55. Stevilk;i.
Trst, v siv<l<> S. mmva I
Tttfnj XXIV
„Edinost"
1 i/lm j h (I Vil k nt t mi <t u n. razi m ne-le I j in prnzniknv. zjutraj in zvečer ob 7. uri. f O ponedeljkih in po praznikih ir.huj« ; oh P. uri zjntr:ij.
i	Na it>«'- u i u ;i /.h lita :
p Obe izdan ji n« leto . . . g|<|. 21* Za umno večerno izdanje . . |'>-Zh pol let«, četrt IpIh in iih meneč ruzmerno.
NurnJninn je plačevati iiH|irej. N« naročile brez priložene naročnine ne upravu ne ozira.
Na ilrnlmo xe proda ju jo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nv<\ večerne Številke po 4 nv^.; ponedel jskc zjiitnuije Ste-I vilke po 2 iivč. Izven Tihih po 1 nvf. več.
EDINOST
v Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4tv. s70.
4 nvč.
V edinoNtl je in ne
Oglasi
*e računajo po vi-Mtali v petitu. Za >ci'--kratno naročilo * primernim popuntnni. l'o*latia. oKmrtniee in javne zalivale, domaći ojjlani ilii -if računajo po po^odla.
Ywi dopisi nuj-«' poiilja jo ureilnišl vil. Netraiikoviini dopni ne «prejfiiuijo. Itokopiai *c ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in i>iji;i-c «pre jema upnivniitvii. Naročnino in oglase je plačevali loeo lr*t.
I reilntil«n in tiskiirna nahajala v
ulici ( ariiilia «tv. 1 'J. (pravu 1*1*0, «>»1-pnmilštva in sprejemanje Insenitm
v ulici Molili piccolo mv. .'t, II. iimlatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godntk
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Zadar 7, (Deželni zbor.) V razpravi o proračunu dež. kulturnega sveta je povdarjal okrajni glavar Golf, kakor referent namestništva, na prigovore več govornikov, ki ho tožili o nezadostnem delovanju vlade /a deželno kulturo, da ministerstvo /a poljedelstvo vedno bolj ustreza deželnim potrebam, kar dokazujejo tudi vene dotacije v mi-noleni letu, ter je izjavil, da vlada zisternatično postopa o povzdiganju kulture. Slednjič je pojasnjeval govornik odredbe vlade v- varstvo in zboljšanje položaja dalmatinskih izseljencev v Novi Zelandiji.
IMlIiaj 7. »Wiener Abendpost« je izvedela, <la se je ukupni ministerski svet kakor vsako leto bavil s posvetovanji za določenje ukupnega proračuna za prihodnje loto.
Lvov 7. Izredni občni zbor gališke hranilnice je vsprejel en bloe premembo pravil, zahtevano od deželnega zbora kakor pogoj za akcijo v saniranje; občui zbor je izrekel zahvalo deželnemu zboru, namestniku, deželnemu maršalu in drugim funkcijonarjem za zasnovanjc rečene akcije.
Bcrolili 7. Prošnji zapoved ujočega admirala Knorra za odpuščenje je zadovoljeno in j«; isti postavljen v dispozicijo.
Pariz 7. 1' revzeinši predsedništvo v senatu je imel Falliferes nagovor, v katerem je izvajal, da bode senat z veseljem sledil pozivu predsednika Louhcta za sodelovanje na delu parlamenta, ter je izrekel nado, da ni več daleč oni dan, ko zgine mimoidoči! nadloga in ko najde poinirjenja narod, ki ni nikdar odrekal zaupanja vojski, zvesti svoji dolžnosti.
Killl 7. Poslanca lioseari in San ti ni sta naznanila vladi, da bosta interpelovala o zadnjih spo-
P O I) L T S T E Iv	2
Iz naše vasi.
Spisal, Poluk«.
II.
S r e b r n j a k o v .1 u r i j.
Najbogatejši in najpremožuejši kmet naše vasi je Srebrnjakov Jurij, Take liiše ni, kakoršnja je Srubrnjnkova in tacih njiv in travnikov je malo, kakoršnji so Srebr njakovi. \r njegovem gozdu ni še pela sekira, kar gospodari on na domu in v težki hrastovi skrinji v kamhri še ni bilo toliko srebra, kar jo je mizar zbil skupaj.
Kjer je vsega v obilici, tud: otrok ne manjka, cela raj da jih je; podobni so jeden druzemu ko krajcar krajcarju in paziti treba, da ne pokličeš Jožka z Frnnckoin in Micke mesto Nežike.
Pa dasitudi je Srebrnjak petičen mož, na njegovi vnajnosti tegit vendar ni poznati kar nič. Vsaki kočar je oblečen bolje, nego on in otroci jedo zabeljenc žgance redkeje, nego najubožneji gostač v najslabši kolibi vaški. Srebrnjak menda še ni premenil obleke, odkar je pri vel svojo Barbo na dom: vedno jednak je. Na glavi mu čepi luknjast klobuk širocih krajcev, kateremu bi bilo težko uganiti prvotno barvo. Vremenske in druge nezgode so ga oglodale od vseh stranij, da je bolj podoben kaccnm tičjemu gnezdu, nego človeškemu pokrivalu. Na nogah nosi Srebrnjak škornje, v petek iu svetek, po zimi in poletu. Izdelani sci okorno in oglato iz debele kravje kože,
ročilih iz Kitaja, tičočih se zaliva Samnum (katerega bi hotela Italija dobiti v »nnjem«.. I'red).
Ki m 7. Nocojšnje poročilo n stanju papeževem konstatuji-, da je zdravstveno stanje trajno zadovoljivo iu da se rana celi normalno. Poročila sc ne bodo izdajala več.
K i lil 7. Zbornica je razpravljala v prvem čitanju o zakonu, tičočem se vojaške organizacije nekaterih vrst javne službe. Glasovanje za prehod v drugo čitanje se je odložilo na jutri. Potem so začeli s prvim čitanjem zakona o zločincih, ki so ponovili zločine. Ministerski predsednik Pelloux je povdarjal, da pod ta zakon ne spadajo oni, ki so bili kaznovani radi političkih ali vojaških zločinov.
Madrid 7. lleforma« javlja, daje vojni minister Polavjeva v ministerskem svetu povdarjal potrebo, da se povišata aktivno in rezervno stanje vojske.
