Leto LXXI. št. 8)
Ljabljana, veda 13. aprila lfjS
Cena Din i.—
Lznaja t/sa* dar popoldne, tzvzemii oeOelje ld pr&zniKe — LneermU do SO petU tfTst a mo a, de lOU vrst a L>ln 2 50 jd IOO Jo 3O0 vrat a Dla S. vecp inseraU petit </rsta uir t_— Popust pc losovoru inserstni davek posebej — »SlovenskJ Narod« sreijs <nesw*nr w Jugnstavtp LHr> 12.— a uaozenietvc Lrtn 25— Rokopisi e» oe vraeajo.
IKK1»IŠT\C O* IPRAVMSTVO LJUBLJANI  Knafljeva ulica Me?, 6
Telefon: 31-22 31-23. 31-24. 31-25 ID 31-96
Podružnica: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e*, telefon ftl 26 - CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ultca 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna nranilmca v Ljubljani SL 10.351
Za kulisami velesil:
Borba za prvenstvo na Sredozemskem morju
Pravo ozadje italijansko angleškega sporaz sporazuma med vsemi Štirimi velesilami —
uma — Težavni položaj Anglije nujno narekuje dosego Pred važnim francosko-angleikim posvetom v Londonu
London. 13. apna. br. Londonski tisk se •^bŠTT-;o ba\-. s idenrtviio italijansko-angleškega sporazuma, ki bo. kakor napoveduje-:o. nodpisan se ta teden, najkasneje v soboto t Rimu, D J« priznava jo. da so s tem ^poraruroom odstranjeni vsi pereči spon ned Anglijo ki Italijo Hj obnovljeno nrmo M>ž>tje med obema velesilama. izražajo mnenje, da s tem borba za prvenstvo na sredozemskem morju se ni zaključena.
Novi odnošaji na Sredozer* skem morju •iaiejo vedno večji pomen Palestini, zlasti v vojasko-strategićriem pojedu tn to najbolj pojasnjuje an^eške interese v Palestini in čvrsto obrambo angleških pozicn na delu Sredozern.sk ena moria To zlasti »Trme««, ki piše. da nekater .:n£:eški krogi vse premalo upoštevajo stra 'epčno m vojaško važno« PaJ«->rine za Anglijo. V razširjenem smislu pomeni Palestina obrambo vsega britanskega rmpenia :u njegovih posesti v vzhodnem delu Me -erana.
Poiožaj se je nekoliko spremenil sedaj r»o spara/utm] z Italijo. Italija je po pri--■djućitvi Avstrije k  Nemčiji  prenesla te-
/r-^čc svoje ekspanzije iz Srednje Evrope na Sredozemsko morje in severno Afriko. Po zasedbi Abesinije -*e prvćenja nova doba (talijanske zunanje politike, ki nujno /ahteva. da osredotoči Italija svojo glavno moč na Sredozemsko morje. »Manebester Ciuardian« podrobno razpravlja o tem problemu / angleškega stališča u: piše med drugim:
Španska državljanska vojna je dejansko boj Evrope za nadoblast v Sredozemskem morju. Dosedaj je Italija igrala vlogo podrejene sile, kakor je bil to primer v svetovni vojni, toda moč ki si jo je pridobila po vojni, js omogoča, da vod- aktivno politiko, ki jo olajšuje tudi zemljepisni položaj Italije. Danes je Italija največji konkurent Anglije na Sredozemskem morju Če /ma«a v ^pan-ji £encial Franco. potem je Gibraltar ogrožen, prevoz francoskih čet rz kod on i j pa bo popolnoma onemogočen zaradi dobro utrjenih bVean v. Ko bo to dovršeno, bo Nemčija igrala tako igro s Francijo, kakršne Francija v vsej svoji zgodovini še ni doživela. Francija se je zaščitila  z armiranimi betonskimi utrdbami na
Daladier dobil pooblastila
Poslanska zbornica je skoraj soglasno predloženi pooblastilni zakon
PARIZ. 13 aprila br. Nova francoska vlada se je včeraj popoldne predstavila pos!an?te zbornici in >enatu V poslan cki zbornici prečrtal vladno izjavo ministra ski predsednik Daladier. v senatu pa minister brez portfelja Chautemps V svoji izjavi naglasa vlada, rta smatra za «vnio pno naloco skrb za narodno obrambo Uspešna narodna obramba pa ni mo<?o^a bre? urejenih gospodar-kih. financrrh in socialnih, pa tudi političnih razmer Zaradi te?a ie vlada trdno odločena v interesu narodne obrambe storiti vse, da bo Franci ia rope* morna in dora«1a vsem nalogam, k' se stavi in ^ir>pc na nlo tako v notrprni kakor umanji politiki V Basanji paRSId hoč«5 vfada w daTfcvaCI paffCAa
oS^mhe p">;ru in br T" -^:'?! ra\7ofa po-v^oi tam V;er bo treba branit: pra\nco pred nabitem
nhenen i<* vlada n*-«*rtio**la po«lan«lri *bun*mJ sakoa, ki pnon^ča v*ado. da rn*"***— ^'n k^nra in' ;-> izdat! vsa nknpoe. k* jih smatra za no♦»-<=>»-,v 'nt^^^^T narodna obrambe Ta poobU»« HTa =e n?^^5ajo tudi po ^-V'-nrp*n6 f;nr>nrne opp-racHe.
Finančni odbor poštanske zborni se je tafco^ pfenuiM sestal in nCcl p^o-
učevati predložni pooblastilni zakon. Fi-
nančni minister Marchandeau ie podal ] red odborom obs.ma pojasnila, kako namerava vlada uporabiti ta pooblastila Na-£jla?i1 je. da so načrti nove vlade docela nasprotni načrtom, ki iih je imel Blum Vlada ne misli na uvedbo devizne kontrole, niti na obdavčenje kapitala Nasprotno namerava izdati razne davčne in druge olajšave, da pospeši domačo produkcijo Tudi niti ne misli na devalvaciio franka ali kake druge inflacij-ke ukrepe. Pač pa bo upadla nekatere nove davke na pridobnino. Tudi nekatere carine bodo povišane, da se na ta način za?č;ti domača produkciia Pri Narodni banki namerava vlada zaenkrat naieti pocoi11o do 10 miliard. ki pa ga bo vrnila takoi. ko bo vpisano novo obrambno po«oiilo. čiear prva transa bo znašala
11 miliard Finančni odbor ie z odobravanjem sprejel pc :a-r>:1a finančnega ministra in je pred^o^ena pooblastila odobril z 20 ~'a=ovi Proti ni cia<=oval nihče, pač pa se ie 11 levičarskih poslancem glasovanja zdržalo.
Ob polnoči se je sestal olenum poslanske zbom-oe. ki ie po dališ; debati odobHl prađtoienl pooblastilni zakon s 508 proti
12 Pasovom. Seja ie bila nato zaključena.
V šoanili se bore tudi ženske
Republikanci so poslali na fronto prve ženske bataljone
BJbao. 13. aprila A A DNB. Vladna trn-liljii posta j j v Barceloni r>*-oća. da se na aragonski fronti bori v *o\ le^ib vt staii več sto žena prot nacionalistom Marksistične delavske organizac je pripravljajo še ve: /v~<<\h bataljonov, ki jih mislijo poslati na fronto.
Salamanca, 13. aprila. A A Hi vas Glav-x»o nacionalistično poveljstvo objavlja: Vče-rai so navarski oddelki podili zadnje sovražne oddelke po doiirah Pveneiev Zavzeli smo \-rh<»vc Santa Marina in Siera Balava, vrli Conve'o in planoto La Caiada. Na planot' Las A Idu ras smo zavzeli 15 va-Si V dolini Noguere in Rivargocenna srno zavzel: va5 Aren. Na fronti pn Ba agveri smo odbili tn sovražne napade
Barcelona. 13. ar>n!a AA Havas Uradno objavljajo, da so republikanci nadaljevali
*> svojo ofenzivo severno od reke Ebra in da so zavzeli vas Granja Secar južno od reke Frase :n tako prisilili nacionaliste da so se umaknili preko reke Seere Poročilo pravi, da se bitka pri mostu Baiaguera nadaljuje in da imajo repubPkanci borbo v svojih rokah. V letalski bitki pn Tort osi so republikamka letata in republikanska protiletalska baterija sestrelila tri nackma-i:<;t'čna letala,
Saragossa. 13 aprila. A A Havas. Armada generala Arande je prodrla skozi repu--<e vrvi med M «relk n \" i na rosom v dolžini 15 km. Republikanske čete so se umaknile do Alboca^era Tako so nacionalisti s to sijajno zmago zavzeli postojanke med San Mateom m Albocase*om in si tako precej olajšali prodiranje proti morju.
Uspešna ofenziva Kitajcev
Južno od šangha ja z velikimi izgubami
London. 13 .aprila A A. Reuter. Po zadnjih vesteh ki so priMe s Kitajske. Kitajci uspešno nadaljujejo svojo ofenzivo južno od ^a-aghaa. Kitajska armada m i si, vkorakati v mesto Hrtijen, kjer so  zorane japonske čete, ki so se mora e umakniti is Tajerčanga. Po vesteh iz Hankeva ae bitka sedaj razvija blizu otoka Tan. kjer ao bili po ena vesteh kitajski napadi odbiti, po dragih pa se Japoncem m posrećilo potiš niti nazaj kitajskih čet   V preteklem me aecu je v tem odseku biio pobitih 7000 Japoncev. Odkar pa ao Japonci zapustili Ta jerčuang. ao izgubi U še 1500 vojakov. Ja-poročila apioh več ne omenjajo po-
se morali Japonci umakniti
loža ja na tei fronti in govore samo o uspehih Japoncev v južnem Šansiju.
Cianov obisk v Varšavi
Varšava. 13. aprila. »Slovo« doznava, da se bo italijanski zunanji minister grof Cia-no kmalu po veliki noči, najbrž ie 20. aprila, odpeljaJ na uraden obisk v Varšavo, da vrne obisk polkovniku Becku. Uradno še ne potrjuje jo tega datuma, vendar pa pravijo, da so se priprave za ta obisk pričele že v začetku aprila.
svoji vzhodni meji, toda pozabila je. da ne more računati na podporo 3voje latinske sosede na jugu. Francija je danes najbolj občutljiva rn ranljiva na francosko-1 tal i ia Tiski meji Tu lahko (iOO.OOO italijanskih vojakov brez odpora prekorači francosko mejo
Sudan okiepajo italijanske kolonialne klešče, varnost Sueškega prekopa je odvisna od dobre volje Italije Petrolejski vod Mo-sul-Haifa lahko vsak čas uniči s pomočjo Arabcev, če bi se ji to zdelo potrebno. V tem primeru bi anglc^o sredozemsko bro-dovje ostalo brez pogonskih snovi Računati pa je treba tudi z možnostjo, da bi tudi Japonska izkoristila konflikt na Sredozemskem morju m zasedla Honkong m bi s tem Anglijo docela izključila na Daljnem vzhodu. Anglija je danes v takem položaju, da bo morata mirno požreti vse. kar ji bosta servirali Italija in Nemčija. Ves svet se danes posmehuje Angliji, ki je brez moči.
Sedaj skuša Anglija prehiteti Nemčijo in Italijo z Gig^ntSKim oboroževan jem. Vprašanje je še, ali se ji bo to posrečilo.
Če pride danes do vojne, ie njen izid jasen: Nemčija bo dobila vse svoje kolonije nazaj. Italiia pa bo zasedla južno Francijo.
To pesimistično naziranje »Manchester Guardianaa pa pobijajo drugi listi, ki se sklicujejo baš na pravkar doseženi sporazum v Rimu. ki pomeni preokret v sredozemski politiki in ki nudi Angliji varno zaledje, da more na drugi strari razviti vso potrebno aktivnost ter nadoknaditi vse to. kar je doslej zamudila.
V tej zvezi pripiMijeio listi veliko važnost skorajšniemu sestanku francoskih in angleških državnikov v Londonu. kamor bo^ta takoj po velikonočnih praznikih prišla Daladier in Bonnet Na tem sestanku bodo poglobili sodelovanje med obema zapadnima velesilama in določili skupne zunanje poiitične smernice za bodočnost če pride sedaj tudi še do sporazumu med Italijo in Francijo, potem bo vzpostavi jena trozveza velesil, kateri se bo morala slej ali prej pridružiti rudi Nemčija. Na ta način upajo v londonskih krofih, da bodo odvrnili nevarnost konfliktov in za daljšo dobo zagotovili mir Evrope.
Tiralica za Otonom Habsburškim
Obtožujejo ga veleizdaje in bo zaplenjeno vse njegovo premoŽenje v Avstriji
DUNAJ, 13. aprila, br. »Lonzer Volks- | blatt«, ki velja za ofiuozno glasilo režima, objavlja izjavo avstrijskega ministra pravde dr. Huberja. ki naglasa, da so avstrijske oblasti izdale za Otonom Habsburškim tiralico. Bivšega pretendenta na avstrijski prestol obtožujejo veleizdaje zaradi njegove nedavne izjave, ki jo je podal v Parizu in v kateri je zahteval pomoč tujih držav za »osvoboditev« Avstrije Proces bo izveden v odsotnosti obtoženca, ki se mudi nekje v Italiji ter bo. kakor se napoveduje- izrečena sodba, s katero bo odre-
jena zaplemba vsega premoženja Habsbur-žanov v Avstriji Oton Habsburški ima v Avstriji več veleposestev. ki jih je svoje-časno socialistični režim sicer zaplenil na korist države, ki pa jib je Schuschniggova vlada zopet vrnila Habsburžanom, List dalje naglasa, da bodo smatrali vsakega pristaša Otona Habsburškega za veleizda-jalca V tem vidijo napoved ostrih ukrepov proti avstrijskim monarhistom, ki sedaj drug za drugim zapuščajo Avstrijo in se sele v inozemstvo.
