\ Published monthly by Slovenian National Fadaration of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 FOR A.FREE S LOVEN I A ODPRI SRCE ODPRI ROKE OTIRAJ BRATOVE SOLZE! LETNIK XIII. — VOLUME XIII. TORONTO 1. OKTOBER 1962 ŠTEVILKA 10. — NUMBER 10 HITff^m liNii ■ 1 -Mi ■H Ir^BB jf . VHE K' i * iS Za ' i Pomagaj po svojih močeh DRUGI VATIKANSKI CERKVENI ZBOR Kljub temu, da -predstavljajo katoličani manjšine v svetovnem prebivalstvu in kljub temu, da zaradi manjše rodovitnosti 'katoliških družin in sorazmerno majhnega števil spreobr-npjencev ter neizbežnega števila odpadnikov odstotek katoličanov med svetovnim prebivalstvom celo pada (kljub temu, da v poedinih državah, zlasti anglosaksonskih, sorazmerno narašča), bo drugi Vatikanski cerkveni zbor v središču svetovnega zanimanja NOV USTAVNI PREDLOG Po več kot enoletnem pripravljanju in oznanjanju je končno Edvard Kardelj predložil beograjski skupščini načrt nove jugoslovanske ustave, oziroma ustavnega zakona. Verjetno je moral svoj načrt večkrat spremeniti. Gospodarske težave in režimu neljubi politični pojavi, med katere sprada tudi porast narodne zavesti, kar je Tito javno priznal v svojih zadnjih govorih, so preprečili radikalne spremembe. Dasi še nimamo celotnega besedila na razpolago, moremo iz dosedanjih časopisnih poročil razbrati, da se novi predlog zopet oddaljuje od ideje federalizma, ne očitno, ampak prikrito. Od ideje federalizma se je močno oddalji že sedaj veljavni ustavni zakon, iki je povsem zbrisal določbo prve ustave o pravici samoodločbe narodov. Ost težnje po integralnem jugosiovanstvu je predvsem razvidna iz predloga o razdelitvi beograjske skupščine v pet zbro-nic, katerih ena naj bi bila za kulturo in vzgojo. Beograd naj torej urejuje, vodi in daje okvir slovenskemu kulturnemu življenju ! Republike bodo pustili še na papirju, čeprav računajo, da bodo z njimi enkrat odpravili. Sedaj tega še ne morejo storiti, ker bi to rodilo preveč odpora. Posredno pa že manjšajo njih kompetence. V Beogradu naj se centralizira vsa oblast, tudi nad kulturo. Vse kaže, da se predlog ne razlikuje veliko v svojih gospo-darsko-socialnih določbah od sedanjega ustavnega zakona. Gospodarske težave so prisilile Tita in tovariše, da so kazali s prsti na napake delavskih svetov in komun, iki so jih v letih 51., 52. in 53. proslavljali in oznanjali kot velike pridobitve "socialistične demokracije". Tako jih ne morejo "naprej razvijati". Po drugi. strani, pa jih zopet ne morejo neposredno omejevati ali odpravljati. Gospodarska zbornica beograjske skupščine bo skrbela da jih bo vodila in urejala močna osrednja roka. Predlog loči mesto predsednika republike in vrhovnega poveljnika od mesta predsednika izv-šnega sveta. Vse te funkcije so sedaj združene v predsedniku izvršnega sveta. Izvršni svet je del Skupščine in ni samostojna upravna oblast. Sedanji ustavni zakon je že začel brisati delitev oblasti. Zakonodajna in upravna oblast sta že združeni. Le sodna naj bi bila zaenkrat še samostojna, vsaj formalno in na papirju. Ustanovitev mesta predsednika republike z gotovimi eksekutivnimi funkcijami je vsaj formalno odklon in korak nazaj od komunističnega pojmovanja enotnosti oblasti. Morda skušajo na ta način rešiti vprašanje Titovega nasledstva. Predlog določa, da bo Tito dosmrtni predsednik. Za njim pa bodo nasledniki izvoljeni