražnega časopisja, češ, da bi bilo veliko število nemških P-čolnov uničeno. V mesecih februar in marec je Nemčija zgradila več P-Čolnov, kakor jih je izgubila. Uradno nem ško poročilo naznanja, da so v mesecu februarju nemški podmorski čolni uničili zavsem 368 trgovskih' ladij s 781.500 tonami. Od teh je bilo 269 angleških, 47 francoskih, 28 italijanskih, 8 ruskih, 4 belgijski,
2	portugalska in 1 japonski parnik.
Italijanska previdnost.
Iz Lugana se dne 28. marca poroča, da je italijanska vlada odredila, da se morajo vse umetnine spraviti iz Milana dalje proti jugu.
Samostojno Litvansko.
„Kuryer Lvovski“ je Izvedel iz zanesljivega vira, da je bilo nedavno odposlanstvo iz Litvanskega in iz Rusije (zasedenih krajev) pri državnem kancelar ju, ki je izjavil, da se nemška vlada bavi z načrtom, ustanoviti iz Kurlandije, gubernijev Kovno,,-Vilna in Suvalki litvansko državo, ki bo v ožjem stiku z Nemčijo.
Duma gospodar Busije.
Predsednik ruske dume Rodzianko, je izjavi^ da bo duma do sklicanja ustavodajne skupščine zastopala mnenje dežele. General Ruski je v svojem pogovoru z Rodziankom izpovedal, da vlada na severni ruski fronti popolni mir in da je razpoloženje v armadi izborno.
Rusija bo ljudovlada.
Ruski listi se obširno pečajo' z bodočo ruskm državno obliko. Velik del petrograjskih in moskovskih listov je odločno za demokratično ljudovlado. Več učenjakov je že v listih objavilo članke, v katerih so-dokazali, cia je Rusija že zrela za ljudovlado. To je baje edina državna oblika, na katero se morejo zediniti vse stranke. Stockholmski dopisnik lista ,.Rus-koje Slovo“ je dobil iz Moskve obvestilo, da se pričakuje, da bo Rusija vsak čas proglašena za ljudovlado.
Prisega ruskih vojakov na fronti.
i 'Na južno-zahodni fronti je general Brusilov o-sebno zaprisegel vojake na novo vlado. Vojaki so nato nesli generala na rarneh nazaj v glavni Stan, ki je bil okrašen z rdečimi tablami z napisi: „Živijo Brusilov, junak Rusije! Vladarska hiša, zadaj za fronto je premagana, sovražnik na fronti bo pa premagan!"
„Straža“ in „Slovenski Gospodar“ se Se
prodajat« v naslednjih krajih:
Maribor: tobakarna Ane Kresnik, Franc Jo žefova cesta 55;
tobakarna Katarine Maher, Magdalen-ski trg;
tobakarna Jos. Ortner, Schtnidpl. 2; Panorama, Grajski trg 3; papirna trgovina Josipina Lagler, Schmidplatz.
Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg. Sterntal pri Pragarskem; Matilde Cizel, baraka ü. W. I.
Gornja Radgona: trgovec Franc Horvat. Mala Nedelja: trgovec Franc Senčar. Poljčane: organist Franc Fekonja.
Dobrna pri Celju: tobakarna in pekarija Alojzija Ro p an.
Petrovče: trgovec Josip Polanec.
Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonij® Jankovič.
Laški trg; trgovec Josip Osolin. Vransko: trgovec Ernest Brezovšek. Kozje: tobakarna Vahčič.
Zagorje ob Savi: trgovec Karel UrSiČ. Andric pri Gradcu: tobakarna Marije Schlacher.
Ljubno na Gornjem Štajerskem; trgovina Ruperta Niki.
Dunaj: Papirna trgovina Katarine Pešta!, III. okraj, Schützengasse 30.
Svan Habjan, posestnik in gostilničar v Šmarju pri Jelšah, Spod. štajersko, ima dve kobili (prami) »tari po dve leti, visoki 16 ‘/s pesti, široke pasme na prodajo. Cena po dogovoru. Šobili sta vsaki čas na
Pridna In poštena deklica, slov. m nemškega jezika zmožna, se sprejme kot prodajalka in podpora gospodinji, v trgovini z steklom in galanterijskim blagom S. Kg'S vačič, Radgona, istotam se sprejme tudi učenec,
Par volov naprodaj t 7, L stari, Cigleaee 49, Vurberg Ptuj.
Trigiasna pesem
U
s sz lepo naslovno sliko s*
se dobi pri nje skladatelju A. Host-Jo šolsk. ra/na teljn v Središču in v vseh slov. knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod. Pri večjem naročila znaten POP«»*-________________
Proda se
MLII.
