283. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mosečt.J K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečna K 1‘70. —-Za inozemstvo celoletno K 30'—- — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
s::	Telefon	Številka 118.
'ia~injrtpr
V Ljubljani, četrtek dne 10. oktobra 1912.
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
K	Uredništvo In upravnlštvo:	n:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plača: petll vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po« e pust — Za odgovor je priložiti znamko. sa
•••
•••
Telefon številka 118.
Balkanska vojna.
Političen barometer v Evropi in na Balkanu. — Stroga nota ali maksimum strogosti.   Konec negotovosti. — „Sedma velesila". — Balkanske države med seboj.
  Avstrijska politika na jugu. — Nemški nazori o Balkanu. — Rusija in Avstrija.
— Novopazarsko vprašanje. — Ruska protekcija nad Balkanom?
POLITIČNI BAROMETER.
Predvčerajšnjim jc kazal politični barometer v Evropi prccej ugodno — tako da ni bilo pričakovati dežja. Glasil se je namreč:
Alijanca Sasonov-Poincare:	reforme	za-
gotovljene; mir rešen.
Toda na severu je letos bolj suho ozražje in se severni barometer ni strinjal z južnim: tam je kazalo, da se bliža nevihta in vihar. Glasil se je namreč:
Alijanca Gešov-Pasič. Ni mogoče nazaj. Vojna je neizogibna.
In tako se zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Črni oblaki, ki so se zbirali nad Balkanom, so se približali drug proti drugemu — in po vseli zakonih prirode — je morala udariti strela. Nemogoče je — in naj se vsi diplomati na glavo postavijo — da bi pri napetosti, ki je vladala na mejah balkanskih držav
— ostalo pri miru — posebno, ko se je Turčija v zaščiti velesil čutila varno in je mislila, da se izmaže s svojimi obljubami. Velesile so sicer obljubljale, da bodo dale Turčiji strogo noto, po kateri bo morala Turčija izvršiti reforme — toda tudi taka »stroga nota«, bi bila ostala le na papirju — zato oni, ki poznajo razmere — s tako noto niso mogli biti zadovoljni. Namesto stalne in počasne vojne, ki trpi v turških pokrajinah že desetletja — hočejo balkanske države pravo vojno in konečno odločitev. Turčija se je doslej norčevala iz malih balkanskih držav, posebno, ko je videla da si ne morejo pomagati. Sedaj pa je konec grozne igre, ki se je odigravala pred očmi kulturne Evrope — na račun balkanskih narodov. Odločitev se bliža.
»SEDMA VELESILA«.
Ta naslov so dobile balkanske države. Evropske velesile sicer doslej te nove velesile ne priznavajo — vendar vse kaže, da bo tudi tukaj veljalo geslo —: ako ie ni, naj se naredi. —
Seveda to geslo —sedma velesila — ne bi dopuščala evropskim državam svobodne politike na Balkanu, kakor so jo delale doslej.
Nemški listi so o sedmi velesili zelo slabega mnenja in pravijo da si moremo komaj predstavljati, do kakih bojev pride na Balkanu
— ako si začno balkanske države deliti turško dedščino. Pride lahko do bojev, ki jih bodo velesile komaj zadušile.
Toda tako pisanje nemških listov ima svoj namen in hoče pokazati, da znajo le Nemci vse prav deliti, in da imajo oni v zakupu ono državno pamet, ki vse prav razreši.
Razmerje med balkanskimi državami je danos urejeno. Vedo dobro, kaj '^čejo. Skupni boj jih bo združil tudi v spornih vprašanjih, da se bodo skupno zvezale proti skupnemu sovražniku.
»Balkan« kot sedma velesila more konečno rešiti ona vprašanja, ki so bila doslej vzrok boje\, sovraštva in prelivanja krvi.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Ko je na Balkanu vsled albanske vstaje postajalo bolj in bolj nevarno za splošni mit
— se ie oglasil avstrijski zunanji minister grof Berchthold s svojim znanim predlogom o »decentralizaciji Turčije«. Še danes nihče ne ve, kaj je hotel. Grof Berchthold je hotel s svojim predlogom postati vodilna oseba v urejevanju balkanskih razmer. S tem naj bi Avstrija dobila na Balkanu glavno besedo.
Sedai pa so prišli drugi mogočnejši gospodje: Sasonov in Poincare sta v soglasju 7. balkanskimi državami odločila... o poslovanju Avstrije na Balkanu vladajo različni nazori: eni pravijo, da morajo biti pred vsem na varnem njeni nameni v Novem Pazarju, v Sandžaku in na poti v Solun drugi pa so mnenja — da ravno to naziranje pripravlja na Balkanu največjo nevarnost in da bi take zahteve bile vzrok velikih nasprotij. Dogodki zadnjih štirih let na jugu — katerih krona je postal Čuvaj — niso dobili Avstriji na jugu zaupanja. In celo »Slovenec«, ki je prav vnet za avstrijsko politiko na jugu — ker se ta krije z njegovimi katoliškimi in klerikalnimi interesi
— je pisal, da je Čuvaj zapreka vsega nadalj-nega razvoja na jugu. Kako se splošno v Avstriji sodi o Balkanu je lepo napisala »Soča«, ki pravi:
Dunajski meščan, — večjega špispurgerja si ne morete misliti še celo našega slovenkega presega, — si predstavlja Balkan za veliko smetišče, na katerem se med stenicami in po najhujši nesnagi valjajo Arnavti, Srbi, Turki, Bolgari, vse je oblečeno v pokradene uniforme, vsak krade drugemu hlače z nog, vsi jedo samo na ražnju pečene jančke, so sami goljufi, bakšišarji, pocestni roparji, hohštapler-ji in tatovi. Nad smetiščem pa vihra turški bun-čuk s polmescem. Tem naziranjem pa nič ne škoduje, če si dobri Dunajčan predstavlja Balkan povrh tega za nekaj, kar bi utegnilo Avstriji koristiti politično ali gospodarsko. Neskladnosti ta dobri mož iz dunajskega naroda ne vidi. misli pa še povrh tega, da bi naša armada eno ali drugo balkansko kar tako nagnala z'mokro cunjo. To lepo spominja na okupacijo Bosne, ki so jo hoteli tudi izvesti z vojaško godbo in enim polkom, ki je pa potem stala toliko krvi in solza. Povrh tega pa leži možakarjem težko na duši Rusija, ki jim je še vedno respektabel. čeprav upajo na pomoč iz Bero-lina.
Taki nazori dunajskega nemškega špis-purgerja so pogosto last — tudi višjih krogov — zato ie taka njih politika.
RUSIJA IN AVSTRIJA.
V letošnjem letu so sc pojavili parkrat glasovi o nasprotjih med Avstrijo in Rusijo. Ni bilo jasno zakaj so se pojavile one pretilne vesti. Meni nič tebi nič, se ne začenjajo vojne med državami. Vprašanje na Balkanu je že parkrat postale važno. Zato smo slišali iz visokih ust na Dunaju, da ruska mobilizacija zadnje dobe ni nič novega, ker se je vse to zgodilo že meseca junija ...
Gotovo je, da med obema državama ni soglasja. Sasonov in Poincarč sta sklenila, naj bi Rusija in Avstrija posredovali v imenu ve-
lesil v Carigradu in v balkanskih državah. Toda...
Nemški listi pišejo, da zahteva Rusija, naj Avstrija pusti novopazarsko politiko — in ona pusti — dardanelske zahteve. Nemški listi so mnenja, da ie to past, ki je nastavljena Avstriji. Češ Avstrija bi dala nekaj gotovega za nekaj
negotovega.	*
S svojim predlogom hoče Rusija Srbiji zavarovati hrbet. Srbska armada more šele tedaj uspešno nastopati v združeni armadi, ako je za hrbtom varna proti Avstriji... Zato bi se morala Avstrija zavezati, da za časa vojne ne prestopi mej. To pa je ravno težko vprašanje, ki ga Avstrija rešuje z nasprotnega stališča in zahteva — varnost pred Srbijo.
»Vossische Zeitung« piše: »Samo ako Ru~ sija vzame Srbiji orožje iz rok, da odbije naval Srbov v novopazarskj sandžak — more Avstrija križem rok gledati balkansko vojno.
Ali bo to mogoče? Ali bo to v moči Ru-
sjjf*?	.
Odločnost Črne Gore, ki si je upala, dasi naimanjša in najslabša prva napovedati vojno se spravlja v zvezo z rusko politiko, češ da Rusija stoji za Črno Goro in s tem za vsemi havanskimi državami. To budi nezaupanje v Avstriji in vprašanje bližnjih dnij je, ali se bosta obe državi združili v enotni balkanski politiki.	_________
Vojna na Balkanu proglašena.
ČRNOGORSKA NAPOVED VOJNE. — PRVI BOJI. — BITKA^PRI BERANI.
Dunaj, 8. oktobra Črnogorski kralj Nikita je včeraj ravno na svoj 71. rojstni dan napovedal Turčiji vojno in s tem zanetil požar na Balkanu, ki bo še tekom današnjega dne popolnoma v plamenu. Črnagora je storila svoj korak sporazumno z ostalimi balkanskimi zveznimi državami. Črnagora je namreč dobila nalog, da mora ona najprej napovedati Turčiji vojno, ker prevzame zato najlažje odgovornost. Kralj Nikita je to tudi storil in včeraj so prve črnogorske čete stopile na turško ozemlje.^ Po vseh krščanskih vaseh je ljudstvo navdušeno pozdravilo svoje osvoboditelje. Vasi Zagorje, Potuik in Lage, ki leže tik ob črnogorski meji, so se tako} udale brez vsakega odpora. Črnogorska armada je nato odkorakala proti Be-rani, kjer se sedaj bije med Turki in Črnogorci krvava bitka. Berane tvorijo nekak vhod na Kosovo polje, kjer se bosta črnogorska in srbska armada najbrže združila. Po dosedaj semkaj došlih poročilih divja že cel dan pri Berani strašna bitka. Gromenje topov se sliši daleč naokoli!. Pričakovati je, da padejo Berane v najkrajšem času. Črnogorski vojaki so zmagoviti in so Berane že popolnoma obkolili. Turška posadka je v obupnem položaju. Mesto pade vsak čas v črnogorske roke.
Cetinje, 8. oktobra. Kralj Nikita je s prestolonaslednikom že dospel na vojno pozorišče. Njegova prisotnost je med vojaki vzbudila velikansko navdušenje.
SRBIJA, BOLGARSKA. GRŠKA IN ČRNO-GORSKO-TURŠKA VOJNA.