Pari/. 7. »I 'etit licpuhliipic« objavlja pismo poslanca Fourničre-u do vojnega ministra Frevoi-neta, s katerim javlja rečeni poslanec, da umakne svojo interpelacijo, da počaka oni bližnji čas, ki poda javnemu menenju trdno smer in ki razširi jasnost o ulogi, ki jo je igral generalni štab v pravdah Estcrhazv in Zola.
Carigrad 7. Zbor konzulov v Djedahu je predložil tukajšnjim poslanikom ukupno prošnjo, naj bi zahtevali, »hi sc odpravijo odredbe, izdane iz zdravstvenih ozirov, glasom katerih se romarji ne smejo dotakniti Djedaha. Konzuli povdarjajo, dii se le na ta način more napraviti zopet mir. Zdravstveni svet sc hode jutri bavil s to stvarjo.
rujavi so in oguljeni — saj menda še niso videli maSče, kar jih je del čevljar iz rok. Telo pokriva Srebrnjaku debela srajca iz domačega platna, ki pa ne kaže ravno, da bi Srebrnjak posebno ljubil čistost in snažnost. Na raAovih hlačah iu kamižoli se je nabralo tekom let raznovrstnih tujih snovi, da se ob nekterih krajih kaj lepo svetijo in spreminjajo barve. Lice mu je brazdato in nagubano, ko razorana njiva, nos se mu prevzetno šopiri in napihuje v koščenem obrazu, oči so ud rte in ne glodajo nič Kaj prijazno, lasje so osiveli iu raz-mršeni, 1'sta pit nikakor ne delajo sramote tisti ribniški: »od širocih ust smo mero vzeli«. . .
Nič posebno v čislih nimajo Srebrnjaka njegovi sovaščani, kajti skop in nepriljudeu je. O košnji kiij težko dobiva koscev in kadar treba krompir okopavati, nič kaj rade ne hodijo kopačiec k njemu v delti. Otrokom njegovim sc ne godi predobro. Dvanajstletni deček mora že sam hodit z vozom po steljo in desetletno dekletce mora že zmiti, kako se drže vile v rokah. Sam ne dela mnogo; najraje hodi okolu svojega doma, tišče roke v žepih in s kratko pipico mej zobmi. Včasih vstopa v hlev, tipa živino malo po rebrih, potem pa maha zadovoljno v hišo, kjer pomišlja pri ogromni javorovi mizi, jo-1i naj še redi junčke v hlevu, ali naj jih rajo žene v semenj.
Za otroke se drugače ne briga, nego tedaj, kadar jim ukazuje, kaj imajo delati, .lo-li so sicer pridui in zdravi, Srebrnjaku ni dosti mar; tudi mil je vse jedno, če otroci v šoli kaj znajo ali nič.
Jezikovno vprašanje v Trstu.
Pod tem naslovom je priobčil znani odlični hrvatski novinar, Dinko Po I i te o, v »Agramer Tagblattu nastopni članek:
Zc dolgo časa se ponavlja na deželnem sodišču tržaškem po stereotipni metodi jeden in isti prigodek. Tožence govori le slovenski, odvetnik zlasti če je tu ex officio izjavlja, da ne ume slovenščine in zahteva tolmača. Državni pravdnik se upira tej zahtevi, ker je tudi slovenščina sodni jezik ; predsednik sodišču je istega menenja in izjavlja, (hi mora odvetniku, ker tu ne gre za kakov tuj jezik, zadoščati njegovo, predsednikovo, prevajanje, in da po zakonu ne treba tolmača. Odvetnik oporeka, da bi bil slovenski jezik jez'k sodišča, predsednik odgovarja, da ta jezik mora biti jezik sodišču, ker je deželni jezik. Odvetnik oporeka zopet, da slovenski jezik ni jezik sodišča in odreka temu jeziku tudi značaj deželnega jezika, i u potem ostavlja dvorano!
Ako ni prišel tak prigodek že začetkom v razpravo, pak prihaja ob zaključku razprave, ko državni pravdnik zaključuje svoj govor v italijanskem jeziku in slov e n s k e m j e z i k u. Slično pa se no dogaja le na sodišču tržaškem, ampak tudi v Istri. Vsa moč argumentacije gospodov advokatov je v tem, da kazensko-pravdni red nikjer ne govori n več, nego o jednein sodnem jeziku. Zakon govori o jedne m zakonu za dotično sodno razpravo, a ta je le jezik obtoženca, ako ta jezik ni tuj v deželi. Da pa slovenski jezik ni tuj v Trstu, v območju jurisdikcije deželnega sodišča, to dokazuje dovoljno statistika, v kolikor no zadošča že okolnost, da je v mestnem svetu vsa okolica zastopana po slovenskih poslancih.
Ako jih je prišel kedo tožit, da so mu klatili sadje, ali napravili kako drugo škodo, Srebrnjak nima dosti besodij. Danes so pridni, v gozd so šli po listje« idi pit »danes so kidali gnoj iz hleva« pa je stvar zaključena.
Saj so so mu delali ves dan, kaj bi sc potem jezil nad njimi, če malo nagajajo sosedu !
Pa tudi sicer Srebrnjak nima pretenke vesti. <1e v gozdu smreka ne stoji ravno predaleč od njegove meje, kaj zato, če jo poseka! Kna smreka vendar ni taka reč! In če se kraj njegovo njive brazda več zaorje v sosedovo, nego l»i bilo treba, tudi to ni tak greh.
Seveda so Srohrnjakovi sosedje drugih misli j in že marši kak pot na sodišče je imel Srebrnjak zaradi tega.
Tudi dolžnikov ima Srebrnjak nekaj, pa ne dosti. Prvič ni nikdo njemu rad dolžan, drugič pa kaj težko daje svoj denar iz rok. Kdor pa mu dolguje kaj, temu se ne godi predobro. <'e je kak tak revež zamudil plačati ne premajhne obresti, svest si mora biti, da takoj dobi tožbo v hišo in potem, če ni hitro denarja, da kmalu zapoje boben.
Marsikdo, ki je moral od hiše, stiska pest, ko vidi Srebrnjaka in marsikak sovražen pogled se upira vanj, kadar hodi po vasi.
Sosedje se ga ogihljejo in če gre kdo v nedeljo po večerniei v krčmo k Tinetu, gleda, da ne prisede k Srebrnjaku. Kdor mu je dolžan, se ga boji; drugi pa ne vidijo radi skopega, bahatega in odurnega Srebrnjaka.	(Pride še).