Sovjetski diplomati beže v Rim
Tudi sofijski poslanik je namesto v Moskvo pobegnil v Italijo
SOFIJA, 13. aprila, br. Dosedanji sovjetski poslanik v Sofiji Razkolnikov bi bil moral odpotovati v Moskvo, kamor je bil pozvan najbrže z namenom, da ga zapro.
Tukajšnji listi poudarjajo, da se Raz-koljnikov ni nameraval vrniti v sovjetsko Rusijo Ze dolgo se je pripravljal na odhod iz Sofije in je zakril za seboj vse sledove. Razkolnikov je odnesel s seboj tudi šifro in razne važne listine iz arhiva, ki jih je opravil pri nekem notarju z naročilom. ^aj jih objavi, če bi kdo nanj izvršil atentat.
V političnih in diploma+skih krogih so glede usode Razkolnikova zelo vznemirjeni. Danes pa poročajo sofijski listi da si je
Razkolnikov že svoječasno pri nekem sofijskem prometnem uradu preikrbel vozne listke za sebe in svojo družino Po teh informacijah je Razkolnikov odpotoval iz Sofije v Budimpešto. Soproga nekega sofijskega diplomata, ki se je te dni mudila v Budimpešti, je videla tam njega in njegovo soprogo, ki ju dobro pozna Tam je tudi izvedela, da je v Budimpešti kupil vozne listke za Rim, kamor misli odpotovati te dni. ker smatra, da bo tam še najbolj varen pred agenti GPU, ki ga neprestano zasleduiejo. Razkolnikov odlično obvlada italijanščino in je zelo verjetno, da bo sledil zg'ed1' Butenka, ki se je prav tako zatekel v Rim
Obup
dveh mladih zaljubljencev
V gozdičku nad Dobom se je odigrala snoči krvava
ljubavna tragedija
Ljubljana, 13. aprila
V gozdu Močilniku nad Dobom pri Domžalah se je snoči odigrala krvava ljubavna tragedija. Ljudje so našli tamkaj okrog 18.30 s prestreljenima glavama, vendar se Živa 21-letnega kovaškega pomočnika Aloj zija Debelaka iz Zaloga ter 23-1 etno kuharico, zaposleno v policijski menzi v Ljubljani Pepco Juvančičevo. doma iz Hotiča nad Litijo.
Debelak se je bil zagledal v brhko Pepco, ki jo je spoznal v družbi nekje na deželi. Tudi ona ga je imela rada takoj spočetka in se je sčasoma med njima razvila Iskrena ljubezen, ki sta jo pa oba skrivala pred ljudmi. Kakšne načrte sta snovala za bodočnost, ni znano, zdi se pa, da je sčasoma njuna ljubezen naletela na ovire. Oni dan je Debelak p.sal Pepci v Ljubljano, da pride v torek k njej. Sam je vzel, da bi se lažie opravičil pred svojim očetom, pri katerem je zaposlen kot kovaški pomočnik bolniško nakaznico češ, da gTe na zdravniški pregled v mesto. Tu je poiskal Pepco, s katero se je popoldne odpeljal v Dom zale. nakar sta odšla v Dob. Tja sta ptialr okrog 16 in se ustavila v gostiln' Marin celj. kjer sta popila vsak eno Šilce likerja Na cesti sta oovprasevala otroke, kje je oroznistvo v ^itou nakar sta dobila ooja-sn'lo. da orož> kov ni v Dobu marveč ia so t Dom ta lah   Goatilničarko sta vprašala,
kje je pošta v Dobu, potem pa sta odšla do poštnega urada, kjer sta oddala dve pismi in štiri razglednice.
Okrog 17. sta odšla skozi vas in se ves čas živahno pomenkovala. Zavila sta proti cerkvi in krenila mimo nje dalje proti gradu Krumperku. Kmalu sta prispela do gozdiča M oči ln i ka, kjer sta zavila na gozdno pot Odtlej je minilo pol ure, naenkrat pa so ljudje začuli iz gozda tri strele.
Okrog 18.30 sta šli po poti proti Krumperku Antonija Vidmar in Frančiška Kovic iz Za bo rš ta., ki sta postali pozorni na moškega, stoječega v gozdu med redkimi smrekami, ki jima je mahal in s slabotnim glasom klical na pomoč, ženski sta se podvizali v hrib in zagledali moškega ki je klečal poleg okrvavljene ženske na tleh in ječal: »Pepca. Pepca. . .c
Prestrašeni ženski sta skušali pomagati, pa je ostala njuna pomoč zaman. V glavo ustreljeno dekLj je bilo nezavestno, naslednji hip pa se je onesvestil tudi mo-£ki. ki mu je curljala kri izpod desnega I senca, Kovičeva ter Vidma rje v a sta cd-j hiteli s hriba do bližnjih hiš. kjer sta ob-I ves tili o tragedij^ ljudi, tj pa orožnike v Domžalah. Na kraj tragedije se je takoj pripeljala v avtomobilu trgovca Jakliča iz Medvod, ki se je takrat slučajno mudil v Domžalah, orožnJska patrulja s komandirjem g. flhokom na čelu la pa s adrav-
Predlog za osnovanje Sokolske banke
SARAJEVO, 13. aprila br. Na glavni letni skupščini sarajevske sokolske župe je bil sprejet predlog o osnovanju posebne sokolske banke. Ta banka naj bi se osnovala na zadružni podlagi. Člani naj bi bila vsa sokolska društva, a s podporo te banke naj bi se gradili Sokolski domovi, letna telovadišča in sploh podpiralo sokolstvo v svojem delu. Predlog je naletel na veliko odobravanja O njem bo sklepala sednj glavna uprava SKJ. Tudi v vladnih krogih so to ideio pozdravili, ker bi se na ta način koncentrirala finančna akcija za podpiranje razvoja Sokolstva v Jugoslaviji.
Pogajanja s s« det ski mi Nemci
Praga. 13. aprila, AA V zvezi z reševanjem vprašanja sudetskih Nemcev menijo v dobro poučenih krogih, da so sestanki dr. Milana Hodže z zastopnik parlamentarne skupine suder&kih Nemcev še en dokaz veo, da se pripravljajo formalna podajanja. Dosedanji razgovori naravno se niso imeli znala j a pogajanj in cilj jim je bil samo ta. kakor se je lahko ugotovilo iz uradnega poročila samega, da se ustvarijo psihološki pogoji za reševanje vseh. rudi naiboli kočljivih \mirašanj.
Priprave za Hitlerjev obisk v Italiji
Milan. 13. apriila. AA.  DNB:  V rvezd * bližnjim obiskom Hitlerja v Italiji 6e obj®\ liajo podrobnosti o Hitlerjevem bivam ju v Florenci. Na tr*ju pred jrledaližčem Vittorio Enimanuele hodo postavila tri velike tribune, na katerih bodo razstavili 8 oklopnih avtomobilov. Na tr?u bo oidelek vojakov v po polni bojni opremi. Trg bo preplavljen * zastavami s kljukastim križem in italijanski mi   trobornicami.   Za   spomenikom kraljic* Helene bo stalo 8 lopov. Reflektorja bodo osvetljevali vo:ake, oklopne avtomobile in
topove. Ko bosta oba voiitelja zapitečaia gledališče, bodo benffaličmi <XT'iji — rumeni in rdeči — osvetljevali ves trg in množico. Na tnru Sanra Tri ni ta bo sprevod, v katerem bodo nosili samo cvetje. Palača Teroni bo tudi vsa v zastavah.
Ataturk obišče Bukarešto
Bukarešta, 13. aprila "vv. Tur§ki predsednik Kemal Ataturk bo konec aprida uradno posetil Bukacešto.
Otvoritev egiptskega parlamenta
Kairo, 13. aprila. w. Krailj Faruk je včeraj dopo'<ine otvoril novoizvoljeni egiptski parlament s prestol nam govorom, ki je bil proti dosed-anji tradiciji precej kratek. Kralj Faruk je razvil vladini program ter poudarjal zlasti nameravane socialne ukrepe in vprašanje nacionalne obrambe, do-čim se je ostalih problemov le dotaknil. Prvič v zgodovini egiptskega parlamenta, j« otvoritvi prisostvovala tudi kraljica.
Bombe v Palestini
Jeruzalem, 13 aprila br. Na kolodvoru v Haifi sta v bližini petrolejskega vlaka eksplodirali dve bombi. Od eksplozije 90 bili en voiak in dva policista ubiti, trije policisti pa hudo ranjeni. Petrolejski vlak se je vnel, vendar pa so več vagonov petroleja rošild.
Trgovinska pogajanja med Francijo in Italijo
Rabat, 13. aprila. AA. DNB: Načelnik trgovinskega, ministrsrtva Alphand je snoči odpotoval v Rim. Prevzel bo predsedstvo francosk? delegacije, k{ se v Rjmu pogaja za trgoadnsko pogodbo med Italijo in Francijo.
Sorzna poročila.
Inozemske bone
Curih. 13. aprila. Beograd 10, Pariz 13.56, London 21.63875. New York 434.875, Brusefcj 73.28.MiilaQ 22.i>9, Amsterdam 241.46. Berlin 174.05, Ounaj 50.25. Praga 15.175, Varšava 82.10, Bukarešta 3.25._
ni kom dr. Hočevarjem. Zdravnik je obu-pancema nudil prvo pomoč, nato 90 ju pa naložili na tovorni aivto g. Mujdiča \% Vira ter ju prepeljali na kirurgičnj oddelek ljubljanske bolnice,
O CžnilCj so na Ali na kraju tragedij«-samokres, s katerim je Debelak trikrat streljal. Najprej je streljal na avoje dekle, nakar je tudi sebi pognal kroglo v glavo. Nase je streljal najbrž tudi v tretje, pa ec ni zadel, docim mu je četrti naboj odpovedal, kar je razvidno i« tega, da mu je obtičal v bobenčku.
Kaj je pognalo mlada zaljubljenca v obup. Se ni pojasnjeno, v bolnici sta se danes dopoldne sele malo zavedla. Verjetno je, da boata ostala prj življenju, ker Jima krogli najbrž nista prodrli v nfrtgam, marveč otottčaU t četni votlini.
Sli aH 2
»SLOVENSKI  H A ROD«, »reda. 13. apa-Ua 1938.
štev. P3
Aeroklub je dobil
primerno upravo
Izredni oUni zbor je trajal
so bile nm dnevnem reda
nad dve uri, i
LpiPijana, ia. aprila I    i m o. d* ae bodo zdaj pcie^L  l liarji \      5«r..i A«aCok_ubu ler da ae oo novi o<t-bor a podvojeiiiml guami Jot«l dala. Novi ■paavai odbor ladanim li oubora je bftl - stoc. r-M. is---  ~ m oo^aaoa ^ * ru
-. Na ^nevneru radu a> bila aa-oao volitve, vaadatr a« Ja £borova*i>e amvi^kio na ookfl dva offL
Nace mi k nadaornega dbora dr. R. Mara j*» otvon* sfcoeovaaje tar pojasnil, -, jc piimki do aaroooega občnega zoo-donijaunotraja j» votioa upravnega, omow-<» iO imo oncmjoci uobor ni od zn*>-žen aela. pravda ao pa tu«-, predpisovala, ua mora   ot*reanjj oooor «Kli--aU tarednl
a .ib-ra. I>n ao dporočui v Beograd in oarednu odbor je poaiai svojega oaaifram -n&   Krstića, ki ga je dr. Marn
posoiavil ter predeta\i: kn ki je voail abem zbor.
ing- Kza'.ić je pozdravil zboiovalce v imenu osrednjega odbtra ter naglaaU, da so v Bec^radu vsei-j znak ceniti delo našega kluba za raavoj i«talM.va ter da ae njegovega pomena zttvcctajo alaati zadnje čase. ker je dsovenjja na mej:. Zato jih je 11 m bolj neprijetno zaueia vest o nesoglasjih t novem ouboru, alaati Se, ker je Kraljevi aeroJOuo prod nalogami, ia j*b je prevaal po petletnem načrtu or-gm racije našega letalstva.
Ku ao določili zapisnJcarja in dva ove-rovatelja aapiStaka, ao bih £e predlaganj od obeh ahupan po tnje ćaanj veni utaeij-skega odboia, Vertfikacijsfcj ouoor je imel sejo ceao uro. Meoteni >_ prexteednik ooč-ne__a  zbi I .  pnMM iO, na--.-. M
osrednji odbor članov oblastnega odbora ob pnkk, njihove dem^aje in odgovor osrednjega odbora. Verifikacijaki odbor je izvolil za svojega predsednika dr. Rapeta, za zapisnikarja pa Kabsdico. Đr. Ra. e ^ proL'taa THjMmnik aborovcuoam. Vteriijka-cijaki odbor je ugotovu, da ima jeseniški kraj-voi odbor 132 članov ter da mu pripadata dva delegata; kočevski krajevni odbor una 317 članov, ki sta jih zastopala na občnsm zboru dva deiega ta vsak s ir -m* glasovi; ljubljanskemu Krajevnemu odboru a 243 člani ao odobrili dva delegata (ki pa nista biia izvoljena na občnem zbori:  v ponedeljek);  kranJini  krajevni od-
bor a 81 člani je tal zastopan po enem de-l^gatu. Zapisnik je vseboval tudi Ufoto-vdn članov manjšine, ca ponedeljnki *>č-nj sbor 1 jubljan.skega krajevnega odbora nj irnsl pravne veljave in da člani upravnega odbora ki ao deniiaajonirali, nimajo pravice ^>-sovat:. Zsstop-fk; večine ▼ ve-mtuTicijsksfn odboru so pa trdil:, da kna-jo pravico glasovanja.