Sofija. 8. oktobra. Bolgarska dosedaj Turčiji še ni napovedala vojne, ravnotako še ne Srbija in Grška. Vendar je pričakovati, da se
ostale balkanske države pridružijo Črnigori že tekoin 24 ur, najpozneje pa v četrtek dopoldne, nakar bodo takoj prestopile na turško ozemlje. Bolgarska armada je že zbrana pri Har-manliju v dolini reke Marice — v njeni sredi se nahaja tudi bolgarski kralj Ferdinand — srbska armada pa stoji pripravljena za pohod pr! Raški in Kuršumliji. da takoj udre v Staro Srbijo in se združi s črnogorsko armado na Kosovem polju. Če bodo Črnogorci in Srbi imeli srečo, se bodo združili ravno na svetovnozna-nem Kosovem polju, kjer je bilo pred par stoletji uničeno srbsko cesarstvo. Bolgarska armada bo takoj po napovedi vojne udarila najbrže naravnost v osrčje Turčije in sicer na Drinopolj, Grška pa v Epir.
BOLGARSKE ČETE ZASEDLE TURŠKO MEJO PROTI DRINOPOLJU.
Sofija, 8. oktobra. Nestrpnost v bolgarski armadi je velikanska, še večja med narodom samim. Vsled napovedi vojne od strani Črno-gore čakajo tudi bolgarski poveljniki vsak čas na ukaz, da prekoračijo mejo. Koncentracija bolgarskih čet je dovršena in jutri bo armada Že zasedla turško mejo pri Harmanliju in Kir-kulinu. To bo tudi nekaka oficijalna napoved vojne od strani Bolgarske.
VOJNA NA VSEJ ČRTI.
Dunaj, 8. oktobra. Tu se z vso gotovostjo računa, da izbruhne čez 24 ur balkanska vojna na vsej črti. V diplomatskih krogih se trdi. da zveza balkanskih držav ni samo defenzivna, ampak tudi ofenzivna in da so Črnagora, Srbija, Bolgarska in Grška obvezane v vsakem slučaju vzajemno pomagati. Po tej vesti je jasno, da mora v najkrajšem času po napovedi vojne od ene imenovanih držav slediti tudi napoved vojne od strani ostalih treh držav.
PROSTOVOLJCI IZ RUSIJE.
Petrograd. 8. oktobra. Na poslaništvih balkanskih držav se neprestano oglašajo mladeniči, ki prosijo vstop v balkanske armade kot prostovoljci. Zlasti mnogo se je priglasilo ruskih dijakov, ki hočejo žrtvovati svoje življenje zato, da bodo tlačani balkanski Slovani že enkrat popolnoma osvobodeni. Iz Moskve ie dosedaj odšlo že 500 ruskih prostovoljcev, ki stopijo v bolgarsko armado. Naravnost velikansko navdušenje pa vlada za vojno po kavka škili pokrajinah Rusije, kjer prebivajo Geor-gijci in Armenci.
ALBANCI IN VOJNA.
Solun, 8. oktobra. Splošno se pričakuje, (la bo večina balkanskih rodov stopila na stran Turčije in se bojevala proti Srbiji. Le majhen del sc bo boril skupno s Srbi proti turškim krvolokom. Po mnogih krajih širom Albanije so se vršila že velikanska zborovanja, na katerih so Albanci razmotrivali nastalo situacijo. Narod večjidel zahteva, da se morajo vsi albanski rodovi združiti proti kristjanom, nepri-jateljem Turčije.
TURŠKI VRHOVNI POVELJNIK.
Carigrad, 8. oktobra. Vrhovnim poveljnikom cele turške armade je imenovan general Abdulah, ki je že odšel v Drinopolj.
Z
ZANIMIVOSTI Z VOJNE.
Belgrajska »Politika« prinaša seznam vseh ubojev in nasilstev, ki so jih Turki zagrešili
LISJEK
M. ZEVAKO:
V senci fezuita.
(Dalje.)
»Da bi človek ustavil takšen naval, bi moral imeti pač meč Durandal, ki ga je vihtil Roland na Ronsevalskem prelazu!«
Prestolonaslednik se je nasmehnil in se približal prestolonaslednici Katarini, ki je sedela visokomerno in brezčutno, ne da bi trenila z roko ali se premaknila s svojega mesta.
»Ali se niste nič bali, madam?« jo je vprašal.
»Bala?« jc ponovila ona. »Pač, gospod... za vas!«
»Madam prestolonaslednica ljubi vašo visokost tako zelo!« se je oglasila Diana Poatje-ška,.ki se tudi ni hotela umakniti.
»V tem nisem edina!« je dejala Katarina De Medičis hladno.
To rekša s.e je ozrla na prestolonaslednikovo metreso s pogledom smrtnega sovraštva.
V drugem kotu je medtem pripovedovala vojvodinja Etanpska nagiega jezika, da jo je neki rokovnjač sunil, ko je hotela planiti pred kralja in ščititi negovo Veličanstvo ...
Mnogo plemičev je brisalo svoje okrvavljene meče.
Marsikateri izmed njih je bil ranjen.
O rokovnjačih, ki so jih videli pasti ranjene ali morda zadete na smrt, pa ni bilo duha ne sluha; izgnili so bili — človeška povodenj jih je bila odnesla s seboj...
Neločljiva trojica Ese, Sansak in La Ša-tenjre se je bila borila kakor trije leyi; brez
dvoma se je imel kralj zahvaliti le njim, da ni vihar odnesel tudi njega kakor slanino bilko.
Skoraj povsod so bile nastale skupine po širni dvorani, vsak ie pripovedoval z obilnim pretiravanjem različne podrobnosti iz boja. Dvorne dame, premagavše strah in omedlevico. so zdaj kar gorele radovednosti, spoznati vse najmanjše dogodke; gnetle so se okrog ranjencev in se pulile za radost in slavo, umivati in obvezavati jim rane, dobljene v junaškem boju,
Zarnak, Lezinjan in Sen-Traj so pravili vsakomur, kdor jih je hotel poslušati, da so pobili vsaj dvajset potepuhov.
Kralj se je bil umeknil v svoj kabinet, kjer se jc posvetoval z velikim profosom.
Razburjeno je hodil Franc I. semtertja; njegov glas je prehajal v kričanje, ki se je slišalo v dvorano kljub gostim in težkim zavesam.
»Luč božja!« je rohnel, razbijaje s pestjo po majhni mizici, ki se je cepila pod udarci, »tako daleč smo torej že, gospod veliki pro-fos!... Naložim vam, tfa primite navadnega roparja: vi mi pridete javit, da je ujet. in tisti hip, ko mi pripovedujete, da se bori s smrtjo, se pojavi pred menoj in me opsuje sredi Luv-ra! Kaj delate pravzaprav, gospod! Ali ste izgubili glavo? Ali ste nemara domenjeni s to peklensko ciganijo? Kaj! Naval na kraljevski Luver! Saj imam armado! Saj imam policijo! Saj imam polke! In nihče ne ve, da se pripravlja napad na Luver! Nikogar ni na mestu, da bi se postavil v bran napadalcem! Tak recite mi vsaj, da je najbolje, da pobegnem iz Pariza in si poiščem pribežališče na dvoru svojega bratianca Karla! Povejte mi naravnost, da kralj francoski ni varen v svoji palači nič bolj kakor najzadnji capin y, &y„oji koči
— na zemlji, ki jo osvaja sovražnik! Kam smo prišli? Ali sem sploh še kralj? Govorite! Govorite vendar, gospod!«
Bledejši in sitrašnejši nego kadarkoli, je zrl Monklar na kralja s svojimi srepimi in steklenimi očmi, ne da bi sklonil glavo.
»Sir,« je dejal hladno, »že zdavnaj sem vas prosil, da porušite Dvor Čudežev do tal. Prosil sem vaše Veličanstvo, da mi pustite iti nad to kloako z ognjem in mečem. Pozdravili ste me s pomilovalnim smehljajem. Morda se odloči vaše kraljevsko Veličanstvo sedaj, Ta lekcija je bila potrebna, kakor se mi zdi!«
»Gospod!...«
»Sir! Ali sem še veliki profos vašega Veličanstva? Ako nisem več, naj me da vaše Veličanstvo aretirati; moje opravičbe bi bile brez učinka, ker sem slab dvorjan. Ako pa sem še veliki profos, naj me vaše Veličanstvo blagovoli poslušati mirno ...«
»Mirno! Kajpak!« ga je prekinil kralj z naraščajočo ljutostjo. »Kar svet se podira okrog mene! Menih je imel torej prav! Preklicano bistro je gledal ta gospod Lojola, ko mi je govoril o razpokah, ki prete mojemu tronu s porušenjem. Kraljeva avtoriteta je omajana, veličanstvo vladarjevo opljuvano, in vi zahtevate od mene. da naj ostanem miren! Ah, gospod. zdi se mi, da ne čutite prave meje! Toda pri Bogorodici, to se mora izpremeniti! In da začnemo...«
Kralj se je prekinil s silnim udarcem pesti po mizici, ki se je razletela na kosce.
»Basinjak!« je kriknil kralj, pozabivši vso etiketo.
Komornik je stopil trepetaje pred vladarja.
»Privedite mi gardnega kapitana!«
Bervje je .vstopil nemudoma.
»Čakal sem vašega poziva, sir,« je rekel s trdnostjo.
»Bervje, kateri častnik je bil na straži pri velikih vratih?«
»Gospod De Bervje, sir.«
»Vaš sin?«
»Moj sin, sir.«
»Dajte si izročiti njegov meč. Še jutri pride pred sodišče.«
»Sir, največji krivec sem, jaz...«
»Idite, gospod.«
Bervje se je opotekel iz kabineta.
»Kaj ste že rekli, gospod De Monklar?« je povzel kralj, pomirivši se s tem krutim ukrepom.
»Rekel sem, sir,« je odgovoril veliki profos s prejšnjim svojim mračnim in ledenim glasom, »da treba ozdraviti Pariz ulesa, ki se mu pravi Dvor Čudežev. Treba je porušiti gnusne brloge rokovnjaštva in poloviti vse njihove prebivalce, moške in ženske in otroke ter pričeti ogromen proces, ki bo udaril z grozo ves svet, in postaviti desettisoč vešal, da ne ostane niti sledu o lopovih, ki so storili nocojšnje bogokletstvo — niti sledu razen spomina o strašni, vekomaj nepozabljeni kazni.
Franc 1. je pogledal Monklarja z nekakšnim občudovanjem.
»Torej vi bi obesili vse?« je dejal naposled.