Latinski gospodje monopolizujejo jezik, kjer le morejo, to je, kolikor daleč sega me-tna avtonomija. Saj je znano, kako o volitvah prezirajo vse rekurze proti volilnim listam, ako so bili uloženi v slovenskem jeziku ; kako ee ld na k robu n e »1 o -p u £ t* njo slovenskega napisa; kako energično protestu jejo, ako si je dovolil kak trgovec, <la je svojo prodajo mleka naznanil tudi v slovenskem jeziku; in kako veliko vprašanje ustvarjajo i/, tega, ako je kdo, ki uraduje tu iti ki je t »i I zaslišan na sodišču, izpovedal, da zna govoriti tudi slovenski. Ta monopol, ki je pravu zloraba uradne oblasti, hoteli Iti imeti tudi na državnih uradih, »osebno pa na sodiščih, pozabljajo pa, da bi se ta njih interpretacija mogla na mnogih krajih obračati proti njim samim.
Vsakdo mora pripo/.nati, da ne more dolgo trajati taka negotovost in da to vprašanje kriči po rešen ju. Da sodniki in državni pravilniki stoje danes na stališču, ki je vsaj deloma ugodno Slovencem, to je seveda posledica navodil, ki so jih dobili z Dunaja. Taka navodila, ki so, mimogrede rečeno, v soglasju z načelom ravnopravnosti jezikov in narodov, izrečenem v temeljnem zakonu — zaslužu-jejo le pripoznanja. Toda take naredbe so mimoidoče, ker so zavisne od volje in politike onih činiteljev, ki ukazujejo na Dunaju. O tudi ta navodila za trenotek vsaj deloma ugajajo aspiracijam Slovanov, se vendar poslednji ne morejo zadovoljevati s tem, ampak morajo zahtevati, da se to vprašanje ko-nečno reši £na način, d:i se nikdo ne bode mogel več — tudi gospodje advokatje ne — postavljati po robu pravični stvari. Potrebna je naredba, ki bi izjavila, da je v Trstu in okolici slovenščina deželni jezik in da ima iste pravice kakor italijanščina. (Za to imamo že opetovanih mi-nisterskih in tiajvišesodnih odločeb. Op. ured.) Ako pustimo na strani vprašanje notranjega uradnega jezika, notranjega dopisovanja uradov, je najmanje, kar smejo zahtevati Slovenci, to, da vsaki urad, vsaki uradnik z slovensko stranko slovenski občuje, ustmeno iu pismeno, in da se v tem jeziku vrši vsa razprava. V ta namen je potrebno, da uradniki znajo slovenski in tudi dokažejo to znanje, kadar hočejo, da bodo vsprejeti v kakov urad. Tu ne sme biti ni kakih izjem. Potrebno pa je, da tudi odvetniki dokažejo poznanje tega jezika. Te pravice, ki bi se dale Slovencem, se nikakor ne dotikajo pravic Italijanov. Potrebno pa je, da bode enkrat konec škandaloznemu monopolu, ki ga izvršujejo s tem, da usiljujejo Slovanom svoj jezik.
Mestni odbor se je obrnil te dni do vlade z vprašanjem, da-li bi pritrdila ustanoviti italijanskega vseučilišča, ako jej mesto tržaško <la na razpolago primeren fond, tako, da bi bila država rešena vsake financijelne ol veze. Mi smo prepričani, da si vlada dobro premisli to stvar, predno da odgovor, in da ne prezre, kako bi tako vseučilišče le globilo neznosnost sedanjih razmer in bi še bolj podžigalo objestnost današnjih monopolizaterjev.
Politični pregled.
TRST, 8. marca 189«.
O [predstojećem zasedanju deželnih zborov. Kar se dostaje deželnega zbora goriškega, ni torej nade — kakor posnemamo iz »Soče«
da bi vlada izpregovorila ono že davno potrebno, težko pričakovano energično besedo, na katero smo jo pozivali pred par dnevi.
Namestnik grof Goess je bil v soboto v Gorici. Imel je veče posvetovanje z dr. Pajcrjein, s katerim sta prerešetala vprašanje o bodočem deželnem glavarju in razne druge morebitnosti, ki so s tem v zvezi. Dr. Pajerje zadovoljen z vspehom tega razgovora. Grof (ioess je obiskal tudi dr. Gregorčiča, kerjele-ta namestnik dežel, glavarja in bi bilo vendar predemonstrativno, ako bi ne stopil za par minut tudi k njemu. Drugega pomena ta obisk nima.
Vsi mogoči stroji da delajo sedaj, da se Slovenci goriški izroče Italijanom na milost in nemilost. In »Soča« izraža bojazen, da se to tudi posreči. (ilasilo goriških Slovencev ima potem trpkih besed na adreso grofa Thuna, njega, ki izjavlja in izjavlja, da hoče vladati po programu desnice, po onem programu, ki hoče pravico vsem narodnostim.
Žalosten preludij je to predstojeći deželi io-zborskih kampanji, kateremu dajejo intonacijo možje
a la dr. Pajer. No, jedno tolažbo imamo vendar-le, to namreč, da so se goriški Slovenci prav v zadnje čase pokazali trdo kost, ki že težko leži na želode u vsem laškim nasilnežem, iu ki utegne ostati na želodcu tudi dru. Pajerju in še komu drugemu.
Svojo vest o sklicanju drugi' serije deželnih zborov moramo popraviti v toliko, da v današnjih listih ne vidimo dež. zbora tržaškega med onimi, ki se sestanejo. Torej tudi v Trstu izjeni« in ne le v Tirolu. Za Tirol vemo vzrok, za Trst pa — morda tudi. Porečejo morda, da za naš zbor ni dela. To pa vemo, da dela bi bilo dovolj. Zakoni o deželnem šolskem svetu, o preuredbi zemljiške knjige, za brezobrestna posojila — vse to uprav kriči po dobri in poštenji volji. Ali te je ni, ni tam — ni tu !