Razvnela se je debata, aH člani, ki sto demšm jomralj. ▼ reank i nrnm.*) prav>re riasovanja in aa je treba po demisiji večine odbornikov upravnega odfb ^ca šteti za raareeene t ud j dru*> odbornike, ki niso dem' -v e rali. V debato je posegel Ko-bilica. ki j*» dokazoval, da imajo pravico crlasrvran-ia med čteH upravnega odbora samo tisti, ki m?o de-r 1 n.rali. Odgo-v ar ja] a sta mi dr. Rape in dr. Orel. Dr. Rape je c:t:raJ določbo, ki dol. «ča da mora osrednji odbor sklicati v ^nern mesecu izredni občni zbor zarad j volitev novesra u-pravneera odbora, ako demjaijcinira večina odbornikov. Osrednji odbor je v resnici sklical izredni občni zbor kakor določalo pravila. Na njem pa imajo pravico glasovati člani ijpravneg?! in nadzornega odbora — ne glede na to. kdo jV demiaijo-niral in klo ne — in delegati krajevriih odborov^ To je potrdj! tudi predsednik dr. Krstič in Kobilica je odstopil od sssjjsjB 5»*a,l.*ča.-
Dt. Orel je rn-edlagal naslednjo ljeto: podpor. M Sojanovie. V. Andrejka, polkov v p., ing;. S. Bloudvk, Svetozar Hribar. A. Kepee. ing. F*r Milavec dr. P. Orel, M. Osana, L. Koman, prof. J. Ovse^ek dr. Stane Rape G. Sorn in V. Majdel kot od-"jrniki: name*rrnflti: S. Pelan. prof An-dre, prof. Stulee. M La\-rič. ing. C Pretnar. R. Picodn. V Pedelj in D. P^rkon. Za listo je bilo oddanih 18 <rlasov. prod: jib je pa g-lasovak) 13. Manjšina ni predložila liste. Pr> vol t vab je ing Krstič apeliral na obe skupim, naj nadaljujeta svoje delo za interese letalstva skupno.
Takoj po ob^n^nr zboru <? je novi odbor kons+itiaral na seji tako: predsednik dr. F. Orel. I. podpredsedrik podpr-Ikovnjk M. Stojanović. II podpredsednik V Andrej-ka, polkovnik v p., tajnik A. Kepec, prvi blagajnik M. Osana, dragi blagrajnik L. Koman, načelnik motorne k S Rape načelnik jadralne sekcije G. Som fn načelnik podmladka prof. J Ovsenek.
ure
ssjssa iiaae>  telefoniramo  dop. od
Danes zadnjikrat  mmr ,*>p od 16.—18. ure:
Zloraba zaupanja
UNION    Najlepši ftim sezone! Ne zamudite s TeU 22-21 ogledati si ta film in tekmovati za DANTELL.E __ dragocena darila! DARRIEUX
Mojstrski turnir Ljubljanskega šahovskega
kluba
Po II. kolu vodi pet Jugo slo v eno v — Borbe so izredno
ostre
Ljubljana. 13. aprila Včerajšnje II. kolo mednarodnega jubilejnega turnirja je bilo značilno po izredno ostrih borbah. V francoski partiji Pur lani : NedeJJković je slednji igral otvoritev slabo in je Purlani takoj prišel v prednost. Partija je bila prekinjena s premočjo kmeta za Furianija. V nadaljevanju je belem : uspelo ustvariti dva prosta kmeta, ki sta nevzdržno hitela na osmo linijo in se je Nedeijkovič moral udati. Furlani je s tem dosegei že drugi zaporedni uspeh.
Zelo živo je bilo v damski indijski obrambi Foltvs : dr. Vidmar. Na5 velemojster se je z ostro protiigro kaj nagdo resi] pritiska in zavil v končnico s prednostjo kmeta. Partija je bila po 6 urah piekinjena, bo pa bržkone remis. PreinfaŠc je kot črni izbral proti dr. Tartakovver ju Nimco-vićevo obrambo. Kakor nasproti Furlaniju, je tudi v tej partiji dr. Tartakower igral na končnico, zaradi solidne Preinfalkove j ere pa se mu ni posrečilo doseči več kakor i eniLS. Dr. Asftaloi je igral proti Madžaru steinertu otvoritev, kakršna je bila v I. kolu med Steinerjem in Pircern Stei-ner pa je igral preveč defenzivno in je nasprotnik dobil močan napad na krajeve krilo. Steiner je mora1 zamenjati vl3mo za dve ir^ki figuri, a čemer je bila praktično stvar za njega izgubljena in se je v 39.
potezi udal. V damsko indijski partiji med Vidmarjem ml. in Kos tičem je slednji uporabil Albinov protigambit tn spravil belega v hudo časovno stisko. Vidmar je v pomanjkanju časa pokvaril dobro pozicijo in izgubil. Pire ni mo^el nasproti dr. Tri-frnioviču dobiti v otvoritvi odločilne prednosti, ker se je črni odlično branil. Partija je pri nadaljevanju končala remis. šorii se bori zelo nesrečno. Kot beli je v Caro-Kannovi partiji žrtvoval nasproti Brbderju kmeta aa hitrejši razvoj. V položaju, ki je bil zanj ugodnejši pa je napravil usodno napako, izgubil figuro in partijo. Katalonska igra med Totom M 8zabojem je po zamenjavi lahkih figur kazala na remis, vendar je madžarski prvak igral končnico sijajno in dohil kvaliteto. Partija je bila prekinjena v položaju, kjer ima Šzabo izglede na zmago.
Stanje po 2. kolu: dr. Astaloš. Broder. Furlani, Kostič, dr. Trifunović po 1H, S žabo 1(1). P;rc Preinfalk, dr. Tartakovver po 1.. Foltvs. Tot. dr Vidmar^ m, Steiner. Vi Imar ml. 12. Nedeljković. fcorli 0.
V današnjem 3. kolu igrajo: Preinfalk-Purlani. dr. Vidmar - dr. Tartakovver, Ko~ stić - ^oltVF. Steiner - Vidmar ml., dr. Trifunović - dr. Asi aloi. Broder - Pire. S za bo -feorli. Nedeljkr . e - Tot.
živilski trg
Ljubljana 13. aprila Na trgu je ziviadalo značilno predpraz-nfčno vrvenje. Promet je mnogo živahnejši kakor prtjsnje tržne dni in naprodaj je ta ii mnogo ved »sezonskega« blaga, n. pr. perutnina, gnjati. mleč&ih salssun itd Precej dobro je aitšm tudi zelenjadcd trg-. Edino aa 9v. Petra nasipu je bilo danes znatno manj krompirja naprodaj na d belo m sicer tudi zaradi bližajočih se praznikov. Zdaj kmetje nimajo več ko časa. da bi lahko dt*vnža£ krompir v Ljubijano iz oddaljenih krajev. Prejšnje tržne dni je bOo naprodaj tudi do 100 voz semenskega krompirja, danas ga je pa bilo samo okrog 50 voa. Cene so precej •§■ s-ke. Danes so prodajali krompir na debelo v spiosnem po 1.05 din kg. Zdaj je semenski krompir prav tale o drag tudi prt kmetih samih v vaseh, kakor na trgu, čeprav irnado prodajalci na trgu stroške s prevozom. Kaže. da s. bo stari krompir še podražil.
Danes je bilo najbolj živahno na perut-masakem trgu. ki je bil tudi arediio dobro založen. KI tub veliki mnofcr i blaga so bila ocne precej visoke. Jajca so prodajali v spiosnem po 10 din 16 do 18 komadov Draga je bjto tudi iva per-jtriina, čeprav je je bilo naprodaj iaredno mnogo. Nekatere kmetice ao prodajale tudi mask) na perutninskem trgu. ne posebno higiien i fino razstavljeno jn zavito. Zdaj je m »sle pri kmeticah od 24 d*a naprej kg. Pri stalnih prodajalkah mlečnih izdelkov aa stolnico je bil izredno velik naval. Go-apodmj« ao iatfbotj posegale po maslu in a> nskoHko poskočile, ven-
podražitve. ker je blaga dovolj in ker «e je večina kupovalk žo založila z mlečnimi izdelki. Zato prihodnje dni ne bo več tako žjvahne kupčije.
• ' zi zel snjarve .so zadnje čase ne apre-minjajo posebao. Uvoženo sočivje in zele-Ejavo prodajajo tudi v splošnem po nespremenjenih cenah n. pr. grah po 8 din.
Novost med uvoz i' n: blaispom na z:ele-njadnean trgu ao para hir.;ki. ki so po 28
din kg. Ckrsrx>dmj kupujejo za potice predvsem rozine, V ?o po\*prečno no 12 din kg. Precej gre v ienar tudi med, ki je po  21  tn 22 din kg.
Izlet planincev v Tatro
Ljubljana. 13. aprila Zvesa planinskih društev v Ljubljani priredi od 2. do 11. julija izl t planincev v Tatro. r^rngres Asocijacije slovanskih planinskih društev, kjer je včlanjena tudi na^a Zveza, bo imel srvoj redni kongres letos v Pragi prve dni meseca julija. S .em kongresom je zvezana tudi proslava 50 letnice Češkoslovaškega planinskega li-.šva Planinci do do odpotovali iz Ljub-Ijane v soboto 2 julija ter pri spo v Prago v nedeljo 3. julija, kjer bo preskrbljeno aa prenočišče in pr hrano. Tega dne si bodo izletniki ogledah kajak-tekme na V! ta vi ter znamenitosti mestz. V ponedeljek 4. julija bo odhod z vlakom do gtrb--»kebo Plešo jn 4e *ega dne vzpon na K rivan t. r sestop do Veieske k^če Drugi dan nadaljevanje ture po K> provski dolin j do koče pod sedlom \>ha. Pr;>r .dnji cian vzpoti na Rvso in prenoč<-vanje v koči prj Popradskem  jeseru.   V   četrtek   7. julija
eea rsasruo aa Hinslrj dteaa, n"ir*"j*njl
vzpon na PWski greben ter dalje do koče
Zbojaice. v soboto dalje do koče Teryho in v nedeljo zaključek ture s sestopom v
Xovi Sjnokowc, od koder se odpeljejo planinci naaaj v Prago, kjer bodo tega dne še r^rsnočili V ponedeljek ll. julija se vrnejo jaletniki i vlakom domov. Po* goji za ta talet so zelo ugodni ter svezani z razmerorr.a nizkimi stroški.
Priporocijrvo je, da se planinci v čim večjem števihi udeleže taga planinskega i» ]eta. P^-drobne inoorruacije dajo \n prijave ■sprejema pisarna Slovenskega planinskega društva v Ljubljani najkasneje do 1. junija 1988, da more Zveza vse potrebno prav čaRno pripraviti.
Zborovanje Šaleškega ucitelfstva
.^o^famj. 12 aprila
V soc »Lo je imalo l ViteJ.i ako društvo k>-
• jskciia okraja svoje zborovarije v prijaznem št. Ilju. kamor je prihhtelo skoraj vse wviu-ti>:\,;. tako d« te bi**> zborovanje prav dobro obiskan« . Zborovanja našega učiteljskega društva dajejo vedno koristne ::i va2ne pobude. Ta organizacija se ne zadovoljuje samo z reševanjem stanovskih zadev, temveč tvorno posega tudi v kultuT-no m gospodarsko življenje kraja, v katerem živi m dela S tem daje največjo mož-nosrt zbliževanja učitelja in naroda in neposrednega dviganja soiskih uspehov.
Zborovanje je otvoril in vodni predsednik g. Mencej tej rx. uvodnih formalnostih podal zanvmvvo situacij&ko poročilo. Tudi ućitcljstvo se je znašlo na tisti stopnji družbenega razvoja, ko se dogodki vr-BSJ s filmako naglico. Na slehemeon zboro-vanju stoji ćle.istv© pred novimi dejstvi in novimi presenečen i i. V naši neposirednd blkžini so se odvgrali važni zgodovinski dogodki, ki jih zlasti učdteljstvo kot vzgojni faktor med narotloTr ne sme pustiti v nemar. Učitelj stoji pjedvsern v obmejnih krajih pred perečim; nalogam1 Vprašanje naiega narodnega obstoja kliče v prvi vrsti njega na branik. Učitelj mora biti v teh dneh glasnik in miciator narodno-obramb-'iega dela, ki se pa nc sme /a : obono ceno podrejati >; ran.karskvm interesom m nekakim slučajnosrnim akciam. Biti m*»ra živ-1 jonska potr oba vsakega slovenskega človeka V mi daljnjih izvajanjih je g. Mencej razpravljal o anketi o društvenih zborovanjih, o »Popotniku«, zaščiti članstva, pra-' kku o rangni listi ter o vseh drugih za-i .ih stanovskoga in organizatotrionega značaja in o ukrepih društva za okrepitev or-$m zaci je.
Sled*lo je skrbno sestavljeno predavanje učitelja g. Kejca iz Dobrne, ki je govorii o temi. »Moje učitelje van je med brati Srbi«. Z lastnimi izkušnjami in doživetji podkrepljeni referat je predočil /borovalcem šolske ra/mere v južnih krajih države in ugotovil, da je »odelovarnje med šolo in domom v Srb-iji razmeroma tesno. Za svoja i/vaj din ja je žel g. Reje, bivši član in predsednik m>$tanjskega drruštva, prisrčeno odobravanje. O »Mladinski matici« je referiraj iKitclj g. Kramar, ki je podal statistični pregled stanja nafročnikov te od'liene in popularne mladinske založbe. Največji odstotek naročnikov ima Topoišica in sicer 76"«, dalje Soštauj, Velenje itd. Mladinska matica si z vedno večjim uspehom utira pot mod sudsko mladino. To je dokaz, da njene knjige ustrezajo sodobni mladini in njeni duševnosti. Ugotovljeno je. da reaii-siiena literatura vse bolj osvaja mladino kot zgolj beletristioni sestavki.
kler je bil dnevni red izčrpan, je prodsed-nik zaključil lepo zborovanje našega uei-teiljstva.
