iteV. 124. o Ljubljani, o četrtek, dne 31. malo 1906.	LGtO XXXIV.
po	^^m	^fl^^ MM MA ■■■■ VA M VHHflB ^fl^fe
za leta „ „ ^^^^^B	^HH^H za
za leta „ „ ^^^^^B ^Ht^^M IH MM	za dvakrat ....
za en mesec „ „ ^M HB ■■	za trikrat ....
^^^ H H H ■ K	^HHi H
^^B ^^B ^^B ^ ^	enostopna garmondvrsta
za pol leta „ „ ^Hk ^ ^B ^R ^^k^m	večkratnem
za leta ^^B ^^B^^V ^^H ^H	primeren
kJEAlI W Arf M 1
Posamezne Stev. 10 h. ^^^^^ ^^ ^^	popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulkah St. 2 (vhod Čez M^lSASS^«- mm mm Ja.iamJ.! MMI1AJ	UpraVniŠtVO i? * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -- dvorlSče nad tiskarno). - Rokopisi se VIA I If I flfIH HM flAllANftfl NNIIfIN —- Vsprejema n a r o čn i n o, i n se rate In
rullIlCcil 1ISIZQ SlDUBuSIVI nuiDu
Glose h štnjnrjki volitvi.
Številke so prave. Iz njih se zrcali mišljenje južnoštajarskega slovenskega ljudstva, kot nalašč za prihodnje splošne volitve, za čas, ko se bodo volili vsi državni poslanci po splošni in enaki volilni pravici. Koroščeva večina nad liberalnim kandidatom je razmerno mnogo večja med volilci, nego je bila med zaupniki. Takih klofut še ni dobil tisti celjski odbor, ki zbira zaupnike. Iz ljutomerske okolice so mu podpisali obsodbo. Pri zaupnem shodu so bili z veliko težavo spravili odtam tacili, ki niso bili za Korošca; naj berejo zdaj za poduk in razvedrilo številko odtam. Ljutomer nad 800!
Duh pa ni pravi. Ta žalostni aparat še obstaje vimenu sloge. To kali veselje Ko-loščevc izvolitve, pa tudi šc marsikaj druzega! Nemci in nernčurji so se volitev bolj vdeležili od Slovencev. Slovenska vdeležba je z malimi, častnimi izjemami majhna, zadostna pač, da je topot osmešila liberalno kliko, premajhna pa z ozirom na važnost zadnje volitve. Treba bo še dela.
Pribijmo pa eno: ako bo kje po splošni in enaki volilni pravici na južnem Štajarskem voljen liberalec, bo to le mogoče po nedopustni brezbrižnosti voditeljev ljudstva. Bo pa brez dvojbe, če pojde tako naprej. Zato predvsem proč od celjske advokatokracije, ki ie igrala v zadnjem boju tako sramotno vlogo s svojo »Domovino« vred! Ce bodo ti ljudje še dalje vodili politiko, bo kmalu vse izgubljeno. Kvas politiške skvarjenosti, načelo dvo-živkarstva uvajajo v polni meri v politiško javnost. Zato zaslužijo edini odgovor, da se jih izolira in jiii pusti, naj s svojim delom, ne pa s sumljivim značajem narodnega prvaštva skrbe za svoje žepe in organizujejo svoje sine-kurne denarne zavode.
Korošca je volilo ljudstvo vkljub »Domovini« in celjskim prvakom, vkljub zaupnemu shodu in njegovim glumačem. Najpošte-nejši in najrazumnejši med štajarskimi politiki jc vendar šc Robič, ki je imel toliko poguma, da je zastopal ljudsko voljo. A drugič je lahko., drugače. Kot protiutež proti Korošcu bodo pri prihodnjih volitvah silili zagrizene »Naro-dovce«. In če pojde po starem kolovozu, utegne priti kak zaupni shod z zahtevo pred ljudi, naj volijo take, ki so predvčeraj metali samo s farji krog sebe in kleli nad neumnim kmetom .Takrat bo mešanica še večja in Nemčur se bo iznova krohotal.
Brez organizovanih strank ne pojde. Celjska advokatokracija naj z drugimi liberalci vred, z Baši in Roši, s pisarji in učitelji orga-nizuje, kar ima; ljudstvo naj si pa osnuje po kranjskem vzgledu svojo slovensko ljudsko stranko. Samo pomanjkanje politiške organizacije je krivo, da ie vrlo trboveljsko delavstvo šlo proti Korošcu. Socialna demokracija ima zdaj larfo odkrito; izpod nje zija izdajavski nemškutar. V trboveljsko-hrastniškem revirju jc podlegla. Politiška organizacija slovenskega delavstva se je pričela kot samostojen odpor proti vladajoči prvaški kliki. S tem dejstvom je treba računati. V tem okrožju je treba, če se zvrši splošna in enaka volilna pravica, slovenskega delavskega kandidata. Liberalec ne bo; delavstvo predobro ve, da je liberalna stranka »Narodove« baže za dclavca najslabša, in če je šlo za Rebeka, ni šlo za »Narodovca«, kakor drugi, marveč edino le za moža izmed ljudstva, ki ga je videlo in slišalo.
Ce bo o politiški organizaciji Koroščeva volitev pričela novo dobo, prav! Ce ne, je pa naše veselje le trenotne vrednosti in močvirja še ne bo konca. Na vsak način pa velja zdaj bolj kot kdaj na vse strani odkrita beseda. Jaz sem jo povedal; naj jo še drugi.
Dr. J.
O štajerski slogi.
(Dopis iz Spodnje Štajerske.)