Borba za pravo naloga jezika na sodiščih V »Soči« čitamo, da se je včeraj vršila na tamošnjem okrožnem sodišču razprava, ki je bila jako značilna po tem, da jeden členov sodnega dvora le lomi slovenščino, drugi je niti lomiti ne zna, tretji pa je izjavil, da slovenščine tudi no ume ni najmanje. Dr. Stanič, kakor zastopnik jedne stranke, je radi tega odklonil ta sodni dvor, poslednji pa je sklenil ukljub temu, da je nadaljevati razpravo in v ta namen pozvati — tolmača! Pokazalo ne je, da ves sodni dvor ni umcl, za kaj gre v rej pravdi. (Na Goriškem trebajo še le tolmača za slovenski jezik! To je pač električen žarek na naše razmere). Dr. Stanič je naznanil pritožbo ničnosti proti temu sklepu in — obe strank in 2H prič so zapustili dvorano, da se raje med seboj poravnajo.
Kakor v britko ironijo tem odnošajem na sodišču javlja hkratu isti list, da so celo laški odvetniki začeli ulagati slovenske spise!! Taki srdi-teži celo ne morejo drugače, nego da se uklanjaju sili resničnih narodnostih razmer, le na sodiščih smatrajo še vedno tolmača za najprimerucji in naj-zanesljiveji steber zanesljivosti pravosodja. Kako dolgo še: ipiousipie tandem?!
Proč od Rima!« Sedaj se je torej pričela i krepka reakcija proti temu pangermanskemu gibanju. Javili smo že, da je bil predvčerajšnjem na Dunaju velik protestni shod. Dvorana godbenega društva je bila napolnjena do zadnjega kotička. Shoda »katoliških mladeniče v« se je udeležilo več konservativnih in krščanskosoeijalnih poslancev. Govorniki so dokazovali, da ni res, kar trdijo nemški radikalei, da biti protestantom je toliko kakor biti Nemcem. Sosebno jc dokazoval princ Lichtcnstein, koliko dobrot imajo Nemci od katoliške eerkve. Vse gibanje da ni nič druzega, nego konkurenčno politiško gibanje. Dr. Lucgcr je pov-darjal, da Dunaj je dobival le dobrega od Kima, a sedaj naj bi se ločili od papeža, ki je namestnik božji na zemlji. Povedati treba onim možem, ki izdajajo parolo »Proč od Kima«, da niso vredni druzega, nego zaničevanja ter da so Dunajčuni še vedno zvesti cesarju, domovini iu veri.
V tem zmislu se je tudi vsprejela resolucija, kakor smo že omenili med najnovejiini vestmi.
Iz Srbije. Dne C>. t. m. je bila obletnica proglašenja Srbije kraljestvom. V konaku je bil velik »vsprejem«. V imenu diplomatov je čestital starešina mej njimi, nemški zastopnik \Vaeker-Got-ter, v imenu vojske — Milan. Zc to dejstvo nas opravičuje, da vsklikamo: žalostna obletnica ! In žalostna je res. Finance dežele so porušene, kopičijo se dolgovi na dolgove, politiška svoboda je uničena, stranka — radikalna —, ki ima ogromno večino naroda za seboj, je proganjana in odtisnjena od vsaeega upliva in vnanja politika Srbije je na usodni poti, na poti, ki je pogubna za vsako državico na Balkanu, na poti, ki jej od tuj a ne le najmogočnejega, ampak tudi najnaravnejega zaščitnika. Politika Milanova, stoječa v službi Madjarov, Prusov in Zidov, politika, ki zatajuje vse tradicije tega slovanskega Pijemonta, politika, ki je strup v krvi naroda srbskega, politika, ki jo sugerira Milan svojemu kraljevemu sinu, ta politika hodi v Srbiji svojo pot dalje, taječa minulost in rušeča bodočnost Srbiji. A značilen znak te politike, podrtih razmer mej malo Srbijo iu veliko Rusijo, je dejstvo, da je zastopnik Rusije Zadovski ravno n a d a n o h 1 e t n i e e z a p u s t i I l> c 1 i g r a d, ker so iiiii zadeli nečuveno razžaljenje, da jedino njega, zastopnika Rusije, niso povabili na dvorni obed. Ofieijozni brzojav se trudi sicer danes, da bi stvar predstavil le kakor osebno afero Zadovskega, češ,
d* preziranje je veljalo le njemu, ker je bil sovražen vladi in je občeval le z opozieijoiialuimi krogi ; toda mi menimo, da ostali svet ne bode videl v Zadovskem le osebe istega, ampak v prvi vrsti — zastopnika Rusije. Tudi ta izgovor ne velja, da je srbska vlada že večkrat prosila rusko vlado, naj bi odpoevala Zadovskega. Dokler se ni zgodilo to, dokler je Zadovski zastopnik Rusije, je po takem žaljenju zadeta tudi država, katero zastopa. In to so menda hoteli — Milanovi prijatelji in vrlini zaščitniki sedanjega zistema v Srbiji. Račun poplača seveda srbski narod.
Domače vesti.
Ribištvo r morju adrijaiiskcm. V občinskem svčtu dunajskem so razpravljali včeraj o prošnji nemškega društva »Nordsee« za ribarenje v Severnem morju, da bi mil dunajsko mesto dovolilo prostorov za prodajanje rib. To priliko je porabil svetovalec dr. Dorn. da je obrnil pozornost na odnošaje ribištva v morju adrijanakem. Povdar-jal je, tla so te razmere žalostne že zato, ker je zistem lovenja rib najprimitivneji. Res je sicer, da Adrija ni tako bogata na ribah, kakor je Severno morje, ali ne da se tajiti, da je še mnogo storiti za povzdigi te kupčije. Mnogo bi se dalo storiti za olajševanje prodaje in izvažanja. Dr. Dorn je očital avstrijskim ribičem nemarnost in pomanjkanje podjetnega duha. V Adriji da so pravi ribiči le (Jožotje.
Svetovalec llerold jc predlagal, naj dunajski magistrat uvede pogajanja z interesovnnimi krogi tržaškimi, da se določi, kaj bi trebalo storiti, da bi se olajšalo izvažanje rib iz Trsta v notranje dežele avstrijske.
Mestni svčt je vsprejel resolucijo, s katero izjavlja, da je pripravljen podeliti vsakemu tuzeni-skemu podjetju za izvažanje rib v notranje dežele iste udobnosti in olajšave kakor nemški družbi.