»Pokončanje očetov in mater ne pomaga nič, ako pustimo žive otroke, ki že nosijo v sebi peklenski strup, strup, od katerega mora poginiti kraljestvo, sir! — strup, ki hoče porušiti ves sedanji svet, strup, ki mu je ime: duh upora...«
S svojo običajno gibčnostjo duha je Franc I. po teh besedah takoj premagal jezo; postal je naenkrat vesel in se pošalil:
proti Srbom v Stari Sr6iji. DaSi vseh slučajev, (ti mogoče sešteti, znaša število znanih slučajev 2092, med temi je 436 ubojev, 289 razboj-nistev, 160 nasilij itd. To kaže turške razmere v pravi luči.
V SRBSKO ARMADO
Je stopilo 1700 dobrovoljcev iz Stare Srbije in iz Macedonije. V enem tednu se je prijavilo no-Vih 800. — Črnogorci so osnovali svojo »legijo smrti«.
DVA PATRIOTIČNA SAMOMORA.
Kakor smo že poročali, se je v Belgradu ustrelil major Nikolaj Keserič od žalosti, ker jmi starost ne dopušča, da bi šel s četami na Kosovo polje. Keserič je bil rojen leta 1844. v sremskih Karlovcih in je bil slušatelj filozofije v Zagrebu. Leta 1867. je stopil v srbsko vojno službo, kjer je dosegel stopinjo majorja. Kot major je bil vpokojen leta 1901. Bil je v rdveh vojnah s Turki in v srbsko-bolgarski vojni. Nekaj časa je bil profesor v vojaški akademiji. Vsled starosti ni mogel več služiti domovini in se je ustrelil.
Drug slučaj se je zgodil v Valjevu. Tam se Je ustrelil iz vojaškega samokresa konjiški poročnik Miloš Hristič. Bil }e prideljen onemu oddelku, ki pobira po bitki padle vojake. To ga je tako užalostilo, da se je ustrelil. V pismu, ki ga je zapustil, je napisal: Ker čutim, da ne bom mogel vršiti, kakor Je treba poverjeno mi Uolžnost — sem končal življenje. Hristič je bil zelo priljubljen človek — baje se je večkrat izrazil, da ne bi mogel prenašati krik in stokanje Tanjenih ... Drugi pravijo, cla ni bila uslišana iijegova prošnja, da pride med bojne čete.
Slovenska zemlja.
Lethia In pričetek zime na Notranjskem.
Iz Cerkniške okolice. Pri nas se marsikdo čudi, da je letos tako dobra letina, čeprav Je bilo poletje jako hladno, večkrat celo mrzlo. Sena so kmetovalci nakosili Jako veliko, nekateri ga celo niso mogli spraviti pod lastno streho, drugi so pustili več senožet nepoko-šenih. Za živinorejce je to jako dobro. Pa tudi iživeža so ljudje pridelali v obilnosti. Žito je bilo sicer poležano a lepega in bogatega zrnja; prva ajda Je dobra, zadnja slabša; fižola dovolj, zelja v obilnosti, krompirja pa toliko in tako lepega, da imajo vse krompirjeve shrambe napolnjene. Sadno drevje se je vse šibilo pod težo lepega sjadja. Posebno češplje so jako bogato obrodile. Letos so nekoliko kasneje dozorele. a koncem septembra so se vendar obirale, prodajale in izvažale. Večji posestniki so dobili zanje lepe denarce, po tudi posušili so jih dovolj. Vse bi bilo dobro, ako bi ne nastopila tako zgodnja zima. Radi pomanjkanja delavcev .imajo večji posestniki skoraj še ves krompir v zemlji. Z mrzlično silo spravijajo ljudje živež po streho, ker brije mrzla burja, sneg se že tudi kaže; dne 5. septembra ie bil celo že led videti na zamrzli cesti. Vse kaže, da bodemo imeli letos zgodnjo in trdo zimo.
Sv. Duh na Ostrem vrhu (Lučane).
V »Marburger Zeitung« št. 112 kliče neki 'A. K. vsa nemška obrambna društva na pomoč, naj jih Sv. Duh reši pred slovenskim na-ivalom, in trdi, da je bila župnija Sv. Duh nek-fdaj popolnoma nemška. Kako je bilo to nemštvo, hočem pokazati na domačih imenih: Pri iias ima namreč vsaka hiša svoje domače ime in to je bilo gotovo prvotno pismeno ime do-itičnega posestnika. — Da pa ne bodem našteval suhoparnih imen, jih hočem zvezati v neko fceloto. Prvi človek je bil Adam. Mi pa imamo ^Adamiča in zategadelj tudi Možice, Rečiče, Ro-piče, Medle iri naposled še le Močne. Hajdič je prvega človeka zapeljal, ljudstvo se je pohuj-i$alo in prišla Je Povodenj. Ko je Noe delal ladjo le IJndem klical: »JokaJ«! Noe je imel pri sebi ivse živali. Po istih so dobili nekateri naši posestniki svoja imena. Imamo jih: Kure, Petelin, Kapun, Kos, Sternad, Kavran, Gril, Škorpijon, Kozel, Koci, Jarc, Lesjak itd. Kjer so živali, pa morajo biti Jegri, Jagri, Jagrči. — To so Sicer nemška imena, a gotovo je bil Petelin prej |ko Jager. Imamo pa tudi druge narodnosti; Kranjce, Hrvate, Prajze, Lahe in Črne. Ko so ti k nam prišli so si navadni ljudje izmed njih \wmswsmmmmmmmmmmmmmmsssm bb—« i m i m—
jCONAN DOYLE:
Zgodbe naooleonskega huzarja
(Dalje.)
Kakor sem bil že izvedel od gospoda [Burnsa, so bili izmed moštva še trije kanalski Sotočani kakor jaz. Ta Burns, prvi mat, bi bil prerad izvedel, zakaj se peljem z njimi.
»V svojo zabavo potujem,« sem mu odgo-(voril.
»Ste li že bili katerikrat na zapadnem obrežju?« me Je vprašal.
Odgovoril sem mu, da ne.
»Saj sem si mislil,« pravi on. »In stavil bi, da v ta namen ne pojdete drugič na to pot.«
Kake tri drri po mojem prihodu smo dvig-
Elli tnačite in odjadrali na morje. Bogvekako •den morjeplovec ni§em bil nikoli, in priznati moram, da se že zdavnaj ni več videla kakrš-jnakoli kopna zemlja, preden sem si upal spet jna krov. Nazadnje pa — bilo je peti dan — jsem izpil Juho, ki mi jo je prinesel dobri Ke-jrouan, in se začutil tako pokrepčanega, da feem zlezel iz svoje viseče postelje in zlezel po (stopnjicah na palubo. Sveži zrak se mi je jako prilegel, in odtlej sem se navadil ladijinih zib-Jjajev. Tudi brada mi je porastla medtem, in me dvomim, da bi bil postal enako izboren mor-jnar k n kor sem bil vojak, če bi me bil slučaj prodil za takšne službo. Kmalu sem znal vleči [vrvi, kadar smo napenjali jadra, in spravljati jtlolge drogove, ki so bili na njih pritrjeni. Moje
S»glavitno opravilo pa je bilo, drugovati kapi-nu Fourneauju in igrati z njim čcarte. Nič
laliko »Želodce« okrepčali pr] OKv&rdt, aiftt-alkoh,oliki pa pri Bečeli, Sršenu, ali Vodniku. Ker imamo tudi Božjega sina, smo seveda Kristijani in imamo svojega’ Papeža in Škofa. Tudi posvetne oblasti nam ne manjka. Kaiser ima pri Sekirčjaku svoj scepter in ima svoje Namestnike, Gradiščnike in Majerje. Majštre imamo sledeče: Kolar. Šivan, Kovač, Tkane, Ti-šler, Žnidar. Ta je iznašel jop in mu toraj pravijo Gorjop. — Radi pa smo tudi dobre volje, osobito na Pust. Svojega Mačeka zdravimo pri Esihu, Hrenu ali Borovniku. Zakopljemo ga pa pri Kopu. Razuzdanost se kaznuje pri Brezniku. — Imamo na tudi svojega Gregorča, ki pa je tako za hribom skrit, da niti Jug do njega ne more. — Kdor pa še vedno ne vefuje, da so bili naši pradedje Slovenci, naj pride na gostije in slišal bode, kako znajo naši stari očetje lepo govoriti siovenski. To pa' celo v fari Lučane, kjer mladina že skoraj več slovenski ne zna, ali noče znati. Da ne napredujejo Slovenci ampak' Nemci, nam kažejo cerkvene in šolske razmere na Kapli, v Lučanah in Arve-žu. Slednji je že popolnoma nemški. Slovenske pridige so izginile iz cerkve. — Sedaj pa se napoveduje napad še na Sv. Duh. Da Je tudi pri nas že na slabšem, kažejo imena nekaterih posestnikov. Iz Gorjupa je nastal Vollmeier, iz Lesjaka Petar, iz Grila Krol, jz Namestnika Holzmann, iz Petelina Kaiser, iz Hajdiča Lacer, iz Kranjca Stelzl in Sršena SerschCn itd.
DNEVNI PREGLED.
Dr. Zaje in ljubljanski užitninski zakup.
Dr. Zajc se je, kakor se vedno bolj jasno vidi, silno vglobil v delovanje kranjskega deželnega odbora. Zlasti ima otročje veselje nad tem, da 'deželni odbor dosledno prezira vse prošnje naprednjakov in Je v zadnjem času odrekel podporo celo naprednim gasilnim društvom, ki ne izvršujejo ničesar drugega kakor strogo humanitarno delo, ki je v korist vsem strankam, ne oziraje se na njih politično prepričanje. Ravnoisti dr. Zajc, ta najbolj »kunštna« glava v klerikalni stranki, je prišel menda sedaj na sled »nezaslišanim zločinom«, ki se baje dogajajo v ljubljanskem užitninskem zakupu. Na torkovi seji občinskega sveta ljubljanskega je namreč vprašal župana, če mu je znano, da obstoji neko "društvo ljubljanskih užitninskih paznikov, katerega člani pridno poizvedujejo o političnem prepričanju svojih tovarišev in da se je vsled tega že neštetokrat zgodilo da so bili pri avan-ziranju klerikalni starejši pazniki preterirani od mlajših naprednih paznikov. Izjavil je sicer, da za to nima dokazov, vendar pa prosi župana, da prepreči take nečuvene krivice. Res čudna stvar, kako je ta »kunštna« glava prišla na to idejo. Mož živi pač najbrže v fiksni ideji, da se take nezaslišane pristranosti, kakor jih uganja neprestano kranjski deželni odbor proti naprednjakom gode tudi v naprednih občinah proti klerikalcem. Dr. Zajc je s svojo interpelacijo na žutfana obsodil samo svoje lastno postopanje pri deželnem odboru, kar ga pa seveda čisto nič ne ženira. da ne bi protestiral proti temu, da bi se slične stvari po vzorcu deželnega odbora dogajale tudi drugje. No, pa dr. Zajc naj bo le pomirjen. V naprednih korporacijah ni take korupcije kot pri klerikalnih, četudi je naravnost sramotno za Ljubljano, da ima v svoji službi več kot polovico klerikalcev.