Korošca pristaši »Domovine« in njeni celjski bratci niso marali, ker jc duhovnik in kot tak stoji na verskem stališču. Kaj pa to, liberalci so vendar postavili župnika Voduška za kandidata? Kdo se ne smeje tej hinavščini? Tem ljudem vsaka »farška suknja« smrdi. Ce bi vsa politična društva Voduška bila postavila za kandidata, bi sc slovenski liberalci gotovo bili izrekli proti njemu. Ali je pri tej strašni gonji teh spodnještajerskih »Domovi-našev« iu »Narodovcev« proti duhovnikom, ali je pri tem sovraštvu t e h ljudi proti s p o d n j e š t a j e r s k i duhovščini še n a d a 1 je mogoče slogo držati? Ali je mogoče složno delovanje slo-
venske duhovščine s p o d n j e š t a-j e r s k e z I j u d nf i takega kalibra?
Pa kdo bo oporekal: To so samo nekateri mladiči, a voditelji so za slogo. Rečemo: Slovenski prvaki v Celju so bili vsi proti dr. Korošcu. To so voditelji. Potem pa ima.pri nas vse posvetno izobraženstvo skoraj izključno nesrečni »Slovenski Narod«. •— Kaj je s tem rečeno? Da se naše posvetno izobraženstvo, torej tudi voditelji, strinja s strastno gonjo tega najgršega lista pod solncem proti duhovščini. Tistih je malo, ki bi bili naročeni na list in bi resnično obžalovali to gonjo. Iz tega lista srka naše izobraženstvo sovraštvo do svoje duhovščine, ln to sovraštvo se jc že pokazalo o mnogih prilikah tudi faktično. Duhovniki so bili že velikokrat insultirani od tega izobraženstva.
Vprašamo, ali je mogoča sloga na Spodnjem Štajerskem? Ali je pri takih razmerah mogoče složno delovanje?
In potem pa, ali smemo mi na slovensko-nemški meji gledati, kako pišejo listi ko »Sl. Narod«, ravno tako grdo proti priznanim našim narodnjakom kakor »Marburger Zeitung«, »Deutsche Wacht«, »Grazer Tagblatt« itd.? Zdaj v volilni gonji in tudi drugače ti nemški in nemškutarski listi niso bili nič druzega, kot poslabšena izdaja »Sl. Naroda«. V svojih predalih so natiskovali samo članke, katere ima »Narod« proti Korošcu in drugim ■ narodnjakom. Ali smemo to mi pustiti? Ali smemo mi gledati, kako se naši slovenski liberalci vežejo z najhujšimi narodnimi odpadniki. Ali smemo te ljudi, ki so se vezali v volilni borbi s tistimi, ki so naši najhujši sovražniki, še smatrati za svoje sobojevnike, take izdajice, take jani-čarje? Ne, nikdar ne, drugače napravimo v naših vrstah najhujšo zmešnjavo. Vstali bomo in rekli našim ljudem ob meji: Slovenski liberalec je ravno tak naš sovražnik, kot nemškutar. On ni nič boljši. Kajti tisti, ki lastnega brata napada in ki se veže z našimi slovenskimi odpadniki, jc hujši ko ta sani.
Pa dr. Korošca niso marali, češ, da preveč drži s »Slovensko Ljudsko Stranko« na Kranjskem. A dr. Korošec se strinja s »S. L. S.« v tem popolnoma, da ona ne napada verskega čuta slov. naroda, in da je ona na tem stališču, da je in mora ostati geslo slovenskega naroda: »Vse za vero in domovino«. In za to moramo biti tudi Spodnje-Štajerci. Vera je podlaga narodnosti. Pri nas na meji se lahko vidi dejstvo, da manj, ko je kateri človek veren, hujši nemškutar je. In ravno sedaj v volilni borbi se je videlo, koliko je tistim ljudem za narodnost, ki so vero vrgli proč.
Program »S. L. S.« na gospodarskem polju je krščansko-socialen. ln s tem se strinja in mora strinjati dr. Korošec. Ljudje božji, ali se bo on kot socialno izobraženi mož naslanjal mogoče na prepereli, zastareli liberalizem, ki nima nobenega gospodarskega programa, na tisti liberalizem, ki jc popolnoma pogorel na vseli straneh? Meni sc čudno zdi — pa na svetu je vse mogoče — da naši omikanci in polomikanei se držijo tako strastno liberalizma, tistega svetovnega naziranja, ki v 20. stoletju nima nikjerveč obstanka. Ni bilo na svetu naziranja tako nedoslednega, tako polovičarskega kot liberalizem. To je socialna demokracija vse kaj drugače. Liberalizem ni več modern. A vendar se naše izobraženstvo drži krčevito kranjskega liberalizma. Ljudje božji, ali nič ne vidite? Na Kranjskem je treba le malo pravičnejše volilne reforme in nikdar ne pride niti en liberalen zastopnik v državni zbor. Tudi na Kranjskem je liberalizem popolnoma pogorel. Ljudje božji, ali ne berete nič o Dunaju. Tam imate samo dve stranki prihodnosti: krščanski socializem in socialna demokracija. Ali bi mi zdaj naj se poprijeti liberalizma, katerega so žc povsod vrgli proč. — G. Korošec mora biti v gospodarskem oziru krščanski socialec, ker je liberalizem ničla na gospodarskem polju, in socialni demokrat kot Slovenec ne more biti, ker je socialna demokracija mednarodna. Ravno na meji se moramo bojevati z gospodarskimi napravami, ki jih priporoča krščanski socializem: kmečke zadruge, gospodarske šole itd.
Še eno na koncu naj povem. Krivi, da bode prišlo do popolnega razdora na Spodnjem Štajerskem, bodo večinoma naši učitelji. So bele vrane med učitelji, ki obsojajo pri nas liberalizem. Zdaj so pravili, da jc dr. Korošec strašen sovražnik šole in učiteljstva. To je popolnoma neresnično. On je vedno govoril na shodih za narodno šolo in za učiteljstvo. To sem ga jaz sam neštevilnokrat slišal. Govoril je enkrat in sprejel tudi nek dopis proti mednarodnim jungovstvom, kar je bilo čisto
prav. Gg. učiteljev pa ni napadal nikdar. Saj ta struja tudi ni imela trdnih tal pri nas. A večina učiteljev ni bila radi tega proti njemu, ampak zato, ker je duhovnik. In učitelj hoče biti sovražnik duhovnikov. Malo hvalevrednih izjem še je. Vprašam samo, ali jc še sloga tako mogoča ?
