Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu lista ..Mir' v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 8. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. 'l J Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko ohmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Hdop pospešuje ,Jir“, delo zo narod! Jezikovni zakon za celo Avstrijo. Nasprotstvo med Čehi in Nemci se je zadnje leto tako poostrilo, da je delovanje češkega deželnega zbora onemogočeno. To je zadelo Češki mnogo škode; škodo trpijo pa Nemci ravno tako kakor Čehi. Nobena stranka noče odnehati. Čehi ne, ker so v večini, Nemci ne, ki so v močni manjšini in so z obstrukcijo onemogočili vsako delo v deželnem zboru. Podoba češkega deželnega zbora je bila enaka štajerskemu. Na Češkem je obstruirala nemška manjšina, na Štajerskem pa slovenska. Vendar je pa med tema dvema obstrukcijama velikansk razloček. Na Štajerskem so bili slovenski poslanci prisiljeni, da zagrabijo orodje obstrukcije. Nemci so nameravali z novim zakonskim načrtom spraviti popolnoma v svoje roke deželni šolski svet in ugrabiti Slovencem še par slovenskih okrajnih šolskih svetov. Slovenske predloge, tudi take, ki so bili izključno gospodarskega značaja, so zavračali, iz proračuna na pr. so kratkomalo črtali postojanko 200.000 K za podporo za prenavljanje vinogradov. Vrh tega so hoteli s spremembo poslovnika nadeti Slovencem še nagobčnik, da bi morali ti mirno gledati, kako reže nemška večina z neusmiljeno roko rane na telesu slovenskega ljudstva. v Drugače na Češkem. Tam so Nemci tako ravnopravni kakor Čehi. Dobrote deželnega zbora uživajo v isti meri kakor Čehi. Le tipična nemška gospodoželjnost jim ne da miru: Dovolj jim ni, da so ravnopravni, gospodje hočejo biti, ne samo enakovredni. Zato zahtevajo ločitev nemških okrajev od čeških, kratkomalo, Nemci zahtevajo samoupravo. Čehi pa svoje kraljevine nočejo deliti, ker so v premoči. Bili so časi, ko so Čehi zahtevali delitev dežele, Nemci pa so se jim rogali. Zdaj pa, ko kaže za Nemce bolje, da se ločijo, so začeli v deželnem zboru češkem obstru-irati. Čehi so bili pripravljeni izpolniti Nemcem Celovec, 4. rožnika 1910. želje do skrajnosti, kar so celo zmernejši nemški listi, kakor „Vaterland“ priznavali in, ker se Nemci niso vdali, zvrnili vso odgovornost za neplodnost deželnega zbora češkega na Nemce same. Ta okolnost je bila povod, da so Nemci in Čehi začeli prav resno misliti na narodno spravo potom jezikovnega predloga za Češko. Sedanja vlada ni imela nujnejšega posla, nego da je skušala to uresničiti z mrzlično naglostjo. Ni težko uganiti, zakaj se je vladi tako mudilo, da doseže na Češkem narodno spravo, dočim ima sicer za te in enake glasove, prihajajoče od slovanskega juga, gluha ušesa. Kakor hitro bi se bila dosegla na Češkem narodna sprava, bi Čehi vstopili v vladno kolo, Jugoslovani bi ostali v svojih težnjah osamljeni. Naravna posledica bi bila, da bi se „Slovanska Jednota“, ki dela vladi take preglavice, razbila. Jugoslovani bi ostali tam, kjer smo bili dosedaj. Med Čehi samimi so se slišali glede narodne poravnave potom jezikovnega predloga za češke dežele razni glasovi. Že meseca prosinca smo tedaj opozarjali brate Čehe na dosedanjo solidarnost med Čehi in Slovenci in jih pozivali, da se ozirajo na naše razmere in se postavijo v svojo in Jugoslovanov korist na stališče: Ali jezikovni zakoni, narodna sprava za celo državo in v eni in isti dobi ali pa hoj do zmage! Vlada ne bi smela upati na dosego sprave na severu, dokler je ne bo želela tudi na jugu! Ta zahteva je vse p/unalc prodrla v javnost. Nemci so se je bali. Poslanec Dobernig je takoj protestiral proti temu, da bi se jezikovni boji v alpskih deželah in na Češkem spravljali v zvezo in izjavil, da alpski Nemci nikdar ne bodo pripustili delitev uprave v jezikovnomešanih deželah na jugu v nemško in slovensko. Nemški listi so pisali o nujnosti sprave med Čehi in Nemci, o nujnosti take sprave med Nemci in Slovenci so molčali, kljub temu, da so štajerski Slovenci v deželnem zboru dokazali s svojim možatim nastopom krvavo in nujno njeno potrebo. Vse to pa jim ni nič pomagalo. Novi narodni boji na jugu, zlasti narodno gibanje na Koroškem, v prvi vrsti škandali nemškega uradništva na celovškem . 23 t kolodvoru, so pretresli slovanske politične in dali povod, da so poslanci v „Slovanski Jed-noti“ začeli bolj nego prej kdaj misliti na jezikovni zakon za celo državo. Izmed čeških strank so se zavzeli zanj zlasti agrarci in hočejo izdelati tak okvirni zakon. „Slovanska Jednota“ o tem še ni sklepala. Ako sklene, spraviti okvirni državni jezikovni zakon kot nujni predlog na dnevni red v državnem zboru, potem so od vlade nameravane konference glede jezikovnega zakona za Češko odveč. Po poročilu korespondence ,,Zentrumi< bo „Slovanska Jednota11, če se ne bo odločila za nujni predlog, vsaj gotovo zahtevala, da se od vlade spočetka le za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem nameravane konference vršijo na razširjeni podlagi okvirnega, vse kronovine obsegajočega zakona. Teh posvetovanj bi se potem udeleževali zastopniki vseh avstrijskih narodov. Za okvirni zakon se zanimajo zelo Kusini in socialni demokratje. Vsled tega je upanje, da jezikovni zakon za vse avstrijske kronovine prodre, zlasti še, ker so zanj severni Nemci sami. Važno vprašanje pa nastane, po kakih načelih se bo izgotovil jezikovni zakon. Laški državni poslanec dr. Bugatto je naredil načrt za tak zakon in ga izročil zastopnikom vseh strank v državnem zboru. Jezikovni zakon po Bugattovem načrtu bi bil za Slovence popolnoma — nesprejemljiv, ker se naslanja na deželno zakonodajstvo. S takim jezikovnim zakonom bi prišli na pr. koroški Slovenci iz dežja pod kap. Po tem načrtu bi morale vse deželne oblasti in njihovi organi posluževati se v zunanjem občevanju in poslovanju jezika, ki je v deželi ali v dotičnem okraju navaden. V deželah, kjer sta dva ali več jezikov v deželi navadni, bi imeli pri nastavljanju tisti uradniki prednost, ki obvladajo oba ali več v deželi navadnih jezikov v pismu in besedi. Če kak uradnik glede jezikovnega znanja za kako mesto ni prav sposoben, se mu dotično mesto izroči samo provizorično s pogojem, da se mora priučiti potrebnega jezika v določenem času. To bi bilo nekaj za kurzovce! Pa kaj bi vse to Slovencem pomagalo, ko pa ostane odprto vprašanje, kateri jezik pa je v 3*H Podlistek. Materi . . . (Spisal A. B.) -------------in zopet mi stopajo pred oči mladostni dnevi, lepi in sladki, kakor so spomini. Stopaš mi Ti, mati, taka kot takrat, srečna. Še se spominjam tihih pomladnih noči z gorkimi sapicami in njih šepetanjem s figovimi listi in z listi širokega latnika pred hišo. Bila si srečna takrat. A ko sem odšel, si postala otožna. In zakaj? . Ko te zrem tiho, nekoliko sključeno, obraz Ivo] na katerem so začrtane temne poteze skrbi m žalosti, mi vztrepeta duša in solze mi prikipe iz oci. ^ me ljubiš, ljubiš gorko. Skrita je Tvoja ljubezen, zaklenjena v srcu in le v nočeh brez spanja pnkipi iz njega kakor od mogočnih skal zaprt vrelec v planini. Vzplapola, kakor plamenček iz grmade, iz gostega dima. Tvoja materina prikrivana ljubezen, bolj gorka, kakor solnčni prameni v poletnem jutru, bolj sladka, kakor poljub devin, prvi poljub v prvi nedolžni ljubezni . . . Taka je Tvoja ljubezen — Bojiš se, da padem, da omagam na cesti življenja. Radi tega one poteze na nekdaj tako srečnem obrazu, radi tega je ugasnila ona luč, oni žar, skrivnosten, kakor devino srce v prvi skrbni ljubezni, kakor solza v njenih temnih očeh. Radi tega si otožna, ker se bojiš ter trepečeš zame, da omagam, padem; kajti težavna je pot, katero si mi izbrala, pokazala, da dospem do ciljev. Večkrat mi stopajo v pomladnih nočeh, pre-preženih s tajnostnim sijajem in sladkostjo spominov, mladostni dnevi pred oči. Kakor sence vstajajo, lepi, kakor da bi se kopali v solzah jutranje rose, da se zamislim in zatopim v nje. Za vrsto prihajajo v lepih, belih haljah mimo mene. Mladi obrazi, otroška smehljajoča lica prihajajo in med njimi Ti, taka kot takrat v bajnih pomladnih večerih. Kakor da bi se šetala moja duša med cvetjem, stopa med njimi. In sladki so ti spomini, da se jim moja duša odpre, kakor bel lilijin cvet solčnim žarkom, plava med njimi, kakor v morju razkošnosti, srčna, vesela . . . In iz dneva gre dalje, dalje v mrak, v temo. Dolgo blodi na potih mraku in išče spominov. A jih ni nikjer. In v temi zapazi luč, medlo, kakor so zvezde