za dobo štirih let. En predsednik pa bo zopet omejen le na dve taikšni zaporedni dobi štirih let. Predsednika izvršnega odbora pa bo volila vsakokratna skupščina. Tako se Tito odmika vsaj formalno od vodenja in upravljanja ter odgovornosti za vsakodnevne in tekoče posle državnega življenja. Tako naj bi se počasi ves sistem privadil spoznanju, da Tito le ni tako neobhodno potreben in da bodo stvari šle naprej tudi, ko njega ne bo več. Predlog spreminja tudi državno ime. Ljudsko naj v imenu nadomesti beseda socialistična. Tudi ime naj dokazuj e-komu-nistom, seveda, da se Jugoslavija nahaja že v drugi fazi komunističnega razvoja po marksistično-leninističnih naulkih. Kot že omenjeno vsebuje predlog .doJočho, po '|s?J;eri naj bi se bodoča skupščina delila v pet zbornic in sdcer: zvezno, gospodarsko, kulturno-vzgojno, ja-vno-zdravstveno in politično-up-ravno. Tako bo verjetno odpadel dosedanji, že itak omejeni, svet narodov. Že imena zbornic nakazujejo temeljna polja javnega življenja, nad katerimi bo imela beograjska skupščina neposredno pristojnost. Kaj ostane republikam? Določba o ustavnem sodišču je bolj namenjena zunanjemu svetu, kot pa resno mišljena. O njej se bodo razpisovali Titovi ustavni pravniki po vseh mogočih revijah in na papirju dokazovali pravrost, demokratičnost in humanost Titovega sistema ter njegovega uresničevanja raznih deklaracij o osnovnih in več okt osnovnih pravicah človeka. Ustavni predlog jamči tudi pravico dedovanja, lastninsko pravico na stanovanjih, domovih in kmetski zemlji do desetih hektarjev. Vse to je bilo že doslej zajamčeno z zakoni. To je itak naravna meja, preko katere Titov komunizem vsaj v dogled-nem času še ne more brez prevelike škode Za samega sebe. To pomeni le ugotovitev stanja, ne pa kakšno koncesijo, kakor določba dela vtis na zunaj. Ustavni predlog dokazuje, da gre titovskim komunistom bolj slabo z njih gradnjo sodializma. Prvo fazo so zaključili kar nekam hitro, v sedmih, osmih letih. Druga gre že v enajstvo leto, če računamo, da se je začela z novim ustavnim zakonom iz januarja 1953. Predlog ne vsebuje nobenih velikih korakov naprej v socializem in proti brezrazredni in brezdržavni družbi. Pač pa dela predlog korake naprej proti centralizaciji in in« tegraciji vseživljenja jugoslovanskih narodov. • Midland v Ontariju ni samo znan po svoji romarski cerkvi, ki je zgrajena blizu kraija, kjer so bili mučeni kanadski mučenci-jezuiti, marveč tudi po tem, da prireja vsako leto duhovne vaje za zakonce (za Victo-ria in Thanksgiving konec tedna). Cerkveni zbor bo v mnogih ozirih nekaj edinstvenega. Po vseh znakih sodeč ne bo imel kot važno točko obsodbo kake sodobne zmote ali defini-sijo kake ogrožene verske resnice kot je bilo to skoraj pravilo za dosedanje zbore. Zgodovinsko bi moral biti drugi Vatikanski zbor prav za prav nadaljevanje prvega, ki zaradi političnih dogodkov (odprava papeške države) niti ni bil formalno zaključen. V koli kor je razvidno iz priprav, si sedanji zbor ne bo prizadeval končati delo prvega, marveč bo predstavljal svojo lastno individualnost. Drugi Vatikanski zbor bo zasedal v času, ko. je Cerkev kot družbeni organizem sredi važne obnove, ki sega daleč nazaj. Med najbolj vidne znake te obnove spadata morda obnovitev zakramentalnega življenja in pa razvoj katoliške akcije. Oboje je -delno pod pritiskom