Kratko rečeno: Sloge ni mogoče držati več na slovenskem Spodnjem Štajerskem in mi od meje slovesno izjavljamo: Ce pride do taktičnega razdora, če pride do ustanovitve katoliško- narodne stranke na Štajerskem, ne bomo ne ene solze pretočili, saj mi na meji ne; mi tudi tukaj na meji ne bomo ne enega narodnjaka izgubili radi tega, ker pri nas je itak vsak liberalec nemškutar in vsak nemškutar liberalec. Pri nas se le držijo tisti naše narodne stvari, ki so popolnoma trdnega verskega značaja. Pač pa bomo vedeli, pri čem da smo in rešili bomo več našega ljudstva pred nemškutarsko poplavjo, ker sedanji »oziri« na nekaternikc le mlačnost širijo v naših vrstah in nezaupanje. Cini več odločnosti, tem bolj bo naše ljudstvo postalo politično zavedno in v tem večjem številu bo korakalo na volišča, ker bo videlo jasna pota pred seboj. Letargija bo izginila iz naših vrst in pričelo se bo delo polno življenja, polno uspehov! Zato imejmo pri vseli svojih nadaljnih odločitvah le na to ozir, ne pa na kake posamezne osebe, najmanj pa na mnenje ljudi, ki so pri zadnji volitvi v »Domovini« tako zahrbtno postopali. Kar bo rekla »Domovina«, to za nas sploh ne bo merodajno, ker zanjo pri zadnji volitvi tudi mnenje večine spodnještajerskih Slovencev ni bilo merodajno! Gospodje so raje imeli »Slovenski Narod«, naj ostanejo tudi sedaj v njegovem okrilju, mi pa smo spoznali, da ie »Domovina« druga, le nekoliko boli hinavska izdaja »Sl. Nar.« in oni, ki delajo »Domovino«, so »Narodovci«, zato ne bomo delali samo na to, da se štajerski »Narodov« fiiijalnl list »Domovina« pošilja nazaj gospodom v Celje, ampak tudi, da bomo odslej vpraševali samo, kaj jc za naše ljudstvo prav, ne pa kaj je gotovim celjskim gospodom prav !	Z.
Nemške lumparije pri volitvah.
Kakor vedno, tako so tudi pri zadnjih volitvah Nemci sleparili z vsemi nedopustnimi sredstvi, l ako je n. pr. v Ptuju nek nemškutarski trgovec slovenskim volilcem trgal glasovnice šiloma iz rok, v Šoštanju je nek znani Nemčur med opoldanskim odmorom odp.ri volilno urno in glasovnice raztrešči, nemški volilni komisarji so kaj čudno postopali v raznih volilnih krajih. Dobili smo že vse polno takih poročil; oskrbeli bomo, da pride to v vednost pristojnih oblasti. Prosimo, da se nam vse take nepostavnosti s potrebnimi dokazi (pričami) naznanijo. Če bodo sedaj krivci kaznovani, bodo prihodnjič bolj pametni in ne več tako predrzni.
Celjska »Domovina«
prinaša klaverno poročilo o za slovensko stvar tako sijajnem izidu volitve 29. t. rn. Pri tem obljublja, da bo o tej volitvi še več pisala. Naše mnenje jc, da sc je »Domovina« v svoji sramoti že tako slekla, da se bolj ne more. V njenem in njenih somišljenikov interesu je, o zadnjih volitvah molčati, ker s tem lc spominja svojega neslovenskega nastopa. Zlobno pripomni »Domovina«, da se je udeležila volitve samo četrtina volilcev. Povemo ji pa na ušesa, da so izostali samo volilci dr. Korošca. Na volišče ste spravili vse Rebekovce in VraČkovce. Oskrbelo se bo pravočasno, tki dobi slovenski kandidat pri prihodnjih volitvah še več glasov.
Sredstva nasprotnikov.
Pri volitvi dne 29. t. m. so delali Nemci z groznim terorizmom. Tovarnarji so delavce komandirali k volitvi. Wratschko je hodil po Halozah in plačeval, toda je bil skoro nabit.
Čestitke dr. Korošcu.
Maribor, 31. maja. G. dr. Korošec je žc dobil včeraj nebroj brzojavnih čestitk.
Socialnodemokraška pomoč.
Socaldemokrati so silno pobiti, ker so mislili, da bo njihova pomoč našim nasprotnikom kaj zdala. Pa so se vrezali ti social-demokraški nernčurji.
Na naslov kandidata Rebeka.
Kakor smo obetali, tako se je zgodilo: volitve so končale z velikanskim krahom šta-jarskih »Narodovcev« in njih kandidata Rebeka. Ta kandidat bo imel sedai časa dovolj premišljevati o svojem moraličnem »mačku«, za katerega naj sc v prvi vrsti zahvali študentu Rošu in svojemu »Lcibjournalu« »Na-
rodu«. Preštudira naj, kakšne občutke ima liberalni kandidat, ki ga »Narodovci« izrabljajo, da pri posameznih volitvah poizkušajo svojo politično moč. Sedaj imajo svojega »Zahlkan-didata« na Kranjskem v častitljivi osebi učitelja Jelenca, na Štajerskem pa v še častit-ljcvejšcm Rebeku. Če se hoče pustiti Rebek od »Narodovcev« vleči, je nam seveda prav, — z nami jekandidat Rebek že obračunil, mi pa ž njim. — »Vahtarca«j e trdila, da je bil Rebek svoj čas »klerikalec«, pri zadnjih volitvah jc pa iz častihlepnosti postal »liberalcc«. Naj se v prihodnje morda iz ozirov na svojo obrt ne sprernisli zopet, da bi hotel postati šc kedaj stari »klerikalec«. Bog nas varuj takih prijateljev!
Še nekaj volilnih izidov.
C ven K 154. — Cezanjevci K 97. — Ka-menščak K 116, R 11. — Presika K 78, V 2.