v luninih nočeh. V hrepenenju vztrepeta in zaželi si one luči, one svetlobe. In kadar pride do luči, se ustavi in ozre nazaj v temo. Tam onkraj vstajajo iz teme preteklosti spomini, smehljajoči, sladki. In med njimi si Ti, mati . . . Tako rada bi šla nazaj, ne skozi temo, temveč nad njo, na lahkih krilih brezskrbnosti, na krilih nežne, mladostne poezije. A tema leži in zastira pot, po kateri je prišla. Le onkraj teme žare spomini; gleda jih in se pase v njih razkošnosti . . . V tihih nočeh mi stopajo pred oči ti spomini, stopi mi Tvoja ljubezniva podoba, podoba iz mladosti, smehljajoča, srečna ... In moja duša jo objame. Kakor iz megle mi za prvo priplava druga sključena, otožna, da vztrepeta moja duša, solza mi prikipi iz očesa, solza porojena v ljubezni do Tebe — —---------------------------------- — —-------------taka je Tvoja ljubezen; neiz- merna je, velika, kakor plamen jutranje zvezde, žareče v zarji hrepenenja, čista in sladka, kakor voda gozdnega vrelca. V takih nočeh, tihih, sentimentalnih, med šepetanjem in šelestenjem, se spomnim Tvoje ljubezni, Tvojih temnih, tožnih oči in trepetajoče solze v njih, tako svetle, tako bliščeče, kakor rosna kapljica na temnozelenem listu divje lipe v zlatem, rožnem jutru. In srečen sem, vesela je moja duša, o mati . . . Te vrstice so namenjene Tebi, v Tvoj spomin. Ljubezen do Tebe jih je porodila na dnu srca, da so spuhtele, privalo vile iz mojih grudi, da sem jih zapisal v nočeh, v bajnih s sladko poezijo ljubezni prepreženih nočeh, ko se mi zbujajo mladostni spomini in spomini na Tebe, draga mati —--------------------------------------------- Promocija bosenskega mohamedanca. Pravnik Savetbeg Bas agi c iz Stolaca je bil na dunajski visoki šoli promiran za doktorja filozofije. Basagic je prvi mohamedanski doktor filozofije iz Bosne in Hercegovine in sploh prvi doktor med Jugoslovani, ki si je pridobil doktorat iz slovstva in zgodovine arabskega, perzijskega in turškega jezika. Dr. Basagiča kandidira mohamedanska samostojna stranka v mestni kuriji za bosensko-hercegovski deželni zbor. deželi ali v okraju navaden ? Kdo naj to določi ? Ali naj bodo merodajni za to dosedanji odloki ali praksa, katera je seveda na Koroškem v nasprotju z raznimi tozadevnimi jezikovnimi določbami? Ali pa naj to določi državni zbor ali kak drug činitelj? Bugottov načrt ima po našem mnenju v to za nas najslabšega činitelj a: Kateri jeziki naj veljajo v posameznih sodnijskih okrožjih kot v deželi navadni jeziki, naj določi deželno zastopstvo na podlogi izjav deželnega odbora, politične oblasti in deželnega nadsodišča. Če se te ujemajo, morajo biti za deželno zastopstvo obvezne, sicer odloči zadnje. Kdor ve, kakšno stališče zavzemajo te oblasti nasproti narodnim pravicam Slovencev, se bo samo nasmehnil in ne bo izgubljal nobene besede. Gotovo je, da bi se vse navedene oblasti ne izrekle soglasno, da je slovenščina v koroški deželi navaden jezik. V tem slučaju bi imel besedo deželni zbor. Kako bi ta odločil, ve vnaprej že vsakdo. Kdo ga more prisiliti, da bi napravil sklep, ki odgovarja resnici in dejstvom? Koroški deželni zbor je zmožen na pr. izjaviti, da na Koroškem sploh ni Slovencev, ampak samo nekaj vasi, v katerih se govori drug jezik, ki je le soroden slovenščini. Zato mora, morda v nasprotju z mnenjem čeških zastopnikov, biti deželno zastopstvo pri tem popolnoma izključeno, ker bi povsod postopalo strankarsko. Če imajo Nemci zares resno voljo za sporazum s Slovani, se bo to najboljše in najbolj pravično storilo potom državnega zbora na podlagi dognanih dejstev in zakonov. Slovenski poslanci, čuvajte naše pravice! Daroui. Za podljubeljski »Delavski doni": 477. Matija Wutti, Ločilo.........K 5-— 478. Ign. Šelahar, župnik v p., Ljubljana . „ 2'— 479—480. Nabiralnik pri g. Kušarju, Celovec . „ 10' — 481—482. Nabiralnik v Sv. Jakobu v Kožu po M. Ražunu...................... 10'— 483. Gregor Presečnik, župnik, Frankolovo „ 3'— „ Ivan Murovec, dekan, Črniče . . . „ !•— Za pogorelce v Črni po uredništvu „Mira“: C. g. župnik Šimen Greiner iz Št. Jakoba ob cesti 20 K. Koroške novice. Sodalitas ss. C. J. ima prihodnji četrtek, 9. rožnika 1910, ob 2. uri popoldne v prostorih slov. kršč. delavskega društva (Kosamske ulice 30, I. nadstropje) svoj zadnji sestanek pred počitnicami. Nadaljevala in končala se bode enketa: Kako povzdigniti nravnost koroškega ljudstva. Vsi čč. gg. sobratje so k tem važnem sestanku vljudno povabljeni. Predsednistvo. 25 letnico svojega službovanja v tiskarni družbe sv. Mohorja je slavil 1. rožnika 1910 tiskarski strojnik g. Josip Praznik. Čestitamo! Umrl je v Celovcu nagle smrti bankir iz stare celovške rodovine Suppanove, gosp. Janez Suppan. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bil od nemškonacionalne stranke izvoljen v deželni zbor kot zastopnik celovškega mesta. Pripadal je k zmernejšim ljudem nemškonacionalne stranke in se ni zadiral v Slovence. Osebno je bil priljubljen in spoštovan. N. v m. p.! Trgovec Zier je že zapustil Celovec iu se podal na Dunaj. Na tuberkulozi na možganih je umrl 30. m. m. vojak 9. lovskega bataljona Prummer. Nadporočnik Jožef Hreglick, ki je vsled nesrečne ljubezni poizkusil samomor z revolverjem in si obstrelil oči, je popolnoma oslepel in bo 6. t. m. superarbitriran. Od vlaka povožen. V nedeljo zjutraj so našli na progi pri Otočah pri Celovcu ostanke trupla in obleke neznanega moža, ki je prišel pod vlak. Glava in noge so bile odtrgane, pljuča in drob po tleh raztresene. Mož ni prišel pod vlak zjutraj, kakor so poročali nemški listi, ampak ponoči enkrat, ker ga je nekdo opazil mrtvega kmalu po popolnoči. Kdo je nesrečnež, se še ni moglo dognati. Govori se, da je neki Karol Kržišnik iz Oslice na Kranjskem, od druge strani se poroča, da sumijo v njem tajnika okrajne bolniške blagajne v Marenbergu. Ponesrečen polet z letalnima strojema v Celovcu. V nedeljo se je zbralo zunaj na širnih Vresah pri Celovcu kakih 4 do 5 tisoč ljudi, da si ogledajo polet inženirja Jožefa Sablatnika in Oskarja Heima. Še več ljudi je bilo izven vojaškega vežbališča. Hribčki v okolici pri Št. Jurju in Spodnji Goričici so bili kar posejani z ljudmi. Vendar pa z dežele ni bilo toliko ljudi, kakor so jih v Celovcu pričakovali. Velikanska reklama s plakati po deželah je bila odveč. Pa je bilo tudi boljše, da ni bilo ljudi z dežele, ker bi se bili nad ponesrečenim poletom jezili, zlasti, ker je bila vstopnina previsoka. 10 K, 5 K ali | eno krono si za kak negotov polet vsak človek ne more privoščiti. Mnogi so tudi godrnjali, ko se je polet ponesrečil. Sicer je bil prvi javni poizkus z Wrightovim letalnim strojem vsekako zanimiv in je napravil Celovčanom mnogo zabave. Pilota Heim in Sablatnik, slednji je slovenskega pokolenja, sta dokazala, da sta v vodstvu letalnih strojev Wrightovega sistema popolnoma doma. Zlasti Sahlatnik je kljub nesreči dokazal svojo zmožnost. Letalni poizkus je pa tudi dokazal, da je letalni stroj Wrightovega sistema pravzaprav šele v prvih stopnjah razvoja. Zakaj veter, ki je treščil oba stroja na zemljo, je bil tako malenkosten, da bi ne bil smel imeti na polet tako velikega vpliva. Heim se je vzdignil proti polšesti uri s tal. Pnevmatična kolesa so zadrdrala po trati, ko je začel stroj delovati, in kmalu se je vzdignil letalni stroj kake 4 metre visoko. Pomikal se je naprej z velikansko naglico, pa vetrov sunek je pognal stroj s silo nazaj k zemlji. Bila je nevarnost, da ga zanese veter sredi med gledalce, pa Heim ga je znal v toliko ukrotiti. Stroj, ki ni padel visoko, se je neznatno poškodoval, da so ga lahko takoj popravili. Dolgo je čakal potem Heim, da se veter poleže. Potem se je zopet dvignil s tal kakih 10 metrov visoko, in bliskoma je preletel plan in se skril za prvim malim gozdičem v vzhodni smeri proti Hrastovcu. Na enkrat ga pritisne k tlom vetrov sunek, ki mu Heim ni bil več kos. Stroj je s sprednjim delom začel padati in veter ga je nagnil na stran. Stroj se je poškodoval, pa vendar samo toliko, da ga je bilo mogoče takoj naslednje dni popraviti. Ljudje so radovedno leteli na kraj nesreče. Heimu se ni ničesar zgodilo. Še večjo smolo je imel Sablatnik, ki se je na posestvu barona pl. Gutmannstala vzdignil in hotel prijadrati s svojim letalnim strojem na vojaško vežbališče, da bi gledalce na ta način presenetil. Tam bi bila naj s Heimom skupaj manevrirala po zraku. Pa zopet je veter prekrižal ta lep načrt. Sablatnik se je res dvignil v smeri proti Št. Jakobu nad 100 metrov