Kot mačka okrog vrele kaše hodi »Edinost« okrog imena »Dneva« in se že naravnost naivno obnaša, ko v svojih noticah glede »Dneva« vedno Izpušča njega ime. Mi pravimo, »tržaška ,Edinost’ piše«, ne pa kakor ona »neki ljubljanski list piše« in neki »netržaški« list toži. Tukaj se kaže ono domačinsko samoljubje, da ne rečemo, da se hoče uredništvo z javnostjo igrati skrivalnice. Mi vedno radi priznamo in tudi smo že povedati, da je »Edinost« tržaški lokalni list, ki je za tržaške Slovence — potreben. Priznamo pa tudi, da se razen po kavarnah »Edinosti« v Ljubljani ni čitalo, ker jo do zadnjega časa ni bilo v tobakarnah dobiti. (Sedaj jo ima tobakarna Dolenec, menda dva izvoda!) Vsled tega je bil Trst do zadnjega časa za ljubljansko širše občinstvo neka španska vas in pozneje »obljubljena dežela« za Slovence. »Dan« si je vzel za nalogo, ZaintereSl-
UliiH L(ii.i	.-i..	ni: nL i „1! Ulm.
čudnega ni bilo, da je hotel imeti nekoga okrog sebe, zakaj nihče izmed njegovih ljudi ni znal pisati in čitati, čeprav so bili vsi izborni mornarji. Ne morem si misliti, kako bi se bili razpoznali na tej vodni puščavi, če bi nam bila pobrala kapitana nagla smrt, kajti razen njega ni znal nihče določiti kraja, kjer smo bili. V njegovi kajuti je visel zemljevid, na katerem je zaznamoval vsak dan prejadrano pot, tako da se je videlo takoj, kako daleč smo še od namenjenega kraja. Čudovito je znal preračunati to. Nekega jutra mi je rekel, da bomo jadrali prihodnjo noč mimo luči na rtu Verde, in res smo jih videli blesteti na svoji levici, ko je napočil mrak. Drugi dan pa nam je zemlja izginila izpred oči, in Burns mi je rekel, da je odslej ne bomo videli, dokler ne priplovemo do svojega pristanišča v zalivu Biafra. Dan za dnem nas je odnašal ugoden veter dalje proti jugu, in vsako opoldine se je pomeknila igla na zemljevidu bliže k afričanskem nabrežju. Pripomniti moram, da smo hoteli naložiti palmovega olja in smo pluli s pisano obleko, starimi puškami in drugo šaro, kakršno prodajajo Angleži domačinom.
Nazadnje pa je odnehal veter, ki nam je bil naklonjen toliko časa; več dni smo plavali po morju, gladkem kakor zrcalo, in v takšni pripeki, da se je cedila na krovu smola izmed deska. Sukali in sukali smo jadra in stregli na vsako sapico, dokler nismo prišli iz tega brezvetrnega pasu in spluli nazadnje s svežim vetrom proti jugu. V tem kraju je kar mrgolelo letečih rib. Burns je bil že nekaj dni ves nemiren; videl sem, da si drži neprestano roke nad oči in gleda proti obzorju. Dvakrat .sem ga
'SSšT firšd sTovčnšJco javnost tudi za Trst. O ljubosumnosti, ki je nastala, ne bomo več govorili. Pač pa moramo tu omeniti, da bo šel »Dan« po tej poti naprej in dobi stalne poročevalce v kratkem tudi na Koroškem. Tako prebijemo meje provincijalizina in lokaiizma, ki so ga listi do zadnjih časov tako spretno gojili: da ni smel tržaški list govoriti o Ljubljani in ljubljanski o tržaški politiki. Edini list, ki je pa iz političnih ozirov segal s svojimi umazanimi kremplji po tržaških Slovencih, je bil svojčas »Slovenec«. Toliko na včerajšnjo notico v »Edinosti«, da bodo čitatelji vedeli, da je »Dan« tisti »neki« list, v notici »V Trstu in Ljubljani«. Kar se pa čitanja listov po kavarnah tiče, pa smo z »Edinostjo« vedno enih misli: če reven delavec požrtvovalno kupi list ali sl ga celo naroči, bi menda inteligent tudi ne smel se pustiti osramotiti in bi list lahko kupoval, ne pa na tuj račun zabavljal.
Slabo kaže. Iz Suhe Krajine. Kaj bo, kaj bo, zdihujejo opravičeno prebivalci. Julija meseca nam je vse toča pobila in kar je še potem znova pognalo in raslo, to ne more dozoreti, zakaj vreme je tako, da ga ni najstarejši ljudje ne pomnijo o tem času takega. Mraz je dan na dan hujši, dežuje brez prestanka, nazadnje pa zapade še sneg, kakor smo ga že videli v nedeljo, t j. 6. oktobra, ko je pobelil hribe in segel precej daleč v doline. Ljudje nimajo nastila, nimajo drv, nimajo še marsičesa, zima pa že trka z vso močjo na vrata. Kmalu bo vstopila in nas našla nepripravljene na njo. Težko, zelo težko je letos naše borno življenje!
Železniška nesreča. Železniška nesreča se je pripetila dne 7. t. m. v bližini Škofjeloke. Tovorni vlak št. 1765 je povozil malega posestnika Jufija Kalana. Bil je vdovec. Imel je dva otroka. Kako je prišel pod vlak se ne ve. Dobili so ga Šele drugi dan mrtvega.
Ogenj. V ponedeljek dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne so videli potniki s postaje Lesce v bližini Bleda ogenj. Gorelo je zelo močno. Podrobnosti še ni.
»Kisli Janez« je odgovoril. Pred kratkim smo poročali kako je na strogo klerikalni podlagi stoječi Janez Brudar, imenovan tudi »Kisli Janez« iz Daljnega Vrha, fara Prečina, hodil na božjo pot na Trško goro in kako je tam dajal vbogajime z — bičem po mežnar-jevem hrbtu. Ko je »Kisli Janez« o tem dopisu zvedel, se je nagrozil, češ, o saj bodo dobili odgovor. Na vprašanje, ako ta odgovor misli »Domoljubu« zaupati, je dejal pomenljivo: o, še kje drugje. No, pa »Kisli Janez« je res držal svojo besedo. Kajti za pretečeno soboto je bil povabljen h kazenskemu sodniku v Novem mestu, ker je tako krščansko postopal na svoji božji poti na Trško goro. Obtožen je bil, da je mežnarja Šklandra z bičem nabil ter ga tako telesno poškodoval, da je skozi teden dni bolehal. Potem, da je svojega konja pustil brez varstva se pasti po Trški gori, med tem ko je okrog popival. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil na tej božji poti na Trški gori hudo pijan, kar je za pobožnega kristjana in navdušenega somišljenika prečinskega župnika gotovo zelo lepo priznanje. Mežnarja pa da je samo »oberluzgnil«, to pa za to, ker je njegovega konja dražil. Konj pa je bil privezan. Nato je bil zaslišan Andrej Šklander, cerkovnik v Sred. Grčevju. Mali stari možiček je prišel ’	;/.pravi kakor kak star ka-
planček. Spodaj je imel črno suknjo, očividno iz duhovnikovega vira podarjeno; počez pa je nosil krajši vrhni suknjič, tako. da se mu je spodnja črna suknja videla odzadaj vunkaj, kakor pri kakem duhovniku, Šklnnrlsr !e povedal: Po prvem cerkvenem opravilu se je šel malo v bližnjo gostilno okrepčat, da bo laglje opravljal svoj posel pri prihodnji službi božji. Nazaj grede v cerkev vidi tam ob potu stati za voz privezanega konja, ki je prav zadovoljno lomastil seno iz voza. On, šklander pa se je konju tako dopadel, da ga je konj ljubeznivo pogledal. Ta konjska prijaznost se Je tudi njemu služabniku božjemu tako dopadla, da je nehote malo postal in konja nagovoril: »no šimlja, kaj tudi ti fruštkaš«? Komaj pa je to Spregovoril in hotel svojo pot oditi, že je prilomastil Brudar z bičem v roki nanj, ter ga začel z debelim koncem mikastiti po hrbtu. Prizor je privabil polno ljudi na lice mesta. Njega, ki ga vsi poznajo, da Je pošten mož, ie bilo sram, ker so si ljudje lahko mislili, bc re kaj je hudega na-
zalezel v kajuti, kako je zijal na zemljevid in na buciko, ki se je bližala obrežju čimdalje bolj in ga vendar ni dosegla nikoli. Nekoč pa, ko sva igrala s kapitanom zvečer v kajuti partijo 6cart6ja, je stopil skozi vrata z izrazom besnosti na zagorelem obrazu.
»Oprostite, gospod kapitan,« je dejal. »Ali veste pravzaprav, kam krmari mož, ki stoji pri krmilu?«
»Naravnost proti jugu,« odgovori kapitan, ozrši se na zemljevid.
»Moral bi krmariti naravnost proti vzhodu!«
»Kako veste to?«
Mat je zamrmral nekaj srdito sam pri sebi.
»Nimam posebne naobrazbe, gospod kapitan,« je rekel nato, »a povem vam, da se vozim po teh vodah od svojega desetega leta. Jaz vem, kdaj plovemo čez linijo, in vem, kdaj smo v kalmah, in vem, kod gre pot proti oljnim rekam. Mi smo zdaj južno od linije in moramo pluti naravnost proti vzhodu, ne pa proti jugu, ako hočemo priti tja, kamor smo poslani.«
»Oprostite, gospod Gčrard. Zapomnite si, igram jaz,« je dejal kapitan in odložil karte. »Stopite k zemljevidu; gospod Burns, dati vam hočem lekcijo v praktični navigaciji. Tu je pas jugozapadnega pasata, tu je linija, v to luko hočemo priti — in tu je mož, ki vodi svojo ladijo, kamor mu drago.« Še preden je izgovoril, je popadel nesrečnega mata za grlo in ga davil toliko časa, da je bil skoraj nezavesten. Kuhar Kerouan je prihitel medtem z vrvjo; zvezala sta ga in mu zamašila usta, tako da si ni mogel pomagati.
redil, da ga Brudar tako pretepa pred cerkvijo. Zahteva za bolečine najmanj 20 K, kajti ves teden ga je bolelo čez križ vsled Brudarjevih udarcev. Sodnik je to Šklandru rad verjel in »Kislega Janeza« obsodil na 20 K ali na dva dni zapora, Šklandru pa mora plačati 10 K za bolečine. To je precej drag vbogajime »Kislega Janeza« in obenem menda tudi nam obljubljeni odgovor.