Pristava K 27, R 14, V 2. — Slamnjak K 103,
V	3. — Starocesta K 61, R U. V 6. — Ljutomer (trg) K 52, R 11. V 108. — Bezovica K 55. - Sromlje K 68, R 4, V 1. — Hlaponci K 59,
V	1. — Sakošak, Zagorci K 115, V 5. — Št. Lovrenc v Slov. goricah Drugovič K 122, V 5.
Veličane K 67, V 12. • Št. Janž nad Vel. K 44, R 1, V 10. — Sv. Florijan K 46, V 2 (5 cep.) - Topolšica K 67, V 17. — Šoštanj (okolica) K 69, R 4, V 12; trg K 46, R 30, V 59. Dramlje K 40, R 13. — Lahonci K 78. — Spuhlje K 159, V 4. — Škofjavas K 53, R 26,
V	45 — Zobovci K 41 (1 Ornig, 1 Simenko, 7 neveij.) Prvenci in Borovci K 69. — Bukovci K 99. Sv. Marko K 92, R I. Oko-slavci K 40, V 24. — Morščak K 81, V 2. — Stanetinci K 32, V 7 (12 neveij). — Hrastje-Kota K 7, V 59. Kapela K 37, V 33. — Radenci K 28, R 1, V 14 (26 neveij.). — Raj-henburg K 29, R 39. V 3. — Razbor K 85. — Rogaška Slatina K 3. V 91. — Sv. Rok K 32, R I. V 10 (2 neveij.). Sv. Florijan K 67,
V	2. - Donočka gora K 56, R 4, V 45. — Podgorci K 89, R 2, V I. — Sodenci K 73 — Velika Nedelja K 80, R 12, V 25 — Stranice K 5, R I. V 31 - Dobje K 92 — Celjc-Št. Peter v S. A. K 120. R 3, V 13. - Zreče pri Konjicah K 123, V 18. — Videm K 37, R 24,
V	2. Koprivnica-Vetcrnik K 42, R 1, V 4.
Skomer pri Vitanju K 42, R 1, V 4. — Rajhenburg K 29, R 39, V 3. - Stolovnik-Arneško K 11, R 41. - Senovo K 36, R 25,
V	1. — Anže-Gorica-Raztez K 57, R 1 — Mrčnasela K 44, R 5. — Veliki Kamen K66, R 2. Jurklošter K 46, R 36, V 2. — Laški trg K 13, R 12. V 83. - Marija Gradec K 218, R 8, V 2. — Sv. Krištof K 25, R 11, V !7. — Rogatec K 4, R 1. V 117. — Boročeva K 33,
V	58._
Parlament je Ml.
D u n a j, 30. maja.
Poslanska zbornica je v zadnjih devetih letih doživela mnogo burnih sej. Dolge tedne in mescce je divjala v zbornici anarhija, divja obstrukcija, ki jc rušila temeljne ustave in ugled Avstrije, obenem pa posredno utrjevala moč ogrskega parlamenta, inažarsko nadvlado v habsburški monarhiji. Zc prva na-godba z Ogri leta 1867 je bila postavljena na labilno podlago. Da je krona dobila neomejeno pravico glede armade iu vnanje politike, dovolila jc Ogrom vsaj načeloma, da si morejo po svoji volji reševati gospodarska vprašanja. Med ta vprašanja spada v prvi vrsti carinsko, ki v smislu zakona ni skupno, ki pa naj sc rešuje po skupnih načelih. Torej lc želja, ne pa odločna volja je izražena v zakonu. Prva leta so Mažari uvažeVali to željo. Tekom desetletij pa so pozabili na obljube De-akove in že od 1. 1899 tolmačijo zakon po svoji volji ter kršijo pogodbo.
V	avstrijskem parlamentu in v javnosti sploh slišimo vedite pritožbe o nelojalnosti mažarskih politikov in državnikov. Zadnja dva dni izražajo malone vse avstrijske stranke svojo največjo ogorčenost, ker nima avstrijski parlament nobene veljave, nobenega vpliva. Ta ogorčenost je opravičena in utemeljena. Vprašanje jc lc, kdo jc v prvi vrsti kriv, da jc Avstrija žc na robu propada. kakor so danes naglašali razni govorniki.
V	prvi vrsti zadene krivda ono nemško ustavovemo stranko, ki jc 1. 1867 odobrila prvo nagodbo. Priznamo siccr, da tedanji avstrijski parlament ni mogel slutiti vcrolom-nosti sedanjih mažarskih politikov. Navzlic temu pa obsoja parlamentarna zgodovina ono nemško stranko, ki jc pred 39 leti raztrgala državo in ustvarila nesrečni dualizem z na-
menom, da v Avstriji vlada nemško in na Ogrskem mažarsko pleme. Tudi tedaj so bili možje, ki so dobro poznali kal razdvoja v nagodbi. Omamil pa jih je nemški šovinizem z upanjem, da ponemčijo vso Avstrijo z biro-kraškim centralizmom. Danes je šlo to upanje po vodi. V Avstriji so minuli časi, ko je mogel neomejeno vladati nemški birokrat.
Ze tedaj niso bili nemški centraiisti gotovi zmage. Bali so se, da se v nenemških narodih vzbudi narodna zavest, Vedeli so dobro, da bodo tudi Slovani zahtevali v temeljnih zakonih zajamčene jim pravice. Da bi se zavarovali proti slovanski opoziciji, ustvarili so § 14., katerega ne pozna ogrska ustava. In ta paragraf je koristil le Mažarom icr r.apra,ri! Avstriji neprecenljivo škodo. Ko je namreč 1. 1897 tretjič potekla avstro:ogrska nagodba, potrebovala je Badenijeva vlada zanesljivo večino za nagodbo. Dogodki so še v živem spominu. Nemška obstrukcija je preprečila ustavno nagodbo in pričela se je vlada paragrafa 14, in sicer ne le proti Slovanom, marveč proti vsem narodom v Avstriij, ki čutijo škodljive posledice na gospodarskem in političnem polju.
