37. številka. V Trstu, v soboto 9. maja 1891. T«6aj jm* „EDINOST" '■haja dvakrat na teden, vsako sredo in ■oboto oh 1. ori popolndn*. „Edinost" stane: ta Tie leto gl. 6. — ; iavan A vat. 8.— gl. i« polu leta „ S.—; „ « 4.50 „ la četrt leta „ 1.50; „ , 2 25 „ Posamične Atevilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka t Trstu po a nov.. t Gorici in v Ajdovščini po « nov. Ms naroćbe brez priložene naročnine is ipravniitvo ns oslra. EDINOST OglMl in oinanils He rakune po 8 nt vriuica v petitu ; za nasloTt z debelimi ćrkarai ne plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo UAvmlnih vrstic. Poslana, javna ubrale, osmrtnice itd se rarune po pogodbi. Vsi dopisi se poSitjajo uredništvu v ulici Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti Irankovano, ker nefrankovana ne ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in innerntp prejema upravnistvo v ulici Carintia ;!8. Odprte reklamacije »o proste poStnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V tdlooit j* mod Zbistrimo si pojme! Man merkt die Abeicht und — man lacbt I Tako bi lahko zaklicali ljubljanskega „Slovenca" notranjskemu dopisniku. Mož je pograbil po znamen orožji, ki ae pa je valed neprestane rabe v zadnjih par letih do cela skrhalo. Škoda papirja, škoda Črnila in fikoda zamude časa! Kar je bilo mftči proti nam storiti, storili so Že drugi, ki so bili t poelu tem dokaj bolj izveŽ-bani, nego je najnovejši naš notranjeki prijatelj*. Svoječasno so nas očitanja „brezveretva" pač pekla in vznemirjala. Pekla so nas, ker smo se v polni meri zavedali, kako huda obtožba je to in ker smo se zavedali, da se nam godi krivica, izvirajoča iz zle volje; vznemirjala pa, ker so jih prijavljala glasila, o katerih bi vsakdo sodil, da pišejo vedno — le resnico, Bali smo se torej, da zbegajo velik del čitateljev naših, kajti znano je, da je ni — kako bi rekli P — čudovitnoati, koje ne bi nekateri verjeli. Nam pa je bila dolž« nost, da se po robu postavimo takim očitanjem. In postavili smo se jim po robu * ono ognjevitostjo in odločnostjo, koja se poraja iz prepričanja, da so nam nameni pošteni in čisti. Ponosom in posebnim zadoščenjem beležimo danes istino, da bo nas čitatelji naši razumeli. Le malokdo vrgel je puško v koruzo — na njega mesto sta pa stopila dva druga. Danes se ne bojimo in se ne razburjamo več. Ako poprimemo danes za pero, da odgovorimo notranjskemu „prijatelju*, ne zgodi se to zaradi nas samih, ampak zaradi svet« nam narodne stvari. Kajti kakor še nikoli, potrebno nam je v teh trenotkih, da vemo, kaj hočemo. Nejasna nam je bodočnost: namere vladajočih krogov so nam s tremi pečati zapečatena knjiga. In v tej knjigi ne moremo čitati, dokler je nam ne odpečatijo oni, ki so v to poklicani. Tu stojimo prod pozoriščem, ali zagrinjalo visi še vedno doli do tal, da niti ne slutimo o tem, kar nas čaka. PODLISTEK. Zadnje pismo. Spisal J. Piano. (Dalje.) I. V mojem 16. letu prišla je rodbina (imena Vam ne povem, ker bi to morda ne ugajalo nje naslednikom in ker vem, da Vam ni do imena) preživeti poletje v našo, takrat mirno vas. Bil sem kot dijak na počitnicah. Vsled svoje vesele nrave bil sem kmalo tudi njih znanec. Še več: udomačil sem se popolnoma v družini tej. Bil sem več tam nego doma. Gospod