Dr. Dorn je govoril še o družili potrebnih korakih za povzdigo ribištva v morju adrijanskem. Mi bi hoteli vedeti, ko je že videl »nemarnost« naših ribičev, da-li je videl tudi neko drugo »nemarnost«, iin kateri pa -- pri Rogu - - so nedolžni naši ribiči kakor novorojeno dete: da-li se je spominjal nesrečne pogodbe z Italijo, brezobzirnega vedenja čožotskih ribičev, ki ne spoštujejo niti onih skromnih določeb, ki so milostno vsprejete v to nesrečno pogodbo z Italijo, iu neuinevne obzirnosti avstrijskih oblasti do teh škodljivcev naše ribiške obrti ?! Ako bi milostno presodil tudi te »nemarnosti«, morda bi prišel do spoznanja, da se ob takih razmerah naši ribiči niti ne morejo povspeti do popolnenja svojega »zistema«, niti do podjetnega duha, ampak so prisiljeni biti — »nemarni«.
Kuko lažejo! Dne <>. t. m. jc bil pogreb pok. Santa Formica, bivšega garibaldiuca, ki je bival na Corsu št. 15. »Pieeolo« in »Imlipendentc« sta naznanjala nekako pompozno, kaj da jc bil pokojnik ter sta povdarjala večkrat, da jc bil gari-baldinec. To nas je napotilo, da smo poslali našega poročevalca na lice mesta. Radovedni smo bili, kakov bode pogreb. No, goro so rodile malo miško. V sprevodu je bilo vsega vkupe ol> (šestiupetdeset) možicih in <> (šest) ženskih! Skupaj torej (52 ljudij.
Včerajšnji »Pieeolo« piše, da je hilaudeležha velikanska ter da se jc na stari mitnici razšla ta dolga l?!) vrsta spremljevalcev!
Tako treba pisati, ker drugače bi v Italiji izvedeli — resnico! Pozabiti ne smemo venca tržaške mladine«, ki je bil zelen na okolo, z r u-d e č i m trakom in beli in napisom !
Tu je bilo vse! Dobro jej teknilo, tej »tržaški mladini«!
P. s. Današnji »Pieeolo« jc prišel /, nekakim dodatkom k svojemu poročilu o »ganljivem počeš-čenju, prirejenem ostankom gospoda Santo Kormieo, starega in hrabrega garibaldiuca«. V tem dodatku pravi, daje »spoštovani maestro« Aleeo Panta-leoni (Opozarjamo na doli sledečo notico: »In tako dalje z gracijo«.), kakor sobojevnik pokojnika, na pokopališču - s pretresljivo besedo pošiljal zadnje pozdrave sodrugov v orožju, oživljaj e spomine na ukupne srečne doživljaje. Na to je v imenu mladeničev spregovoril nekoliko besed v spoštljiv pozdrav gospod Leone Veronese, ki se sme tudi ponašati, da je nosil rudečo Gari-baldijevo) srajco.«
Tako so govorili na (»»kopališču v Trstu, na | avstrijskih tleh, dne t5. Marca leta 1890 po Kristusovem rojstvu. To jedno že rečemo lahko, da »garibahlinci« se nimajo pritoževati radi pomanjkanja avstrijske toleranee.
lil tako Halj«* z gracijo! Sinoči no uprizorili v komunalnem gledališču NVagnerjevo »(iotterdam-meruug«. Dirigentom jc hil oni in isti maestro Alceo Pa 11 tal con i, ki je d;in poprej zlorabljal avstrijsko dobrodušnost, in je govoril na groblju tržaškem, na avstrijskih tleh, zadnje pozdrave sobojevniku g a r i l> a 1 d i n e u, označivši kakor »srečne« one ukupne doživljaje! Doživljaje namreč, na katere nas spominjajo potoki prelite - avstrijske krvi.
In čim je maestro in garibaldinee sinoči sel ti:i stol dirigenta, uprizorili so — očevidno z ozi-rom na demonstracijo na pokopališču in na gari-bahlinstvo tega moža — zopet jedno onih toliko predrznih, kolikor navadnih in nekažnjenih demonstracij. Zaoril je ogromen, demonstrativen aplavz, ki je trajal par minut, da se »maestro« — kakor nam poroča očevidee - kar ni mogel nazahvaliti dovolj.
To se je zgodilo v komunalnem gledališču v Trstu, na avstrijskih tleh, na večer dne 7. marca 1800. po Kristovem rojstvu. Sicer pa ostaje resnica slej ko prej, da v Trstu - ni i r red en te!!
Mro/liol Pišejo nam: Dobro, da bode kmalo konec - sveta (!). Drugače bi bilo kar znoreti! Pomislite! Med rnzprodajalei žveplenk so zasledili »Indipendentovei« celo žveplenk -- družbe sv. Cirila iu Metoda, ali kakor pravijo oni: pansla-v i stični h žveplenk !
»indipendente« se zgraža na tej novi provokaciji ter kliče vse mestne stražarje, naj — polove vse te izzivalce! On se ne meni za to, da so v Trstu prodajalci otroci, ki se klatijo po mestu po vse noči, ne, on vidi samo — pauslavizem. Za 1»-hone so naše žveplenke tako grozna stvar, da priporočajo, naj bi razprodajalee kar tepli, ali pa naj bi jim razbili njih - »trgovino« ! — To je res grozno!!
ObrhiIjsko društvo pri sv. M. Magdaleni spodnji, oziroma pri sv. Ani, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, bode imelo svoj letni redni občni zbor v soboto dne 25. marca t. 1. ob 4. po-poludne v društvenih prostorih hšt. 255». Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. .1. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev računov sploh za leto 1808. 5. Kako ravnati z fondom po S 10. društvenih pravil? <>. Razni nasveti. 7. Volitev odbora za leto 1800,
Računi prošlega leta so na ogled Vsakemu društveniku celih 14 dni pred občnim zborom v društveni pisarni.
NB. ( as zn pristopanje novih udov je do dne 15». t. m. Vstopnino po lil. društv. pravil in pismene prijave je oddati odboru do istega dne. Na obilno udeležbo uljudno vabi
o d b o r.