Rudniški nameščenci so zborovali
Trbovlje,  12. aprila
V ne*ie»!jo so se zbrali v Trbovljah delegati vseh krajevnih skupin Društva rudniških nameščencev iz dravske banovine, da pregledajo delo osrednje uprave v preteklem letu in določijo smernice za bodoče delo. Zvezo društev privatnih nameščencev je zastopa! g. Ivan Tavčar iz Ljubljane, k: ie že na sobotnem članskem zboro-vanjv trboveljske krajevne skupine podal izčrpno in zanimivo poročilo o stanju po-kojnir.skega zavarovanja nameščencev in o delovanju /veze. ki ga je na nedeljski *iaip- 1 ^'-iid delegatov ponovil.
Skupščino je vodil predsednik osrednje uprave DKN g. Volčanšek, ki je po počastitvi spomina med letom preminulih tovarišev poročal o delu in uspehih, ki jih je druš'tvo doseglo s svojimi iniciativnimi akcijami in intervencijami za posameznike ka-k<T sa celokupno organizirano članstvo. Ob zaključku je izrazil željo, naj bi se med nameščenci gojilo in pospeševalo stanovsko tovarištvo, ki je najboljše jamstvo za napredek organizacije.
V obširnem poročilu je nato društveni 'aimk g. Conelli nanizal vsa vprašam ja, s katerimi s*e je osrednja irorava b a viđa na sejah ali pa je storila ukrepe za uspešno rešHev. Tako je orga- nr-»i'.-. i'r.:/-bo, da u>redi več \*prašanj loka:*icua /".aJa-ja. kar je bilo ugodno rešeno, prav tako je osrednja uprava podvzela akcijo za ure-ditev vpraša: ja zavarovanja za višje dajatve in je bilo tudi to v glavnem ugodno rešeno, razen tega pa je odbor proučeval tudi novi osnutek rudarskega zakona, h kateremu je poslal svoje pripombe. S posebnim zadovoljstvom pa je organizacija vzela na /nanje razširjenje pokojninskega zavarovanja za namec*čencc na vso državo na bazi
acije. za kar se je rudarsko na-:;H-*ar.!*tvo »'-.vino borilo. Društvo je po-krenilo tudi potrebne korake, d.i bi se spremenili čl. 44. 30 rn 82 novega pravilnika bratovskih skiadme. enako pa tudi proti nameravj emu poslabšanju obrtnega zakona. Oared-nja uprava pa je pod vzela tudi korake za zboljšanje gmotnega položaja rudniških nameščencev in tudi tukaj uspehi niso utoatali.
Sledilo je poročilo blagajnika g. Ravnikarja, ki izkaauje 87.207 din denar:.egj pro-
Lfa. S;inv> • ia pesmrtrinah ie blagajna izplačala nad 14.000 din.
Pri raznoterostih je bil soglasno sprejet predlog, da se na merodajnih mestih izdej-s:\njje novelizacija zakona o pokojninskem zavarovanju tsko. d^ se «tar«/stn:i meja za pridobitev starostne  rente zmža  od seda-
njih 70 na 60 let in zavarovana doba od sedanjih 40 na 30 let. Sklenjeno je bilo tudi, da se spremeni či. 44. 50 in 82 novih praviA bratovake skladnice ki govon o prostovoljnem bolnkškem za varovan ju, očuvanju nade j in neaeodne re*>te. /a kareje spremembe naj društvo ponovno poiiv/ame potrebne korake.
Sprejetih je bi i o še več drugih predlogov, katerih uresničenje bi zboljSal© položaj na-me^ščenatva, nakar je bila skupšjtna v miru in redu zaključena.
Naše gledališče
D R A Al a Začetek ob 20. uri Sreda, 13. aprila: Gospodična Julija, Snu-
bač. Red Sreda Od 14, do 16. aprila zaprto. Nedelja: 17. aprila: Ob 20. uri: Pokojnik.
Izven. Znižane cene Ponedeljek, 18. aprila: Ob 15. uri: Rdeče
rože. Izven. Znižalie cene. Ob 20. uri:
Nočna služba. Izven. Znižane cene Torek, 19. aprila: zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 13. aprila: Jakobinec. Red četrtek. Od 14. do 16. aprila zaprto. Nedelja,  17.  aprila:  Ob 15. uri: Grofica
Marica. laven. Znižane oene. Ob 20.
uri: Manon. Gostujeta Zlata Gjimgje-
nac in Josip Gostič. Izven. Ponedeljek, 18. aprila: Ob 15. uri: Sveti
Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven.
Znižane cene. Ob 20. uri: Rigoletto.
laven. Znižane cenc\ Torek, 19. aprila: zaprto.
★
Dnevna blagajna v operi bo jutri v četrtek zaprta, odprta pa bo na veliki petek dopoldne in popoldne, na veliko soboto samo dopoldne, v nedeljo in ponedeljek pa zjutraj od 10. do pol IS. ure in od pol 15. ure dalje.
Z Zidanega mosta
— N»v vodovod v I>oki. Vas Loka pri Zidanem rmoetu dobi v kratkem vodovod. Cesta, ki pelje akozj vas. je vsa prekopana nad 1 meter globoko. V jarke pa so položene vodovodne cevi. Delo naglo napreduje. Lani so dobil; Ločani elektriko, letos pa vodovod. Kdaj jih bomo m«^čaru — Radečam dohiteli? Večkrat je bilo že sproži no to vprašanje. Mnogo ae je govorilo, ostalo pa je vse pii starem. Meščanke pa hodijo po vodo k vodnjaku, kakor v — srednjem veku z vrčem v roki ali s škafom na glavi.
— Otronko sokojsko gledaliiče. y nedeljo je tukajšnje sjckolsko gledališče v režiji   br.  Dirnica   ponovilo otroško igro
Desetnik in sirotica«, ki je nudila mladim in starim mnogo vzgojnih momentov. Igra je dala režiserju očivjckio mnogo dela, zato uspeh ni izostal. Tudi petje, ki ga je poučevala njegova pomočnica, je bilo na višku. Otroci-SokoliČi so bilj presrečni pri izživljanju svojih skromnih vlog Zato bi želeli, da bi bik) še več sličnih iger na sporedu. Le tako naprej, brez miru! .. .
— Potujoča proti plinska razstava Banska uprava dravske banovine je priredila pretekli t< den potujočo protiplinsko razstavo, ki je nameščena v treh tovornih žele^mških vagonih. Razstava je namenjena vsem ljudem, ki bi naj ae seznanili s strahotami bodoče lvtalske jn plinske vojne. V sredo si je ogledala razstavo ra-deška ljudska šola pod vodstvom svojega učiteljatva, enako tudi šola z Zidanega mosta, Svibnega in Trbovelj, poleg tega pa tudi mnogo domačinov iz bližnjih in daljnih krajev.
Iz Radeč
— Nogometna tekma, ki bj se morala vi siti v nedeljo v Krškem med SK Radečami in SK Krškem, se ni vršila, dasi so šli našj nogemetaši v Kiško ter na nogometnem prostoru čakali na svoje nasprotnike. Zato so Radečani dosegli zmago brez boja s 3:0. Na igrišču pa so skoraj do odhoda vlaka samo trenirali. Da niso prišli lirski nogometaši na igrišče, je vzrok v tem, da so se zbaij zmage Rade-čanov.
— Mntlo vetrovno vreme, že nad teden dni imamo mrzlo vetrovno vreme. V višjih legah, zlasti proti Zidanemu mostu, je po hribih zapadel sn?g, v dolinah je za padla slana, kj je ponekod napravila zlasti na breskvah in marelicah ter na orehih, občurno škodo, čez dan pa skoraj neprestano brije mrzla burja, ki je ozračje močno ohladila. Ako bi ne bilo vidnih pomladnih znakov v naravi, bi misUlj, da smo appet sredi zime.
— Sprememba v učiteljski Službi. Kakor smo poročali, je bil bivši tukajšnji šolski upravitelj g. čuk premeščen na lastno prošnjo na Teharje, šolska oblast pa je imenovala na njegovo mesto učitelja g. AdaJberta Božiča iz Trbovelj, ki je prevzel posle upravitelja na osnovni in na obrtno nadaljevalni šoli
Iz Kranja
— Ofttbaa veet. S kranjske gimnazije je
bi'1 premeščen v Sarajevo profesor zgo,lovine iT. Peter Komnenovič. Ker do konca šolskega leta dru £ ena protesoria ne bo, bodo morali ostali izpolniti njegove ure.
— Sestanek in koneert. V petek popoldne ?e te vršil redni niev*eeni sestanek druMva
fiola in dom: na «ininaaiji. katerega ae je ■MdPa zlaeti veliko etar^ev z dežele. To pot pa ni bilo predavanj, marveč so se starci udeleatU jrJoHUMajskega koncerta. V ta
namen je bila gimnazijska telovadnica primerno okraše-na. Nastopih; s*a mladinski pevski zbor in orkester pod vodstvom prof. S. Svikaršira. Koncert je na veliko veselje staršev prav dobro uspel.
— Občni zbor JS. V petek zvečer je v gimnazij-k i telovadnici zborovala kranjska podružnica JS. Obisk je bLl še precej lep, zlasti veliko je bilo dijakov tekstilne šole. Občna zfcor je vodil predsednik g. dr. Joža Bežek. ki je uvodoma podal zelo lepo predavanje o pomenu morja in o organizaciji JS ter zlasti poudaril, koliko se za napredek pomorstva brigajo drugi narodi. V svojem poročilu je omenjal izlete na morje ^-n prireditev na jadranski Jati ko' nacrt za bodoče delo pa je zlasti navedel skrb za povečan ie števila članstva. Prostovoljna prispevke je leto« pobiral odbor sam. Priporočal je šolskim zavodom naj prirejajo ialete na morje, ko» to dela tekstilna šola. Tajnik jz Mohor ie iH>vedal da žteje podružnic JS v Kranju 191 članov in 6 pornagatev. Omenđ je tudi akademijo in  jadranski  dan. Blagajniško
{ poročilo je podala <ra St^rn Ančka. Ravnatelj £. dr   Dolar ie poudaril, da sloni delo
za propaiiauio v Kraniu predvsem na ramah g. predsednika dr, Bežka. Predlaga!
ie odboru razrošnioo. predeediniku pa pohvalo, kar ie bilo z aplavzom sprejeto. Pri voli Ivah j,* M zopet izvoljen stari odbor. Pred zaključkom otu-:i« ura zbor« j»- !»redse:!nik i;, dr. Bete k priporočil veem druStvom in raznim .-olskini za vol oni, naj naroče res odlično urejeN'ano revijo JS.
KOLEDAR
Danes: Sreda, 13. aprila katoličani: Her-mertegilda
D A N A ft X J E PRIREDITVE
Kino Matica: Ce umolknejo topovi . . . !
Kino Sloga: Maneža Kino Union: Zloraba zaupanja Prosvetni odsek Sokola I. predavanje br. dr. Boža škerlja »Evgenika«  ob 19.30 v mali dvorani na Taboru
Krajevna protituberkinozn* Uga. občni zbor ob 18. v mali dvorani mestne posvetovalnice.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Plocoli, Tvrsava oeata 6. Hode var, Celo vika cesta «3. Gartus. Moste — Zaloška cesta.
Iz Zagorja
— Električni vod na Vrne, malo naselje nad Zagorjem, je bil pred kratkim napeljan in sicer na pobudo intereslranih posestnikov in električne zadruge, ki je prispevala 2000 din, občina pa je prispevala 2000 din. ostale stroške in material so prispevali posestniki samL
— O mojstrskih izpitih je predaval v nedeljo v topližki Šoli obra t o vodja električne zadruge g. Ameršek Frane. Predavanje je bilo dobro obiskano.
— Kap je zadela v St. Jerneju, kjer je služboval, g. Pranja Goloba, šolskega upravitelja, ki je del j Časa služboval na topli-ški šoli. PogTeba se je udeležila tričlanska deputacija zagorskega Sokola, katerega upravni član, telovadec in sploh aktivni delavec v vseh področjih je bil pokojnik, žalujočim ostalim, posebno gospe Mariji iz ugledne zagorske rodbine Wetnberger-jev, izrekamo toplo sožalje. Pokojniku bomo ohranili blag spomin.
— Predavanje o čečkoslovaJki, ki stoji v ospredju političnega zanimanja v Ev-
j ropi, bo drevi ob 19.30 v mali dvorani j Sokolskega doma. Predaval bo g. J. Poharc j iz Ljubljane. Predavanje je skloptično in I brez vstopnine. Vabljeni vsi.
— Meedno gibanje je zadovoljivo končano. Kolektivna pogodba, o kateri je poročalo dnevno Časopisje podrobneje, predstavlja veliko pridobitev, ker je izmed vseh podobnih pogodb najmodernejša v naSi drŽavi sploh. Dejstvo, da bodo dajatve Trboveljske premogokopne družbe letno za nad tri milijone i^ečje kot doslej, pove dovolj.
— Lofiki rov bodo, kakor vse kaže v najkrajšem Času začeli odpirati. Kakor smo poročali, je obstojala radi neuspelih pogajanj s posestnico go. Sršenovo, katere zemljišče je hotela odkupiti TPD, nevarnost, da ostane rov zaprt tn da bo veliko število rudarjev sploh ob službo. Dosežen pa je sporazum in bo družba odkupila zemljišče za 550.000 din. mimo tega ima ga. Sršenova pravico dveletnega užitka s prodane ga zemljišča, prav tako sme uporabiti ves material, ki je v gospodarskih poslopjih na tem delu zemljišča. S te strani je torej vse urejeno, pogodbo morata podpisati se dva sinova, ki sta v Franciji, kar bostn nedvomno storila, ker je kup nad vse pričakovanje ugoden. Loški dolini ae obeta nov raECvit, česar se iskreno veselimo.