Kranjski fantje, mi smo mi! Dne 1. septembra t. 1. so pili v Beboljevi gostilni v Kranju domači fantje. Med njimi je bil tudi Janez Krt, katerega je prišel stražnik Ivan Šmajd aretirati zaradi neke tatvine. Do tu je šlo še vse v redu in kakor je prav. Ko pa so ostali fantje videli, da je stražnik aretiral Janeza Krta, Kozla podomače, jim je zavrela v glavi kri. ’ Janez Alič je še vpil za stražnikom: »Hudič, ko bf imel v roki. mene, bi ti že jaz pokazal!« Nato pa se je obrnil še h Krtu: »Pojdi, pojdi, kaj boš hodil z njim?! Pojdi nazaj!« No, pa Janez Krt ni prišel nazaj, nazaj je prišel le stražnik Šmajd, ki je hotel aretirati Janeza Aliča zaradi grožnje^ Hotel ga je vkleniti; tu pa je dvignil eden izmed Aličevih prijateljev, Jakob Eržen, stol in ga je zamahnil nad stražnikom. Alič sam pa se je začel ruvati s Šmajdom, pri čemur mu je pomagal drug tovariš Janez Potočnik. Stražnik je zopet poskušal Aliča ukleniti, toda ta ga je sunil, da je priletel v steno in zadobil pri tem poškodbe nad levim očesom in na palcu na roki. Ljudje so hiteli na to po orožnike. Na mesto pretepa je prišel orožnik in orožniški stražmojster. Alič je imel slabo vest in se jima je za neki vogal na dvorišču skril. Toda orožnik je ptička vseeno našel. Vsi trije kranjski fantje, Alič, Eržen in Potočnik, so stali včeraj pred deželnim sodiščem, ki jih Je nagradilo za njih junaške čine. Janez Alič in Jakob Eržen sta dobila vsak po tri mesece ječe, poostrene s postom in vsakih štirinajst dni s trdim ležiščem, Janez Potočnik pa. ki je hotel izruvati Aliča stražniku iz rok z besedami, ki so jih tudi priče potrdile: »Pustite ga, saj vidite, kako je pijan!« so zamehurili na tri dni strogega zapora. Pri tem je bilo olajševalno sredstvo to, da ni bil Janez Potočnik še nikdar prej kaznovan.
Tovorni vlak skočil s tira. Včeraj okrog 3. ure zjutraj Je skočil tovorni vlak št. 942 s tira na koncu železniške postaje Verd nad Vrhniko. Vlak je zavozil na »slepi« tir in več vozov se je razbilo ob odbijačih. Ko je vlak trčil na odbijače na betonski podlagi, so ti vsled silnega pritiska lokomotive odleteli, vlak pa je zavozil na prosta tla. Ob času nesreče je nastal velik trušč, ker so se vozovi za lokomotivo začeli lomiti/ Dva vozova sta se popolnoma razdrobila, tretji se je prevalil na bilžnje železniške tračnice. Izmed drugih vozov jih je nekaj odskočilo s tira in se poškodovalo. Osobje na vlaku se ni nič poškodovalo, le nekateri so sl pretresli mozeg. Sprevodnik Bajc je pred sunkom skočil z voza in je dobil laiine telesne poškodbe. Prvi voz za lokomotivo je ostal nepokvarjen, do čim so se vozovi, ki so bili za njim', poškodovali. Vozove, ki so ostali nepoškodovani, so odpeli in jih prijeli drugim vlakom, ki so šli pozneje za pošleodovanim. Razbite vozove so danes spravili s tira. Ljubljansko po-stajenačelstvo je bilo o nesreči takoj obveščeno in je odposlalo na Verd nekaj svojega osobja v pomoč.
Izpred mariborskega sodišča. Zaradi po-< novnih tatvin je bil 271etni Janez Savec iz Ci* gone obsojen na osem mesecev težke ječe. —< 381etni posestnik Karl Černe] iz Kresnice je jako surov, in dostikrat brez povoda pretepa svojo ženo. Dne 29. junija jo je udaril s stolovo nogo zato, ker mu je njen brat Jakob Marko v cerkvi zasedel njegov stol. Sodnija mu je prisodila tri mesece težke ječe.
Iz davčne službe na Štajerskem. Davčni asistenti Anton Cvahte, Franc Germ, Ignac Ozvatič, Simon Fiihrer in Ant. Paradiž so imenovani za davčne oficijale.
Nesreča. V Prevorju pri Pilštanju je pri po^ skušanju nove mlatilnice prišel posestnik Franci Potočnik z levo roko med zobe. Zmečkalo mu jo je do prvega sklepa 3a so mu jo morali zdravniki odrezati. Cela soseska pomiluje nesrečnega siromaka. Previdnost pri strojih!
Sneg v Prevorjah. (Kozjanski okraj.) V noči dne 5. t. m. smo imeli tu prvi mali sneg, torej prvo prikazen zime. Zdi se nam malo pre-
»Pri krmilu je eden izmed naših Francozov,« je menil kuhar nato. »Mata pa bi bilo najboljše vreči čez krov.«
»Najbolj varno bo,« je pritrdil kapitan Fourneau.
A to je presegalo meje moje potrpežljivosti. Nikdar se ne bi bil dal pregovoriti, da privolim v umor človeka, ki se ne more braniti. Zelo nemilostno se Je izjavil kapitan naposled za to, da mu podarimo življenje, zanesli smo ga v prostor za kajuto in ga položili na zavoje manchesterskega sukna.
»Saj ni vredno zapirati zatvore samo zaradi njega,« je rekel kapitan Fourneau. »Gustav, stopi h gospodu Turnerju in reci mu, da želim govoriti z njim.«
Nič hudega sluteč, je stopil drugi mat v kajuto; zgodilo se mu je isto kakor njegovemu tovarišu Burnsu. Tudi njega smo nesli dol in ga položili med sukno. Nato smo zaprli zatvoro.
»Rdečelasi pes nas je prisilil ravnati naglo,« je rekel kapitan. »Udariti moram prej. nego sem namerjal. Toda nič ne škodi — mojim načrtom ne preti zato nobena nevarnost. Kerouan, nesi moštvu tam spredaj sodček ruma in reci jim, da naj ga pilo na njegovo zdravje in v proslavo tega, da smo prepluli linijo. Gotovo jim ustrežeš s tem darilom. Naše ljudi pa spraviš potem dol, v svojo pantry, da ne bo skrbi, če so pripravljeni k dejanju. In zdaj, polkovnik Gčrard, lahko nadaljujeva svoj čcarte, ako vas je Lvolja.*	'
(Dalje.)
ftii.ro, ker smo zaradi počasnega zorenja do-izdaj še malo ozimine posejali. Tudi jesenske pridelke imamo še večjidel na polju. Posebno rslaba pa bo z vinskim pridelkom.
Jesenski cvet. Pri posestniku Antonu Beljaku v Prevorju nad Pilštanjem je te dni mlado (jabolčno drevesce prijazno cvetelo kakbr pomladi.
Letos je minulo 30 let, kar je v Ptuju »Narodna Čitalnica« kupila »Hotel zur Stadt AVieii« in napravila iz njega »Narodni dom«, Prvi na Šajerskem. Za ptujske Slovence znamenita obletnica.
Ljubljana.
u Pošiljatev v Srbijo konfiscirana. Kakor listi poročajo, je Avstrija ustavila že nešteto Pošiljatev vojnega materijala, ki je prihajal iz Francije in je bil namenjen v Belgrad. Tako je bil ustavljen vojni materijal v Amstettnu in jBrucku. (To posnemamo iz dunajskih listov!) tVčeraj je bilo tudi na ljubljanskem kolodvoru ■ustavljenih več vagonov, ki so bili namenjeni iv Belgrad. Pošiljatev je prišla iz Kormina in Se bila odposlana iz Francije in Italije. Vozovi iso bili ustavljeni na zahtevo z Dunaja. Kaj je !v vozovih — se ne vej
— Dr. Zajec in Ivan Štefe. »Slovenčev« urednik Ivan Stefe in deželni odbornik dr. Zajec sta na glasu, da se rada prepirata, hujskata »n delata zgage. Dokler sta možicelja trezna, Be; za silo že shaja z njima; drugače je pa, kadar se ga nalezeta. V takem stanju sta pa naravnost neznosna, pa bodisi v gostilni ali pa pri sejah občinskega sveta. To se čuti posebno kadar g. župan za eno uro sejo prekine. To se je pokazalo tudi pri torkovi seji občinskega Sveta. Žarečega obraza in svitlih oči sta se ivrmla oba z namenom, delati zgago in prepir. Da v bodoče ne bosta imela prilike v sladko-gmjenem stanju razgrajati pri sejah občinskega Sveta, sfc je sprejel predlog obč. svetovalca Kneza, da se v bodoče po večerji seje ne bodo nadaljevale; če se bodo pa vendarle,, bosta pa morala iti Stefe in dr. Zajec v brezalkoholno gostilno večerjat. Obč. svetnik St$fe se baje ni streznil še od nedelje, ko ga je ježiški župnik pošteno napojil za njegove ostudne napade v :»Sloveneu« na Ciril-Metodovo podružnico na 'Ježici.
— Kakšno mnenje iinajo redovniki o Ste-
fetu. Prijatelj našega lista je govoril te dni S pobožnim in vnetim redovnikom. Ta mož, ki Kivi za^ svoj poklic, je klerikalno politiko in posebej še »Slovenčevega« urednika Ivana Steleta takole obsodil:	»Jaz obsojam politiko
s>SIovenca« iz dna duše. Napredni listi imajo popolnoma prav, da pobijajo zlorabo vere tet gnilobo nemoralnosti klerusa.« Mi se ne vje-hiamo s. posvetno politikujočo duhovščino prav nič. Strast, ki danes veje v naših politl-gkih listih na verski podlagi se mi gnusi. Ako bi jaz imel moč, bi prvi sfrčal iz uredništva 2>Slovenca« urednik Stefe. Ta je prava zgaga, M naši stranki, veri in duhovščini več škoduje kakor vsi brezverci.« Kajneda, hud poper!