N., veljavna oseka istega časa, bil je oče krasni hčerki, jedno leto mlajši od mene. Mati, odnosno soproga ju je zapustila že v nežni mladosti deklice. Radi tega pa je dobri oče sam izpolnjeval vso skrb materinsko tak6,da ni hčerka nikoli občutila, kaj je otrok brez matere. Slušali so tia vsako njo besedico, izpolnila se je vsaka nje želja. In tako je prišlo, da sem postal stalen njo spromlje-valac. Pomislite: mlad, ubog dijak in bogata in krasna Almica! Zato pa pritrdimo prav radi naših gospodov poslancev ugovorom, da je položenje nejasno in radi uvažujemo njih pomisleke, izvirajoče iz istine te. Ali uprav radi ta nejasnosti je absolutno potrebno, da mej saboj obračunamo in da dospemo enkrat do zaključka glede namenov naših za bodočnost in glede v dosego teh namenov potrebne taktike. Do jasnega obračuna pridemo pa le todaj, ako vsakdo pove svojo, odkrito in brez ovinkov. Potemtakem nismo bogsigavedi česa zakrivili, ako smo povedali nazore svoje glede na bodočnost našo. Ako še pripomnimo, da so na naši strani skoro vsi jugoelovaneki listi, opravičili smo se menda dovolj. „Tudi cenjeni „Edinosti" bode menda znano, da so (Mladočehi) odločni nasprotniki verske šole. Vsi slovenski poslanci pa so na ljubljanskem shodu dne 2. oktobra lanskega leta proglasili, da se hočejo med drugim potegovati za versko šolo." Tako „Slovenčev* dopisnik. Mi pa pravimo, da ni res, da bi bili Mladočehi brezverci, kajti Mladočehi so strogo p o* 1 i t i š k a in ne verska stranka. Dokler so mladočeško stranko v državnem zboru reprezentovali le poznani trije štirje voditelji, je morda to veljalo — danes ne velja več. Gregr, Vašaty, Engel Herold, in kar je še poznanih, dan danes ne zna čijo mladoČeške stranke, ampak mladoče-ska stranka je čsiki narod. To je, menimo, moment, kojega ni smeti prezirati. In narod češki naj bi mi odbacivali od sebe ? I Mi Slovani naj bi ne bili ponosni na narod ta, koji imponuje — razne za-bavljice nas pri tem ne smejo motiti — vsemu svetu po nadarjenosti in kulturi svoji! Kar se pa tiče značajnosti je pa menda ves svet edin, da se naši „zavez* niki* Poljaki s njimi niti primerjati ne dajo. Ako pravite, da „Obzorovega" članka ni pisal zaveden katoličan, vam odgovorimo, da je v istem zmislu v uredniškem delu pisala „Katolička Dalmacija", Kako prostodušna, kako zaupljiva mi je bila! Občevala sva kakor da sva brat in sestra. In ne motim se, ako trdim, da jo v najinih srcih hkratu oživela iskra, ki je potem vsplamtela do strastne a pogubonosne ljubezni. Kako pusto in prazno se mi ju dozdevalo vse, ako je nisem videl ; a zopet kako srečnega Bem so čutil, ko mi jo prišla nasproti ter mi podala belo ročico. Želel sem, da bi to ravraerje mej nama nikdar ne prenehalo. Toda prišel je čas ločitve prej, nego sva pričakovala. Očeta poklicali so nenadoma v službo, jaz pa sem moral vslod lastne prošnje v nek vojaški zavod. Ura ločitve je prišla — in midva sva solzila. Pri slovesu stisnila mi je roko oblju-bivši mi, da hoče militi na-mo — — — In ločila sva se — — —. II. V svojem novem poklicu premišljal sem o lepih sanjah, mislil sem na prejsne »rečne dni. A nadejal se nisem, da ro še kedaj snideva. In vendar sva se zopet vi-dela prav nenadoma. V dvajsetem letu prestal nem izvrstne potrebne Bkušnje. Uvrstili so me