sekula-rizacije družbe-osvetlilo aktivno vlogo, ki jo morajo v občestve-nem življenju Cerkve igrati laiki. Drugi Vatikanski zbor bo zasedal tudi v času, ko je postalo že večini človeštva jasno, da živimo v veliki prelomnici, ko se odločajo značilne smernice bodočnosti za dolga stoletja. V tem kritičnem trenutku se kaže v mnogih primerih, da je treba krščanstvo rešiti iz ožin zapadno evropske formulacije idej in miselnosti in da je treba biti pripravljen na tako formulacijo verskih resnic, ki jo bodo razumeli otroci sodobnosti in otroci drugih kultur. V tem težkem zgodovinskem procesu gre za vprašanje, kako ohraniti vsebino evangelija in jo napraviti razumljivo govorici novih časov in različnih kultur. Nekdo se je izrazil, da so vse dobe Bogu enako blizu. Isto lahko rečemo tudi za kulture. Kljub vsem razlikam v izražanju in mnogokratu tudi dojemanju so oz. morejo biti enako dovzetne za sprejem božje poslanice in božje resnice. Časovna in kulturna pogojenost pripadnikov različnih dob in različnih kultur pa narekuje, da je ta božja poslanica izražena v obliki, v kateri jo razumejo in doumejo, ker si jo morejo le tako tudi notranje osvojiti. Čudež prvih Binkošte, ko so pripadniki različnih narodov slišali govoriti apostole v svojih jezikih, se mora ponoviti za časa zasedanja tega cerkvenega zbora: Njegova glavna naloga bo, da bo — poleg rešitve drugih manj važnih problemov — našel tak izraz izpovedi vere in verskih resnic, da bodo mogle najti razumevanje in odziv v vsakem človeškem srcu, ki trenutno živi na zemlji in ki se bo pridružilo človeškemu rodu v bodoče. Del tega dela je opravila že okrožnica Pija XII. o Mističnem Kristusovem Telesu, ki je, žal, še preveč tuja večini katoličanov. Velik del zasedanja drugega Vatikanskega zbora bo gotovo posvečen večji konkretizaciji te verske resnice, ki jo je doba zapadnega individualisma porinila v ozadje, ki pa je osrednjega značaja za krščanstvo. Že ob izidu okrožnice je nekdo zapisal, da bo poživitev te resnice približala zapadne katoličane vzhodni miselnosti. Mutatis mutandis velja to tudi za druge kulture, ki niso tako enostransko racio-nalistično usmerjene kot je bila in je delno še naša zapadno-evropska kultura. Mnogi upajo, da bo posledica zbora obnovitev verske edinosti. Ce mislimo na bližnje zbližanje in zedinjenje vse krščanskih cerkva, je to upanje gotovo preveč optimistično. Ce bo cerkve- USTANOVITELJ SCARBORO MISSION SOCIETY UMRL Msgr. John M;iry Fraser je umrl 2. septembra na svoji misijonski postojanki v Osaki na Japonskem v starosti 85 let. Po rodu iz Toronta je študiral za duhovnika v Italiji in je bil prvi angleško govoreči duhovnik a. Severne Am-erite, ki je misi-jonaril na Kitajskem. Njegovo misijonsko področje je obsegalo nad milijon duš. To ga je napotilo, da je večkrat potoval v Ameriko in Evropo ter skušal pridobiti več duhovnikov za misijonsko delo na Daljnem Vzhodu. Z njegovim delovanjem je zvezana ustanovitev treh novih misijonskih družb: Maryk-noll Mission Society v ZDA, Co-lumbian Missionary Society na Irskem ter Scarboro Foreign Mission Society v Kanadi, ki ima svoj sedež v Scarboro, predmestju Toronta. (V tej misijonski družbi je tudi Slovenec g. H. Šuligoj iz Toronta). Njegovo misijonsko gorečnost izpričuje dejstvo, da ga niso mogli pregovoriti, da bi se vrnil v Kanado na proslavo 60 letnice mašniškega