— Žalosten odhod ubogih delavcev. Poroča se nam: Ljubljanska predilnica, ki je zadaje dni odpovedala celi vrsti delavcem, katere So klerikalci pustili popolnoma na cedilu, je po-istavila 18 družin nekaj v Gorico, nekaj v Litijo. Žalosten je bil pogled na te uboge trpine, jki so šli s trebuhom za kruhom. Neki preddelavec, ki je celih 32 let vestno opravljal svojo blužbo v predilnici, je moral z ženo in z 9 otro-jfci za kruhom, ne da bi vedel, če ga dobi. iRavnotako so mi druge družine z objokanim! jočmi pripovedovale o svoji žalostni usodi. Nesreča je gotovo veliko hujša, ker je na pragu fcima in so nesrečneži večinoma že starejši ijudje.
^Na Viču vladajo prav azijatske razmere, i^0VTeMl. ^ar Sabi, ako se občina primerja fs btsko. Luči so tu zelo pomanjkljive, jarki pod vsako kritiko, tako da je vsaka gorska ivas boljša. Blata, o joj, da bi se človek kar onesrečil. Saj zato pa tudi ni opažati izletni-ov na tej strani. Ob tej priliki pa naj bo tudi Jomenjeno, kako gospodarstvo se tu nahaja. Imel sem priliko potožiti nekaterim možem, kaj fci se dalo napraviti za majhen denar. Ampak idobil sem kratek odgovor: »Tu pri nas je že Itako, par ljudi je mogotcev in to je vse!« Reklo jse mi je tudi: * Poglejte, vsi rabimo za pranje in za živino vodo iz Gradaščice; tu pa jo meni kiič tebi nič popolnoma zapro za cel teden. Če pa se kdo pritoži, mu pa rečejo: »Kaj vi, mi poplavljamo mlin, le počakajte 5 do 8 dni!« Sreča je še, da ne izbruhne ob takem času kak požar. To bi bila zmešnjava! Ljudij in orodja govolj, vode pa nobene, ravno tako kakor v l^ožni dolini. Temu je seveda vzrok le občina, ker še za vaščane malo ali pa prav malo briga, nko grem takole skozi vas, vidim, da Grada-sčica prav nič ne teče. Po lužah v strugi pa pobirajo ribe. Če vprašam, komu pripada ribji lov, dobim tale odgovor: »I, saj bo tako vse poginilo, tisti pa, ki ima v zakupu ribe, se pa za to čisto nič ne briga. Z žalostnim obrazom ffnoram zapustiti ribje lovce; smili se mi zakupnik in tudi uboge živalice se mi zasmilijo, ko bodo morale vsled brezvestnih ljudi pogi-
Eiti. Ko človek vse to vidi in sliši, mora vzklik-iti: Kaj takega je samo na Kranjskem mogoče!
— Stefe in Dermastja na Ježici. Sijajen tospeh veselice ježiške C. M. podružnice. V pedeljo je priredila naša podružnica sv. Cirila in Metoda veselico, katera se je vsestransko Sako sijajno obnesla. Vrli fantje in dekleta so pokazali z neumornim delom, da teče po njih Kilah slovenska kri in da je družba sv. Cirila Sn Metoda narodno podjetje ne pa kakor Slovenska straža, katera ima strankarski namen, parovško bisago. Vkljub deževnemu vremenu |se je udeležilo veselice veliko domačinov, rodoljubov iz sosednih vasi in Ljubljančanov. Pozabiti tudi ne smerho našega župnika, kateri je že v nedefoo poprej raz lece za veselico de-al reklamo ter nekaterih njegovih babur, kare so »Slovenca« po hišah nosile. Dan obračuna za vse podle napade proti podružnici se tedno bolj bliža, zato so začeli cviliti y, škofo-
vem listu, ter napadati odbornike z lažmi, Ica-tere najdejo prostor samo v »Slovencu«. Čud*-no se nam zdi, zakaj jemlje neki urednik, katerega pismo je na razpolago, župnika »Sup-pana?« pod zaščito, da župnik ni nasproten družbi sv. Cirila In Metoda. Res priznamo, da bi bil župnik mogoče član, ako bi šlo v njegovo bisago — pa kaj hočemo, ako osivel starček' in najpremožnejši župnik na Kranjskem, kakor se govori, nežna razločiti akcij od navadnega papirja. Zato je v nedeljo zbobnal v katoliški cirkus nekaj babnic, da so ustanovili »Slovensko stražo«. Na shodu sta se jezila po župnikovem navodilu Dermastja in Stefe čez župniku neljube osebe. Zaključek vsega shoda je bil ta, da omenjena gospoda nista povedala pomena in namena »Slovenske straže« ampak povedal je šele župnik pravi namen, ki se je izrazil, da ima on globoko srčno rano in ta rana je zadolženi dom. Res lepa »Slovenska straža«, katera se je ustanovila samo za farovško bisago. Tako se goji ljubezen do bližnjega po Kristusovem namestniku? navodilu v »Katoliškem domu«, kateri nosi napis: »Bogu v čast.« Prosimo pa župnika, naj vendar naredi predavanje o nekem dogodku iz Črnuč, katero govorico je neka sedanja prijateljica župnikova iz Ljubljane prinesla — ali pa mogoče o nekem cekinu itd. Bliža se pa dan tudi za župnikove prijateljice, oziroma prijatelje, kateri obelodanijo vsako brezpomembno stvar o kakem kaplanu, župniku, škofu itd. — a z župnikom iz Ježice imajo neko zvezo, katera se bode v najkrajšem času razkrinkala. Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda bode pa deloval kljub vsemu javkanju in cviljenju v »Slovencu« neumorno za procvit omenjene družbe in uspeh nam je vsestransko zagotovljen.
v.~ Znano je širom sveta, da si župnik iz Ježice za svoje podle namene poslužuje različnih žensk. V lakomnosti prihaja najraje v take hiše, v katerih ga zastonj nasitijo. V soboto zvečer sta se v tej župnikovi ljubosumnosti skregali in pošteno ozmerjali dve znani materi, katerih predmet so bila župnikova pisma. Konec prepira je bil ta, da je neka mama rek a neki gospej: »Jaz sem ga 20 let futrala, sed] ga pa še ti daj 20 let futrati.« Brez komentarja.	Stožčan.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v četrtek, dne 10. oktobra, se prvič na slovenskem odru uprizori velezabavna humorja, dovtipov in satire polna »vesela žaloigra« »Velik mrtvec«, ki sta jo napisala danska dramatika J. Magnussen in P. Saramo. Igra je burkasta skoz in skoz, vendar pa po vseh svojih svojstvili daleko presega tisto plitko dramsko » zabavno« literaturo, ki se zadnje leta šopiri po maloizbirčnih odrih. Koderkoli so jo doslej uprizorili, povsod jo je občinstvo sprejelo z gromkim aplavzom in nabito polne hiše so pretresale salve bučnega smeha. Zato se intendanca nadeja, da bo z Velikim mrtvecem« v najobilnejši meri ustregla vsakomur, kdor se rad nasmeje do solz. Za abonente par. Začetek ob pol 8., konec po 10. Med drugim in tretjim dejanjem bo daljši odmor.
Z Belgrada in Sofije slike o mobilizaciji na
anu je Ihistrovani Tednik ter jih priobči v današnji številki. Danes popoldne izide jako zanimiva številka »Ilustrovanega Tednika« ter že sedaj opozarjamo na njo.
»Trgovski koledar« je izše lin prinaša bogato vsebino. Stane 1.20 K in ga vsem toplo priporočamo.
Popravek. V predvčerajšnjo številko se je vrinilo poročilo o ustanovnem občnem zboru Nar. soc. Zveze pomota. Prispevki društev, ki pristopijo k N. S. Z., znašajo mesečno le 4 vinarje od člana in ne 40 h.
Kinematograf »Ideal«. Včeraj se je predvajal pri razprodanih predstavah z velikim uspehom film z Asto Nielsen »Mrtvaški ples«. Ta film je prvi iz 8 komadov obstoječe serije za kar dobi Asta Nielsen 50.000 K honorarja. Tudi ostale 4 slike so prve vrste. Zadnja predstava ob 10. uri zvečer. V soboto »Smrtna žrtev«. Senzacionelno.
Trst.
Poletni dnevi v Trstu. Nekaj dni je tulila v 1 rstu burja. Pripetilo se je radi nje več ne-sreč. Dva sta vsled padca umrla. Preteklo nedeljo popoldne je malo potihnila, in začel je padati dež. V pendeljek je lilo z neba cel dan. Danes, 8. t. m. pa je napočilo zelo lepo vreme. Burja ne piha več, dež je pojenjal; nebo je jasno in pripeka solnce. Izgleda kakor v poletnem času.
Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo 5. oktobra smo imeli jirvo operetno iiredstavo te sezije »Grof Luksemburški«. Ta igra, ki smo jo ze slišali večkrat koncem lanske sezone je uspela tudi letos prav lepo. Nastopile so večina nam že znane moči. Gdč. Talerjeva, gg. Iličič in Rainer so bili prav dobri. Lep napredek smo opazili pri gdč. Lepušovi v ulogi Juliette. Tudi g. Pregare je pokazal, da ima zmožnosti se razviti v dobro moč. Ostale manjše uloge so bile povoljno izvedene. Zbor je boljši kot lani in kar je posebno zadovoljivo, več življenja je v njem. Pripravljajo se opereta »Cigan baron« iti veseloigri »Ljubezen bdi« In »Črn! madež«.