v pešpolk, kateremu lintu drugi dalmatinski listi navadno očitajo, da je v verskem pogledu prenapet. List ta urednjo navdušen kato-li*k duhovnik. Kaj sledi iz tega?! Iz tega sledi, da se moramo pojaviti na vse drugo stališče, ko sodimo o Mladočohih, nego smo bili dosedaj navajeni. Mladočehi so politiška stranka, v koji so izvestno zastopane vso nijanse verskega mišljenja, kakor so bile zastopane tudi mej Staročehi; a vender nismo proti tem poslednjim čuti takih ugovorov. To je treba dobro pojmiti. Narodno-poli-tiČno stran je treba vender malo ločiti od strogo verske. Vsaj sami tako delate, da-si morda nevedč. Se ne pokorite-li, vi konservativci, tudi takim možem, o kojih ves svet misli, da so — ateisti?! In pisatelj teh vratio poznal je v nekem kraju na Slovenskem moža-prvaka, o kojem smo vedeli vsi, da lepo vrsto let ni videl cerkve, in vender sledila je njega vodstvu v političnih uprašanjih brez iajeme in brezpogojno vsa duhovščina. In ni jej bilo to na škodo: še danes je ona tam odločilen faktor. In kako delajo Poljaki ?! Gospodje ti bili so — iz prepričanja bi rekli — sestavljajoči del konservativne državnozborske večine in vender so nedavno odklonili po Dipauliju za adreso nasvet o* vani dodateko v e r s k o - n r a v n i vzgoji. Sedaj se vrše obravnave v dosego sporazumljenja glede sestave adrese, a vsi listi soglasno trdijo, da se „konservativni" Poljaki najbolj upirajo uprav temu dodatku. *) Zakaj PIz političkih osi-r o v. Ako ne privole kratek Dipaulijev dodatek, kamo-li da bi vam dovolili n. pr. versko šolo? In vender so naši zavezniki, vender gredo žnjim — ali vsaj doRedaj so šli — poslanci naši, kojih postopanje konservativna stanka brezpogojno odobruje. Ne tiči li v tem košček nedoslednosti?! Vidite, da treba vender nekoliko ločiti; kajti najvernejši klerikalec *) Članek ta bil je že stavjen, ko smo izvedeli, da je vsa adresa padla v vodo. ki je bil nastanjen v nekem mestu severnega dela naše države. Tu sem videl druge ljudi, druge navade, a spominjal sem se vender tudi svoje drage domovine, toli zaničevane. Kot pravi nje sin ljubil «em jo bolj, nego kedaj poprej. Privadil sem se kmalo svoji novi domačiji ; in ker sem tu našol iskrenih prijateljev, bil bi lahko srečen. Ali niHem bil erečen, ker menda za srečo nisem rojen. Prišel je kmalu prvi udarec: z dftma dojde mi vest o nenadni smrti drago mi matere. Položili so jo v grob, jaz pa sem ostal sirota brez starišev, brez sorodnikov. To me je bolelo. V pobitonti tej želel sem si smrti. Previdnost božja pa mi je namenila še hujši bolečino : zajeti sem moral iz vira večjih grenkosti ter spiti čašo trpljenja do dna. Pregovor pravi, da jo vsak svoje sreče kovač, a jaz sem prepričan, da tenu ni tako. Mesto.....ima jako lepe drevorede, prijetna senčna sprehajališča. Zahajal sem tudi jaz v aenco košatih dreves. Tu Vam je bilo pisano življenje: vsa aristokracija v vsem avojetn blesku, krasne dame, ponosne matere, stopajoče kraj ovetočih svojih hčera. Velika večina kazali ho vesele obraze. Morda je tudi koga mej njimi trpinčila je lahko odločen radikalec in najstrastnejši liberalec je lahko oportunist najnevarnejšo sorte. Pa še na nekaj bi gospode opozorili, na kar menda ni mislil še nikdo izmed naših konservativcev. Tu menimo veliko