posv^čenja. Izjavil je, da je bolj potreben na misijonski postojanki na Japonskem kot pri slavnostnt-m banketu v Scarboro. Odkar so komunisti onemogočili delovanje družbe na Kitajskem, kjer je msgr. Fraser deloval nad četrt stoletja, je družba razširila svoj delokrog predvsem na Japonsko, njeni duhovniki pa delujejo tudi v Dominikanski republik' Bahamas in British Guiani. Mnogi izmed njih so se odlikovali kot organizatorji zadružništva v misijonskih deželah. Za tovrstno vzgojo svojega naraščaja vzdržujeoj lastno hišo v Antigonishu, kjer je misijonarjem na razpolago Coady International Institut ter Extension Department tamkajšnje univerze. # Posebna komisija, ki ji načeljuje VVilliam Mathers iz Toronta, bo posvetila tri mesece študiju, kake potrebe po zavarovanju imajo delavci kot organizacija, kot poedinci in kot družine. nemu zboru uspelo — in to je v veliki meri odvisno od duhovnega sodelovanja in pripravljenosti vseh članov Kristusovega Mističnega Telesa — izraziti vsebino krščanstva v obliki ki bo lahko dostopna novemu času in vsem njegovim kulturam, potem je to gotovo prvi in najbolj odločilni korak za bodoče zedinjenje. Zunanje okoliščine so vsekakor zelo ugodne. Misleci na vseh področjih danes bolj in bolj uvidevajo; da se je treba odpovedati dialektični intelektualni usmerjenosti, ki smo jo podedovali od Grkov, in jo nadomestiti z usmerjenostjo, ki povdarja dialog, vključujoče nasprotje (Guardini). Fr. Lunch, S.J., je pred kratkim izdal knjio "The Integrating Mind", v kateri je zapisal med drugim: "Kar potrebujemo, je epistemologija, način mišljenja, and odgovarjajočo skupino pripomočkov za človekova nagnenja, ki bodo odgovarjali strukturi stvarnosti'. In 47. francoski socialni teden, ki je 1. 1960 obravnaval vprašanje podružabljenja in osebnosti, je izrecno povdaril, da sta podruž-bljenje (socialisation) in razvoj osebnosti (personalisation) samo dva vidika istega procesa. V taki atmosferi bo delo cerkvenega zbora mnogo olajšano, če smo sodobni katoličani kot trenutni predstavniki občestva Cerkve dovolj odprti za duh časa in dovolj pogumni, da bodo sledili Duhu, ki veje, koder hoče. dreš Ministerski predsednik ontarijske pokrajine g. J. Robarts, Q.C., LL.D., in pokrajinski tajnik ter minister za državljanstvo g. J. Yaremko, Q.C. med predstavniki več kot petdesetih narodnosti, ki predstavljajo prebivalstvo ontarijske pokrajine, ob priliki C.N.E. razstave v Torontu. Objavlamo letak, ki se v tem Času širi med Slovenci v domovini. Uredništvo PREBERI, PREMISLI IN DAJ NAPREJ SLOVENCI! Tito in njegovi pajdaši vam hočejo natvezti, da so krive gospodarski krizi, v kateri se je znašla Jugoslavija, previsoke plače direktorjev in nesposobnost delavskih svetov in kolektivov, ki ne znajo dvigniti in poceniti proizvodnje ter je vnovčiti za dobre devize na mednarodnem tržišču! To ni res! Glavni krivci gospodarske krize so oni sami s svojo nesposobnostjo in zapravlji-vostjo! Oni so lahko 17 let počeli z jugoslovanskim gospodarstvom, kar so hoteli. Oni so sestavljali gospodarske načrte in izdajali zakone in predpise ter jih spet odpravljali, kakor in kadar se jim je zazdelo. Oni so nekontrolirano razpolagali z vsemi deviznimi dohodki, ne da bi smel in upal kdo terjati, da podajo obračum tem. Pogletje jih, v kakem razkošju žive! Na razpolago imajo vile in graščine, ki so jih obdali