— »Na ledeni plošči«, izvrstno komedijo iz sodobnega življenja je družina sokol-' skega odra v vsakem pogledu preteklo nedeljo izvrstno podala. škoda, da je bil obisk radi razmeroma lepe nedelje komaj zadovoljiv. Spomladanska sezona je bila s tem zaključena
še o vlomu v Gospodarsko zvezo
Ljubljana. 13. aprila Ze včeraj smo poročali, da je bilo v noči na torek vlomljeno v prostore Gospodarska zveze na Tvrševi cest j. Vlomilec je odprl v manufakturni trgovin,- vse predale in razmetal blago po mizah. Iskal je seveda denar, nj pa bil zadostno opremljen z vlomilskim orodjem, zato je pustil železno blagajno nedotaknjeno. Pač pa odprl vse predale mjz in res našel nekj 400 din Polastil se je tudi flveh ali treh kosov manufakturnoga bla^a. v vrednost] nad 440O din in ukradel ti^njfn suknjič, ki je visel v garderobi.
"Vlom je zjutraj prva opazila snažilka Jamškova, ki je obvestila v hiši stanujo-čega direktorja g. dr. Besednjaka, ta pa policijsko upravo. Na kraj vloma je odšlo takoj teč detektivov, med njimi tudi <lakti loskop g. Podobnik, ka je posnel nekaj prstnih odtisov. Na mizi v trgovini a našli detektiv,- dva velika \-itriha. ki ju vlomilec v naglici najbrž pozabil vzeti s seboj, škoda je ocenjena na 600 djn.
Ugotovljeno je. da Se je vlomilec že na večrr, predrto ?x> trgovine zaprli, vtihotapil v vežot kjer se je skril. Iz veže je s pomočjo vitrrhov prijel v trgovino in ??kla dišče. nato pa. ko s? je nabral plena, pri zadnjih vratih na dvorišče in odtam <T,ez ograjo na cesto. Policija domneva, da j vlomil člen vlomilske družbe, ki ze nekaj časa krade po mestu in okolici TJkeeuilaB je vse potrebno, da bodo vir milni kmalu izsledeni, zdaj pred praznik^ pa pripora-ča občinstvu največjo previdnost, ker ni faključeno, da bodo vlomilci še poskuša« vlomiti.
četrtek
12: Virtuozi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — IS: Napovedi. — 13.20: Operna glasba (Radijski orkester). — U; Napovedi. 18: Klavir in harmonij {«di\ Crnjega Melita in g, KaSkarov Dimitrij) — 18.40: Sloven^Čj na za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Ju^oslaviije, — 19.50: O medna rodin i glmnastični prireditvi (cr Jože Hvale). — ?0' Nastop orglarske 5ole. - 20.50: Orgle (pioSce). — 21: Ko^. cert Radijskesra orkestra, — 22: Napovedi, poroona. — 22.15: Dvorak A.: Slmtoniia št 4 v G-.hiru (CeSka filharmonija, dirigent V   Trii oh  ploščo). Konec ob 28. uri.
»SLOVENSKI   N A R O D«, sreda, 13. aprila. 1938.
isti aii 3
DNEVNE VESTI
Opozorilo čitateljem  in prijate-Ijem »Slovenskega Naroda«. Na veli«
konočno soboto izide slavnostna številka nnšega lista v proslavo njegove 70 letnice. Obarvala b« najmanj 40 strani in bo p u menila \ naij kulturni zgodovini važen dogodek, saj bo z njo proslavljen pomemben jubilej najstarejšega slovenskega dnevnika. Zanimanje za jubilejno Številko natega lista bo fjatovu »plesno in povpraševanje po nji v -dike. imeti jo bodo hoteli tudi mno?i r.iiM čitatelji in prijatelji, ki niso naročeni na »Slovenski Narod«. V Ljub-* i io bodo lahko dobili v trafikah ^n kolportaži, po drugih krajih naj se pa pr^u-idkoo obrnejo na naše podružnice n'i nj na4e do;>i»nike. ki bodo ofcr v. 'i|it  v i . da hf l.bk«. po*la-
la v vse kraje tb»\o'i i/\ndo\ jubilejne številke.
★
— V   » -•■•Nl*e  < enuale i»dii»irij-"i k»»« |» »r^rj. V'«n; s* je •ostala v Bcav
Cssssrajli ind natrija t h korporarij i»od
ised^tvotu đosedsjijega pre«ieadaaka za-ffi   '^keisa imiiaarijasca e. Vladimir p Arka.
- •   :   ver-ve doa -iji
va  m za predsednika je Ml ea-l Avgust Prapronik. pro^d-
n-* inuusmic* v /a dravsko banovino,
aa pod; pa predat-dok beoirrajake
zbornice vlada Ilie In pre-i«sed n k adruzania : nduitrisitcev aa aavako rano-aino Vladimir Arko f f»re<teeo>tvo ie bil iiaiiiljan usdi clanau tajnik Zvene tniu*trij-aar g Ado* t Mm ko: San nadaorneiza odbora.
— Mnogo tujem na Primorju. Tudi v Dalmacij: ao imen zaonje dni občuten aeraa vendar je pa tujcev ie mnogo. V ponedeljek jih je prispelo v Split a par-
n ikona > Princesa 01^a< 280. večinoma - -.. _ - La. ,.-.*r: parrukorr. : La-zzaro Mozzenigo* le pa prispelo 100 leto-višearjev tudi večinoma Franooaov Razen tega pa ji nihaja Jo tudi vlaJd alaati z Nemci Za velikonočne praznike bo v Dalmaciji ie zelo živahno vrvenje
Aii se narava moti? £
■aaaeaasssssa K sob, ee asa jih je tudi manj dovolj? Gotovo ne! Dobro delovanje aaiega fvectlnega aparata je o' neera pomena za oa*e splošno zdravstveno stanjo. Vs zobje ao nam potrebni. Zato oe pozaHmo, da amo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega t CbJorodontom, zanesljiv n robno pa«o. ohrani robe idrave da pozne ata roni. Donet sloves pa rre Ctilorodontu zaradi   visoke   kvalitete. DomaČi
- Za \ eliku no* Trst-<»erica —Opatija Reka—Benetke — P; >\ >     MHann    Ha vele-
ae ^m) Rim. Prijavite s« takoj pri Putarku v LTOtlja^i. Kranju in na Jeeeoieah.
— > j-      t\i*\a %  iarr*4>-kih trr»Mnah V
zazreMkih trgovinah se bo floialn odslej po 8 ur dnevno. Trcovgid potitoenfki ao ■ h *    -rtivno pogodbo, ki   rm r>nna*«
*" - d ffev pas*. Minimalna  plača znaAa M| »>in<-:io 1 000 din. — Podpor? iz podpornega fonda za ©ne-
mo-le [n "*iarp d* lavce. ^Stužbene novine« z dn? 9. t. m. prtotjčujejo uiavfluik o Ustanovitvi in porabi podpornega fonda za oziesnogle in stare delavce pri ifUZOR-u, k o -zplavčevsl tz tega fonda podpore že od 1. dec-mbra tekočem leta po zaslužku od 60 do 300 din mesečno onemoglim in pr;letnim delavcem, ki se bodo za te r    pori    • i javili.  FU <*!ani ninia;o
pravice »lo teh podpor Formular prijave je sjajstavil SUZOR tn ga poslal Okrožnm ur?dom. Id ga bodo dah brezplačno na razpolago int resentom v .svc-jem območju. Prijave je treba vložiti do 1. julija pristojnemu Okrodnemu uradu ali u t no društveni b Iniaki blagajni, pri kateri ja bil dotičn^ delavec zadnjič pri-^aviien v zavarovanje.
INO KfjOfM — IV* A X E S POSLEDNJI©
NANEZA
Fil-
jen ta
1
— Naraščanje hranilnih vlog. v zadnjih ?i ;. aacOi so naras! hranihog vlogre pri vseh bankah in hrami ni cah naše države za dobro milijardo din, Lani v februarju so anajftađe 10.t5o milijonc»vt letos v febru-
-     -    II •«."     Narasle   so to-
rej -a 1002 milijona V primeri z januarjem teko. ejra leti ko. so znaAal- 11.23S
Jonov, so narasle za 219 milijonov. Zračna .m/.i Beograd—Tirana Letos dob- naša država se eno zračno zvezo z inozemstvom in sicer med Beogradom in Tir? - N tej progri brdo letala naša letala. Ca dobimo zračno zvezo tudj s Prasro. bomo n- ii važno krožno progo, da bodo lah k > potniki potovali iz Prage pre-k • Z -i 4 * .» T:rane ter dalje z našimi I Ulfe clo B o^rida in zopet nazaj v Pra-
n franetakimi letali, ki letajo na pro-51 Beograii - Praga.
— r'lektrjfikaeijn  aeleanrikt   Proge Su-—m«»ra\ier.  Xa  Sužaku r»  govori, da
b<-> želeanica od Suaaka do škerljeva od-ajasssfl do Srpskm Mora vic elektrificirana. Dela naj bi se pričela že letos in stroški b; znaaah 110 milijonov din.
— Sdraraiika vest. V imenik zdravnikov Z:\jvniike zbomiee za dravsko banovino ie
ar dr. Maral Avgust,    zdravnik v L in bi lani.
— Propagandne zaklop-ne znamke za XVIII YiuM:.-m-k: pomladni velesejem «o izale Na razoolaao «o s slovenskim, srbohrvaškim iat»hira r cirilica), nemakim ali francoekiin na :>otn v Učni in okusni izvedbi. Uprava !h;blian^Wf-2a veleeejma dostavlja p. n. tvrd kam na i-lio znamke brezplačno na raanola-so in m osi na z njaini opremljajo vse postne poši-ke Poštna uprava je uporabo teb znamk dovoli hi.
— Iz »>irfheneea lista<. >Slu3>eni list kr. banske urra^f- dravske banovine« st. 30. z rtr.e IX t. m cbiavlia navot^la ta opravjja ^ie deainffkrie vseh prostorov. ^;^osan vagonov in drugih lokalov, javnih in za*eb n»h> ? cikionom B v prahu, z ostaHmi i-npreiemm. rianovodikovimi pr*-parati kak<»' ti«ii ? eH» ovomkom. dobljenim po kemi»T-;ii reakciji «? pro<i'on h samih odločr>o slede oJ. ^upa lomMj letme 1996. tarifo za oohii.i nje avto#**bih r Sfirrad za irarokica dramsko glasbena, kinematografska. panlominična in i^ioboa ie'a. ki jih pobira na vsem ozemljn kraljevine Jucoelavije kot pooblaščeno avtor-
bkopravno jo>redni«tvo Društvo jugoslovanskih d rani.-k h avtorjev, carinjenje        11 Bt
2S. !zvo/       nnske tsirife. in odločbo o tz nolnjevar! i  rminskih   deklaracij #  čm* ,rn oz. pjhaLn.iu sirojeaa.
— VELIKONOČNA STE\TLKA »DBTJ-ŽINSKEGA TEDNIK As IZIDE NAMESTO V ČETRTEK V PETEK DNE 15. t. m.
* Vprašanj« uoie*tfvne pogodbe za ■tavbno deUvstvo. Zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke so se v večmesečnih pogajanjih posvetovali o novi stilizaciji in dopolnitvi kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo, katere veljavnost je potekla konec prejšnjega meseca. Pri razpravah so stalno sodelovali
- pn .-.družer poob':a*čenih graditeljev, zadarskih }n teaarskih mojstrov ta inženjerske abernice [r. Ljubljane, delno uam zastopniki adrutenja zidarskih mojstrov is Maribora ter sekcije pooblaščenih graditeljev iz Maribora, aa delavstvo pa zastopnik Narodne strokovne svaBe. Z\ <a2A stavbnih delavcev. Zveze združenih delavcev in J u gos 1 oven.sk e strokovne zveze. Dosegel sa |f sporazum glede besedila kolektivne pogodbe, ni pa bil dosežen sporazum pri vprašanju novih mezd. Obe stranki sta se sporazumeli, naj se to vprašanje koetčnovel javno resi po Členu 13 uredbe o določanju minimalnih mezd. poravnavanju in razsodnistvu v po-ravrLalneeo postopku pod preo^edartvozn banske uprave. Obe stranki sta se po De-lavsk: sbomjei obrnili na Lnspekdje dela. da čimprej skliče poravnalne razprave,
— Radi»fon*ka   oddajna  postaja obvešča povoje aarooaika. ds bo vsa osa, ko se bo vr-?il medna.odn  sahov^k   turnir v Ljub'iam. prinsMla dnevno poročila od 23. do 25.15 ure  Poročal bo e. Mirko Kragei.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ho deloma oblačno, spremenljivo in nekoliko toplete vreme. Včeraj je znašala najvišja 'emperatara v Skopi u in na Suiaku 15, v Beojrradu 1*1, ▼ Zagrebu. Sarajevu in SnHtu VI v Mariboru 9.5. v Ljubljani 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 70S.8 temine ratara ie znašala 6.4
— Tatviaa i Dolu pri Borovnici. V pone del Jek ponoči je bilo vlomljeno v hižo trgovca in eoatiinfnarja Ivana Drašlerta v Dolu pri Soeo^msai. Tat je odnesel iz gosti me Y2 ke prekai^ne svinjine ter veliko zalogo čina ret, iz trgovi ne pa več parov nogavic. 24 biesv 5 topnih svetilk, veliko konzerv. rr°-
žganja in ročno torbico z okrog 100 din irobita  Kakor ao dognah' orožniki, bi pri£e~ tostev kot vlomilf'- mlajši neananec. oble oan v Bedno sivo obleke, ki ao ga videli do mafini na večer noMavati okrog oškodovan <"eve hi*e.