Narodna delavska organizacija v Trstu. Čulo se je v raznih slovenskih časopisih v zadnjem času marsikaj zlobnega proti N. D. O. Posebno »Slovenec« je napenjal vse svoje moči, da bi pokazal vladi, katere podrepnik je bil že od nekdaj, kako je N. D. O. revolucionarna, anarhistična, Sindikalistična itd. Vemo prav dobro, kaj je hotel s tem »Slovenec« doseči. Znani so vsej javnosti zlobni nameni tega fa-lotskega lista, zato ni potrebno, da še nadalje dokazujemo in se bavimo z njegovimi nameni. Na drugi strani pa je napadala N. D. O. social-nodemokratičtia »Zarja«. »Zarja« je v takih slučajih »Slovencu« vedno na razpolago: To se je dokazalo že neštetokrat. »Zarja« je pisala, da je N. D. O. krumirska organizacija, da. je štafaža kapitalistična itd. Marsikdo ni vedel pri čem da je, ko ie čital na eni strani (v »Slovencu«), da je N. D. O. bolj revolucionarna kakor.
socialna demokracija, na drugi pa, da je ponižna. štafaža. Bolj pametni so seveda delovanje N. D. O. pridno zasledovali. Na podlagi pridnega zasledovanja so prišli do zaključka, da je vse to, kar pišeta »Slovenec« in »Zarja«, predrzna hinavščina, zavist, zlobnost, nevoš-ljivOst. N. D. O. je organizacija zatiranih, zato se bojuje za njih z vso svojo močjo proti tlačanstvu. Če pravi »Slovenec«, da je ostra — ima seveda prav; ampak on ima pri tem de-nunciatske namene. Ako očita »Slovenec« N. D. O. ostrost, s tem le prizna, da so krščansko socialne organizacije, organizacije, ki ližejo podjetnikom pete. Delavstvo od njih nima nič pričakovati. Delavstvu se dandanes tako slabo godi, da je prisiljeno nastopati ostro. Kaj pomaga delavstvu ponižna organizacija! Organizacija, ki se nahaja samo na papirju, ni vredna obstoja. In take so krščansko-socialne organizacije. Socialna demokracija tudi nima več nobene sile v sebi. S polno pravico lahko pravimo. ne N. D. O., temveč socialna demokracija je ponižna, je mevžasta organizacija, to so delavci izprevideli, za to se obračajo proč od nje. Socialne demokrate to seveda jezi, kakor jezi tudi klerikalce, ker se delavci tudi krščanskim delavskim organizacijam — odtujujejo. Zato so si socialni demokrati in klerikalci podali roke, da oslabšajo moč N. D. O. Zato v zadnjem času proti N. D. O. tako hujskanje. N. D. Q. pa vzlic temu napreduje, in sicer še veliko bolj. Tekom nekaterih mesecev se' je silno po-vspela na kvišku. V nedeljo. 6. t. m. se je vršila konferenca N. D. O., na kateri se je to konstatiralo. Na tej konferenci se je govorilo tudi o ustanovitvi lastnega glasila. Na dnevnem redu so bile tudi druge notranje zadeve. Na vsak način je zelo razveseljivo dejstvo, da se delavske organizacije na nar. soc podlagi tako lepo razvijajo. Kakor se vidi bo kmalu pričel klenkati mrtvaški zvonec klerikalcem in socialnim demokratom. Te dve internacionali, črna in rudeča, se bodeta morali umakniti narodno socialni misli. V Trstu N. D. O., Zveza jug. železničarjev in nar. soc. mladinska organizacija, v Ljubljani »Nar. soc. zveza« in »Bratstvo«! V teh organizacijah je moč in ta moč izpodrine škodljivce našega ubogega zatiranega delavskega ljudstva.
Socialni tečaj N. D. O. v Trstu. V petek, 11. oktobra od 7.—8. zvečer dr. Kisovec: »Volitve v zavarovalnico zoper nezgode in razsodišča«; od 8.—9. dr. Čok: »Politične stranke in struje v Trstu«. Socialni tečaj se vrši v prostorih N. D. O., ulica sv. Frančiška 2.
Gorica.
BOGOSKRUNSTVO.
Klerikalci so res vsega zmožni. Da natolcujejo in obrekujejo svoje politiške nasprotnike, to je pač že v obče znano. Glavno glasilo naših klerikalcev, ljubljanski »Slovenec«, je prinesel v naš politični boj najgabnejše orožje — denunciantstvo. Da ga posnemajo v tem ro-kovnjaštvu vsi drugi klerikalni listi, je žalostna resnica. Takisto je obžalovanja vredno dejstvo, da so naši klerikalci potegnili v politiško borbo tudi vero in stoje vsaj v tem pogledu v diametralnem nasprotju s hrvaškimi klerikalci, katerih glasilo »Hrvatska« se je odločno izreklo proti taki zlorabi vere. Da bi slovenski klerikalci v tem oziru posnemali Hrvate, tega ni pričakovati. Saj nam je vsem še vedno v živem spominu čin ljubljanskega škofa, ki je ukazal ob raznih volitvah izpostavljati Najsvetejše in je izdajal posebna pastirska pisma, samo da bi s pomočjo verskega čuvstva našega naroda in pa s pomočjo svoje avtoritete kot cerkveni dostojanstvenik in knez priboril zma-go — klerikalnim kandidatom.
1 oda kakor so vsa taka in slična dejanja nespodobna in nedopustna — naši gori-ski klerikalci — takozvani novostrujarji — so prekosili in daleč nadkrilili svoje somišljenike v časnikarstvu.
^ Njih zadnje dejanje smemo z vsem opravičenjem in tudi z vsem ogorčenjem imenovati — bogoskrunstvo!
. . »Novi čas«, ki je glasilo goriških novostru-jarjev, priobčuje v zadnji številki članek, naslovljen »5000«, kjer pripoveduje, da je število njegovih naročnikov doseglo vrsto 5000. Nobenemu listu ne moremo jemati pravice, da se bi pobahal s številom svojih odjemalcev in da ne bi s tem delal reklame zase. Ampak da se to dela na ta način, kakor je storil naš »Novi čas«, to presega vse meie dopustnosti in morale!
»Novi čas« piše namreč v svojem reklamnem članku doslovno tako-le:
»Bogu torej, v čegar službi stoji naš Ust, in Presvetemu Srcu Jezusovemu prisrčno zahvalo za blagoslov, ki ga je naklonil našemu listu.«
Ko bi teh hinavskih in farizejskih besed ne brali z lastnimi očmi, bi ne mogli verjeti, da se nahaja kje na svetu človek v duhovski suknji ali v duhovski službi, oziroma v službi duhovniške politike, ki bi mogel in smel neženi-J^mo zagrešiti tako eklatantno bogoskrunstvo! Goriški »Novi čas« piše tako nesramno, predrzno in pobalinsko, kakor da bi Bog in srce Jezusovo sedela v njegovem uredništvi! in blagoslavljala vse tiste hudobije in podlosti, ki jih je že doslej zagrešil imenovani list! Mnogo smo že brali klerikalnih lopovščin, ali take še nikoli! Farizeji in pismouki goriškega »Novega časa« so take moralne propalice, da si mislijo o svojem bogu in srcu Jezusovem, da nimata drugega opravka, nego da blagoslavljata njegove — umazanosti.	%
, To je bogoskrunstvo najhujše vrste, iri le čuditi se je. da ni roke in oblasti — ni cerkvene, ni posvetne — ki bi udarila z vso silo in brezobzirnostjo po tako umazanih m nesramnih pismarjih in farizejih!
Nam je sicer vseeno, kaka čuvstva prevevajo novostrujarje in kako je njihovo versko mišljenje — če ga sploh kaj iinajo. Ne moremo pa dopustiti, da bi se na tak način demoralizo-ya!o naše ljudstvo in da bi se v imenu Boga
in srca Jezusovega delala reklama za klerikalno časopisje!
To klerikalno nesramnost, ki presega vse meje časnikarske dopustnosti, je treba našemu ljudstvu pokazati v pravi luči, da izprevidi, kaka hudičeva zalega se zbira okrog »Novega časa«, ki izrablja celo božje ime v svoje umazane kupčijske namene.
Ali je potem kaj čudnega, ako se vedno bolj uveljavlja resničnost tistih besed, ki pravijo: Po farjih vera gor — po farjih vera dol!? —Resnično, takih dejanj so zmožni samo hinavci. farizeji in bogoskrunci! In v imenu dostojnega časnikarstva moramo proti temu naj-odločnejše protestirati! To niso žurnalisti, to so banditi!
Sobotno predavanje dr. Ivana Laha je bilo primeroma dobro obiskano. Predayatelj je očrtal kulturni razvoj slovenskega naroda od početka njegove kulture do današnjega dne. V kratkih in jedrnatih potezah je omenil vse dogodke, iz katerih je razvidno kedaj in kako, ter v koliki meri smo do današnjega dneva storili največji korak. Lahko rečemo, da je bilo predavanje »O slovenskem kulturnem razvoju« najbolj zanimivo, s čemur se razločuje od prejšnjih dveh. Med poslušalci smo opazili takrat posebno dosti dijaštva iz v_seh zavodov. Dober znak je to za mladino, ki se napravlja v življenje. To dokazuje, da stremijo za izobrazbo tudi oni, ki bodo nekoč sami na tak ali enak način vzgajali dcco, kajti le popolen človek ima priliko, da pokaže drugim pot k spopolnje-vanju. Navzočih je bilo tudi nekaj mož, ki bodo v kratkem tudi sami predavali. — Posebno nas je vzradostilo, da se je Jel zanimati za tako poučne prireditve ženski naraščaj. Pomislimo vendar, koliko so pridobili Italijani s takimi ljudskimi vseučilišči. Med njimi 50 bili redki naobraženci, ki se niso udeleževali predavanj. — Vsekakor vidimo, da goriški Slovenci napredujejo, in se brigajo za samoizobraz-bo. Ker nimamo — žalibog — drugih sredstev. se poslužujemo teh v kolikor mogoče večji meri. Velike važnosti bi bilo, če bi to ljudsko vseučilišče ostalo še zanaprej. Listi so pa poročali, da je to odvisno od obiskovalcev, in menimo, da se ne bodemo varali v Goričanih. Prihodnje predavanje je v hrvatskem jeziku v soboto. O predavanjih in »Prosveti« pa v kratkem več!
Nemški gospodje na kolodvoru državne železnice so povsod docela vzorni. Uslužbenci niso nič boljši od njih, zato gre seveda vse po eneministem kopitu. Ob prihodu vlakov se vpije in razgraja kakor se komu poljubi. Zavoje, ki prihajajo v Gorico po državni železnici se meče iz vagonov, ne glede na to, če se ti močno poškodujejo ali ne. V bodočnosti želimo malo več vljudnosti in dostojnosti, in tudi — reda!!
Zastonj! Kdor se je vozil z državno železnico kamorkoli, je pač imel priliko spoznati red, katerega ima v svojih vozeh. Skozi predore brez luči, pa bodisi podnevi ali pa ponoči. Pošteni ljudje skupaj s pijanci itd. In kljub vsem pritožbam zadnjih let, se ni še nikoli nikjer odpomoglo. Ze iz zdravstvenih ozirov bi se moralo paziti na snago, pa komu je mari za to? Pritoži se — ciničen nasmeh železniškega uradnika in — končano je. Tudi državna železnica bi lahko imela s svojim dobičkom bolje kondukterje, in ne pijanih surove-žev, pa kaj 'sc hoče, ko je revizija vsakih sto let, in še takrat skrajno površena!