Mažari so bili 1. 1897 še toliko milostni, da so začasno podaljšali nagodbo. De facto pa je prvotna nagodba ponehala že 1. 1899, ko je avstrijska vlada v septembru s § 14. podaljšala nagodbo z Ogri do konca 1907 in istočasni ogrski zakon uveljavil le »reciprociteto« med obema državama. Člen 30. ogrskega zakona iz leta 1899 več ne pozna »trgovinske in carinske zveze« ne »avstro-ogrske« države, marveč le začasno pogodbo med dvema neodvisnima državama
In to nejasno in nestalno pravno razmerje je še danes v veljavi. Avstrijski parlament pa se je zadnja leta bavil z vprašanji, ali sme n. pr. nočni čuvaj v Libercih govoriti tudi v češkem jeziku, ali se sme češka stranka v Ašu zagovarjati pred sodiščem v češkem jeziku, ali smejo slovanske občine imeti nenemške občinske pečate. Duobus certantibus tertius gaudet — ako se dva lasata, tretji pobira klobuke. Tako smo doživeli, da so nam Mažari povsod vzrasli nad glavo. V Pešti je močna vlada, ki se opira na ogromno in proti Avstriji edino večino. VAvstriji danes nimamo niti birokratske vlade, parlament je pa v svoji onemoglosti in zaslepljenosti v posmeh celi Evropi.
Kdo naj torej danes kliče: Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa? Zdi se mi. kakor če tat drži policaja za vrat. V današnji seji smo slišali besede, ki jih zaman iščemo v vseh zapisnikih avstrijske zbornice. Kaj pa naj naredi vladar, ki ima kot cesar iste pravice in dolžnosti v Avstriji, kakor kot kralj na Ogrskem? Jasno in naravno je, da je vladar v sedanjih razmerah uvaževal moč ogrske vlade in ogrskega parlamenta, ko je odpovedal vsako moralno oporo avstrijski parlament. Dies ist jetzt Fluch der bosen Tat ... In to hudobno dejanje je zagrešil avstrijski parlament, oziroma nemški šovinizem, ki noče poznati narodne ravnopravnosti v Avstriji. — Aprčs nous le deluge, tako so čivkali nemški vrabci, in sedaj, ko zagrinja povodenj tudi nemško polje, so ogorčeni tudi nemški gospodje ter zvračajo krivdo na druge rame. Po toči zvoniti je prepozno, ker Mažari se danes smejejo v pest.
Današnja seja
je bila jako živahna, pa tudi zanimiva. M i -nisterski sedeži so prazni, galeriji pa do stropa natlačeni. Tudi v zbornici že dolgo ni bilo toliko poslancev. Parlament hoče in mora govoriti, ko mu voda teče v grlo. Orof V e 11 e r otvori sejo, besedo dobi dr. K a t h-r e i n, ki izjavi: Načelniki klubov smo včeraj sklenili, da je predsednik postapal sicer »bona fide«, ko je odpovedal sejo, vendar ta odpoved ni bila opravičena. Z ozirom na vzroke, ki so bili povod demisiji vlade, so zahtevali načelniki, da predsednik skliče sejo, kar se je zgodilo.
Predsednik grof Vetter: Odpovedal sem sejo, ker je vlada odstopila in zbornica ne more brez vlade razpravljati o važnih vladnih predlogah. Drugega namena nisem imel. Ko pa so načelniki strank izrazili željo, naj skličem sejo, sem takoj razposlal vabila. Zbornica naj vzame to izjavo na znanje. (Pohvala.)
Nujni predlog.
Dr. K a t h r e i n je začetkom seje vložil naslednji nujni predlog, ki so ga sestavili načelniki klubov: »Zbornica najodločneje ugovarja, da so Ogri enostransko predru-gačili zakonito določeni skupni carinski tarif ter s težkimi gospodarskimi žrtvami naše državne polovice kupljeno pravno razmerje, ne da bi vprašali avstrijski parlament. Ravno tako odločno zahteva zbornica, da se parlament ne odgodi v tem kritičnem času, ampak mu da prilika, da more braniti svoje pravice in koristi vseh v parlamentu zastopanih kraljevin in dežel.«
Ko hoče dr. Kathrein utemeljiti nujnost, prično kričati češki radikalci Fresl, Choc in dr. So bo tka: Komedija! Predsednik zvoni, da napravi red.
Nato reče dr. Kathrein: V trenutku, ko hočejo Ogri rušiti nagodbo nam v škodo, ne smemo molčati. (Živahna pohvala.) Vzdigniti se moramo kot en mož, da branimo svoje pravice proti vsem napadom, naj pridejo od koderkoli. (Burna pohvala.) Tu zastopamo koristi avstrijskih narodov in ne smemo dopustiti, da se o njih odločuje brez nas. To je prvi korak, ko združeni branimo svoje pravice. Sila nasje združila. Glasujte vsi za predlog, da se parlament ne odgodi in da moremo združeni označiti svoje stališče. (Burna pohvala.)