Tržaškim Slovencem naznanjamo, da smo
ustanovili pri sv. Jakobu »Delavsko konsumno društv«. Društvena pravila so že potrjena in zadruga je upisana v zadružni register vis. c. kr. trgovinskega in pomorskega sodišča. Ako so kon-sumna društva za našo tržaško okolico velikega pomena, tem večega pomenu je naše konsumno društvo za tržaške Slovence, ki kaže, da slovenski delavci niso zavedni le v narodnostnem oziru marveč tudi v gospodarskem. Velike skrbi pa nam dela sedaj: kako in kje dobimo streho za naše društvo. Prostori, najlepši prostori pri sv. Jahobu, v katerih bi se lahko prirejale veselice, kakor so se nekedaj prirejale v »Mondo nuovo«, se nam ponujajo, a za isto nimamo šo dovolj denarja. Zato vabimo tržaške in okoličanske Slovence, da nam pomagajo zgraditi novo trdnjavo s tem, da stopijo v naše kolo, kakor zadružniki. Vsaki zadružnik mora imeti en delež od 25gld., katerega lahko uplača hkratu, ali pa v 12 tedenskih obrokih. Podrobnosti o društvenih pravilih izvedo se pri predsedniku začasnega odbora, g. Hervatinu. Ako zamudimo to priliko, zadovoljiti se bomo morali pozneje s tesnimi prostori iu naše društvo ne bo imelo iste vrednosti. Zato prosimo zlasti člene tržaških slovenskih pevskih društev, ki prirejajo koncerte in veselice, a so zaradi prostorov često v zadregi, tla ne preslišijo našega današnjega klica !
Zavodu sv. Nikolaju so došli v mesecu fe-bruvarju sledeči prispevki: na podporniui gg.: Pertot Kranja, doktorjev« soproga 1(1 K., Gruden
Nežika 4 K., Rogač Anton 2 K., Sila Fran lO K., Goljcvšček Antonij« 4 K.; na darovih: Rogač Anton 2 K., Ongaro I. 2 K., Perbave M. 2 K., IT ne lak I. ."> K., Celo Katarina i! K., Poni k var Karla 2 K,, Rogel Nežika 2 K., hranilnica in posojilnica v Litiji 20 K.
Presrčna hvala vsem podpiratcljcm ter jih prosimo, tla nam ostanejo zvesti tudi za naprej. Posebno se pa priporočamo vsem onim rodoljubom in rodoljubkinjam kakor tudi slavnim slovenskim županstvom, ki se še niso odzvali našem prošnjam, da stoi e to čim preje, ker le tako nam bode možno postaviti naš prekoristni zavod na ono plodonosno stališče, ki si ga želimo.	Odbor.
Poziv. Načelništvo nadzornikov vabi vse ude in udinje »Delniškega pod p. društva«, da se udeležijo posvetovanja o sestavi novega društvenega odbora, ki se bode vršilo v nedeljo dne 12. t. ni. ob I), uri zvečer v društvenih prostorih.
Mesto postnega odpravnika je razpisano na e. kr. poštnem uradu, ki se ima ustanoviti v Sv. Križu, okolica tržaška, proti pogodbi in kavciji 200 gld.; letna plača 150 gld. in uradni pavšal 40 gl.
Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Izpred deželnega sodišča. Ta pa zna! Komaj je bil par dni zopet na svobodi, že jo ukradel ua sodišču gosp. svetovalcu Pederzolliju plašč, potem nekemu ofieijalu na poštnem uradu pri javnem vrtu srebrno uro z zlato verigo, nekemu komisarju na fiuanci zopet plašč in je izvršil mimo tega še več družili tatvin. Ta spreten uzmovič je 23-letni Ivan Din. Včeraj so mu prisodili dve leti in pol ječe.
43-letni Frančiška Smerdu jo dobila pet dni zapora, ker jc bila dne 18, januvarja pustila svojega otročiča samega in je isti utonil v vodnjaku na dvorišču hiše, v kateri je stanovala.
— 18-letni Anton Vckjet je dobil 2 meseca, ker je pokral nekaj orodja.
Različne vesti.
Veliko poneverjenje. Odvetnik in župan dr. Hodi v NVolkersdorfu na Niže-Avstrijskem je zginil te dni. Sedaj je prišlo na dan, da je poneveril mnogo denarja na škodo strank, občine, neke zavarovalnice in hranilnice, [^knpna poneverjenu svota znaša nad 150.000 gld. Hodi je užival splošno zaupanje, tem veča jc ogorčenost sedaj med ljudstvom. Do-Hodaj ni nikake sledi za defrnvdantom ; najbrže je ubral tisto, v takih slučajih že davno ne več nenavadno pot v — Ameriko.
Cesarska milost. Cesar je odpustil 10. kaznjencem del kazni, ki bi jo morali še do* ta ti. Od teh so v Kopru in 1 v Rcgunjah.
Pobegnil je se svojo - mačeho. I/. Berolina javljajo: 40-letni sin nekega velikega posestnika je pobegnil se svojo mačeho, 20-letno tretjo soprogo 70-letnega očeta svojega. Policija je sicer zalotila ta zaljubljeni parček, toda izpustila ga je zopet. »Zapeljana« čaka sedaj v hiši svoje sestre ua — ločitev od očeta svojemu ljubimcu.
Originalno demonstracijo je priredilo v neki vinarni na Dunaju kakih «0 mladih natakarjev. Demonstracija je bila naperjena proti — natakaricam. Ta družba je zasela vse mize v dotični vinarni, v kateri strežejo ženske. Vsaki je naročil »osminko« vina. Vino jc bilo seveda popito hitro, a na vprašanja natakaric, naj-li napolnijo zopet male posodice, so le zmajevali z glavo, da ne. Tako so sedeli nad pol ure nemi in ne da bili spregovorili besedico. Poslovodja je prosil družbo, naj zapuste lokal, na kar so isti izjavili, da bodo ponavljali to demonstracijo sleherni dan po več ur, dokler ne izginejo natakarice iz lokala. Na to so plačali molče in zapustili lokal, molčč, kakor so prišli. Dotičnomu lokalu je torej zagotovljen velik, četudi malo neprijeten obisk, ako ne najdejo oblasti kakega lasu v tej juhi.
Šopki o. Stanislava Škrabca*)
i.
Vsake reči na svetu biva konce, in tako smo srečno učakati tudi konca hoja, kateri je bil preučeni o. Stanislav »brez upa zmage« za homkanje dovršnikov. Ta boj, kakor on sam imenuje svoj
Materijal za najmanj Sect tečaje* „Cvetja-1.
učeni traktat, ki se je vlekel dva tečaja na zelenih, oziroma sivih platnicah »Cvetja z vertov sv. Frančiška«, imel je namen dokazati, da jc vse učenje slovenskih slovničarjev ml prvega do poslednjega — ne izključuje ni genijalnoga Miklošiča o dovršil i h glagolih n a p n č n o, da oni niso h e-1 e ž i l i zakonov jezika, nego delali sami zakone, po katerih Iti se moral ravnati jezik, in da oni, ki stoje na strani teli slovničarjev, miso drugega, nego »klobuštre«, »ignoranti«* »glupei« itd. in intinituin, a v nameček še r u s i B k a t o i j i.