s skrivnostjo in stražami, da navadni državljan nima dostopa vanje. Tito si privošči luksus kot kak orientalski samodržec, da se zgraža tisk bogatih zahodnih držav. "Neue Zurcher Zeitung" je pred kratkim označila razkošje, v katerem živi, za "nepojmljivo" celo za bogato Švico, in zapisala, zakaj ne bi Tito sam dal vbzleda z večjo skromnostjo v sedanji gospodarski krizi? Zares, zakaj ne? Zahtevamo, da se tudi on odpove svojemu razkošnemu življenju orientalskega monarha! Naj vrne skupnosti Brionsko otočje, ki ji ga je protiustavno odtujil, da si je na njem uredil fevdalno rezidenco. Tega bi si ne upal storiti noben kralj! Pri tem pa se je spravil kritizirat direktorje, katerih plače odgovarjajo komaj povprečni plači navadnega specializiranega delavca na Zahodu, in kolektive, ki so najnižje plačani v Evropi. Slovenci, odprite oči! Ne prikrivajte si, da so gospodarski krizi krivi zapravijivost in razkošje "novega razreda", centralizem, birokracija, nesposobnost in nepoštenost! Kako naj odpravijo gospodarsko krizo tisti, ki so jo povzročili in katerim še na misel ne pride, da bi priznali svojo krivdo? Slovenci! Ne prenašajte pasivno takega stanja! Aktivno si prizadevajte, da se spremeni! Odgovorno in pošteno gospodarstvo, blaginjo in pravičen socialni red, v katerem ne bo nihče izkoriščal oblasti za to, da si zagotovi privilegije in razkošje, nam lahko zagotovi le demokratična, neodvisna slovenska država! Zato se potegujmo — in če bo treba — boj ujmo zanjo! Boj za neodvisno slovensko državo je boj za pošteno državno upravo in pravičen sOialcni red, za boljše viljenje nas samih in naših otrok! V jeseni 1962 Akcijski odbor za _________ ___neodvisno Slovenijo CBC bo poročala direktno s cerkvenega zbora Canadian Broadcasting Corporation je sporočila, da bo za časa vesoljega cerkvenega zbora imela več oddaj na televiziji in po radiju, ki bodo izvirale neposredno iz Rima. Prvi dan zbora — 11. oktobra — bo imela prenos preko Telstara. Na televiziji bodo poročila o kongresu vključeno v program News-Magazie, na radi- ju pa: Sunday Magazine, Assig-nement, World Church News, Capital Report in Christian Fron-tiers. • V Miami, Florida, so ustanovili poseben Instiut za socialno akcijo, ki bo pripravljal begunce iz Kube na obnovitveno delo, ko se bo zrušil komunistični režim. Tečaj vsebuje pouk v obveščeva-nju, družbenih in gospodarskih načrtih, deolvni zakono laji, zem- ljiški in davčni deformi ter teoriji in praksi demokratske uprave države. 9 Dunajskemu nadškofu kardinalu Koenigu niso hoteli izdati poljske oblasti vize, da bi se pridužil praznovanju praznika Marije Vnebovzete, na katerega so romali tisoči in tisoči poljskih katoličanov peš. Z manjšinskega kongresa v Flensburgu Naš tednik-Kronika je objavil naslednje poročilo v 23. številki, ki ga ponatiskujemo: federalistična unija evropskih manjšin je imela letos svoj kongres od 30. maja do 2. junija v Flensburgu. Flensburg je mesto v Schlesvvig-Holsteinu s približno 100.000 prebivalci. Na kongresu je bilo zastopanih 23 manjšinskih organizacij iz devetih evropskih držav, kongresa pa se je udeležilo 100 oseb. Koroške Slovence je zastopal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Zupan mesta Flensburg, dr. Leon Jensen je izrazil posebno veselje nad tem, da je kongres evropskih manjšin ravno v tem obmejnem mestu. Kajti tu se