Klofač naglaša, da njegova stranka ni podpisala nujnega predloga. Pravi, da ne more pritrditi predsednikovemu nastopu, ki
je izvrševalni organ vlade in ne zbornice. Kar se tiče krone, živimo v absolutizmu, kar so krivi Nemci. Nemci so se pogajali s Po!onyi-jem. Do sedanjega nositelja krone nimamo ni-kakega zaupanja, ker je slab človek in nemškega mišljenja. Izjavlja, da njegova stranka ne bo glasovala za nujnost. Dr. Derschatta pravi, da se je pri trgovinskeh pogodbah sklenilo marsikaj, kar bi se ne bilo zgodilo, če bi bili delali samostojni carinski tarif. Na korist Ogrske se je sklenil zakon, ki ni bil uveljavljen na Ogrskem. Govornik naglaša, da ogrski avtonomni carinski tarif krši določila nagodbe iz 1. 1867. Dr. Derschatta vprašuje, kaj bo z Bosno in Hercegovino, kaj že s sklenjenimi trgovinskimi pogodbami. Sedanje stanje je nevzdržljivo in potrebna je razprava v zbornici o vseh nagodbenih zakonih. Sedanje krize ne more rešiti prehodno ministerstvo. Reši jo le ljudsko zastopstvo. Govornik svari pred uporabo § 14 in konča: Državno krizo zamorejo rešiti z nami, z ljudstvom in z njegovim zastopom, nikdar pa ne proti in ne brez nas. Poslanec B r e i t e r pravi, da z nujnim predlogom zadeva še ni rešena in je zato predlagal, naj Derschattov nagodbeni odsek tekom osmih dni stavi primerne predloge. Baron Morsey naglaša, da se gre za obrambo svobode monarhije. Zbornici priporoča posvetovanje vseh nagodbenih zakonov. Opozarja tudi na potrebo izpremembe železniške in eksportne politike. Grof Sternberg pravi, da gospodje, ki so podpisali nujni predlog, niso imeli dovolj poguma, da povejo, komu je namenjen predlog. Obžaluje, da se mora varovati avstrijska ustava z beračenjem Ogrski plemiči so srčni dovolj, da povejo, kaj mislijo in povejo kroni v obraz, da je kršila ustavo. Ni pa odgovorna krona za vse. Zadene odgovornost tudi zbornico, ki dela Ie, kar zapovejo dvorni orožniki. Sternberg napada Kramara, ki je podpisal nujni predlog. Poslanec 'dr. Gross pravi, da ker je kršila Ogrska pogodbo, je treba nanovo urediti razmere. Govornik pravi, da je ljudstvo razburjeno, ker se je napad na nas izvršil z dovoljenjem ogrskega kralja. Prvič kar pomnijo ljudje, je odstopila vlada, ki je imela za seboj vso zbornico, ker so to želeli Mažari. Govornik poživlja vse narode, naj nastopijo za pravice državnega zbora, za koristi naše državne polovice proti vsem činiteljeni, tudi proti ogrskemu kralju. Posl. Prašek je govoril proti nujnosti in priporočal skupen nastop nemških in čeških strank in parlamentarno vlado, da izvedejo ločitev od Ogrske.
Dr. L u e g e r pravi, da je dvajset let v boju proti mažarski nadvladi. Ko je nastopil prvič pred 20 leti in opisoval pogubne razmere in zatiranje nemažarskih narodov, so mu pritrjevali Rumuni, Hrvati in drugi Slovani ter tudi nekaj Nemcev, a nihče si ni upal, da nastopi javno. Obglaviti so me hoteli in vesel sem bil, da sem odšel z zdravo kožo. Utapljali smo se od stopinje do stopinje in bojim se, da pademo še nekaj stopnjic, predno pride rešitev domovine. Dr. Lueger pravi, da ni sicer popolnoma zadovoljen z resolucijo, a boljši je en vrabec v roki, kakor sto na strehi. Potrebna je odobritev resolucije, da se ne bo našel človek, ki bi šel kot minister po kostanj v žerjavico za judovske Mažare, ker bi veljal za izdajalca domovine v celi Avstriji. Zahtevati moramo, da se ne vlada več s § 14. Kroni se gre za denar, da dobe gospodje Mažari plače za svoje uniforme. Nadalje hoče krona vedno le vojakov. Zato bi bilo prav, da ne dovolimo krajcarja za skupne izdatke in nobenega vojaka za armado. Pravijo, da hočejo Mažari samostojnost. A to je le pesek v oči. Hočejo v resnici ogrsko armado, ki naj bi jo plačafi mi. Značilno je poročilo, da hoče ogrski kralj skleniti samostojno trgovinsko pogodbo s Srbijo; kar je naravnost žaljivo za ljudske zastopnike v zbornici. Značilno je, da priobčuje glasilo Goluchovvskega članek, ki nas poživlja k hladni pameti, da bi nam zopet jemali denar iz žepa in da bi morali častiti Košuta in tovariše. Značilno je, da je objavil Wekerle komunike, češ, da je sklenjen kompromis in da je nastopil proti tej neresnici Hohenlohe, ki je bil zato odslovljen. Avstrijci stojimo na robu propada, ne more se tajiti, da je skoraj postal potreben razpad domovine. V tem položaju je zbornica dolžna, da se spomni onega, ki je odgovoren zato in zato nam sili nehote klic: Cesar, hočeš li prevzeti pred zgodovino odgovornost, da propade na tako sramoten način stara država Habsburža-nov, bogata na časti in zmagah!
Grof Sylva-Taroucca izjavlja, da smo siti, ker se zmerom brez nas in proti nam odločuje v skupnih zadevah. Ne gre, da bi se zmeraj odločilo proti koristim Avstrije. Kramar pravi, da se mora braniti najsvetejša parlamentarna pravica. Govornik pozdravlja izjavo zbornice, ki onemogoči vlado s § 14. Nasproti Ogrski postanemo enakovredni le z notranjo močjo, ki nam jo pa da le pravična volilna preosnova. Poslanec Stein izjavlja, da Vsenemci nimajo povoda motiti slogo zbornice. Wolf pravi, da je postopala krona popolnoma narobe. Ostro je napadal vladarja. Dr. Adler izjavi, da bodo glasovali socialni demokrati za predlogo. Dr. Susteršič pravi, da pritrjujejo Jugoslovani resoluciji, ki ji lahko, pritrdi vsak, če stoji na načelih nagodbe iz leta 1867, kakor tudi oni, ki so za pragmatično sankcijo in za personalno unijo. Zato glasujejo Jugoslovani za predlog, ne da bi se hoteli vezati pri obravnavah o razmerju med Cis- in Translitvanijo. Končno obsoja, ker so prezrli zbornico pri odločitvi o carinskem tarifu in pozdravlja slogo zbornice v tem vprašanju. Zbornica mora delati, da dobi v svojo roko politično vodstvo v državi, zato se pa mora pred vsem preosnovati sama. Govorili so še Grabmayer, Peschka, grof Dzieduszycki, VVassilko, nakar so končali razpravo. V stvarnem popravku je naglašal Sternberg, da
so predlogi, ki jih želi staviti vsled položaja vsa zbornica, a ki si jih v tej zbornici ne bi upal nihče staviti. On bi stavil edino primeren predlog, ki pa ni doouščen po poslovniku, da se naprosi cesar, naj izroči posie mlajšim rokam. Zbornica je nato sprejela z 240 proti 8 glasovom nujnost in v meritumu so odobrili tudi nujni predlog. Prihodnja seja zbornice se vrši v četrtek.