Mali nmetni mlii z lepim stanovanjem, gosp darskim poslopjem sadjem in brajdami v bi žiai Maribora. Vode tudi v suhem času dosti. Cena 9 000 E. Natančneje pri Karel Novak-u, Hoče pri Maribora.
Nafemninska hiša
v Maribora, v bližini koroškega kolodvora, enonadstropna, z veliko kletjo, lepimi stanovanji se radi odpotovanja proda. Ugodna naložitev kapitala, čisto obrestovanje e*/,»/* Vpraša se Klostergasse, vei-bališče št. 1, pritličje, levo. 176
Delavci v zemlji, zidarji, profesi-jonisti, se proti dobremu plačilu sprejmejo za dobro stanovanje in oskrbo je preskrbljeno. Naslov: Union Baugesellschaft, Raše pri Maribora.	211
Nova hiša s . prostornim vrtom se v Studencih pri Maribora ceno proda. Janez Veršič, Deubler-jeva ulica IB.	216
Nov Singerjev šivalni stroj se proda. MaiiOor, Edmund Schmidov» ulica 3. (Weingeri).
VINOGRADSKO
POSESTVO
v Grošovi pri Mariboru,
1'6 orala vinograda, 6 6 «rala zemljišča za napravo vinograda, 1 oral njive, vrt, sadno drevje, velika klet, stiskalnica, hlevi iu tri viničarska stanovanja se proda za 18.000 K. Naslov se izve v mpravoUtvu.
»f
Dom in Svet*
••
, Usnjehran
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in predajalci dobe popust.
Čevlji
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino.
Št 26—28 „ 29—34 „ 35—38 „ 39—41 „ 42—46
K 14-—. K 17—. K 20’-. K 23’—. K 26 —.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena, Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 vin.
M. SCHRAM, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
letnik 1916 kupi (morda iz zapuščine kakega duhovnika) celega ali vsaj 1. in 2. številko župnik Miroslav Volčič v Breznu ob Dravi.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljenega 74 letnega, dobrega očeta, oziroma tasta, starega očeta itd.
Matija Kren,
bivšega posestnika v Št. liju v Slov. gor.,
izrekamo vsem, ki so nam na ta ali oni način tešili našo bridko bol, našo naj prisrčnejšo zahvalo. Prav prisrčno se zahvaljujemo mil. g. kanonika Arzenšeku, č. g. kaplanu Šparlu in vsem mariborskim prijateljem, ki so se udeležili sprevoda v Mariboru, Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba v Št. liju v SI. gor, v prvi vrsti vlč. g. župniku E. Vračko in č. g. kaplanu V. Pavlič, pevcem, sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvaljujemo se še posebej č. g. o. Valerijami za podelitev sv. zakramentov in blag. g. dr. Terču za zdravniško pomoč.
Blagega, srčnoljubljenega pokojnika priporočamo vsem sorodnikom in znancem v blag spomin in molitev.
Maribor, dne 28. marca 1917.
Franc Kren, c. iu kr. vojni kurat na bojišču^”""” Matija Kren, vjet na Ruskem,
Jožef Kren, čmovojnik. sinovi.
Marija Žebot, roj. Kren,
■ Anica Kren.
„ hčeri.
Franjo Žebat, žet.
Marija Kren, sinaha.
Vnuki m vnukinja.
Kupci pozor !
Enonadstropna Hil8 v sredi mesta Maribora, obstoječa iz 6 sob 5 kuhinj in z vsemi potrebnimi prostori, zelo dobro stavljena, se zaradi družinskih razmer takoj po nizki ceni proda. Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
Moro!	lovoJ
Slamnate šolne (čevlje)
za dom priporočam kot nadomestilo za drago usnjeno obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno blago. Pošljejo se najmanj S pari ža 9 kron prosto poštnine. Denar prosim v naprej, ker je po šiljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Štaj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam žal.	iei
Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	ljudska izdaja.
Spisal Ftanč. Ser. Šegula,	Mala 8a. 640 stranšj.
Pregled vsebine:
1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1876) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p., sv. Leonhards Porto-Mauriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Liguori. —■ 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 3. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih m6ž. — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. 81omšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za dražbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo) 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25, Za postni čas. — 26. K. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa1 vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i, t- d.
Ko priđete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z rodečo obrezo za K 2 50. 2. z zlato obrezo za K 3*20. 3. krasna izdaja za K 8*50. Po pošti poslan stane vsak komad 20 vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po na kaznio? naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
Tiskarna $v. Cirila v Mariboru.
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene opra ve,, kot oltarje?, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeaje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Soje
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
•s
ljudska posojilnica v Mariboru
Posojila s#
P*«***	■’ smm

Uradno um
<•4*4 4® ins&ms od a, m Sc»*m «ycdn te -«ftv
Pojasnila m «lajajo ******
a* delavadk & d* -*** isgftMfa» » m.	«c« mfnUm»
km* sat rtaspsriJt«» Moet/aS« amtril»« «sbtrnoriik«.