1'čenje o dovršnih glagolih je dovolj prosto in dovolj jasno vsakemu Slovencu, ki ni primoran svoje p o n e m č ene ni i s 1 i p r e v a j a t i v slovenščino. No, kako je vse to učenje veleučeni o. Stanislav zamotal, premotal in ntzteguol ! Ko bi Miklošič bil tako gostobeseden, trideset vagonov bi ne potegnilo njegovih učenih del! Dovršili glagol rastel je na platnicah »Cvetja« kakor uedokuhan polž v ustih : če m bolj ga žvečiš, tembolj raste, dokler ni tolikošen, da ga noben gol-tanec ne pogoltne.
V vseh mogočih varijacijah, kombinacijah in perinutaeijah o. Stanislav že dve leti tolče vodo v stopali. To dela, kakor pravi, ne zato, da bi prepričal mene, kajti mene se, češ, prepričati ne more. Na drugem mestu pa zopet tvrdi, da ne za razvite ljudi, no nasprotno, ravno za tako malo razvite, kakor sem jaz, razklada on svojo neznansko učenost.
Zato pa tudi jaz mislim obrniti pazljivost čislanega čitatelja vsaj na nekatere točke, ki se tičejo mene. Odgovarjati na vse, kar je namlel ve-lečastiti gospod patron bornkanja - nemam ni časa, ni veselja, ni potrebe.	(Pride šoj
Narodno gospodarstvo.
Tržaška posojilnica hi hranilnica, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, .je imela do konca februvarja gld. 355.0l55'0(i prometa, lansko leto v i s tej dobi pa gld. ^lB.'J.UOH-flB, naraščaj znaša torej gld. 221.157-58.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je letošnji promet od 2 mesecev prekosil onega i/, vsega leta 1804. iu malone dosegel onega iz leta 1805., kajti promet za vse leto 1804. je znašal gld. 204.208-8»;; <>ni za 1805. pa 377.801-98.
Te številke kažejo jasno lepi razvoj tega zavoda, posebno odkar je v novih prostorih.
O tej priliki pohvaliti nam je narodnega mizarja Josipa Nabergoja J v ulici San Miehele štev. 0, ki je jako lepo, ukusno, solidno in po ceni napravil novo posojilniško pohištvo in ograjo. Priporočamo ga slavnemu občinstvu.
Slovenske posojilnice. »Zveza slovenskih posojilnic v Celju« je razposlala ravnokar svoj osmi letopis, v katerem poroča o poslovanju slovenskih posojilnic v letu 1807. Ta letopis je zelo zanimiv, akoravno podaja samo gole, suhe številke ; kajti te številke kažejo, kako velikansko so se razvili slovenski denarni zavodi.
Po tem letopisu je v »Zvezi slovenskih posojilnilnic v Celju« HI posojilnic ter je teli ua »Štajerskem 28.
V »Zvezi« stoječe posojilnice imajo skupnih aktiv nič manj nego 12,280.(525 gld. <5 uč., torej skoraj trinajst milijonov goldinarjev ter rezervnih zakladov 602.780 gld. 7it nvč. Čistega dobička so imele 1807. 1. 107.412 gl. 231/,.
Največja izmed vseh posojilnic ne samo na Spodnjem Štajerskem, ampak na vsem Slovenskem in tudi vsem Južnem Avstrijskem je pa »Posojilnica celjska«, katera je imela leta 1807. samo poslovnega premoženja 1,72(5.81(5 gl. 51 nč. iu rezervnega zaklada 107.141 gld. ;10 nč.
Letopis je pa letos še posebno zaradi tega zanimiv, ker nam ne daje samo pregleda o stanju in poslovanju posojilnic, ki so členi »Zveze slovenskih posojilnic v Celju«, ampak pregled delovanja iu poslovanja tudi vseh drugih, torej vseh slovenskih posojilnic. Iz tega pregleda posnemamo, daje slovenskih posojilnic poslovalo 1807. 1. 120; da so imele te posojilnice skupaj poslovnega premoženja 17,016.(58;} gld. 1-1 nč., torej skoraj osemnajst milijonov goldinarjev ter da so imele rezervnega zaklada 7;58.712 gld. 07 no. in napravile čistega dobička v 1807. 1. 141.588 gl. 51 nč.
Te številke nam kažejo torej, kako velikansko se je začel slovenski denar stekati skupaj v
slovenskih denarnih zavodih. Ta ntojjočni razvitek slovenskih posojilnic v tako kratkem rasu daje nam torej opravičeni up, da se slovenski narod, jednako češkemu, po svojih denarnih zavodih popolnoma otrese iu osvobodi tujega kapitala in ujc-irovega vpliva ter omogoči, da Ih> res Slovence v vsakem oziru gospodar na svoji slovenski zemlji.
f'o »SI. Narodu«.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadoje vesti.)
(■orim h. Senzačna kazenska razprava proti znanemu Martinoliehu, slavnemu prvaku in voditelju istrskih Lahov, se prične dne tf>. t. m. Razprava hode trajala več dni.
(»l'Rth'C H. Povodom nekega požara blizu (iradea je prišlo do spora med orožniki in ljudstvom, v sled česar so orožniki aretovali ;">1 oseb.
Dlinilj Narodno pob'tiftki program nemških strank se ne priobči še tako hitro, ker nekateri poroče.valei še niso izvršili svoje naloge. Bržkone se program, predno se razglasi, predloži občnemu shodu v odobrenje.
Budimpešta s. (Zbornica poslancev.) Mini-sterski predsednik Szell je izjavil danes, da bode vlada gledala, da reši kvotno vprašanje, strogo drže se določil zakona. Le v skrajnem slučaju, ako bi ne bilo možno doseči sporaziimljenja z Avstrijo, se naprosi krona, da ona odloči. Zakon, ki ga je predložil Bantf'v, s katerim se je določila kvota za jedno leto, se je umaknil.
London H. »Rciitorjeva pisarna« javlja iz Kalkute: Vlada jc sklenila, da predloži v petek zakonodajnemu svetu načrt zakona, s katerim se pooblašča isti. da naloži konsumno carino na takov u vožen i sladkor, za kateri se plačujejo premije. Načrt je v svojih določbah sličen onemu Zjcdinjonih držav od leta 1H07.