Zadružni shod.
Dunaj, dne 30. maja.
Med Slovenci se govori, da je goriški Gabršček poslal v »Narod« neko zabavljanje proti uradnemu vodju Zadružne zveze gospodu I. Rožmanu. Vsaj baha se okrog s tem. (Včerajšnji »Narod« ima res z a. g. (andrej gabršček) podpisano klobasarijo z Dunaja s pomenljivim naslovom »Poraz kranjskih konsumarjev«. V članku se svetuje, naj o tem spregovori »Slov. Narod« sam. Torej bo še vode! "Op. ur.) Pripravljalni odbor je naprosil Rožmana kot strokovnjaka za poročevalca glede na par vprašanj. Debata o teh poročilih se zdi Gabrščku tako važna, da ves izven sebe razlaga, kako bo v »Narodu« zmrcvaril poročevalca in kdove kaj še.
Nam se zdi otročje iz ozke luknje lokalnega strankarstva presojati tako splošno važen shod, kakršen je naš prvi avstrijski poljedelski zadružni shod. Temu, kar sem že poročal, imam dodati še dve glavni točki:
1.	Vprašanje o državni centralni blagajni. Poročevalec dr. Pavel baron Storck, voditelj splošne zadružne zveze na Dunaju je ustanovitev take blagajne najtoplejše zagovarjal in poudarjal, da mora država dati taki blagajni potrebna denarna sredstva na razpolago. Vodje Sedlak iz Prage je med govorniki zadel pravo, ko je nasvetoval, naj se naroči splošni zvezi, da natančno poizve pri posamnih zvezah vse, kar se tiče tega vprašanja, in naj na podlagi pridobljenega gradiva sestavi natančen načrt ter ga predloži prihodnjemu shodu.
2.	Pupilarna varnost kmečkih posojilnic.. To vprašanje seže vleče dolgo časa. Poročevalec Jos. Faschingbauer je poudarjal, da je že čas, da se ugodno reši. Posojilnice naj bi se udeleževale denarnega poslovanja pri kavcijah, vadijih itd. Vlada naj poizveduje po splošni zadružni zvezi in naj skliče, če- se pokaže potreba, posebno en-keto v zadevi pupilarno varnega nalaganja po posojilnicah. Po razmerah naj se na podlagi poizvedb sestavijo pogoji, pod katerimi se jim to omogoči. Ta predlog se je ob splošnem odobravanju sprejel.
Nad 200 udeležencev se je odpeljalo po shodu v Dobling ogledat si novo vinsko klet deželne kletarske zadruge.
MESTO MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA RAZPISANO.
Včeraj popoldne je zaslišal vladar sek-čnega načelnika v poljedelskem ministerstvu, barona B e c k a, ki je takoj stopil v dogovor z dr. Derschatto, Kramarem, Abrahamovi-czent in Dzieduszyckim, da poizve, kako sodijo o voiini reformi in o ogrskem vprašanju. Sodijo, da misli Beck na parlamentarno ministerstvo, v katerem bi bil Beck ministerski predsednik in pa poljedelski minister. Ako bi pa ne bilo mogoče, da dosežejo sporazumljenje med Čehi in Nemci, bi pa sestavili zopet uradniško ministerstvo, v katero bi izven Bu-quoya in dr. Kozla vstopili vsi sedanji ministri. Beck je prestopil iz protestantizina v katoli-čanstvo in je zaupnik prestolonaslednikov. Novi mož bi glede volilne preosnove prevzel Hohenlohove kompromisne predloge. Baje so naklonjeni Nemci in Poljaki parlamentarnemu ministerstvu, Cehi pa ne nameravajo odposlati svojih zaupnikov v ministerstvo. »Lidove no-viny« dvomijo, da sestavi Beck parlamentarno vlado, ki bi imela za seboj potrebno večino. Če bi končno sestavil Beck parlamentarno vlado, bi imel le nalogo, da izvede revizijo avstro-ogrske nagodbe in pa volilno preosnovo. A Cehi nikakor niso voljni, da igrajo v zadevi nagodbe z Ogrsko vlogo zamorca, ki naj stori dolžnost in naj potem gre. Cesar je zaslišal včeraj še enkrat barona Chlumeckega in mu ponudil sestavo vlade, a Chlumecky je odklonil ponudbo. Na Dunaj je odpotoval včeraj z brzovlakom na brzojaven poziv zopet praški namestnik grof Coudenhove, ki je že enkrat odklonil ponudeno mu mesto ministrskega predsednika. — Inserirajo naj ali pa naj se obrnejo na dr. Ferjančiča!
RAZBURJENJE V ZBORNICI.
Razburjenje v zbornici se še ni poleglo, marveč narašča. Včerajšnja zbornično razprava ima bolj teoretičen značaj. Veliko poslancev je zato, da prične zbornica posvetovanje o odredbah, izdanih s § 14. Gotovo je, da zboruje v kratkem nagodbeni odsek, ki bo razpravljal o Korber-Szellovi nagodbi.
NAČELNIKI KLUBOV
so imeli včeraj popoldne sejo, da sklepajo o prihodnji seji in o sporedu. Grof Vetter je izjavil, da kar je storil, ni storil iz slabega, marveč iz najboljšega namena. Odobrili so predlog poslanca Wassilka, da se vrši prihodnja seja državnega zbora v četrtek in da zboruje v četrtek tudi odsek za volilno preosnovo.