Glavnim trgom in stolno, cerkvijo J

umstnina I« mHsIlialiie.
■»- Ure! Ure! "®*
§y.HXXX
V veliki izbiri i« nizkih cenah
Za vsako uro se jamči5
Piecmjske sire, Sdiafhaaeer,, 2®a!t3s, Omega, Bterae OHala: Za kratkovidne nova slHjljSana stekla.
SZXZX
@ Bureš M?®£
urar, zlatomer in očalar,
Isgettimfivi testa 39. Prvi erar ad glđv. kolodven.
V večjo iobro urejeno mešano s
tVflmvlnn t/ ni i 1 k	o^oka malnn L
trgovino želi 15 let Btaro, močno in zdravo dekle, vešč slovenskega id neuškega jezika stopiti v uk. Iv. Selič pekarija Laški trg.
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnim? potreMčimimi na debelo in drobno, priporoča: trgovcem m preprodajalcem velikansko iabe.ro dopisuje XX po rastnih cenah. 'XX
la gestilniiarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po selo nizkih cenah.
Slovenci,
Naročajte
in razširjajte
Stražo!
Knhiajsk» ara	K	» -
Budilk* niklMte	X	#•-
PoTOČni prstaci	K	JT-
Srabme verižice	E	9*-
Vafietoe jamstvo.
NasL Diefinger
VELIKA UMETNOST
v slučaju nagle smrti obuditi popolni kes.
Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč.
16 malih stranij.
Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! C kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, d je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najpn in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. K sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenja Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovs kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokra kakor o popolnem kesu.“ Giejte nauk o popolnem kesu Va podaje ta knjižica; Dragi čitatelji! Sezite pridno po tqj knj žici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim m Eem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8h, 15 komadov s poštnino vred 1K, 1C komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 k
sm la Bčai&F IM isspssla iLZS
Kupuje« zlatnino is sr«to».
Ivan Ravnikar
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Maribora zopet na razpolago Prošnje in
Potrdila za klanje telet in mlade živin©.
trgovina špecerijskega, kolonijah M* nega blaga barv in zaloga mine-	»
ralnih voda	DROBNO I
IE — Graška cesta štev. 21
Umetni C|f%A le štirikrat; cenejši kot pravi med ter bolj med	wllvM redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma-
ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu! Zavojček velja 36 vin. Naroča se pri: Josip Berdajs, Ljwbljas.» Zel;araka ulica žtev. 13, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
madov se po pošti ne pošilja. Denar je treba p« lati naprej
.Edina. šfeile«ka. steklarska narodna trgovut«
Na droba«
Vsako množino ----vreč-----
Na debelo
FRANC
Graška cesta
priporoča po nafnižjih cenah svojo bogato raiogo »tekieste & jww celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okviri»* ? podobe,
ovraa
Anton Kolenc, Celje.
y.\y.\y.tsy.\y.\
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in
Najsolidnefša in točna postrežba»
v Mariboru
Tiskarna sv
Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor
sprejema vsa tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike, knjige, broiure, stenske in drage koledarje.
že vli. župnij lit» uradi spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ah modrim tiskom, orada« zavitke a natisom glave ter rame amanflne napise Za slavne cbčinske, šolske in drug« urade- uradne zavitke, oznanila, napa-*. razglase, plačilne predpise, prejemn* potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomin«, menice, eeaike, dopunite, naslovnice, letake in lepake s črnim in drcgebarraim tekom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice. letna poročila, računske zaključke, droitvene znake, vaMJk itd.
Trgovina tiskarne sv, Cirila
MMIBOR, v lasmi hiši Koroška cesta štev, S
priporoča svojo veliko zalogo rasnega papirja, peresnikov, pares, äka# «a peresnika, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (kV ranih ia beim, v vseh velikostih}, trgovskih knjig, notico», giwaewp papirja v mapah is ikattjah. razgledate, itd. —- Svete podobe (stile, n like in stenske), raspeln vseh velikosti, molitveniki, moleki, 'svetinj»* čkapuRrji. — St&mbUü« sa uisde ia de. — Postrežba točo« ia «dids»'
Prsne bolezni, oslovski kašelj. nadLu.ha.po influmml
Kdo noj jemlje SiroKn f
i Vsak, ki trpi a« fr»|nem kašlju	I \ tfadušlflvl,kafmyfrmSl«urwrlNam
lažje je oOvtirowsgi a« ttotexnlmgo je zdravit t	ol«hčo naduho-
Osebe ® kronidnim	bronkijev, f n	^ ^
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža
CHgovorni urednik: Vekoslav Stupaa
Tisk tiskarne sv,- Oirila v Maribor«

gg
pip