razžaljenje do češke duhovščine, koje tiči v tem, ako trdimo, da so Mladočehi skozi in skozi sami brezverci. Mi si ne moremo misliti, da je ugled duhovščine te tako nisrco pal, da ne bi mogla kolikor-toliko vplivati na politični razvoj v deželi. Zato pa ne moremo verjeti, da bi si katera-koli stranka t kmečkih občinah — zapomnimo si: v kmečkih občinah! — mogla privojevati tako sijajne, fdnomenalne zmage, kakoršno so faktično privojevali Mladočehi, da ni velik del duhovščine, če že ne pozitivnem delovanjem pa v pasivnem amislu omogočil zmage te. In res nam poznavalci čeških razmer trdijo, da lep del mlade češke duhovščine stoji v vrstah Mladočehov. Nasprotujoč Mladočehom in pobijajoč nazore našo, doteknil se je „Slovenčev* notranjski dopisnik tudi vroke šole ter ee konečno malo obdrgnil ob naše politično društvo. O tem pa prihodnjič. (Koneo prih.) Politični pregled. Notranja dslsls. V državnem zboru so predložena letna poročila državne kontrolne komisije za leta 1887., 1888. in 1889. Vlada jo predložila postavo o prodaji državnih predmetov, ki so v vojni upravi, katerih skupilo naj ee prepusti v vojaško namene. Ti predmeti so na Dunaji, in sicer: pet vojašnic, dve vojaški skladišči, tri velika zemljišča in vežbališče. Državni zbor je potem dovolil, da se izroči posl. Schneider sodišču. Vsi predlogi, tikajoči se neposrednih volitev v kmečkih občinah, izročili so se dotičnomu odseku. Predlog skrita bol — d kdo bi se zmenil za par trpinov ? I SprehajajoČemu se nekega dne po najlepšem delu šetališča, vzbude ee mi znova misli na one srečne ure, ko som šetal žnjo roko v roci. Ali kaj je to? Zročemu doli po šetaliaču dozdovalo se mi je, da jo vidim v daljavi. Čutil sem, kako spreminjam barvo na obrazu, srce pa mi jo plulo viharno. Hudi dvomi pretresali so mi dušo: je-li res ona? in ako je: me bodo-li hotela spoznati ? Ako človek hrepeni po kakem bitju in to bitje se mu nenadno prikaže, ni čuda, da ga to pretrese ! In tudi jaz sem v tem trenotku pozabil na vse drugo: videl sem le njo — ona mi je bila vse. Ko se približa, bil sem še-le gotov, da jo ona. Kako krasna je bila visoko-stasna ta deklica! Neopisna milina odsevala jej je raz obličje. Opazil sem, kako je va-mo uprla svoje velike modro oči kakor bi hotela reči: tebe sem že nekje videla. Spoznala me je ! Ljub nasmoh in mil pogled rokla sta mi, da ni se pozabila. Pozdravim jo. In stisnila mi je roko. Čutil sem, da je vzplamtolo tudi v njej in srečen sem bil. Prosil som dovoljenja, da jo sprem- poslanca Burgatallerja, da se gledč mesta tržaškega premeni postava o hišnem davku z dne 9. februvarja 1882., izroči se davčnemu odseku. Poslanec Masaryk inter-peluje ministerskega predsednika, je li mu znano, kako suženjski postopajo v Viržiniji (Severna Amerika) se avstrijskimi podaniki slovanskega rodu in kaj da misli proti temu ukreniti. Posl. Geasmann interpeluje radi prepovedi državnim uradnikom, da se ne smejo udeležiti namerovanega shoda urad-nikov. V seji proračunskega odseka obravnavali so o mali loteriji Poslanec grof Pininski je predlagal, da se omeji igranje na loteriji in polagoma Čisto odpravi. Predlog ta je podpiral poslanec dr. Kaizl. V istem zmislu sta govorila poslanca Monger in Neuwirth. Na to se oglasi finančni minister Steinbach trdeč, da