visoko in ponosno priplul do Štravsa na velikovški cesti. Veter je tiral stroj proti zemlji, in zaman se mu je ustavljal Sablatnik. Z višine kakih 80 metrov je padel stroj na tla. Vrh tega je nesreča še hotela, da se je zadel ob pleten plot iz žice. Stroj se je precej hudo poškodoval, pa vendar ne tako, da bi ga v nekaj dneh ne bilo mogoče docela popraviti. Hudomušneži so se tem poizkusom posmehovali, delali dobre in slabe dovtipe, občutljivejši ljudje so se pa tudi kregali, češ, da je vse skupaj zanič in le ljudem žepe prazni. Prihodnjo nedeljo, če bo vreme ugodno, nameravata Heim in Sablatnik s popravljenimi stroji poizkusiti nov polet. Morda bosta imela več sreče. O nemških krščanskih socialcih na Koroškem je objavil ^Slovenec1' ostro kritiko. Očita jim, da „so se v narodnem oziru odpovedali katoliškim načelom in postali nasproti Slovencem ravno tako sovražni kakor so nemški nacionalci; neprikrito simpatizirajo z nemškimi svobodomiselnimi obrambnimi društvi, kakor na pr. z nemškim „Schulvereinom“, sami so začeli rogoviliti v „Ost-marki“, s katero hočejo baje ponemčevati naš slovenski Rož. Naravnost škandal imenuje „Slo-venec“ dejstvo, kar je pisal „Karntner Tagblatt“ povodom 301etnice nemškega „Schulvereina“. Posebno mu zameri, da v poročilu „Tagblatt“ ni omenil, da se je udeležil „Schulvereinove“ skupščine profesor Honiger iz B e r o 1 i n a kot zastopnik društva za ohranitev nemštva v inozemstvu, torej društva, ki ne pozna avstrijsko-nemške meje, in ker je „Tagblatt“ molče odobraval govor učitelja Otterja proti verskim vajam v ljudskih šolah. In sedaj — nemški „Katholischer Schulverein" ? Kdo ga ho zagovarjal in svojedobno slavil njegova zborovanja? Koroški krščanski socialci gotovo ne! Po njih logiki spada v staro šaro, po-menja že danes cepljenje bojnih moči!;‘ Tako „Slovenec“. Nas zanima samo, ali bo „K. T.“ tudi to pot požrl prav mirno hude „Slovenčeve“ očitke, kakor je dosedaj vse „Mirove“, kadar jih je zaslužil? Smo res radovedni! Vsekako bolje je, da odgovori na take očitke, zamolči pa raje v prihodnje svoja lažniva poročila o škandalih na celovškem kolodvoru, ki jih je po zgledu „Freie Stimmen11 valil vedno na Slovence, ki so mirno zahtevali vozne listke v slovenščini, namesto na uradnike, ki so škandale provocirali. Ljubljanska kreditna banka. Kakor se nam poroča, je imela dne 31. maja t.l. končana subskrip-cija na pet tisoč komadov novih delnic „Ljub-Ijanske kreditne banke“ zelo sijajen uspeh. Ne samo, da so se stari delničarji udeležili podpisovanja skoro brez izjeme vsi, so razun teh podpisali še novi suhskribentje črez dva tisoč komadov novih delnic. Dražba manufakturnega blaga v Celovcu. V Celovcu se vrši v takozvani „Auktionshalle", Wagplatz 2, od 6. do vštetega 11. in od 13. do vštetega 18. junija t. 1. vsak dan dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 8. ure javna dražba manufakturnega blaga v skupni vrednosti 40.000 K. Značilno za celovške razmere je, da so gotovi ljudje po Celovcu raznesli vest, da se ta dražba ne bo vršila, da bi tako na prav lep način sami prav vredno zdražili blago in naredili lep dobiček. Liberalna zmedenost. Sijajni shod zaupnikov naše narodne slovenske stranke, ki je rogoviljenje liberalcev po Koroškem hudo obsodil, je liberalce popolnoma zmedel. V svoji zmedenosti že ne vedo, kaj bi pisali, da bi svojo blamažo bolje prikrili. Zadnji „Korošec“ že ni vedel kaj novega povedati in je za uvodni članek vzel že prej pogreto laž, da se je občni zbor „Katoliško-političnega društva"' vršil pri zaprtih durih. Liberalcev se le k shodu zaupnikov ni pustilo, ker se ljudi, ki rujejo proti slovenski narodni stranki, vendar ne more prištevati k zaupnikom te stranke. Če pa je bil občni zbor političnega društva pri zaprtih durih, kakor laže „Korošec“, kako pa da so prišli nanj liberalci? Na občnem zboru se je liberalce pozvalo, da se naj oglasijo, da ne bodo potem izza plota metali kamenje; pa te korajže niso imeli. Njihov navzoči voditelj je kar lezel vkup. Zdaj pa seveda kažejo korajžo, ki je pa precej zmedena. Celo „Slovenski Narod“ je čisto zmeden in ni mogel o dr. Brejcu napisati kaj drugega, nego da je pogrel staro, v „Miru“ pa že korenito zavrnjeno budalost, češ, da je dr. Brejc kriv in ne nemškonacionalni sodniki, da so iz koroških sodišč izgnali slovenščino. „Slo-venskemu Narodu1' je treba vsako reč prav natanko in večkrat razložiti, da jo razume. Zato je treba tudi to zadevo „Narodu“ še enkrat pojasniti, morda jo bo vendar enkrat kapiral. Ko je dr. Brejc prišel na Koroško, je začel slovensko uradovati in je tudi pri sodiščih dosledno to zahteval, pa ne za mrvico več pa ne manj, kakor je g. dr. Kraut rekel, da se je za njegovega časa uradovalo. Nemškonacionalni sodniki so mu pa odrekli to pravico, in vsi rekurzi, vse pritožbe, vsi protestni shodi slovenskih advokatov in koroških Slovencev niso pomagali. Sedaj pa čujte, ljudje božji, da vse to ni nič pomagalo, je kriv dr. Brejc, ker je poskrbel vse te pritožbe in proteste. Če bi pa tega ne bil storil in bi se bil uklonil povelju nemških nacionalcev, potem bi bile po klasični logiki „Slov. Naroda" pravice slovenskega jezika na Koroškem — varovane. Iz tega se vidi, kaka oslarija je to, če „Narod" trdi, da je dr. Brejc naredil jezikovne spore, da bi s tem delal reklamo za svojo pisarno. Jezikovne spore so povzročili vendar le nemškonacionalni sodniki, ker so vzeli slovenskemu jeziku njegove pravice, ne pa dr. Brejc, ki je te pravice zagovarjal. In če se je dr. Brejc pri tem boju zatekel pred slovensko javnost in jo poklical na pomoč, zlasti slovensko časopisje, je storil le svojo dolžnost, kar so vsi odvetniški shodi vsako leto tudi odobrili. Kaj bi neki liberalci rekli o dr. Brejcu, če bi se bil tedaj pred nemškimi nacionalci skril, kakor delajo to kaj radi liberalci, ki jih v teh za narod tako važnih časih ni sram, za slovenske stranke in celo zase delati nemške vloge. Če se pravi boriti se za narodne pravice delati reklamo zase, potem so bili vsi navdušeni članki „Slovenskega Naroda" o 20. septembru 1908 le reklama zase. Bo že Stimalo! Tako je tudi to dokaz, da liberalci sila veliko o narodnosti govorijo, mislijo pa zraven — na svoj žep. In ker sami tako mislijo, zato tudi drugim to podtikajo! Pogreb g. bankirja Supana je bil velikansk. Udeležila se ga je velikanska množica. Sprevod je vodil mil. g. kanonik Ferdinand Wappis. Pogreba so se udeležili tudi mil. g. knez in škof dr. Jožef Kahn, deželni predsednik baron Robert pl. Hein. knez Orsini-Rosenberg, deželni glavar baron Leopold Aichelburg pl. Labia, zveza nemško-nacionalnih deželnih poslancev, zastopniki celovškega občinskega sveta itd. Kot predrzen živinski tat se je izkazal neki dninar iz Št. Petra pri Celovcu, ki je pod imenom Peter Leschanz ponudil nekemu celovškemu mesarju dve govedi na prodaj. Povabil ga je, da si jih pride ogledat na gosposvetsko pašo, kjer je ponudil mesarju enega junca in eno telico za 380 K. Živina pa v resnici ni bila njegova. Mož je šel k občini in prosil za nekega posestnika živinski potni list, V noči od 23. na 24. m. m. je pa na paši ukradel živino. Mesarju se je zaradi nizke cene živine zdela kupčija sumljiva. Poslal je v Gospa Sveto takoj nekega fanta, da o zadevi poizve. Tako so prišli tatu kmalu na sled in ga izročili sodišču v Celovcu. Bankir Supan je še pred nedavnim časom šel na lov na petelina. Na vprašanje, kam da bo šel letos na letovišče, je šaljivo odgovoril: V Annabichl (kjer je pokopališče). Rajni je slovenske rodovine. Njegov oče je prišel iz Krope s Kranjskega. N. v m. p.! K občinskim volitvam v Celovcu. Komunalno društvo sklicuje volilni shod za volilce III. razreda 3. t. m., ob pol 9. uri zvečer h Grommerju. Na oklicu je podpisan za komunalno društvo inženir Franc Sattler. Osebna vest. Kot ravnatelj c. kr. tobačne tovarne v Celovcu je nastavljen g. Kaliwoda. 300 vojakov 17. pešpolka se je vrnilo v petek, 3. t, m., iz Tarde na Ogrskem v Celovec. 