Balkanskavojna.
BOJI PRI BERANAH. — SPOPADI na SRBSKI IN BOLGARSKI MEJI. — GRŠKI POSLANIK ODPOTOVAL IZ CARIGRADA. — PRED VOJNO NA VSEJ ČRTI. — MOBILIZACIJA RUSIJE. — RUSKI PROSTOVOLJCI.
Nainovejša telefonska in brzojavna poročila.
SRBSKA ARMADA HITI NA MEJO.
Berlin, 9. oktobra. Semkaj je došlo iz Belgrada poročilo, da hiti srbska artnada v brzih pohodih na inejo. Vojna napoved sledi neposredno,
KRVAVI BOJI OKOLU BERAN.
London, 9. oktobra. Vesti, da je črnogorska armada naskočila mesto Berane na črnogorski meji, se potrjujejo.
Cetinje, 9. oktobra. Pred mestom Berane divjajo že pa rur krvavi boji. Črnogorci naskakujejo 7. vso silo mesto, da le dobe v roke preje, predno pride turški posadk ina pontOč iz juga. Poveljnik turške posadke je dobil pove-lje,naj vporabiv se moči in vsa sredstva, da mesta Črnogorci ne vzamejo preje, predno pride pomoč. Črnogorci so mesto sedaj že popolnoma obkolili in ie vsak čas pričakovati padca. Turška posadka se brani z neverjetno hrabrostjo. Na obeh straneh je zaznamovati že precejšnje izgube. Zadnja poročila zatrjtljeso, da bo mesto že teli oni današnje noči padio v črnogorske roke. Turki hite v hitrih pohodih mestu na pomoč.
ODBIT VPAD TURŠKIH VOJAKOV V ČRNOGORO.
Carigrad, 9. oktobra. Takoj po napovedi vojne od strani Črnegore, so turški vojaki pri Tarakolu skušali vpasti v Črnogoro, a so bili odbiti nazaj. Pustili so na bojišča 15 mrtvecev.
PORAZ SRBOV?
Carigrad, 9. oktobra. Semkaj so došla poročila o krvavih spopadih med Turki in Srbi pri Javorju ob srbsko-novopazarski meji. Turška poročila zatrjujejo, da §0 Turki po krvavih bojih Srbe pognali nazaj.
BOLGARSKA ODBILA PREDLOGE VELE-VLASTI.
Sofija, 9. oktobra. Danes je bolgarski ministrski svet imel sejo, na kateri ja razpravljal o pomirjevalnih predlogih Rusije in Avstrije. Na seji se ie soglasno konstatiralo, da predlogi nikakor ne odgovarjajo zahtevam Bolgarije, posebno pa ne dajejo nobene garancije, da bo Turčija res izvedla kake reforme v Macedoniji. Ministrski svet je konečno sklenil, da se bo jutri posvetoval s srbsko vlado, nakar pade odločitev. Tu se z vso gotovostjo trdi, da bodo jutri tudi Srbija, Bolgarska In Grška napovedale vojno.
GRŠKI POSLANIK ZAPUSTIL CARIGRAD.
Carigrad, 9. oktobra. Grški poslanik ie danes z vsem poslaniškim osobjein zapustil Carigrad In odšel v Atene. Jutri grška armada najbrže že prekorači turško mejo.
BOLGARSKA NAPOVE VOJNO. SPLOŠNA MOBILIZACIJA RUMUNSKE ARMADE.
Berlin, 9. oktobra. Iz Bukarešta je došlo poročila, da Bolgarska jutri zjutraj napove Turčiji vojno. Vslcd tega je odrejena splošna mobilzarija rumunske armade. Veliki manevri rumunski so zato odpovedani.
London, 9. oktobra. Iz Carigrada je došlo poročilo, da je prišlo pri Balamhaji med turškimi In bolgarskimi obmejnimi stražami do hudih spopadov, v katerih so bile turške pred->ttaže premagane.
Berlin, 9. oktobra. »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« poročajo, da je bolgarski poslanik v Carigradu Turčiji že napovedal vojno In odše! iz Carigrada.
Duhaj, 9. oktobra. Vest, da je Bolgarska Turčiji že napovedala vojno, se uradno še ne potrjuje.
RUSIJA Z VSO NAGLICO MOBILIZIRA.
Varšava, 9. oktobra. Rusija je odredila mobilizacijo vseh vojnih korov ob avstrijski meji v polnem obsegu in jo izvršuje z največjo naglico. Pod orožje je poklicanih dosedaj nad 400.000 vojakov.
20.000 RUSKIH PROSTOVOLJCEV.
Moskva, 9. oktobra. Dosedaj je prijavljenih že 20.000 ruskih prostovoljcev, ki se hočejo bojevati na strani Bolgarov in Srbov proti Turčiji. Med priglašenimi prostovoljci so tudi trije generali.
DELEGACIJE.
Dunaj, 9. oktobra. Na današnji seji avstrijske delegacije je bil sprejet proračun zunanjega ministrstva. Prihodnja seja se vrši jutri in se bo razpravljalo o proračunu skupnega finančnega ministrstva.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Duna]. 9. oktobra. Skupni ministrski svet je danes nadaljeval svoje posvetovanje. Tekom današnje seje je prišlo med ministri do popolnega soglasja. Zunanji minister grof Berchtold je poročal v zahtevanih kreditih za armado in mornarico in konštatiral, da jc višina zahtevanega kredita veliko manjša, kakor poročajo časopisi in govori v javnosti.
PROTI VOJNIM KREDITOM.
Dunaj, 9. oktobra. Danes se je vršila v zbronici konferenca delegatov poslanske zbornice, na kateri se je razpravljalo o zahtevanih vojnih kreditih. Govorili so poslanci Ellen-
bogen, Nemec, Tušar, Udržal in prof Masaryk, ki so se vsi izrekli proti novim kreditom. Zlasti je energično nastopil proti novim kreditom poslanec Udržal. Udržal je izjavil: »Ako obstoji kaka nevarnost na Balkanu, naj to grof Berchtold odločno pove. Ako ne, potem ne potrebi: letno nobenih novih vojnih kreditov.«
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Hišnik, kateri bi bil lahko tudi za kočijaža išče primernega mesta. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«.	699—3
zzzzz Spedalna trgovina =
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Zidovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
• • *V .Vi':	,	Vv	\	-	•
■ ■ ..-V-
Vabila
Letalce
Plakate
Poročne karte Mrliške liste e Račune
Letne zaključke
Hranilniške knjižice Cenike ssssssf¥wsmas
Razglednice Koledarje
i. t. d. #
priporoča
A
v Ljubljani, r. z. z o. z.
Ozirajte se na tvrdke, | ki oglašajo v „Dnevu“.
P6
O
NI
O
Ph
o
O
PL.
Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah!
Radi velike zaloge vseh
šolskih in uradniških potrebščin
kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo.
Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom:
FR. IGLIC, Ljubljana
Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.—13.
•-d
o
ESJ
O
O
Sl
o
£
opominjajte se dijaškega društva „Domovina“ /
„DAN“ se prodaja
po 6 vin.:
I. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor
Ter. Leban Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul, 9.
U. Likar, državni kolodvor.
S. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
3. Na Bledu: Pretnar in A W61flinc
4. V Bohlniski Bistrici: M Orobotek
5. V Radovljici: Oton Homan.
6. V Škofji Loki: M 2icon.
7. V Idriji: tiskarnar Sax.
8. V Cerknici: K. Werli
9. Na Rakeku: A. Domicelj.
10. V Gor Logatcu: Josip Rus.
II. V Postolni: I. Marinčič
12. V St Petru na Krasu; K. Schmelzer.
13. V Novem Mestu: Josip Kos.
14. V Opatiji: A. Tomašič.
15. V Reki: J. Trbolevič
16. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel
18. V Nabrežini: K Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M Petenn<.:
20. V Celiu: Zvezna trgovina.
21. V Mariboru: Vilko Weixi	|
22. Solkan: F. Kovač.
23. Trnovo: Jos. Brinar.
Pjff 11 fP i
• liliji Mili MII III Ml III llf UMIH
Čitajte
I Ml M M M IMIM II MMI«
Dobi se po vseh toba-karnah in knjigarnah!!
■Mr^.rraarr* «re ».nuiM
Posebna specialiteta likerja
se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati ali pa direktno pri
X<ovro Šebeniku v &iški
pri Ljubljani.
Češki salonski briketi, Češki kosovni premog,
najboljše in najcencjše kurilo za peči, štedilnike itd. itd. najbolje priporoča
J. PAULIN, Nova ul. 3.
Ni kako zvišanje cen!
Vsak pet^ sveže morske ribe
v trgovini s špecerijskim blagom
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3	- Sv. Petra cesta 37 in 42	-	Martinova cesta 18.
Velika zaloga delikates in vinarna.
w
<U OJ
•sr«
“ aJ
- u>
m o» •a15* > & 2 s
jr u o -o
N C
N u« <V
2S
S a> & X ”
zz <V
a> *-
> OJ
= Gostilna „LEON“ =
Florijanska ulica 6.
Ima na razpolag-o vsak četrtels: in nedeljo
purana, srno, divje zajce in drugo divjačino
najokusneje pripravljeno. — Vse druge dneve razne Specialitete.
Točijo se zajamčeno pristna dolenjska In štajerska vina ter dvojno marčno pivo
iz sodčka. — Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
o
j§!
tj 35
rD -*• a
o-o
S o
■sr u>
3 O .— 2. (A
O
S
:•§
V nobenem glavnih mest
avstrijske monarhije
ne dobite tako velike detailirane trgovine, ki bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. _ Imam	ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših
mandljev, paletotov, ragnalov gledalskih plaščev kakor tudi kostumov do naj finejšega izdelka. — llluse. klila, Spodnja klila, pletene jopice kakor tudi
obleke za otroke in dečke
fino izdelane, po Čudovito nizkih cenah. — Nobenemu ni pri meni težka izbira jopic, paletotov in kostumov za deklice.
Na deželo pošiljam brez povzetja na izbiro. Postrežba točna.
»Angleško skladišče oblek"
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Predno sklenete živliensko zavarovanje,
vjucDiidin v	A,iU11JV	   dlagi	njenih	novih	tarifov	in	skrajno	libe-
ralnih policnih pogojev prospekte in proračune, ki se Vam brez obveznosti brezplačno dopošljejo.
Gresham“ v Ljubljani, Marije Terezije cesta st. 2 na po