more vsak na licu mesta prepričati o dobrem sožitju Nemcev in Dancev Leta 1920 je namreč po glasovanju bila meja med Nemčijo in Dansko potegnjena tako, da žive danes v obmejnem pasu Nemčije poleg Nemcev tudi Danci, na obmejnem ozemlju Danske pa tudi nemška narodna manjšina. Dr. Jensen je dejal: "Na naših prilikah smo dokazali, da se dado vzorno rešiti manjšinska vprašanja. Rešitev je živ dokaz tega, kaj bi se dalo drugod v Evropi ukreniti za narode in manjšine". Predsednik Federalistične unije evropskih manjšin, državni poslanec Hans Schmidt je opozoril na svojo lanskoletno izjavo V Brugge, ko je deja,l da bi bilo za Evropo v Veliko škodo, če bi morala pogrešati pestrost narodnostnih skupin in naj bi bile, števjlčno še tako majhne. Danes pa je treba dostaviti, da posamezne države sicer veliko prispevajo za združitev Evrope. Vedno bolj pa se bodo morali njih predstavniki zavedati, da pomeni na dolgi rok mnogoličnost narodov in narodnostnih manjšin ter skupin notranjo moč. Ce bi podvrženi duhu materializma dopustili, da manjšine počasi zamrejo ali pa bi jih celo zatirali, bi to povzročilo razpoke v temeljih evropske skupnosti. Poslovno poročilo je podal na kongresu generalni tajnik Federalistične unije evropskih manjših Povl Skadegard. Dejal je, da se položaj manjšin v preteklem letu ni izboljšal, še vedno je nerešeno južnotirolsko vprašanje, a tudi drugod položaj manjšin še ni boljši. V to vrsto spada tudi vprašanje koroških Slovencev. Meseca oktobra preteklega leta se je bavil osrednji odbor Unije na svoji seji na Dunaju s tem vprašanjem ter se izrekel v posebni resoluciji na avstrijsko vlado proti takozva-nemu ugotavljanju manjšine. Generalni tajnik Skadegard je dejal, da bi izid ne prikazal dejanskega stanja. Misliti si morem, da bi se v občinah z majhnim številom Slovencev ti zaradi gospodarskih ali drugih ozirov pri glasovanju ne upali priznati za Slovence. Nam v severni Evropi (Skadegard je Danec) se zdi vsekakor čudno, na tak način uradno ugotoviti manjšino. V obmejnem ozemlju Schleswig-Holsteina bi bilo nemogoče, da bi uradni krogi zahtevali, naj se prebivalci priznajo z glasovnico k manjšini. Tu ima vsaka etnična pkupina, ali je velika ali majhna, v okviru šolske zakonodaje svoje šole. Ugotavljanje manjšine bi naletelo pri nas na močan odpor. "O ureditvi manjšinskega vprašanja v obmejnem ozemlju Schlesvvig-Holsteina" je govoril generalni konzul Danske v Flensburgu, profesor dr. Troels Fink. Vprašanje je urejeno na podlagi sporazuma med Nemčijo in Dansko. V posebnih izjavah, ki sta bili podani leta 1955 v Bonnu in Kopenhagemu, so pravice nemške in danske manjšine jasno določene. Tako Nemci kot Danci so s sedanjo ureditvijo zadovoljni. Danska manjšina ima v Nemčiji 80 osnovnih šol. Po učnem načrtu je na prvi in drugi šolski stopnji danščina učni jezik. Od 3. šolske stopnje dalje je tudi nemščina 6 ur tedensko učni jezik. Poleg tega imajo Danci še 3 srednje šole (neke vrste nižja gimnazija), svojo ljudsko visoko šolo in gimnazijo. Na omenjenih šolah je vpi- sanih 4.500 danskih otrok. Izdajajo pa 2 dnevnika, enega v danskem in enega v nemškem jeziku. Manjšina šteje 100.000 pripadnikov, nemška manjšina na Danskem pa 40.000. Ta manjšina ima 32 osnovnih šol, 1 gimnazijo in 1 ljudsko visoko šolo. 1500 učencev je vpisanih na nemških manj šinskih šolah. Nemci izdajajo na Danskem 1 dnevnik. Ljudska visoka šola v Tinglevu, Iki so si jo mogli udeleženci kongresa ogledati, je nadvse moderno urejena in je vprašanje, če ima še •kje v Evropi kaka manjšina ra-7,en Dancev v Nemčiji -tako vzorno kulturno žarišče. 