600 vojakov je namreč odšlo iz Celovca na Ogrsko, da pomagajo vzdržati red pri volitvah. Borovlje. (Šola.) Med Kusternikom v Borovljah in podljubelj skim provizorjem se že od onega časa sem kuha neka kaša (saj mi smo dobili tak vtis), odkar se je slednji pri c. kr. okr. šolskem svetu pritožil, da mu nadučitelj ne naznani šole prostih dni. Ker pa g. Kusternik od tistih dob še dovolj pravilno izpolnuje to dolžnost in goreče „ljubi“ g. Arnuša, mora se seveda sklepati, da je bila pritožba rešena povoljno — pa ne za obadva. Nesreča za oba pa je hotela, da je moral letos toliko sovraženi g. Arnuš namesto obolelega kaplana v Borovljah bivati pod eno streho z g. Kusternikom na boroveljski abecedariji. Sicer to bivanje ni trajalo Bog ve kako dolgo, vendar pa toliko časa, da je Kusternik vsaj enkrat našel priložnost in na svojega prijatelja iz Podljubelja vrgel eno krepko zabavljico. Vsakemu človeku je namreč znano, da g. Arnuš že več let sem trpi na hudi vratni bolezni (zdaj na pr. že več tednov biva ob Jadranskem morju) vsled tega je ob slabem vremenu ostal doma, in sploh opustil poučevanje ter to naznanil prečastitemu škofijstvu. Kusterniku tega ni poročal, ker ga on ni nastavil. Seveda se je zdelo to g. Kusterniku preveč in v svojem prijateljstvu je g. Arnuša pri konferenci nazival, da je „taktlos“. Učitelj Dorfer pa je to besedo s svojimi pripombami zapisal v protokol. G. A. se seveda pritoži črez tako postopanje, kar je po naših mislih popolnoma pravilno, in zahteva, da se naj žabici Kusterniku, da v bodoče opušča take priimke. Zdaj pa je seveda zopet ogenj v strehi, ker se ta-le Arnuš še zmerjati ne da! Kakor slišimo, je ta pritožba v Borovljah naredila strašno jezo in g. K. je besedo „taktlos“ skušal opravičiti s tem, ker je baje A. enkrat hotel psa prignati v šolo (Arnuš je prišel samo nekaj vprašat); Čaukov pes je leto in zimo ležal v šoli. Kaj je po Kusternikovi logiki Čauko? — Neki kmet se je pritožil (kdo?), ker mu je A. pretepel otroka. G. Kusternik, ali je bil to Fraki? Ali se spominjate, kolikokrat ste gosp. Arnuša učili: „Nur holzen, fest, im Konferenzzimmer!11 O tepenju le naj v Borovljah posebno g. K. prav tiho govori. Da je pozabil otroka v šoli, je že mogoče, saj še to učitelji na Dunaju pozabijo, ko grejo na počitnice in puste otroke zaklenjene v šoli. Ali pa je sploh to „taktno“? Ali zastopite toliko nemški, da razumete besedo „taktlos“ ? Kar se tiče tistega ,.verfluchter Kerl“, je naša misel ta: Če bi že g. Arnuš sploh kaj takega mislil in rekel, bi pa v svoji previdnosti Kusterniku zadnjemu na svetu pravil tako iz trte izvite basni. Če bo treba, pa še drugokrat več. Upamo samo, da g. Arnušu zavoljo tega v tujini ne bodo rastli sivi lasje. Borovlje. (Pogreb.) Dne 29.majnika smo izročili materi zemlji Mihaela Primika, delavca pri tukajšnjih tovarnah. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in dober pevec pri podljubeljškem pevskem društvu. Pokojniku v slovo je zapelo podljubelj sko pevsko društvo združeno z boroveljskim zborom pod vodstvom našega vrlega organista krasno nagrobnico „Blagor mu“. Za veliko let sem so se tukaj pele samo nemške nagrobnice; zato so bili Nemci silno radovedni na naše pevce. Prav veliko jih je prišlo poslušat. Vsi poslušalci so bili kar iznenadeni nad izurjenimi glasovi in krasnim izvajanjem. Iz nežnega pianissimo se je razvil najveličastnejši fortissimo, tako da smo bili kar očarani nad tako preciznim izvajanjem pod tako spretnim vodstvom. Srčno želimo, da bi ob takih prilikah naši pevci večkrat nastopili, da bodo tudi naši nasprotniki spoznali krasoto slovenskih pesmi. Pevskemu društvu „Edelweifi“ bi pa svetovali, da svoje nagrobnice kar pri Marksu poje, ker take blamaže, kakor so jo pred kratkim doživeli pri nekem pogrebu, jim vec ne privoščimo. Borovlje. (Šola in luteranstvo.) Naš trg napreduje v vsakem oziru, tudi pri številu otrok. K_e ne stara velika šola je premajhna, tako da jo bodo letos za eno nadstropje povišali ter jo razširili za kakih pet razredov. Radovedni smo, ali bodo tudi „Turnsól“ kaj prenaredili, da bo še bolj primeren za protestantovske slovesnosti. ki se zanaprej ne bodo obhajale več v gostilni „pri pošti“, ampak v naši ljudskošolski telovadnici. G. nadučitelj Kusternik naj bi kmalu šel delat kurz za pastorja, da bo v Borovljah potem on prevzel to službo, ker se bo še vršila v telovadnici. Vnet je za Lutra že zdaj z vso dušo in vsem svojim debelim telesom. Ravno on se je pri seji krajnega šolskega sveta najbolj zavzemal za to, da se je dovolilo luteransko bogoslužje v prostorih našega šolskega poslopja. Službo mežnarja bo baje opravljal gosp. dr. Maurer, za organista pa je neka učiteljica, tudi goreča protestantinja. Kaj ne. da imajo protestantje v boroveljskem učiteljstvu lep proč-odrimovski aparat? Tako se v naših, na slovenskih tleh stoječih in od katoliških davkoplačevalcev vzdržanih šolah širi nemško luteranstvo. Naj bi si kaj podobnega dovolili katoliki v kaki luteranski šoli na Pruskem, pa bi videli, kak vihar bi se vzdignil zoper nje. Tukaj v izključno katoliških krajih pa naj to mirno gledamo? Kako je našemu šolskemu vodji zoperno vse, kar je katoliškega, kaže dejstvo, da je, kakor smo zvedeli, našemu gosp. kaplanu o priliki letošnjega prvega sv. obhajila zagotovil, da zanaprej ne da več prostora na razpolago, da bi se tam prvo-obhajanci zbirali za sprevod v cerkev. Kaj ne, g. Kusternik, katoličanstvo iz šole, luteranstvo pa noter! Podljubelj. Velezaslužni g. J. Arnuš se zdaj zdravi v Iki ob morju. Pri njegovem zdravljenju mu voščimo, da bi kmalu popolnoma okreval. Podljubelj oskrbuje tačas č. g. kaplan iz Borovelj. Sele. (Občinske volitve.) Po vročem volilnem boju, ki so ga nasprotniki pripravljali pol leta z vse mogočimi lažmi, smo v nedeljo, dne 29. m. m., vendar le zmagali. V tretjem razredu smo popolnoma zmagali, kljub silnemu pritisku od strani gozdarjev. V drugem razredu je prišlo do srečkanja in je župan srečno izvlekel tri naše odbornike. Tako imamo sedem odbornikov. Prvi razred smo hvala dvema izdajalcema izgubili. Takoj, po volitvi so mogočni streli naznanjali, da je poštenost vendar premagala. Opomnimo, da so se od strani nasprotnikov godile silne nepo-stavnosti. Komisar je — seveda — vsako pooblastilo nasprotnikov odobril. Ker pa vse vkup nasprotnim agitatorjem ni nič pomagalo, so jo iz Sel odkurili. Tako ves denar, ki ga je „Sud-marka“ vrgla v Sele, ni imel uspeha, kakršnega so nasprotniki pričakovali. „Freie Stimmen" so svojim backom že naznanile zmago nasprotnikov, pa to je bilo le -— kislo grozdje! Timenica. (Nesreča v zvoniku.) Dne 18. vel. travna je bil ob 9. uri pogreb šestletnega otroka Frančiške Valher. Rupratov sin Boštjan, učenec drugega razreda in ministrant, se je pri tej priliki podal na ogled mrliškega sprevoda, da bi pravočasno se začelo zvoniti. Ko je videl ta opazovalec pri oknu, tik ure v zvoniku, da se pogreb bliža že proti cerkvi, se je naglo obrnil in hoteč naglo obvestiti svoje tovariše, da bi začeli zvoniti, je zgrešil lestvo in padel 7 metrov globoko med spodaj čakajoče male zvonarje. Strah in groza se poloti vseh tovarišev tega ponesrečenca. Hitro se je podal cerkovnik g. Ferlič na kraj nesreče, kjer je videl nezavestnega učenca in ga prenesel v žagrad jokajočega vsled bolečin. Da bi se temu nesrečnežu hitro opomoglo, ga je g. cerkovnik spravil v svoje stanovanje, kamor je prišla prestrašena mati in sestra tega reveža. Kmalu se je spoznalo, da je desna rama pri padcu največ trpela, pa ni bilo kake nevarne poškodbe. Oči viden je pri tej nesreči čudež, da se ni zgodilo kaj žalostnejega. Prenagljena novica je v bližnjih Otmanjah napotila nekega Otmanjčana, da je prišel isti večer že k sedmini, kjer je pa našel isti že smehljajočega se malega Boštjana, Čestitamo dobrim starišem malega Boštjana, da jih ni zadela bridkejša žalost; mlademu Boštjanu pa naj bo ta padec v slavno vstajenje in zahvalo angelu varihu. Bekštanj. (Nemškutarski liberalci) so pri zadnjih občinskih volitvah lovili glasove slovenskih kmetov na vse mogoče načine. Največ so jih ujeli v svoje mreže z lažmi. Temu se nismo čudili, ker je laž že star pripomoček, ki se ga nemškutarski liberalci najraje poslužujejo. Čudili smo se pa, da so se tako mogočni gospodje kakor je gospod POkič, pri agitaciji tako ponižali, da so hodili po agitaciji od hiše do hiše v Teharčah in Dičjivasi. Spremljal je pa Pbkiča na tej misijonski poti neki — Bovčan. Tudi pristna germanska kri! Seveda je ta mož agitiral le zato, ker v gostilni rad sedi pri boljši mizi. Za manjše kmete in delavce mu ni mar. Pdkič pa je pridno študiral, kako bi več denarjev dobil za „Sudmarko“, ki naseljuje protestante na posestva katoliških Slovencev. Naši liberalci sploh pridno nabirajo za „Sudmarko“, ker menijo, da jim bo pomagala, če bodo prišli na boben. Tudi nekdanji mogočni „fortšritlar“ v Mlinarah je zelo napredoval v rakovem „fortšritu“; ko je pa dogospodaril, je prosil „Sudmarko“ za podporo, pa je ni dobil. Liberalci so se pred