Iz LJubljane
—Ij Pogajanja za sklenitev kolektivne P° sodba  v  frtarhai otroki  ras bi ta   Včeraj je
-ui.iai-^rvaaje pogajanj aa sklenitev ko lekevne pogodbe v stavbni stroki. Udeležili go ae jih zastopniki vseh delavskih strokov- | n:»h organizacij stavbne stroke, delodatal^-^a združenja pa ao bila zastopana samo tri. in .-^er Zdnižeoie pooblaščenih graditelje^- za dravsko batno vin o. Združeinfe zidarš;k.?h nioi-v v LjuNjaiii in Združenje Tesarskih \ Ljubljani. Mariborsko združenj*1 zidarskih mojstrov n.i poslalo svojega zastop-naVn. I>e!avei so zahtevali povišani«* mezd po *kle»pu nedelfskega zborovali ja (4 din za jx>n»ožne detavce in 6.25 din za zidarje in *esa':el ... uvrstitev nekaterih rjodeaelskih kraiev. kjer delajo na deželi pri imdustrii-vk h [m kopjih iin javnih delih, v vil ji rneadnč raz.re<i. Zastopniki delo<iajalcev so odbili _ ede kategorizacije krajev, liled*-mezd »o zastopniki stavbenikom vztrajali pri ronudbi e prejšnjega pogajanja da so pripravljeni pristati na 10% povišanje. Prav Tako so vztrajali zastopniki z; kirskih mo; strov. da so pripravljeni povišati mezde 2-rj i »ar na uro. kar so izjavili že na pTejšnjlh ianfh. Zastopniki delavcev niso imeli mandata za rK>pusčanie pri določitvi mezdne tarife, zato so *e pogajam ja razbnla. Propustili bodo pristojni oblast1 (barski upravi), on posreduje po predpisih uredbe o sklepanju kolektivnih pogodb in minimalnih mezd. I^vipsssssj sta dve obravnavi; če na njifh ne • ,jo sporazuma. :mak> delavci proste roke za sin.iJ,kalno akcijo.
— Ij Kemično čistimo obleke, peremo in avetlolikamo perilo. Savi. Tvt^seva cesta 36. Cerkvena L
—1 j Danes zadnjikrat »Zloraba zaupanja« t kinu In ionu. Kakor povsod drugod ie film Zloraba zaupanja«  navdušil tudi v Ljubljani AajJirje ljudske  mase. Ot-iskovailoi so
• ■^ur imajo tudi drugi narodi, v aadnjem časa zlasti Francozi, krasne Samske umotvor*. ki jih gleda človek z največ jim afitkom in navdušenjam.    Danes ima
Liana in \>wd i.ist:. ki filma >Zkyraba zaupanja« 5e niso videli, zadnjo priliko ogledat a film. o katerem gre po mestu upravičenj   n utemeljena sodba, da je to najlepši :ik> jih videli v Ljubljani v pre tek lin **ezonah. Danes bo tudi uprava kina rajona xa fcijakrat klicala telefonske abonente k tekmoA-aohj za nagrado iz prve skupi-Klicala bo dve uri dopoldne od 10. do 12. ure in .stotako popoldne dve uri od 16. do 18. ure. Jutri in v petek ostane kino zaprt. Na velikonočno soboto ob 21. uri bo oremrie-ra edanesa ]p*o*n;e<ra Rmia 6 đoviMm teuo-• sn     BenjaminoTn  <"rig1rjem. velefiima ^rspavarika ~.
—Ij Vid v asih oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, tzprasanem optiku. Start trg 9, Ljubljana.
—I i Za naše malčke najprimernejše ve'i-konorno   presenečenje,  je  mala  in cenena
. <anica ^ Za jeek-Bežek—zajček-skok Marija Jezernikova je spesnila ljubke verze, ki ustvarjajo ^>ravo spomladajiriko razpoloženje. Vera Sterm^s&i pa je s pisanim Sopičem naslikala prav vesele slike. Te elika-nice se dote v vseh knjigarnah, v sredo in četrtek
oz tudi na ulici.
—ij Brezposelni delavci Strojnih tovarn
in livarn. Vsi delavci Strojnih tovarn in livarn, ki medtem še niso dobili zaposlitve naj se javijo danes in jutri v pisarni Delavske zbornice, da ae jih ponovno registrira kot brezposelne.
—Ij Sentjakoi>čani za velilconoene praznike, v nedeljo in ponedeljek zvečer ob 2015 bo v šentjakobskem gledališču repriza ene najzabavneišjh iger letosnj^ se-Eone »Nob* ne žene več:«. Deset razprodanih dvoran je zadosten dokaz, da je ta veselo-gra vsem zelo ugajala, zato ne zamudite zadnje prilike ogledati si jo. Dnevna blagajna bo odprta na dan predstave cd lO. do 12. in od 15. do 17. ure. j
—Ij Ljubljanska podmiuiea SVD priredi dassb ob 16. uri (4 uri pop.) »trekovno od. siv© po sa'lnio i;rt«*'ia "a >l»riU bastsaek
na Grobarje' i osati °ri vili g. predsednica SVD Martina Humeka, Člani in gostje vabljeni.
—Ij Za iilet v roslcmjsko jamo ae sprejemajo prijava pri r u trnku se vse te dni do velike sobote. Vožnja tja in nazaj, veatopnina v dvorano :i prispevek za potni lisi stane 75 din. Otroci plačajo i>olovioo. Na f^iikonoć-ni poneđel>'k lx> ob 15. uri v Postonjski jami koncert pevekega zbora Glasbene Matice ljutdjanske. Hitite s prijavami!
u— Kino-oparater.iL. radio-tehniki in ki-nona>tavljeaci se utneVčajo. da ima društvo k.;- > operaterjev, radio-tchuikov in kinona-atavljenrev za dravsko Lanovi no s sedežem v Ljubljani evo; redni občni zbor 15. t. m. ob 19. v kavarni Union klubska sobe. Opozarja mo poleu že obstoječega članstva zlasti vse one. ka*erih dolžnost bi bila pristopiti k naeemu dru&tvu. da »e polnofttevimo odzovejo našemu vabilu. — Odbor.
u— Name«to venca in v počastitev »po-mlna blaaropokojne d\orne dam*' g°*pe Fran,je dr. Tavčarjeve je daroval g. dr. Egon Stare, odvetnik v Ljubljani, Jugo-saovenako-čeSko^lovsški Ligi v Ljutoljani znesek 200 H™
—Ij Ukradena kolesa, Z dvorišča goatiine i»Prankopanriki dvore v Či&j je nekdo odpeljal OLnlu Bitencu tanano modro pleakano kolo. znamke Eselenzc a tov. SI 17.880. Kolo je bik> še skoraj novo in opremljeno e Hansa dinamo svetilko. Bitenc je oškodovan za 1600 din. Drugo kolo je bilo ukradeno Petru Hrorncu in sicer iz veie Natavljalne zadruge na Masarvkovi cesti. Hrotnčevo kolo je bilo črno pleskano. znamke >Bundesrad^ in vredno 600 din. — Žensko kolo znamke >Gloriac. vredno 1000 din. je bilo ukradejo izpred neke restavracije v Zg, Šiški Anici Hbhn
—Ij Vlomi in tatvine v nie^tu. I? stanovanja Katari rte Gruber na Bteiweisovi cesti 48, ie nekdo ukradel dva dobro ohranjena isuk-njiča. vredna 500 din Drzen vlomilec je obiskal v nedeljo ponoči dolavnioo mizarskega podie>tnika \Lati.je Perka v Skiki in mu odnesel več orodja, veliko platneno merilo in več pisarniških potrebščin. Perko je oškodovan za 300 din. — V neki kavami v severovzhodnem mestnem okraju je nekdo od nesel Petru Japlju iz Smlednika 160 din vredne nove čevlje. — Oni dan je bilo vlomljeno v blagafno Zeleznicarske menze v Pra-žakovi ulici. Vlomilec je odnesel na škodo Mare Glavanovc 140 din. — Danes ponoči ie bilo viomlieno v stofnico na Vilharjevi oesti. odkoder ie tat odnesel za 100 din pomaranč in sladkarij. — VobNstvo ženske realne (rmnazije na Bleiweisovi oesti je prijavilo, da ie neznana tatica ponovno odnesla iz garderobe na hodniku dijakinjam več čepic in nekaj drugih kosov oblake.
Vse dele štedilnika, če so umazani ali pa zarjavel!, boste lahko in hitro očistili z V i m o m.
—1; Karambol na Go>posvetski cesti. Pre-voznica Frančiška Zalaznikova s Sv. Petra ceste je včera o kros 17. peljala na vozu po Gosposvetski cesti več zabojev. Na križišču Vošnjakove ulice pa je privozil za njo s tovornim avtomobilom prevoznik B.. ki je zadel z zadnjim dedom v oje voza Zalaznikove. Sunek je bil tako močan, da se je konj zgrudil in ga ie moral prevzeti konjar. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem, če ne bo prišlo med Zalaznikovo in B. do poravnave.
—<lj Dva poškodovanca. Davi so prepeljali v bolnico državnega nameščenca Simona Hižnarja ? Rožne doline. Ko se ie vozil zjutraj s kolesom v službo, ga je nenadoma obšla eia!>ost, da je padel s kolesa in se potolkel po glavi. — S kolesom se je pone-
srečil včeraj tudi hlapec A-lojzlj Hočevar iz Vnanjih goric. Padel |e na Poljanski cesti in obležal nezavesten.
SOKOL
— Zaključne prija\»e naSega sokolstva za praški zlet. Načelnišitvo Saveza SKJ je dokončno prejelo prijave vseh 25 žup SSK.l za udeležbo na X. vseaokolakem zletu v Pragi. Zleta se bo udeležilo: 2542 letovad-cev, 1268 relofvadik, 473 starejših članov, 411 članov čet, skupno 4.694 telovadečih, moškega naraščaja 840. ženskega naraščaja 450, skupno 1.290. dalje 2861 nctelovad-cev in 1047 n&telovadk, skupno 3 908 nete-lovadečaih. Vseh udeležencev bo 9892.
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej. PreKud, izjave naseda Din 1.—.
davek posebej.
Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] cnamko — Popustov aa maJe oglase ne priznamo.
Najmanjši znesek * Din Beseda 50 par, davek posebe).
50  PAK EuNTLAx\JIi.
iZuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. >J uliiana«, Gosposvetska cesta 12.
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
VELIKONOČNE ŠUNKE
malo slane, dobite pri L, Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. Oglejte si izložbo. Namočena polenovka ves teden. 1085
MALE OGLASE
za jubilejno številko sprejema uprava „Slov. Naroda44 nepreklicno do 15. t« m.
POSEBNE NOVOSTI
vseh  oblačil,  sport, kamgarn, □bleke,  pumpance,  perilo itd. najceneje
P R E S K E R Sv. Petra cesta 14
KLIŠEJE
. VKB/kIVNEc.
MQdM\tk
KOCA NA TJ S KOVNICI
nad Bohinjem (1150 m) vljudno vabi na smučanje. Krasna smučišča na bližnji Konjščici. 1140
NUJNO POTREBUJEMO:
sest šivalnih, pet pisalnih strojev, deset koles, štiri pisarniške opreme, dva lažja motorja in druge efekte. — jjnterpromet«, Florjanska ul. 26. 1135
Otroške,   fantovske  ln moške obleke kupite najceneje pri TTVAR OBLEKE
Jerman Martin, Sv. Petra c. 26.
26. R.
SLUŽB
^^^^^^
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din
2.500.— Din potrebujete, da zaslužite 1000.— Din mesečno doma. Dopise: *ANOS«, Maribor, Orožnova 6. — Priložite 2aiamke. 1048
Aleks. OBLAT,
veletrgovina vseh vrat čevljev
se priporoča cenjenim
odjemalcem. Sv. Petra cesta 18
SUNKE
velikonočna vina odprta in v steklenicah, krasna darila fpir-he) najceneje pri K o v a č i č, Miklošičeva cesta 32 1145
POLENOVKO
čokolado za potice, mleti mak, rozine od 10 din kg, jederca, kokusova moka, med, lešniki, mandelni odlične kvalitete pri Kovačič, Miklošičeva cesta 32.
1146
MREŽE ZA POSTELJE
dobite najceneje pri Andlovic, mizarstvo, in zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 1138
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek « Din
POZOR! POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Klavžer, Vosnjakova 4.
1029
DABilMEUTAKO PREKRASNO POLT
in da bi znjo presenetiti svoje tovarišice,-To /e zelo lahko.
Makulatura! papir
proda
uprava „Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
Moški ne marajo grdega mastnega nosa in blesteče kože. Vlaga in mastne naslage prihajajo iz razširjenih znojnic Vsa to se zmeša z Vašim pudrom in tvorijo se male trde grudice, ki se vležejo v znojniee, jih razdra-žijo in še bolj razširijo in tako gre to brez prestanka. Zateči te se takoj k pudru Toka-lonu, ki je odporen proti vlagi. Dajte nekaj tega pudra na prst potem pomočite prst v vodo in, ko ga potegnete iz vode — glej čudot puder in prst sta suha. Puder Tokalon je zmešan s smetanovo peno in obdrži se na koži tudi pri deževnem vremenu, pri kopanju v morju ali med potenjem pri plesu v najbolj soparni plesni dvorani. Čudovite nove barva dajejo polti prekrasen videz, kakršnega prej nikdar niste imeli. Moški strastno ljubijo te nove barve. Te barve sa zlivajo s kožo in nihče Vam ne bo mogel reči, ali ste napudrani. aH niste Četudi je sestava teh novih barv dosti dražja, bode cene pudra Tokalon   zaenkrat   ostale neizpremenjene.
Naznanilo!
SLAŠČIČARNA PETRICEK na Aleksandrovi cesti opozarja — poleg svojih že priznanih, prvovrstnih izdelkov — tudi na ixborne velikonočne Petričkove pinee in pirhe. Posebno opozarjamo na nase priljubljene, nad vse okusne bonbone in najfinejše deserte, ki jih sami in sproti izdelujemo, zato vedno zanesljivo svete! Lepa izbira samo    lastnih bonbonijer!