so bili dohodki male loterije v prvem četrtletju jako slabi. V mesecu februvarju znašali so dobitki 50 od sto, v mesecu marcu 74 od sto. Misliti je potemtakem, da se igra na loteriji Se bolj oživi. Glede obstoja loterije smo vsi jedne in iste misli, da bi bolje bilo, ako bi je ne bilo. V finančnem pogledu pa pa ne bi bilo umestno, da bi se ta vender-le prostovoljni davek kar naenkrat nadomestil s kakimi prisiljenim davkom. Loterija da se le polagoma odpraviti. Gosp. minister predložil je tudi nekoliko statističkih dat. Na Nižje-Avstrijskem spade na vBacih 100 osob 383 gl., naSolnograš-kem 138 gl., na Primorskem 129gl., Gorenjem Avstrijskem 124 gl., na Štajar-skem 80 gl., Češkem 71 gl., v Galiciji 26 gld., v Bukovini 16 gld. in v Dalmaoiji 15 gold. Dunajski dopisnik praike „Politike" meni, dado raipuiieaja državnega zbora nikakor ne pride. Razpuščenje bi le podaljšalo krizo, ne pa odpravilo. „Raz-puščenje brez volilne reforme nima zmisla. Ko se sklene volilna reforma — in do tega pride v tem zasedanju, naj se upirajo, kakor hočejo — potem pride razpuščenje samo po sebi in takrat bo razpuščenje — odrešenje. V Turn-Severinu bil je nedavno kongres rumunskih in srbskih studentov. Po sijajnem govoiu zgodovinarja Urehija sklenili so sklicati konferencijo zastopnikov vseh na rodov Avstro-Ogrske, izvzemši Madjare in Nemce. Zajedno se skliče posebna konferencija Srbov in Humunov, koja naj bi določila delokrog obojestranrske šolske propagade v Macedoniji. Vnanje države. „Magyar Hirlap" javlja, da hoče kraljica Natalija, ako bi morala zapustiti Srbijo, izdati proklamacijo do naroda, v l.jam. Se smehom na ustnih mi je dovolila. Potem pa je jela pripovedovati. Kako živo mi je Blikala vse svoje življenje, do današnjega dne. .In vender nisem bila srečna; vedno mi je nečesa manjkalo" — pristavila je. Spoznal sem še-Ie sedaj, kako jo ljubim in kako ona mene ljubi. Vem, da sem jej mnogo govoril; kaj da sem govoril, pa ne vem. Le to vem, da sva sela na klop v nekem od glavnega pozorišča odaljenem paviljonu. Tu mi je zašepetala: bil si moj tovariš pred leti in osamljeno sem se šutila brez tebe; sedaj pa sem srečna, da te zopet imam. Kaj ne, da me več ne zapustiš in ostaneš vedno v moji bližini. Najine ustnice združile so se prvič v dolg poljub. Od tega dne živel sem samo njej; vedno mi je bila pred očmi in še celo v spanju sem se pogovarjal ž njo. Shajala sva se često v istem paviljonu. Kako željno sem jo vsakokrat pričakoval, če sem bil prvi na mestu; in zopet: kako ljubeznjivo me je pokazala, če sem zamudil le par trenutkov. Toda en sam ljubeznjiv pogled poravnal naju je zopet. (Dalje prihodnjič). kojcj bode zahtevala, da se proti vladi dvigne zatožba. Spis se obrača do vseh, koji so kompetentni v ustavnih vprašanjih. Kraljica konstatuje, da je po postavi srbska podanica in član kraljeve hiše. Kot poda-nico smatrati jo je, ako bi bil tudi dokument glede razdruženja nje zakona postavno veljaven. Sicer se je pa sinoda sama izrekla, da je razdruienje neveljavno. Kraljica je pa tudi kot mati vladajočega kralja član kraljeve hiše. Dotični sklep skupštine znači le željo, a ne veže postavno. Ako bi parlamentu priznali tako pravico, potem bi danes ali jutri z navadno večino lahko izgnal kralja samega. Srbska vlada