0 odnosu države do manjšin v deželah tako zvanega "Socialističnega tabora" je govoril vodja znanstvenega oddelka za vzhodno pravo dr. Georg Geilke. Govornik je obširno razpravljal o ureditvi manjšinskega vprašanja v Sovjetski zvezi, Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, v Ablaniji, na Ogrskem, v Cehoslo-vaški in na Poljskem. Na kongresu so podale posamezne manjšine tudi situacijska porošila. Dr. Inzko je dejal, da smatrajo koroški Slovenci reševanje manjšinskega vprašanja v obliki rednih razgovorov med predstavniki vlade In manjšine kot primeren način za dosego zadovoljive ureditve vprašanj, ki Izvirajo Iz obveznosti avstrijske državne pogodbe. Le obojestransko bo možno še oprta vprašanja v okviru šolstva zadeve uradnega jezika in dvojezičnih napisov rešiti Slovenci, ki so zvesti Avstrijci, bodo znali ceniti ureditev v evropskem duhu, ki jo bo narekovala resnična strpnost. V okviru kongresa je bilo tudi več sprejemov, na družabnem večeru pa je nastopila tudi folklorna skupina gradiščanskih Hrtvatov z narodnimi plesi in melodijami. Letošnji kongres smatrajo za najbolj uspel izmed vseh povojnih kongresov Federalistične unije evropskih manjšin. 1 " i . J .. 50 letnica Komisarijata Sv. Križa v Lemontu Na slovenskih ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj v Lemontu, so 1. avgusta praznovali nad vse pomemben jubilej. Pred 50 leti je bil namreč z dovoljenjem sv. Stolice v Rimu in frančiškanskega generala ustanovljen komisarijat slovenskih frančiškanov Sv. Križa v Ameriki.' Ustanovitelj je bil sedaj že pokojni p. Kazimir Zakrajšek. Cim dalje smo od smrti pok. p. Kazimirja, tembolj do izraza prihajajo njegove zasluge za amerikanske Slovence. Sam Bog in Marija sta pripel j aj a mladega, živahenega, neumorno delavnega frančiškana p. Kazimirja Zakrajška v Ameriko. V odločilnem trenutku! Prav takrat, ko je bila vera med ameriškimi slov. naseljenci na tem, da popolnoma zamre, po zaslugi slovenskih brezvercev okrog ničvrednih in brezbožnih časopisov, ki so kar tekmovali, da bi čim-preje pokopali smisel za verske vrednote med slovenskimi naseljenci. Nekateri še danes z vso ihto nadaljujejo to delo (Prosveta, op. pis.). Kazimirjevi predstojniki v Sloveniji so spoznali pomen trenutka, in kardinal Mundelein je zaupal v sposobnost p. Kazimirja. Komisarijat je bil ustanovljen in p. Kazimir je bil apostol verske obnove in Marijinega češčenja. Mesečnik "Ave Maria" ki je pred leti obhajal svoj zlati jubilej, je bil orožje, z katerim je zopet osvajal p. Kazimir duše slovenskih rojakov za Boga in Slovenijo, za sveto Cerkev. Ce bi ne bilo njega in slov. frančiškanov, ki so mu sledili, bi bilii danes Slovenci v Ameriki mrtva veja na drevesu Cerkve. Kjer koli so nastale postojanke slovenskih frančiškanov, je verski duh oživel, rasla je verska in narodna zavest. Zato je prav, da se z veliko hvaležnostjo spominjamo tega pomembnega jubileja in želimo, da bi p. Kazimirjev duh velike verske vneme, Marijinega češčenja in slovenske narodne zavesti ostal še dolgo med nasledniki p. Kazimirja v slo venski provinci Sv. Križa. —mg. f/OfT) tO ' t<£I//