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
Zgodovinski dnevi
pred 20 leti
in naša severna meja se pripravljata na sve čano proslavo 20 letnice osvobojenja
Maribor, 12. aprila BVžamo ae velikemu zgTxkrv-riskemu trenutku, ko je nas pokojni general g. Rudolf Ma^er pred 20 letj 3 svojimi 7 -stazu prostovoljci zavaei ki osvobodil naš siov-rnak; Maribor in naAo severno mejo izpod večatoletnega tujega jarma- S tem dejanjem je Maribor [n njegova, sirsa okolica s Prekmurjem in delom Koroške postal dejansko na vedno naS. tt rej s»stavni del naše velike drža.ve kraljevine Jugoslavije!
rocena po deputaciji minjert.ni vojsk t M mornarice armij^emu g"- nera.ru g. L ju bornim Maricu in notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošcu ter šefu eneralnega štaba armijskemu generalu g. Milutinu Nediču spomenica v zadevi priznanja do-bnovolistva. Deputa« ;o je vodil pr dsed-ndk saveza dobrm-oljcev za osvoboditev severnih krajev. divizijski general v p. g. DobrosLa\    M. n « .   Kakor   smo   • •bve-
šceni. je bila. deputacija od merodajnih /ladnih fur.kc:« - arjtv sprejeta s polnim razumevanjem.
Nedavna izjava g. ministra vojske m mornarice ob priliki prora* ut-skc debate r Narodni akiipšr jm in kakor posnemamo iz dnevnega časopisja so se začeL vladni krogi resno zanimati z vprašanji glede priznanja dobrovoljstva tudi vs< m onim prostovoljcem, kj so se borili leta 1918 19 za oavobodjtev severno-vzhodnih pokrajin Z naknadnimi amandmaji z dne 14. mar-
ca 1988 se g. itdiMnt vojake in mornarice pooblašča aa podelitev spominskih medalj vsem onim bojevnikom in ostalim državljanom, ki so po svetovni vojni od 11. novembra 1918 do 5. maja 1920 sodelovali v borbah za osvoboditev Prekmtirja, Medjimurja, Štajerske in Koroške v tem svojem ekapozeju poudarja v lepih besedah goe~xi minister vojske in mornarice tud, si dece: »S tem bomo dal; krepko spodbudo mrvim rodovom, da demovin* ne pozablja na svoje zaslužne »jnove.«
Kako poeaseeni M bili naši vrti r*gK>-narji in kakšno moralno zadoščenje bi bilo za nje. ee bi *e njim te ob priliki letošnje proslave "kronme zel j izpolnile in pravice za katere se potegujejo. v celoti priznale!
Nase narodne javnosti je radi tega dd-žnost, da tudi ona doprinese svoj delež k 20 letnjCj nase proslave! S tem, de se bo korporativno udeležila nase proslave, bo na najbolj viden način potrdila, da se zaveda velikih zaslug naših vrlih prostovoljcev in kako ljubi osvobojeno namrtno grudo.
Zvezo Maistrovih borcev caka zeso tetka naloga če bo hotela pri svojih skromnih sredstvih dostojno izvesti zasnovani program proslave 20 letnice osvobejenja sevemo-vzhodnih krajev tako, kakor pri-stoja narodnim borcem!
Tudi Moščani smo meščani
Prošnja gospodu županu: Ve* popravil ~
Da bi se proslava 20 letnice, ki je predvidena v tekoč* m Vetu, vršila čim svečane je j« Zveza Maistrovih borcev v Mariboru stopila v stike z vsemi narodnimi «iruštvi iz Mar bora in iz širše okolice ter jih povabila, naj s svojim sodelovanjem podpro to akcijo. S tem bo naša nacionalna javnost na najbolj viden način dokumentirala da v. pravimo cenit, velike zasluge nsJih vri h prostovoljcev, ki so leta 191S-19 tvegai svoje žjvljenje za dobro b»t naše države jn nas vseh.
Med nam: ne sme biti nikogar, kateremu ne bi bil na srcu v- liki del naše Vepe Slovenije z Ms r borom Koroško m vobče s nafto severno mejo.
Vsak Izmed nas, ki ljub»roo nafto osvo-boienr  •       :-r     7- ■■<<■ v.o prav gotovo
leauo zavedal, koli ho neprer nljrvo vred-nost pred? za ras oev >oojenr po-
krajine in koliko bi bili izgubili v primeru, če bi nas naš: nasprotnik, pred 20 leti prebi te*.
Dasiravno so hill rasi dobrovoljci ob prevratu od mnogoletnih vojoih najorov izčrpani in onemogli, vendar so kot sinovi ntovenskia staršev, prežel^ z nacionalnim dobom in iskreno ljubeznijo do svoje fcs-rodne -.ii-zave .zbral: .-^'-je moč; ter se takoj prostovoljno javili :n 00rili pod poveljstvom narodnega generala Rudolfa Majstra za osvoboditev Maribora in nafta severoe m
Mnogo tovarn in industrijskih podjetij, ki se v našem osvobojenem Mar,boru oziroma v severnem delu nas-* domovine v vedno večjem obsegu razvijajo in jih se čaka v naši naiodni držav najlepša bo dočnost. bi prav gotovo ne bik> danes tukaj in tisoče družinskih v n o; imelo za.- n na osvobojeni narodni ^em-!;":. :,i - - takoj ob prevratu odzvali pecivu sv  ega ij nam
la. Za««, ni -r»ie**> na*i *rl, <„i«ni »rji doživeti trpkega raz»>«"ar-nja. da bi bili daven m sol i v *">' iJnii dražjtam- rad; !■*-,•-pOSln«*di ' * nj    |Htnianjkan ju in
bedi i ^ t te*n«i in nerazdruž-
Ijrvo j 1». i'*»t f * an:» •> **v«»jini: borrj v drugih    lr/ -Ki h        /anje   in s
fc&kšnim   posapsan ob vsaki
priliki  njih'   •   -■•«* «'« ni**!  nič \ečje.
kakor   je bila  požrT\« \Jln«'xt   nas'h  ^ rlih
Gledf na vae to so r.jin zahteve sicer zelo skromne, vendar v celot- upravičene in sioor:
1. Da -e tudi r;'ni priznajo i*te pravice, k; jih u?! asiaftl tovar ši-dobr0-voijc po pr dp -;h SftSI ( f*ga zakona o «R.brn\olj, ih  \7  !, t., 1«*28-
2. I>a jim prizna pr^dn^t pri pode-litvah -i 'r/avnih. ^ami'ipravn»h av-ton-T^mih in da       tudi |»ri\atni podjetni-
intJu>*nj   .   t>brt,rkj   ni   'trn*;;   \ pn vr^ti ozjrajo na n:»še dobrovoljce
3 Da imajo nV>žno-t za**:»ž:t: -j ^r?ih in na doatoj^n način preživljati s\Oj> dm-iinskt člane na domciči ruirodni grudi, k; «0 »i jo leta 1018 19 *ami osvobodU:.
One IV. in IS. januarja 1938 je bila iz-
Ljubljana, 13. apnla I>rag. goapod urednik!
Tudi iz popravkov se človek marsičesa nautu Tako smo Moščani iz nek- ga popravka v vasem listu izvedeli, da Zakška cesta še doslej zato nima svoje prave oblike, ker so gospodarja zahtevali 00 mestne občine previsoko eno za tiste koščke svojih vrtov, k; so tako grdo moleli (in deloma še mole > na cesto, da ni bUo mogoče uredita lepega stranskega hodnika od žei. pr voza uo st. PeLra. Toda zadnje čast lahko vioite. da se ti vrtovi že umikajo in v nekaj dneh bv>mo imeli že na n kaj mestih lepo urejen trotoar. Trotoar pa je glavni znak vsakega mesta. Dokler nismo bili meščani, nas je ločila od mesta železniška ograja pr, prevozu, kar smo smatrali še nekako za opravičeno. Sedaj pa na; lake m* je rr. *u nami padejo. Zato se je pred nekaj meseci neki avtomobil zalete.i v tiste ozke žel. zaLvor-Hic .da bi gospo-lom na a,reke.ji uoka-zal, da so preozke, toda gospodje so baje rekli ■ > Avtomobil nas ne bo učil. kakšne naj bodo za tvornice« — jn so posta\-L za-tvornice nazaj prav tako ozke. kot so bde prej.
Ua, je to vzrok ogromnemu blatu, ki s da ob deZrajh in ariežnih dneh težko preplavat:, je znana stvar. In če to ovaro srečno premagaš — 1 poprava bj baje stala 12 t .«*■»■:■ ji ;k>tem ti je odprta pot proti Ljubljani. Ker imamo hvala Bogu in p-k. Josipu Turku do tu sp- ljan tramvaj — Kiio lahko takoj v mestu. A mislite na iuL-e . ene in mateie. Tudi one hočejo biti meščanke. In ker bi rade tudi čim prej svo; zarod privadile m stu, ga vozijo z \ozicK-; proti Ljubi Tini   \ z^iaj pojdite gle-
dat, kako je težko tem vrlim meščankam z našim nadebudnim naraščajem priti v mesto. Zato smo tako želeli, da se uredi vsaj po eni strani tak trotoar, da bo mogoče z vozičkom priti naprej. Kakor vse kaze. nam bo zdaj deloma ta želja izpolnjena. Pa tudi pogled od prelaza do št-Petra in narobe bo nekaj lepega. Le pridite pogledat in prepričajte se. Nimamo zaman vsak dan več gostov in izletnikov v naša kina in gostilne A glavno napot-je za dohod v mesto je oni zjd ob Leoni-šču. Najgrozneiši zid, ki stoji tam brez vsfh potreb in proti vsem predpisom. Hoja ob njem zarad^ bližine tramvajske proge je živi jen'Sho nevarna. Za naš. mlade meščane v vozičkih še prav posebno. A druge poti ni. Zato naj ta zid čim prej pade Leonjšče in vsa okolica bo s tem le pridobila Baje so že pripravljeni načrti za lepo preureditev. Rešite nas tega zidu m pot* m bomo res meščani.
G. žunana prosimo: več popravil
* - Z deli. ki se vrše okrog Zaloške ceste, smo prav zadovoljni. One, ki kljubujejo s prevos kimi cenami, bomo sami naučili, kaj se pravi vpoštevari javne zahteve. Zaradi nekih slabih zgledov zdaj vsak šp kulira. da b? čim več dobil. Proti takim špekulacijam je treba nastopiti brezobzirno, ker je v vseh naših sedaj priklopi ien j h predmestij treba skupnega dela, da se popravijo napaka* preteklosti. Seveda leoniški zid daje drugim slab zgled, češ, zakaj se pa ta ne umakne. I>a je za to že skrajni čas. ne dvomi nihče, ki je kdaj p š hodil po Zaloški cesti. Potem pa bo to ena najlepših cest in to bo le v rast jtn ponos aac
Primeri angleškega čudaštva
V Anglift se nobeno uredništvo ne upa odklanjati
dopisov iz občinstva
SLra-5t angleških čitateljev pihati svojim listom in revijam, k: jdh redno čita jo ali kupujejo, pisma, v kat«rih se pritožujejo zaradi najrazličr.e .-ih pojavov v javn m življenju ali dogodkov ab pa .c-=imo poročajo čfvojt. predloge in ideje, je «*plošno znana Angleški izda ;-.4 iii no vin in drugih perijodičnih publikacij oojnvljajo veliko teh pi*»em in večine a,ngleskj;n mes č-nikov si skoraj ne moremo misliti brez r-b^ežnega dela dopisov iz občinstva. Iz teh dopisov nastanejo pogosto najčudovitejše anket« o kakršnih srednjeevropski čitatelj TL[m? niti pojrra. To je izrazito angleška navada in niti po vojni je ni bilo mogoče odpraviti, čeprav so mnogi }z-iajateij: to poskusili. Nekateri listi so propadli samo zato. ker so nehali nriob-ati dopise iz občinstva.
Zato } "'občujeio *udi veliki ansri^^i li" dan za dnem cele stolpce dopisov neznan:''- Aitateljev in v vsakem velikem uredništvu londonskega lista je zaposlenih več urednikov ?amo s pr gledovanjem 1 h dopisov Iz občjnfr.va prihajajo dopisi na najdražjem večkrat celo pa^-f umi ranem   papirju,   pa ia  najnr-vadnejših
koresrxmdenčruii listkih. Ker so najorig-i-nainejše ideje in depisi pogosto reproducirani tako. kakor so prišli, se je razširila v Angliji prava bolezen izmišljanja najčudovitejših  oblik  uredniških dopisov
Tako je uredništvo nekega velikega angleškega lista dobilo oni dan po obliki najbolj čudaški dopis. Bil je navaden mo-šk} ovratnik, na zunanji strani je bil napisan s svinčnikom naslov, na notranji pa vsebina. Na prvi pogled je kazalo, da je napisal ta dopis vinjen ponočnjak, ko se je vračal proti jutru z banketa alj iz kluba, pa ni imel prj rokah papirja, a moral je spe ročiti uredaiištvu nekaj po svojem mnenju važnega in v ta namen je žrtvoval ovratnik. Toda vsebina pisma je izključevala to domnevo. Dopis je podrobno obravnaval vprašanje, kako je treba skrbeti za rfbioo v akvariju. PoŠta seveda take dopise dostavlja, ker smatra nekako za svojo čast dostaviti tudi najbolj čudaški predmet, čim je v redu franki ran, čeprav ne ustreza predpisom. Pošta dobro ve. da je tudj to uspešna reklama in kot trgovsko podjetje je ne more odkloniti.
Ferdinand Feber:
Krotilec
Po* iz Ruffaia <k> New Yorka se vleče. Tudi v ekspresnern vlaku.
Če si sode Ij'tćie v kupe ju tega ek. spresa nasproti, se gotovo razplete me I ti umi pogovor. Tem bolj, če si sedita nasproti drazestna voova v najboljših letih in spošoa-anje vzbujajoči široko-pleči pojav z obličjem Garvja Coopera.