volitvami strašno zgražali nad Slovenci. Oh, ko bi ti ljudje vendar najprej pred svojim pragom po- metli smeti, ki jih je vse polno, potem le naj gredo gledat na slovenske prage, če najdejo tam kak prašek. Spominjamo jih le na plese v postnem času! Kmalu nato pa smo doživeli en konkurs in eden od liberalcev je šel iskat smrti pod vlak. To so liberalni sadovi. In kdor si takih sadov želi, naj le hodi pridno z liberalci, naj voli ž njimi, zapravlja ž njimi po gostilnah denar, prireja v postu plese, skratka, naj dela to, kar delajo nemškutarski liberalci, in prepričan naj bo, da bo kmalu sam doživel — liberalne sadove. Mi Slovenci ostanemo seveda pri stari veri! Nemškutarje pa ne zavidamo za „Sud-markino11 vero! Železna Kapla. (Smrtna žetev.) Neizprosna smrt je tekom 14 dni trikrat posegla v povsod priljubljeno Kupičevo hišo v Remšeniku in ugrabila iz nje očeta in mater ter edinega sina, ki je umrl nagle smrti. Dne 13. maja prišel je klicat na spoved bolnemu očetu, in drugi dan nato ležal je že na mrtvaškem odru. Ta pretresljiv dogodek je vrgel tudi skrbno mater na bolniško posteljo. Za sinom umrl je oče, dne 24. maja in štiri dni navrh še mati. Velikanska udeležba pri vseh treh pogrebih je pričala o priljubljenosti rajnkih. Bog tolaži žalujoče sorodnike, ^rajnkim pa bodi mil sodnik in bogat plačnik! Želinje pri Velikovcu. Dne 22. maja pokopali smo pridno, zelo zgledno deklico, šolarico, pd. Trbosovo Zaliko. Po dolgi in mučni bolezni, jetiki, poklical jo je v nebesa nebeški ženin. Ganljivo je bilo, s kako pobožnostjo je sprejemala svete zakramente. Smrti se ni bala nič. Dolga vrsta pogrebcev, med njimi tovariši šolarji, jo je spremljala na pokopališče. N. p. v m.! Žitaravas. (Kmetom-posestnikom ži-trajske občine v preudarek.) Spomnimo se danes nazaj na praznik sv. Rešnjega Telesa. Obhajali smo ga iz cele žitrajske občine skupaj v Žitarivasi. Ljudstva iz obeh župnij Žitarevasi in St. Lipša je bilo ogromno. Neka višja moč prevzame človeka, ko vidi toliko ljudstva skupaj, le z enim namenom „skazati čast svojemu Zveličarju". Ako pa si se pri sprevodu le malo ogledal, opazil si lahko, da manjka enega, namreč tistega, katerega spoznavajo nekateri naši ljudje za najboljšega moža in kot takemu zaupajo vse, in to je naš župan g. Fric Sajfric. Srce more zaboleti človeka, ko vidi, da to ljudstvo, ki ob enakih praznikih brez izjeme pokaže svoje globoko versko prepričanje v goreči molitvi, a v javnem svojem življenju si izvoli za župana moža, kateremu se ne zdi vredno, da bi vsaj enkrat v letu šel v cerkev, ko vendar na praznik sv. Rešnjega Telesa celo oblast ukazuje nekaterim iti v cerkev in se udeležiti procesije. Ko smo preteklo leto, ko je prestopila njegova hči k protestantom, opozarjali na ta dogodek tiste, ki z roko držijo rožni venec, a z jezikom ližejo Sajfricu pete, so se izgovarjali, da za to ne more Sajfric prav nič. Vprašamo pa se danes lahko: Bo-li Bog čudeže delal, da bo kateri od njegovih otrok po njegovem zgledu hodil v cerkev? Pustimo rodbino g. Sajfrica kot tako sicer pri miru, ali nekaj drugega je, kar hočemo s tem povedati. Ako katoličan voli brezverca ali luterana, ne more imeti nikdar mirne vesti! Res čudno je na svetu. Brezverec ne bo volil nikdar vernega katoličana, katoličani ponekod pa z vso silo volijo le brezverca! Podravlje. (Nekaj za čebelarje.) V nedeljo, 6. junija, popoldne ob 3. uri, se vrši pri „Glažarju“ ustanovni občni zbor podružnice Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani". Predava g. A. Likozar iz Ljubljane. Št. Lenart pri sedmih studencih. (Razne stvari.) Lepo je zdaj pri nas. Sadje je sicer že ocvetelo, ali kakor kaže, bo nam pripravilo lepo jesen. Travniki in detelje se tudi lepo razvijajo. Rži so v najlepšem stanju in nam veliko obljubujejo. Dobro je bilo za rast sedanje vreme; vigredno solnce in dobrodejni dež sta se ves čas menjavala in poživljala zemljo. — Ob prijetnem vremenu smo imeli za praznik presv. Rešnjega Telesa pranganje. Vse se je lepo vršilo; samo nekaj se je pri nas zgodilo, česar v drugih farah gotovo niso videli: Učitelj je imel pri procesiji zraven šolarjev klobuk na glavi (pri evangelju ga je snel). Nas je to z jezo in žalostjo napolnilo. Z jezo, ker to žali naše katoliško verno srce, katoliško mišljenje in prepričanje. Vera je in mora nam biti nad vse draga in ljuba; žalost pa je nas obšla, ker smo prisiljeni takemu učitelju otroke k pouku pošiljati. Z možem smo bili prej zadovoljni, in otroci so se od njega gotovo veliko učili; pa to dejanje nam je vzelo precej zaupanja do njega. Sicer pa upamo, da je bilo to prvi in zadnjikrat. Št. Lenart pri sedmih studencih. (Mi Zi-lani!) Mi Št. Lenartčani smo Zilani, ker tudi mi v Zilski dolini prebivamo. Zato pa smo si tudi z drugimi Zilani malo v žlahti in smo tudi mi radi veseli in ljubimo raj; enkrat imamo ga na Ločilu, drugokrat v Podturji, Radnjivasi ali pa pri Rogajah. Tako gre pri nas vsako nedeljo luštno'1 naprej. Enkrat ga priredi kak gostilničar, potem „fajerber“; včasih je „buršen-kranzchen“, drugokrat „gemutliche Tanzunter-haltung“. Kaj bo pa k temu rekel pameten in trezen človek? Bo on veselje, predvsem pošteno veselje zavrgel? Mislim, da ne, če ni prenapet. Vendar pa naše „veselo1‘ življenje nihče ne bo mogel odobravati, ker ga je preveč, ni več samo razvedrilo, ampak bolj razposajenost in izgubi s tem svojo poštenost. Zdi se mi tudi, da se zavoljo tega Zilani tako težko vzdigujemo in ne moremo za drugimi koroškimi Slovenci. Potem pa to škoduje tudi našemu premoženju in — dušam. Za „fajerber“ ali gasilno društvo bi pa bolj pametno in koristno bilo, če bi namesto ,,balov1' ali veselic prirejalo večkrat prave gasilne vaje. Bog nam daj pravo pamet. Št. Lenart pri sedmih studencih. (Komet.) Halleyev komet, ki ga že tako dolgo iščemo, smo videli prav lepo s prostim očesom, še lepše seveda z glažem, dne 31. majnika ob Va KI uri zvečer na pravo roko (jugozahodno) od Strmca. Društveno gibanje. ,,Slovensko delavsko društvo za Celovec in okolico" priredi v soboto dne 4. rožnika, ob 8. uri zvečer, mesečno zborovanje v benediktinski kleti. Odbor. Kostanje. Izobraževalno društvo na Ko-stanjah priredi v nedeljo, 12. junija, zborovanje pri Nemvirtu ob 2. uri popoldne. Odbor. Prevalje. Dne o. junija ob ‘/aS. uri popoldne uprizorijo dekleta „Slov. kat. izobraževalnega društva" pri g. Kristanu prelepo igro s petjem „Dve materi". Svirali bodo tudi tamburaši. Vstopnina 30 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen v prid mladega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Medgorje. Tukajšnja Marijina družba priredi dne 12. rožnika t. 1. ob 2. uri popoldne na odru na župnijskem vrtu igro: „Ljudmila“ (žaloigra v petih dejanjih), prvikrat na Koroškem. Kmečki fantje uprizorijo takoj navrh igro: „V ječi" (veseloigro v enem dejanju). Vmes bodo povabljeni pevci zapeli nekaj lepših slovenskih pesmi. Najbrž prid tudi govornik iz Celovca: Vstopnina: 1 krono za sedeže za dobrodelen namen. K obilni udeležbi vabi vse odbor. Izobraževalno društvo na Radišah priredi v nedeljo, dne 5. junija, svoj redni mesečni shod ob 3. uri popoldne v svojih navadnih prostorih. Poročal bode g. dr. Cukala o Rimu pod zemljo ali o katakombah. Člani in članice, vsi na shod! Odbor. Železna^ Kapla. Katol. slov. izobraževalno društvo v Železni Kapli priredi v nedeljo, dne 5. junija t. L, „pri Bošteju" po blagoslovu mesečno zborovanje. Na sporedu je dr. Krekova igra „Tri sestre" ali „mož je glava", govor g. urednika Smodeja „o naši narodni obrambi" in petje domačega zbora. Vstopnina za ude 20 vinarjev, za neude 40 vinarjev. K obilni udeležbi vabi domačine in sosede odbor. Št. Lipš. Kat. slov. izobraževalno društvo v Št. Lipšu priredi v nedeljo 12. junija t. 1. v gostilni pri Habnerju svoje mesečno zborovanje. Začetek ob 3. uri popoldne. Poučen govor, potem igra ,,Turški križ". K mnogoštevilni udeležbi vabi vljudno vse prijatelje našega društva odbor. Vogrče. V nedeljo, dne 12. junija, priredi naše izobraževalno društvo popoldne po blagoslovu v novi dvorani „Škofove“ gostilne mesečno zborovanje z igro „Tri sestre". Svirajo šmihelski tamburaši. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Gospodarske stvari. Krompir. Prav mnogokrat se čuje, da nam je Amerika v krompirju dala neprecenljiv dar. Že v ljudskih šolah se uči mladina, kako se je pri nas šele polagoma udomačil ta sadež. Strokovne in druge prirodopisne knjige nam vedo povedati, da je krompir tisti pridelek, ki nam je zadnjo občno lakoto odpravil ter da se nam dandanes ni več bati te občne nadloge. Vsakdanji živež je nam vsem krompir in ne le ljudem, ampak tudi živalim. V prav mnogih slučajih se izdelujejo iz krompirja tudi tehnični pridelki. Odveč bi bila tedaj vsaka nadaljna razprava o koristi in važnosti krompirja. Manje pa so bralcem znani podatki, koliko krompirja se pridela, recimo pri nas v Avstriji, in da smo še bolj radovedni, koliko ga pridelamo v slovenskih deželah? Statistični podatki c. kr. poljedelskega ministrstva za 1. 1908 nam podado te-le številke: V tem letu se je pridelalo v Avstriji na površji 1,249.682 ha 129,507.906 kvintalov, ki reprezentuje 1 ^ po 6 kron računjen vrednost: 877,047.436 kron, t. j. približno 900 milijonov kron. Na Kranjskem se ga je v tem letu pridelalo na 23.180 ha 2,451.022 q v vrednosti 14,706.122 kron t. j. približno 15 milijonov kron. Na Štajerskem sega pridela na 34.804 Aa 2,804.902 q v vrednosti 16,829.412 kron t. j. približno 17 milijonov kron. Na Koroškem se ga je pridelalo na 7753 ha 609.908 q v vrednosti 3,659.448 kron t. j. tri in pol milijona kron. Na G-oriškem se ga je pridelalo na4636 Aa 347.064 q v vrednosti 2,182.364 kron t. j. dva in en četrt milijona kron. V Istri in v okolici Trsta: 7501 ha 154.474 q v vrednosti 926.844 kron t. j. skoro 1 milijon kron. Vsa predlanska letina krompirja je tedaj znašala samo na Slovenskem vrednost blizu 3 8 milijonov kron. Vrednost krompirjevega pridelka daleko nad-kriljuje vrednost vinskega pridelka in ako pomislimo, koliko pouka, koliko podpor itd. se izda za pospeševanje vinogradništva, kako je pa vse tiho pri krompirju, tedaj moramo biti hvaležni materi naravi, da nam nad sadež ne pošlje kake nadloge. Naši predniki so imeli s krompirjevim sadežem velik križ. Bil je čas, ko so dvomili, če bode ta pridelek še obstal. Ta kriza se je sicer srečno premagala. Kažejo se pa simptoni, da tudi na tem sadežu ni vse zlato, kar se sveti. Na mnogih krajih se pritožujejo kmetovalci, da jim peronospera dela veliko škodo, da je krompir slabejši in zlasti letos je čuti, da ga ponekod ne bodo imeli sposobnega za seme. To je slabo znamenje. Na eni strani kaže nam to nebrižnost kmetovalcev, ker ne obračajo temu pridelku dovolj pozornosti in to zlo leto za letom mirno prenašajo, ne da bi se brigali za odpomoč. Na drugi strani nam napoveduje bodočnost, ko bodemo morali v prihodnje temu sadežu bolje postreči, če bodemo hoteli od njega dobivati dosedanje dohodke —■ torej imeli bodemo tudi s to kulturo večje stroške. Ne da bi hoteli plašiti ne kmetijski stan in ne poklicane činitelje, eno je pa gotovo, kar moramo takoj storiti in to je 1. pri odbiranju semenskega krompirja moramo biti silno izbirčni, t. j. da odberemo le najboljše vrste krompirja ter da njive pravilno v poletnem času oskrbujemo, in 2. da začnemo povsod tudi krompir z razredčeno raztopino modre galice škropiti. To se sme in mora od nas terjati. Kjer gre za najvažnejši ljudski živež, ni čakati do zadnjega trenotka ali ko je že prepozno, ves kmetijski stan je treba poučiti na najbolj izdaten način, kako je pravilno ravnati s krompirjevim sadežem, da se nam ohrani v dosedanji dobroti in množini. Sedaj je početek bolezni, v kalu se vsaka stvar lažje in hitrejše omeji, kakor pa pozneje, ko bo škoda že velikanska ter se ne bo dala tako lahko odvrniti. Opozarjati je treba na pretečo nevarnost, da se store primerni koraki v obrambo tega pridelka, ki nam je nenadomestljiv. Ponekod naj „aleluja“ še vedno spominja na one težke čase naših prednikov, ko še niso pridelavali tega sadeža. Želeti bi bilo, da bi se pridelovanju krompirja, ki je tako velikega narodno-gospodarskega pomena, posvetila večja pozornost. Pri predavanjih, ki jih imajo kmetijski strokovnjaki, potom tiska itd. naj se vpliva na naš kmetijski stan, da bo v bodoče z večjo pazljivostjo okrboval in gojil ta neprecenljivi dar Amerike in odpravil pretečo nevarnost. Lapajne v „Narodnem Gospodarju11. Nekoliko o napredku v naši živinoreji. Večkratni slučaji in vsakdanja izkušnja mi je že večkrat vzbujala misel, da opišem nekoliko stališče naše živinoreje. Mnogo se piše po časnikih in knjigah, in veliko se predava o živinoreji in živinozdravilstvu, pa kakor izkušnja uči, se o posebnem napredku v tej zadevi še ne bi smelo govoriti. Poglejmo nekoliko v naše hleve. Mnogo vasi bi mogel prehoditi in naletel bodeš na vasi, katere so bile pred kratkim po ognju uničene ter stoje čisto nova poslopja. Človek bi mislil: Tu je vse novo, gotovo bo tudi vse pravilno ter zdravju primerno postavljeno. Pa jako se motiš; vse narobe je! Za hlev je prva potreba, da je v toliko pravilno visok, da se more po potrebi zračiti, to je pa le mogoče, če so izven zračnih lukenj tudi okna tako visoko napravljena in v taki obliki, da živali ne trpe prepiha, in ta pogrešek nahajamo povsod. V desetih dneh postanejo hlevi soparni ter povzročajo krvne bolezni. Ako pa hočeš tak hlev zračiti, ki ni za to primerno urejen, izpostaviš živino v nevarnost prepiha. Tukaj se nahaja velika napaka in kdo je te kriv? Zdaj se je začelo hleve betonirati in zopet se pokažejo slabi nasledki. V več krajih se napravi pregladka tla, v več krajih preveč strma tako, da živali preveč nazaj visijo. Tako se delajo napake naprej in ni faktorja in oblasti, ki bi v tej zadevi stopila na noge. Vedno popravljajo stare hleve ter napravljajo nove, a vedno v starih grehih naprej. Škoda, ki se zastran nepravilnih hlevov povzro-čuje, ni majhna. Pravilno postavljene duri, zračne luknje in okna ter prava visočina hleva so imenitna vprašanja za živinorejo. — Na koga pa naj se zvrne krivdo, da se v tej zadevi nič ne stori ? Kakor izkušnja uči. tukaj ne pomagajo knjige in časniki, za to mora biti postava na en ali drug način; naj se zahteva od stavbenih mojstrov pravi izpit ali pa se mora po občinskih zastopih zahtevati načrt od vsake take stavbe, kateri naj bo po dobro izkušenih organih vestno pregledan, in ne, kadar stavba že stoji, še le odobren. — Živali bolezni varovati je namreč veliko lažje, kakor bolne ozdravljati. — Nadalje, kaj pa če živina oboli? Tudi o tej zadevi se mnogo piše in predava, pa vsakdanja izkušnja nas uči, da če ni posestnik sam v živinozdravilstvu vsaj toliko izurjen, da more v vsaki sili se zanesti na svojo lastno pomoč, je ozdravljanje živinčeta, predno pride živinozdravnik, že zamujeno. Zato pa bi bili jako potrebni in koristni živinozdravniški tečaji, kateri naj bi bili tako vpeljani, da se jih more udeležiti vsak, kateri ima za to nekoliko zanimanja ter že nekoliko izkušnje v tej zadevi, ter naj bi se ta zamuda tudi primerno odškodovala. Po tej poti bi se dalo živinoreji mnogo koristiti in marsikatera škoda bi se dala odstraniti. Velike koristi bi pa uživala tudi zavarovalnica, kateri bi ne bilo treba toliko za odpadle živali plačevati. Za danes sklenem ter priporočam somišljenikom v preudarek. Zahomski kmet. Pristaši, zaupniki, širite „Mir“! Politične vesti. Volilna borba na Štajerskem. „Slovenska kmečka zveza" je imela minulo nedeljo shod pri Sv. Antonu na Pohorju, na katerem je govoril vrli mladeniški organizator ob slovenskonpmški meji na Spodnjem Štajerskem, gosp. Fr. Žebot. Shod je zelo dobro uspel. Na potu domov je bil govornik napaden od treh fantov. Dva sta ga obdelovala s kamenjem, eden pa z gorjačo. Ves raztrgan, krvav in ranjen je prišel le s težavo v Maribor, kjer mora ležati. „Straža“ poroča, da so bili fantje najeti od gotove liberalne strani, ki ne more pretrpeti, da S. K. Z tako hitro napreduje. Roparsk napad je bil očividno in dobro premišljen. S takimi čini se postavlja takoimenovana „Narodna stranka" glede volilne surovosti) v eno vrsto z zloglasnimi koroškimi nemčurji. Žalostno! Volitve na Ogrskem se vršijo v znamenju boja in krvi. V Karan Szo-besi so pognali neko hišo v zrak z dinamitom. V Obrezi je bilo več volilcev kljub vojaški straži ranjenih z noži. Volitve so se začele s 1. junijem. Zoper uporabljenje vojaštva pri ogrskih volitvah. Krščansko-socialna stranka bo v prihodnji plenarni seji zbornice v petek vložila interpelacijo, v kateri bo protestirala, da se za ogrske volitve vporablja avstrijsko vojaštvo. Slično interpelacijo sta v brambnem odseku vložila tudi poslanec Tresič in dr. Korošec, pravtako Steiner. Na Ogrsko je odšlo tudi iz Celovca nekaj fantov 17. in 7. pešpolka. Najbolj zdrava pijača so svetovnoznani alkohola prosti ilMerjeui šumeči limonadni bonboni (okus malinov, citronin, jagodov, črešnjev in prvenčev) za pripravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače. idi vs dobivajo, kjer so lepaki z varstveno znamko, ki jo ',ak bonbon. Letnih izdelkov 60 milijonov. Lusin, dišeč ajimenitnejša sladčica v novi dobi. Bouchees à la l ^ypermint-Losenges. Vse vrste mlečnih čokolad za ku-o. in sladkarij najboljše kakovosti, najceneje priporoča ško akcijsko društvo tovarn sa orientalsko cukrovino okolado na Kraljevih Vinogradich prej A. Maršner. Književnost. P. n. poverjenikom in članom „Matice Slovenske". Po § 3. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikov. Letos izide „Letopis“ z imenikom ter pojde v tisk s 1. julijem. Kdor bo plačal pozneje, ne more več priti v imenik. Če plačujejo ljubljanski člani že za bodoče leto, ko prejmo knjige za prejšnje, in če se Mohorjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji. — Oglasila za Celovec in okolico sprejema Iv. Kolenc, poslovodja Mohorjeve tiskarne, Vetrinjsko obmestje 26 v Celovcu. Poljudna pravna knjižnica. Knjižica 6: Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih. Uredil in pojasnil dr. Ed. Volčič. Prvi natis. Cena 80 vin. V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društo „Pravnik“. Tiskal A. Slatnar v Kamniku. 38 str. Koncem tega meseca izide že napovedani VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov, ki ga je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapuščinah in njih davščinah, o notarstvu in o položbah (depozitih), ima 710 strani in velja v platno vezan 7 K. Ob enem izidejo posebni odtisi iz te knjige „Pristojbine o zapuščinah", cena 1 K 20 vin. in „Sodni depoziti11, cena 1 K 80 vin. Vse te knjige se dobe po knjigarnah in pri dr. Volčiču. Največja trgovina z oblačilnim blagom ............ v Celovcu. Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hnton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Cerkvene vesti. Pri birmi v Tinjah, dne 29. majnika, je bilo birmanih 360 otrok, na Rudi dne 30. majnika 245 in v Št. Danij elu pri Pliberku 250. Kaj je novega po svetu. Cesar v Bosni slovesno sprejet. Bosensko ljudstvo je sprejelo presvitlega cesarja z velikim navdušenjem in sijajem. Na tamošnje ljudstvo, ki je bilo dolgo časa takorekoč usužnjeno turškemu sultanu, je oseben obisk našega vladarja naredil velikansk vtis, zlasti njegova prijaznost. V Sarajevu se je raznesla vest, da je bil na cesarja poizkušen napad. Občinstva se je polastilo velikansko razburjenje. Pozneje se je izvedelo, da sta se sprla na Čaršiji nek Arnavt in nek Hrvat ter je prvi slednjega ustrelil. Morilec je že na varnem. Cesar je pomilostil povodom svojega obiska v Bosni 200 kaznjencev, katerim je odpustil ostanek kazni; od teh je 31 vojaških kaznjencev in 6 radi veleizdaje v Tuzli na več let obsojenih in mnogo političnih zločincev. „Zadružna Zveza" v Ljubljani je praznovala z letošnjim občnim zborom dne 30. m. m. desetletnico svojega obstoja. Občni zbor sta počastila s svojo navzočnostjo predsednik češke „Zadružne zveze11 poslanec Rychter in predsednik „Ustfedne Jednote11 poslanec Dwofak. Denarni promet je znašal lani 84,956.334 K 20 v. V „Zvezi“ je včlanjenih 543 zadrug, in sicer 355 posojilnic, 87 konzumnih zadrug, 51 mlekarskih zadrug, 47 obrtnih in raznih drugih zadrug in tri „Zveze11. o Koroškega je pri „Zvezi“ 18 članic. Delokrog ,. ^veze‘ se je raztegnil daleč doli na jug po s n m Dalmaciji. Na gospodarskem polju se bomo biovenci in Hrvatje najprej zedinili. Načel-stvo »Zadružne zveze11 se je sledeče sestavilo : Predsednik dr. J. Krek, drž. in dež. poslanec v Ljubljam, 1. podpredsednik Josip Šiška, kanonik v Ljubljani; 2. podpredsednik Matija Kump, c. k. stotnik v pok. v Ljubljani; načelstveni ravnatelj Ivan Traven v Ljubljani; prisedniki : dr. Ante Alfirevič, protesor Spljet; Anton Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano ; dr. Josip Hohnjec, pro-fesor v Mariboru, dr. Matko Laganja, državni in Hranilne vloge se obrestujejo po 50/0. Izdaja hranilnih znamk. dež. poslanec v Pulju ; Janez Jovan v Ljubljani. V odboru so iz Koroškega : Josip Nagele, posestnik v Št. Jakobu v Rožu ; Josip Dobrovc, kanonik v Velikovcu in Franc Smodej, urednik v Celovcu. Sijajna slovenska zmaga na Štajerskem. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah ob narodni meji, ki že nad 20 let ni imel narodnega župana, je prišel v slovenske roke. V vseh treh razredih so sijajno zmagali Slovenci, nemškutarji so sramotno pogoreli. Vsi občinski odborniki, 18 po številu, so zavedni Slovenci. Veselimo se zmage vrlih bratov Štajercev! Koroški Slovenci, kako dolgo bomo še mi sužnji odpadnikov na domači zemlji? Nemško hajlovsko društvo za Nemce v tujini je zborovalo pred kratkim v Reznu na Bavarskem. Udeležili so se ga tudi Nemci — iz Avstrije. Tudi ,.Schulverein“ je bil zastopan. Generalni tajnik Geiser je poročal, da šteje društvo 44.000 članov, dohodkov pa ima 300.000 mark. Od teh se je poslalo v Avstrijo 200.000 mark. Zavsem je izdalo društvo 3 milijone mark. Tako se takajo nemške marke črez nemškoavstrijsko mejo v našo domovino, ponemčujejo Slovane in pripravljajo tla za Vsenemčijo. To izdajalsko početje naša vlada čisto mirno gleda. Pogačar na delu. O tem poroča »Slovenec11: Minoli teden v sredo ali četrtek je nekdo vlomil v stanovanje gosp. dekana v Kranju. Zlezel je v peč, ki se kuri od zunaj, privzdignil peči vrh in se izkobacal v sobo. Vazalna peči se mu je razbila, ko je padla na tla. Črepinje je spravil nazaj v peč in deloma peč zopet pokril. Odšel je skozi vrata, ker je našel ključ v vratih od znotraj. Odnesel je 480 K, katere je vzel iz omarice, britev z belim rogom in malo brušeno ogledalo. Pregledal je pet sob, a drugega ni našel, kar bi mu bilo všeč. Način vloma in veselje do britev kaže na Pogačarja, katerega je malo poprej zasačila neka ženska pod streho v plevah. Nad Kranjem se klati že celo leto še neki drugi rokovnjač po Vojvodinem borštu in kaže orožnikom fige. Ljudje ga pogosto vidijo, pa se boje, da bi ga pravi čas ovadili. Na sličen način je hotel lani vdreti v škofijski palači v Celovcu v sobo in se je proti večeru skril v luknjo pri peči, kamor shranjujejo drva. K sreči pa ga je zalotil tam sluga in mu prekrižal načrt. Gradec. Tukaj je razstavljen v takoimeno-vanih »Annensale11 nasproti južnemu kolodvoru letalni stroj, katerega sta izumila brata Franc in Jožef Spi 11 er v Egenbergu pri Gradcu. Razstava traja do 8. junija t. 1. Po razstavi se bo poskusil polet. Ako se bode polet dobro obnesel, nameravata imenovana izumitelja svoj letalni stroj tudi v drugih mestih razstaviti. „Služim“ je napis znani varstveni znamki z redovnico, ki je postavno zavarovana za mazilo lekarnarja A. Thierryja proti ničevim posnemanjem. ..Služim v blagor trpečega človeštva", se sme s pravico hvaliti iznajditelj, ker je lekarnaja A. Thierryja balzam in centifolijsko mazilo, kojih zdravstveni učinek je od vseh zdravniških veljakov pripoznan in nadomešča res domačo lekarno, v boleznih družinski zaklad. Na tisoče zahvalnih pisem spričuje svetovni uspeh vseh teh domačih zdravil iz lekarne angela va-riha, A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Spomenik pesniku „Lepe naše domovine", Mihanoviču, odkrijejo 7. avgusta v Klanjcu na Hrvatskem. Ob priliki odkritja spomenika bodo velike slavnosti, na katere bodo Hrvatje povabili zastopnike vseh slovanskih narodov, posebno pa še pričakujejo Slovence, pri katerih se je »Lepa naša domovina11 popolnoma udomačila. Dr. Pattai, predsednik državnega zbora, je praznoval 1. junija 25letnico, odkar je poslanec. Godbeni klub v Gorjah na Gorenjskem priredi v nedeljo 5. junija v prostorih restavracije g. Jožefa Žumra v prekrasnem Vintgarju veselico s sodelovanjem moškega in mešanega zbora gorjanskega. Začetek ob 3. uri popoldne. Muha rešila človeka. 29. m. m. je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jurija Leskovca v Prevratu, občini Konjice na Štajerskem. Poslopje, ki je bilo krito s slamo, je pogorelo do tal. Škode je 3200 K. Poslopje je bilo zavarovano. Ponesrečil se ni nihče, ter so rešili tudi živino. Na izreden način pa je odšel lastnik gotovi smrti. Nekaj minut, predno je udarila strela v poslopje, je spal še na svislih. Ker ga je pa pičila muha, se je zbudil in odšel vznevo-ijen v hišo ter se tako izognil smrti. 29 oseb obsojenih na smrt. V Peterburgu na Ruskem je bila dne 1. junija končana velika obravnava proti roparjem, ki so bili obdolženi 33 roparskih napadov in umorov. 