Londoil X. Na banketu, ki ga je priredila tukajšnja trgovinska zbornica in katerega se je udeležil tudi francozki poslanik Cnmhon, je bilo čuti prisrčnih govorov o potrebi, da se vzdrže dobri odnošaji med Anglijo in Francijo.
Cftiignul H. V Djedahu se je zopet napravil mir. Od včeraj h«> prodajalnice zopet odprte. Veliki vezir jc izjavil v odgovoru na neko augležko reklamacijo, da so se indijskim romarjem povrnile oropane stvari, vredne 2(K)0 funtov sterlinov. V Meki so je pripetil jedcu slučaj kuge.
Trgovinske vesti.
Budimpešta S. Pšenica za maro gold. 10*4l? — 10'4.">. Pšenica za april gl. <.>.87 do U-H8 Pšenica za oktober gold. 8-(>l do	liž za
oktober gl. --• »h> —•—. Kž za nuirc gld. 7*87 do 7*8H. Koruza za maj 185»*). gld. A'57 do 4*58. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za maro gl. :V81 do 5-33. Oves za oktober gl. do —. Koruza gl. 4.»>0 do 4.70.
Pšenica: ponudbe zmerne. Povpraševanja živahna. Prodaja 20000. met. st. Vreme: lepo.
Hamburg 8. Trg za kavo. Santos good nve-rage za mam 20,—, za maj 20-25, za september .'10*25, za december .'10.75.
Ilavre 8. Kava Santos good average za fe-bruvar 50 k. frankov 514.75 za juni 50 k. frankov -15.75
Praga 8. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Keudement franco Aussig. Mirno. Promtno gold. 12.97.'/j—13. April gld. 13. < )ktober-deo. gld. 12.35 Don ir.
Dunajska borza dne	8. marca.
iIhiii*«	včurnj
Državni dolg v papirju . .	100.05	101.15
v srebru . .	100.85	100.05
Avstrijska renta v zlatu . .	120.10	120.10
v kronah 4%	101.25	101.45
Kreditno akcije.....3(57.30	3(57.75
London 10 Lsr......120.47	120.47
20 mark....... 11.70	11.78
Napoleoni....... 0.55 lL	0.55'/
100 italijanskih lir .... 44.05 "	44.05
U^ElLAiSl
sposoben \ popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
raznašalee ..Kdinnsti" in vratar, Via Solitario it. a.
Riimioiie Adriatica ii Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti pojarom. prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Giaviiica in rešena druživa dne 31. decembra 1892.;
gld. t ,OOO.I M IO- —
(•lavni«« društvu......
Premiju« rezerva zavarovanja na
življenje....... .
i'rinuina reserva zavarovanja proti
ognju......'..... l,IWl±248-25!
lVemijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju......
Ueserva na razpolaganji- . . • Reserva zavarovanja proti premi-ujanju kuraov, bilanca tAl . . Reserva zavarovanja proti p remi-njanju kurzov, bilanca (H) . . lteaerva specijalnih dobičkov zavarovanja na Življenje . . . Občna renčiva dobičkov . . .
l'rad ravnateljeva: Via Valdiriv« it. 2, (v lastni hlftij
„Hotel Nazionale"
v Tratil
v ulici Vienna At. 4.
te nahaja v bližini kolodvora južue železnice, pristaniAč, postnega in brzo-avnega urada ter e popolnoma prenovljen. Sobe h® oddajajo po 80 kr. in naprej.
Postrežba najtočneja. Govori a« slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča •dani	Josip SordaroTfti.
M. Aite
Razprodaja vse (prej Aite & Zadnik) Mag;,, v zalogi p«» Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. *nižsmi,> «,(!llill>'
tOOOOOOGOOOOOOOOOOt
Jakob Klemene,
Nova centralna čevljarnica j zaloga manufakturnoga blaga
v Trstu.
Via Malcanton stv. 'J.
Bogat izbor čevljev
za ::os|mmI<\ uos|mk i ii otroke.
Delo solidno. trpežno in po mogonh konkurenčnih cenah.
Cvet proti trganju.
(Liniment caipici).
PreiskuŠHiio mazilo — odpravlja bolečine pri kosti bolu, ganju In revmatiznin. — Kna steklenic a z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno posto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna |»ri Mariji INunattaJ*4 Pli. Mr. M. Leunteka v Linbljani.
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
(ne kasljnjk
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasiižanju, nahodu in drugim kataričnim afekcljam.
Škatljica z navodilom po 30 nvč. Dobiva sc jedino v
lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
občinska palača, Trst.
Zunanje naročbe izvršujejo se obratno pošto.
v Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
priporoča častil iin svojim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno / vsemi m n n u f a k t u r n i m i predmeti, /.vezano s krojačnieo za goftpode.
Sokolska obleka kompr
gld. 23'—
HaveloR itepremočljiv
od 10 do 16 gld.
Velik Izbor <tu k ličnega t n bom ha ža. blaua/.a mnžke obleke, srajc I/, žiilc, volne, I a n ii - tennis, platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila /.a možke» ovratnic v vsili barvali i n forma Ii, nofrovl c, rat, Jopic vncH vrst posebno za tourlste in kolesarje, modnih predmetov, rokov le i/, nitij in kofce, dežni kov iu solnčnikov.
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva^ " j
velik izbor iiaroMi in avstr. zastav, transparentov
z avstrijskim orlom idflF" po naj nitjih cenah.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseli vrst z dotičnim i ce nami, poštnine prosto.
^ Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo®
za zelodeo.
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že već kakor .10 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je »taro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
V
V
Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro « »gerske, v Trstu v lekarnah : (>. I.ueiaui, K. Lellcnbiirtf, I*. Prendini, S. Merravallo, A. Suttina, C. Zanetil, \ Pra\inarcr.

[J6 nepreklicno predzadnji
teden
1. gu.v l i kjOO.OOO1-
g'«v. ......"k 25.000 Kr.vr.
a. glav. dobitek 10.000' >
v gotovini 20 „odbitka.
Dunajske srečke po 50 nvč.	B0ltt,r,0, M,,mH &-9o,,1|,■, "I1--Mer"
Nigris, Knrico Seliitlmann, Giuseppe Zohlan.
Alessatalro Levi, (rirolumo Morpurgo, Marco