Tja do Rochestra se govori o vremenu.
Tja do Albane o politiki.
Potem pa ona rove da se piše Adams. da ima lep modni salon, da še vedno misli na noJcojnega moža. da >o pa vendar počuti tu m tam malo nsamljeno.
On pa pnpovedeuje. da se piše Web-rjer, da je samec, da zasluži letno pet tisoč dolarjev in da M vrača z artističnega kongresa v Buffalu.
— Vi ste akrobat? — je v-prašaa gospa Adams opazujoč njegova ramena, ki so dajala slut'ti močne mišice.
— Nikakor ne. ?e je zasmejal Web-ber. — Krotilec sem.
— Kake krasen poktic. — je vzdih-
niila gospa Adams. — 2e davno sem že_ spoznati  rosni čnes^a  krotilca.  V sije vati kr^v>loČTixm  beštijam  svojo voljo — to moi a biti ^enopjszio lepo? Ali so \*aše zveri  zelo  lačne krvi. Tospcid \Vebber?
— To si misiin.. — jo prttrdil.
— Ali pa ni to grozno nevarno? Bože mv. v^ak r>oklic ima svojo
nevarnosti. — je menil Webber skromno.
Za tisni la je oči. Videla je pred seboj eosprda Webberrja. kako dr"ži v uniformi, lesket .; 1 ^e v srebrnih in zlatih njdbrvih. s hipnotizirajočim pogledom v šahu oežeče leve in tigTe, Ko je zopet ninr-a oči. so bile polne nežnosti.
Ko sta v New Yccrku izstopila, sta se že dobro razumela. I>va dni pozneje sta se poročila.
VVebber je bii očarljiv. Tako moško krepak  in   r*:i  'ern  tako  neze?n. kakor vsi moški. In tudi on je bil zelo srečen.
Gospa Adams V\'ebber je kar koprnela od hrti^r n i bi videla svojega moža pri delu. T da možu se s tem nikamor ni mudi1 o. Preveč bi jo to razburilo, je mislil.
Toda siednjič jo je moral vzeti s seboj na Conev Island. Po ovinkih. Nikamor se mu ne mudi, ne. zares ne.
Postavni gospod VVebber je nekoliko drhtel in bil je zelo bled. ko sta prispela n^ Ci ney Island.
Nad vhodom je žarel svetlobni napis: VVebberjev svetovno znani boljši cirkus •.
Gospa VVebber je omedlela. Ko se je zavedla, je zakričala srdito: Ti si me prevari!. S sleparskim hlinjenjem si se vtihotapil v srce ubuge, slabotne žene. Krvoločna zver! Ha_ha! Grenko se je za smejala.
— Verjemi mi, dušica, krvoločne so, čeprav so majhne.
Potem jo je pa pogledal tako nežno, da se je njena jeza polegla: in prosil jo je:
— Oprosti mi tx. dušica, in vedd, da ima moj poklic tudi velike prednosti. Umrljivost je za87.3° o manjša kakor pri krotilcih divjih zveri, to je statistično dokazano. In mar ni živ krotilec bolh vendarle boljši od razmesarjene-sra krotilca levov?
Samo še danes in jutri
je čas, da nam pošljete oglas za naSo jubilejno Številko« Le v izrednih, nujni** orimerih bomo mogli sprejeti oglase za slavnostno in obenem velikonočno Številko „Slov. Naroda44 Se v petek
Pred dvema letoma je dostavila angleška posta se origrinalnejši dopis. N ki škotaflcl advokat je bil stavil, da bo poslal uredništvu svojega Usta najmanjši dopis in da ga bo posta v redu dostavila. Napisal je naslov in dopis na robu poštne znamke in jo odnesel na pošto, kjer je niso samo sprejeli, temveč pritisnili na njo tudi pečat. In ta miniaturni dopis so do-
stavili uredništvu. Seveda je bil takoj z obeh strani reproduciran in objavljen z imenom pošiljatelja in s pohvalo poštne uprave. Tako je prišel vsak na svoj racam. V večin i pri m-erov ne gre pisc m za nič drugega, nego da bi prišlo njihovo ime v javnost. Ljudje so pač povsod enaki In dobro jim de, če čita jo svoje ime v novi-nah
Fjodor Ivanovič šaljapin
umrl
Njegova najznamenitejša kreacija je bila vloga Borisa Godunova v istoimenski operi
Že pred dvema letoma je bilo življenje najslavnejšega basista in enega največjih pevcev sveta Fjodora Ivano vica Saljapina resno ogroženo. Dolgo ie ležal v nekem pariškem sanatoriju, naposled je pa njegova močna narava nevarno bolezen le prebolela. Toda posledice so ostale. Klica bolezni je še tičala v njem in pred kratkim je Šaljapin spet obolel. To pot zdravniki slovečemu pevcu niso več mogli pomagati in včeraj popoldne je za vedno utihnilo njegovo grlo.
Fjodor Ivanovič Šnljapfn je bil rojen 13. februarja leta 1873 Zibelka mu je tekla v kmečki hišici v Kazanu N egova mladost je povest trdega dela, trpljenja in pomanjkanja, dokler ni nekoč cul cerkvenega petja. Stopil je k dirigentu in ga prosil za sprejem v zbor.
Njegovo krasne petje mu je odnrlo pot v žnvljenje. bil je to solnem žarek, ki je posijaJ in razsvetlil temo njegovega trpljenja v mladosti Najprej se je učil čev-Ijars-ke obrti, potem je poskušal kot m; ~r. naposled je pa postal nosač ob Volgi Nekoč se je pridruži] potujoči gledališki družbi in potoval je z njo po vsej južni Rirsriji. V Tiflisu se je seznanil s pevskim pedagogom profesorjem Usatovim. ki je kmalu spozna! vrednost njegovega glasu in ga pričel pevsko izobraževati ter izpopolnjevati. Omogočil mu je tudi. da je nastopil v operi. Z 19 leti se je že pričela njegova pot navzgor. Leta 1893 je bil kot 20 letni mladenič angažiran na carski operi v Petro-gradu. Mladi pevec se pa n- mocel takoj uveljaviti, zakulisne ir.trige so mu onemogočile napredek Zato je o-ipoveda1 pogodbo in je raje pel v zasebni operi petrograj-skega trqovc;i Mam an t ova Tu se je šele začela blesteča njegova kariera in kmalu je Sa>ljapin zaslovel ne le kot izvrsten pevec, temveč tudi ki.T sijajen igralec Zato ni čuda. da so ga kmalu spet pozvali na carsko opero.
Šaljapinova slava se je pa širila tudi rz-ven meja njegove prostrane domovine. Ze pred vojno je bil povabljen ? razna svetovna tržišča, gostoval je pa le v Miiamu in Parizu. V Rusiji je po^ta! Šaljapin najpopularnejši umetnik in njegovo znanje ter umetnost so znali ceniti tudi Sovjeti, ki so mu plačevali bajne zneske /a vsak nastop. Leta 1923 je prosul za donust rn jc napravil večjo turnejo po Angliji in Ameriki, v Rusijo se pa ni več vrnil Gostoval je po vseh kulturnih središčih Evrope in Amerike in žel povsod nedeljeno slavo velikega umetnika. Njegov mehki. lagodni, a vendar močni bas bariton Icakor njegove izredne igralske, zlasti m.mičnc sposobnosti so osvojile milijone gledalcev. Zaslužil jc bajne vsote, a kljub temu mu je vedno manjkalo denarja. Pravijo, da so mu mnogo odnesli otroci, še več pa požrešni impre-sariJL Nedvomno je bil Sailjapin doslej najboljše plačilni pevec na svetu, saj je prejemal višje honorarje nego /nameniti Caru-so. Med v<?cmi njegovimi vlogami je bila najbolj dovršena kreacija Borisa Cioduno-va v istoimenski operi Musorgskega in vlogu Ivana Groznega, ki ju je pel že pod carskim režimom. Nastopal je pe tudi v vseh drugih znamenitih vlogah za bas:sre in leta 1934 je nastopal tudi /a zvočni film Pre-krasna vloga in pojava Dona Kihota v istoimenskem filmu, ki jo je pel Šaljapin v francoščini, je gotovo tisočim gledalcev še v živem spominu Film je leta '934 predvajal Elitni kino Matica v Ljurljani
Zadnja leta je živel .šaljapin skoraj stal no v Parizu, poleti je pa priha'al redno na oddih v Kitzbuchel na Tirolsko kjer si je kupil malo posestvo. V novembiu leta 1934 jc dobil nevarno angino, ki m». je udarila na srce, ki je začelo zaradi tega pešati m včeraj prenehalo utripati. Umr! je velik mož in umetnik, kakršnih ie ma'o na svetu.
Za pokojnim žalujejo žena. dva sinova
in pet hčera. Ena njegovih hčerk Marina je izredna lepotica in je bila leta 1931 v Moskvi izvoljena za lepotno kraJjico. en sin je filmski igralec, drugi sin Boris pa znamenit kipar v Parizu.
Saljapm. po naravi pravi orjak, je bil velika dobričina, prava -'ovanska mehka duša, vedno dobrodušen, šaljiv m zabaven; 7 užitkom prebiraš njegove spomine ki so izšli leta 1933, še popreje je pa izdal biografijo, v kart ori opisuje svojo kariero.
Zagovornik kozmetičnih sredstev
Londonski dermatolog dr. VVilliam James O'Donrvan se je kot sodni v v de nec pred sodiščem zavzel za kozmetična sredstva, pozneje je pa ta svoj za zov o i ponovil tudi v .strokovnih glasilih. Mož trdi. da imajo kozmetična sredstva naslednje predncstl: čistijo kožo. n da bi jo dražila kakor milo; nadomestujejo kožno maščobo, k-j se od^tranjaije z nje s pogostim umivanjem ali pa ki na stara letn izostane: kozmetična sredstva so najboljša zaščita pred vetrom in slabim vremenom, ona so nosilci barve, ki da}^ obema spoloma večjo psihološko razgibanost. V listu >Tbe PTactitioner« piše dr. O'Dono-van:
»Strinjam se s profesorjem Sabourau-dom iz Pariza, ki pravi, da ie tudi slaba krema in slabo kozmetično sredstvo Se vedno boljše kakor nič. Kakor mno-gi drugi, se je tudi on prepričal, da so igralke na vjdez vedno mlajše od svojih sovr-stnic. Trditev, da kozmetična sredstva dražijo kožo in povzročajo razne kožnr bolezni, je pretirana in jzvira iz časov, ko izdelava teh sredstev še ni bila pravilna. O tem. da bj se zamašile pore v koži, ne more biti govora. Prj se dan j ^ izdelavi kozmetičnih sredstev je nevarnost njihovo uporabe neznatna, će Se res kdaj pojavi draženje kože, gre za pretirano odstranjevanje obrvi ali za poskuse odstraniti pege, proti katerim zaenkrat še ne poznamo nobenega sredstva. Mnoge kožne bolezni, ki naj bi jih povzrcčaJa kozmetična sredstva, pa izvirajo od pretiranega ^oln^e-nja.
Iz Celja
—c Ćlani ffabarijalne zadruge v Celju do imeli v petek 15. t m. ob 20. v zadružni restavraciji važen sestanek, na katerem bo do razpravljali o sestavitvi kandidatne liste delegatov in njih namestnikov, ki bodo zastopali članstvo na vc^eh ohomh zborih pri centrali v Mari toru.
—c Huda nesreča kolesarja. V torek okroii 8. zjutraj se je zgodila na državni cesti v Drešnji vs6i pri Petrovčah težka nesreča. Ko je vozil neki tovorni avtomooil v smeri proti Celju skozi vas. ee je držal z de^no roko za avtomobil 17-letni viniČarjev sin Anion Vihernik Iz Gotoveli pri Žalcu, ki so ie peljal s kolesom proti Cel-iu. V tem ie privozil iz Celja osebni avtomobil Šofer osebnega avtomobila je prepozno opazil V j. hemika in avtomobil ie zadel v Vihern:kn-vo kolo. Vihemvk je odletel več motrov daleč. Pri padcu mu je počila lobanja, iobil pa je tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali ?o ga V celi«ko bolnico. Vihernikove poškodbe so emrtnonevarne.
Iz Maribora
—-  Prometnj   minister v  Mariboru. V
ponedeljek popoldne se je mudil v Mariboru prometni minister dr. Spaho. Z dru-gim, odličniki je naš prometni minister prisrčno pozdravil poljskega ministra dr. Julija Ubrcha, ki je prispel z dunajskim brzovlakom. Po kratkem postanku sta oba ministra nadaljevala vožnjo v Beograd.
_ Mesnice ostanejo na velikonočno nori ljc« ves dan zaprte, medtem ko bodo v ponedeljek odprte kakor ob praznikih. Isto velja za mesarske stojnice.
_ Odbor društva  hišnih posestnikov.
Na prvi seji se je odbor društva hišnih posestnikov konstituiral naslednje: predsednik Otmar Meglic, podpredsednik Hin-ko Sax, tajnik dr. Vilko Mara. blagajnik Maks Merčun.
— Na Pohorju »pet smu^a. V zadnjih dneh je zapadel na Pohorju nov sneg, tako da so zopet ugodne zimskosportne prilike. Pri Senjorjevem domu je 30 cm pr-šiča na 20 cm stari podlagi. Temperatura —8.
_ žjle sj  jr prerezal v samomori 1 nem
namenu lSletni trgovski pomočnik Seba-stijan š. od Sv. Martina na Pohorju. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so mu rane zašili, š. je obupal zaradi nesrečne ljubezni.
— VeUkon°čnj tržni dan bo v smislu tržnega reda samo na veliki četrtek, dne 14. t m' tako da odpadeta tržna dneva na veliko sredo in veliko soboto.
Urejuj* Joalp ZupanCič
— Za >Narodno uakarno< Fran Jeraa —
Za upravo m tnaeratni del lista Oton Cnriatof — Vsi v Ljubljani