29 oseb je bilo obsojenih na smrt, 13 obtožencev je bilo oproščenih. Tržne cene v Celovcu 25. velikega travna 1910 po uradnem razglasu : 100 kg 80 litrov Blago od c 0 (biren) K 7 K ! v K Pšenica .... i _ _ _ Rž — — 18 33 10 90 Ječmen .... Ajda Oves 15 50 16 57 5 60 Proso Pšeno .... — — 27 93 17 60 Turščica .... Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . — — 5 77 2 60 Deteljno seme . . — — — — — — Seno, sladko . . 6 — 10 — „ kislo . . . 8 — 9 — — Slama . . . 4 60 6 — Zelnate glave po 100 kosov jtepa, ena vreča . Mleko, 1 liter . 24 26 Smetana, 1 „ , — 60 1 20 — — Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 — — — Surovo maslo (pntar), 1 2 80 3 20 — Slanina (Špeh), povoj.. 1 V 2 60 3 80 — — „ „ surova, 1 „ 2 10 2 20 — . Svinjska mast . 1 - Jajca, 1 par . . — 12 ;! — 14 — — Piščeta, 1 .. . . 3 i 3 40 — — Race — — - Kopuni, 1 .. . . — — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 . 3 — 3 40 — — 30 ., „ mehka. 1 2 70 i 3 — — — Počrez 100 kilogramov žive vage| zaklana 1 73 od do od do od do •c 1 V k r o n a h cit IX Konji Biki — _ i —j i — — — Voli, pitani . . -1 „ za vožnjo - Jnnci — — Krave .... 390 — — — — 3 1 Telice — — — — Svinje, pitane . . — Praseta, plemena 17 40 — — — — 122 86 Ovce -1 Naznanilo. Podpisani vljudno naznanja slavnemu občinstvu, da se je preselil iz Hodiš v Št. Peter pri Celovcu, kjer je prevzel znano gostilno „Peter-hof“, in prosi za obilni obisk. Velespoštovan j em Valentin Pavlič, gostilničar. Občni zbor Gospodarske zadruge o Sinčiuasi se preloži od 5. na dan 12. junija, ker je dne 5. v Sinčivasi pregledovanje konj in bi bili odborniki vsled tega zadržani. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pliberku registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v torek, dne 7. junija 1910, ob 1. uri popoldne v posojilniških prostorih v „Narodnem domu". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1909. 4. Volitev po enega člana načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Kupujte narodni kolek! Domači hranilniki se oddajajo brezplačno. Avstr, liraniluo, kreditno in stavbeno društvo reg. zadr. z omej. por. Državna __________ Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4. kontrola. Varujte Vaš želodec, predno je zamujeno, in podpirajte njegovo službo kot prebavljajoči in in očiščujoči ud. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za že- _ lodec J2 lekarne B. Fragnerja v Pragi. lC'X C VARILO ! Vsi deli embalaže A ---------imajo postavno de- ponevano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja, c. in kr. dvornega dobavitelja, „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K , pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K VSO se pošlje mala steklenica, za K 2’80 velika steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8 — štiri velike steklenike, za K 22-—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. z zelo dobro vodo, z gostilno s 5 sobami, SldllllCS kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in skedenj, gozd. njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče, se po ceni proda. Zadnja cena 18.500 K. Vknjiženih je 6000 K. Pojasnila daje Nawratil v Lipnici (Leibnitz). Vabilo. Hranilnica in posojilnica za Belo in okolico v Železni Kapli priredi svoj letni občni zbor dne 19. junija 1910, ob 1. mi, popoldne, v pisarni belske občine na trgu v Železni Kapli. Dnevni red : 1. Poročilo o letnem računu. 2. Volitev odbornikov. 3. Slučajnosti. Odbor. Tishorna Družbe su. Mohorja v Celovcu ima sledeče tiskovine na prodaj: Za občinske urade: Foselske knjižice vsled poselskega reda za vojvodino Koroško z dne 19. sušca 1874, slo-vensko-nemške, 8°, 64 strani, vezan iztis po . Red za točenje (Schankordnung), Slovensko-nemški, v velikosti 62 X 48 cm, iztis po . . . Dovoljenje za godbo, slovensko-nemški, folio, 100 iztisov ................................... Domovinski list, slovensko-nemški, folio, 100 iztisov........................................ Spričevalo uboštva, slovensko-nemški, folio, „ 100 iztisov.................................... Živinoogledni zapisnik, slovensko-nemški, fol. „ (4 strani), 100 iztisov ......... Živinoogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov..................................... • Prejemni list, slovensko-nemški, 4°. 100 izt. . Poziv gledé tožb, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov........................................ Poziv gledé opravičevanj, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov................................ Mrtvaški ogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov.................................... Glasovnice za volitev občinskih odbornikov, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov . . Glasovnice za volitev namestnikov v občinski odbor, slov.-nemški, 4°, 100 iztisov Pooblastilo za občinske volitve, slovenska in nemška, folio, 100 iztisov..............._. Dolžno pismo za posojilnice, slovensko, folio, 3 strani, 100 iztisov.......................... * * * Kmetski dnevnik, slov., za en mesec, iztis po K —-24 „ —-20 n L60 „ 2-40 „ 2'— « 4-— „ 1-20 n 1-60 „ 1-20 „ 1-20 „ 1-60 „ 1-40 n 1-20 „ 1-60 ,, 4-— „ '80 Loterijske Številke 28. majnika 1910: Gradec 67 80 57 27 59 Dunaj 70 20 28 49 56 Organist in cerkvenih (cecilijanec), oženjen, z majhno družino, rokodelec, si išče službe na Koroškem, najljubše na Spodnjem Koroškem. Sam dober pevec, kakor tudi žena, in že več let službujoč z dobrimi spričevali, je zmožen učiti in voditi pevska kakor tam-bnraška društva, sprejme vsako službo ter je nastopi lahko takoj, ker živi v zdravstvenih zadevah zasebno. Več pove Fr. Bernoth v Jesenicah na Gorenjskem. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva korovska orožnotovarniška družba Pater Wernig» družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Hišo naprodaj ima Jauez Wieser pel. Jožef na Št. Janžkih Rutah. Travnikov je blizu 9, njiv in gozda pa 21 oralov. Poslopje je še v dobrem stanu, voda pri hiši in svoj mlin. Kupcem daje pojasnila lastnik sam, pošta Svetnaves v Rožu na Koroškem. «Vsakovrstne slamnike® priporoča gosp. trgovcem in slavnemu občinstvu Franc Cerar tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale. Cene primerne, postrežba točna. Na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svojim. ! Slovenska podjetje! Franc Souvan sin Ljubljana, Mestoi trg It. ZZ io Z3 3*iskana in tkana bombaževina JBela in rjava kotenina fornace in angleško sukno francoska svila JVCodno blago iz prvih tvornie j^ajboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprane za hotele io stauovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! Cerliveni smrekov gozd v Svečah., v premeri 1 orala in 825 □ sežnjev, proda se prostovoljno na licu mesta dne 16. junija 1910, oh 725. uri popoldne. Izklicna cena 2275 kron. Natanjčnejša pojasnila daje g. Gregor Pak, cerkveni ključar v Zgornjih Krajah, p. Bistrica v Rožu. J. B. HAFNER trgovec z železnino „prifzlati:kosi“ v Celovcu, Poradeisergasse st. 3, zraven znanelgostilnef ..tiger11 priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje^sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po najnižjih cenah. Prosim LBloroopja Alleiti echierBalsam aus der Sctmtzengel-Apotheke des A.Thieniy in Pregrada lelRohitschSauerbninn. H. Thierry-ja balzam. (Postavno zavarovano.) EiSmo pristen z redovnico boi uarsfueno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju. nerednostim v prebavanju, kašlju, pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd. Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali velika posebna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno centifolifsko mazilo sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3'60. Naročila se naslavljajo na lekarno angela variha vV. lil v IPregradi pri «ogiitc ii. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu Kolodvorska cesta šteti. Z7. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarne vloge obrestujemo od dne vloge do dne vzdlga. Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predajmo na vrednostne papirje. — Zavarnje srečke proti knrznl Izgubi. Vlnknlnje in devlnkulnje vojaške ženitnlnske kavcije. ----- Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. -- Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplaS. po K 8' za kom. Tiske srečke s 4l,/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vpla-čevanje po K 10*— za komad. Prodaja viali vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.