zagrešila se je torej proti ustavi, ko je pritrdila sklepu skupštine. Kraljica povdarja tudi svoje zasluge za Srbijo ter da je v bojih za osvobojenje žrtvovala Bkoro vse svoje premoženje. Slednjič se obrača kraljica do naroda s prošnjo, da ljubi in čuva kralja, dokler ga ona ne more pritisniti na materinsko svoje srce. — Nedavno je na Nemškem izšla neka brošura, zasramujoča avstrijsko armado. Z ozirom na to brošuro piše „Kreuz-Zeitung": Okolnost, da je cesar naš posebno odlikoval FZM. Becka in da se je poslednji opetovano posvetoval z grofom Walderseejem in Schliefenom, bodi spisovatelju brošure v pojasnilo, kako ceni in koliko zaupa {uprava nemške armade rečenemu oficirju. V nagovoru do neke deputaoije rekel je knez B i s m a r c k, da ga ne zdržuje le to iti v Berolin, h ne gre rad z doma, ampak tudi, ker ne bi se rad sešel z nekdanjimi svojimi prijatelji, koji se niso več kazali kot take, ko je odstopil. Takih sestankov ne bi si želel, dokler se ne zahtevajdol/.nost. Ne prihaja mu na misel, na bi tiral načelno opozicijo proti njega nasledniku, ali njega dolžnost je, da povzdigne glas svoj, ko vidi domovino, stoječo pred močvirjem. Izdajalstvo bi bilo, ako bi molčal. Italijanska poslanska zbornica nadaljuje debato o afričanskih zadevah Bovio in tovariši so predlagali dnevni red, zahtevajoč, da se Italija umakne iz Afrike. Ministerski predsednik se je uprl temu dnevnemu redu in zbornica ga je zavrgla. Po zahtevanju ministra-predsednika Rudinija prešli so v podrobno debato. Različne vesti. Brez adrete! V včerajšnji seji državnega zbora stavil je predsednik S m o I k a nepričakovano nujri predlog, da odpade adresa in da bo odpošlje deputacija, koja naj izreče cesarju zahvalo na prestol-nem govoru. Predlog ta se je vsprejel soglasno mej burnim odobravanjem vse zbornice. Podpredsednik Chlumetzky je povdar-jal, da soglasje to priča znovič o trdni vezi hvaležnosti in ljubezni do nositelja krone. Slednjič zakliče cesarja hoch, kojemu vs-kliku se je navdušena odzvala vsa zbornica. Potem so sejo zaključili. Dunajski naš poročevalec nam piše: Zatrdim Vam s svojo Častno besedo, d a je do pičice resnično, kar sem priobčil o izbiranju kandidatov za proračunski odsek. Zat6 držite se! Povedal sem, da so Nemci prosili veleč. g. Kluna. a ta pravi, da ne samo njega. Se ve nekdo je moral biti še poleg, ki je slišal. A kako se je obnašal g. Klun F Zakaj ni odklonil take želje P Naj je storil, da bi se „zvezi" ohranili 3 člani v najvažnejšem odseku. Zakaj so v drugih odsekih po „ključu" 3:3 in v tem 4:2P G. Klun pravi, da se je oziralo na dežele, ki niso zastopane: evo, cela Primorska v tem odseku ni zastopana. — Nemci pa imajo cel6 prednedništvo (Pleoer) in imajo več članov, nego jim gr*\ Jaz ostanem pri tem, kar sem pisal, le s tem razločkom, da jemljem na /nanje, da poleg Kluna ho tudi drugi krivi, da so „zsvezin* do- govor in sklep oi vresničil, ampak zunaj nje Nemcem na ljubo predrugačil, ne da so mnogi poslanci za to vedeli. Nota bene: in tem poslancem je gospod KI u n naznanil novo situvacijo. Kdo je imel glavno roko, to je zadnja stvar, dasi je iz Klunovega »popravka" očitno, da je bil od početka do konca on — v prvi vrsti. Jaz se čudim dr. Ferjančiču, da gre tak sld, nr^c^j, zneske preko 100 do 100U Jd iiii