LIDOVA STRANKA NA MORAVI.
Dne 27. t. m. je dr. Stransky sklical svoje zveste na shod v Brno. Prišlo je 400 udeležencev, med njimi 12 poslancev. Govorili so o splošni volilni pravici, o paktu z Nemci in o strankini orgnizaciji. Zid Stransky je silovito kričal proti katoliški stranki in napadal oba moravska škofa. Dejal je, da pri bodočih volitvah njegova stranka ne sklene nobenega kompromisa, pač pa bo podpirala napredno
stranko, pobijala pa katoliško. Sprejel se je sklep, ki zametuje Hohenlohejevo volilno preosnovo, češ da daje predpravice Nemcem ln sklenilo se je stranko preosnovati, da bodo v nji zastopani vsi sloji moravskih Čehov. SAMOSTOJNI OGRSKI CARINSKI TARIF
VLOŽEN NA ZAHTEVO KOŠUTA.
Wekerle ni nameraval, da predloži takoj ogrski zbornici samostojni ogrski carinski tarif, tudi Andrassy se je strinjal ž njim. A Košut je zahteval, da morajo preje predložiti ogrski zbornici avtonomni carinski tarif, predno rešijo državne potrebščine, Ker sta se pridružila Košutu tudi Polonyi in Apponyi, je sklenil Wekerle, da predloži zbornici samostojni ogrski carinski tarif.
OGRSKE DELEGACIJE.
V	ogrski delegaciji bo večina za nagodbo z Avstrijo, ker je izvolila zbornica 20 delegatov privržencev nagodbe iz I. 1867. Na na-godbenem stališču je tudi 16 delegatov ustavne, 5 ljudske stranke in pa 4 hrvaški delegati. Proti 39 delegatom, ki stoje na stališču nagodbe iz 1. 1867. stoji nasproti 21 delegatov, ki so privrženci načel iz 1. 1848.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR O VOLITVAH.
Več stolic in mest zahteva, naj se postavi na zatožno klop Fejervaryjevo ministrstvo. Prošnje odkažejo odseku, ki mora poročati o njih tekom 14 dni. Poslanci Skicsak (Slovak) sc pritožuje, da so kršili njegovo imuniteto. Tudi poslanci Jehicska (Slovak), Pap (Rumu-nec) in Juriga (Slovak) se pritožujejo, da so kršili njihovo imuniteto. Juriga, da še ni dolgo, ko so mačeho narodnostij, ljudsko stranko, žalili. Pritožuje se, da so zahtev^ od njega orožniki, naj se odstrani. Zbor naj ne gleda na to, da je Slovak. Klici: 1 jI jalec domovine! Juriga pravi: Nisem jalec domovine, marveč ogrski pos fij Justh graja izraz: izdajalec domovine. 'Si slanec Rakovszky pravi, da odklanja Vb » skupnost s poslanci narodnostij, ki naj ne ag « tirajo proti mažarščini in ne hujskajo proi mažarskemu narodu, ki jih je ščitil nad 100 let. Rumunski poslanec Vajda pravi, da je te roriziral volilce ob volitvah minister za no tranje stvari. Nemažarski volilci so se motili, če so mislili, da je napočila nova doba. Vajda izjavlja, da so orožniki in upravne oblasti nastopili s silo proti volilcem in narodnim kandidatom. Zato ni čudno, da ljudstvo ne zaupa orožnikom, ki jim zapovedujejo v mažarščini. Vajdo se pritožuje, da je orožništvo že večkrat rabilo brez potrebe orožje, tako da je tekla nedolžna kri.
KATASTROFA HRVAŠKE NARODNE STRANKE.
Izstop bana Pejačeviča iz hrvaške narodne stranke ima za stranko velike posledice. Takoj so izstopili iz stranke tudi dr. Egers-dorfer, grof Norman Rajačič, Jankovič, dr. Preršič, Strižič in Adamič. Vršila se je konferenca narodne stranke, ki je sklenila, d se narodna stranka razide. Šumanovič je o< ložil svoj mandat, ker noče po razidu strank ostati še na političnem pozorišču. Č a v r a k je pismeno podal svojo demisijo.
Svojo demisijo je podal tudi pravosodni predstojnik dr. Luka M a r j a n o v i č.
Govori se, da je koalicija ponudila sto-lico oddelnega predstojnika za notranje zadeve dr. F. V r b a n i č u, za pravosodje Vlad. M a ž u r a n i č u, in naučni oddelek dr. N. J a k š i č u.
CARINSKA SKUPNOST MED AVSTRIJO IN OGRSKO DEJANSKO ODPRAVLJENA.
»Deutsches Volksblatt« poroča iz najbolj poučenega vira, da namerava Ogrska samostojno voditi pogajanja o trgovinski pogodbi s Srbijo ne glede na Avstrijo. Kralj je že odobril ta sklep ogrske vlade. List pravi, da je njegovo poročilo popolnoma resnično, dasi je bodo zanikavali. Če se ta vest uresniči, je carinska skupnost med obemi državami že dejansko odpravljena.
POLICIJSKA NASILSTVA V BOSNI.
V	vareških rudnikih pri Sarajevu stavka delavstvo že 15 dni. Zahtevajo zboljšanje položaja in nedeljski počitek. Meščanstvo je na strani delavcev, ker so zahteve upravičene, in podpira ter hrani stavkujoče delavce. Pa dasi je popolnoma mirno in ni še bilo nikakih izgredov, so proglasili pretekli petek preki sod. Petdeset meščanov in delavcev so odvedli uklenjene v Sarajevo, med njimi predsednika društva »Zvezde«, katero je vlada razpustila. »Hrvatski Dnevnik« so zaplenili, ker je priobčil opis policijskega nasilja.
JUSTH O POLOŽAJU.
V	razgovoru z več poslanci je izjavil Justh, da je najboljše, če se Ogrska nič ne vtika v avstrijske zadeve. Če se razvijejo v Avstriji razmere tako. da bodo zahtevali ločitev od Ogrske, bi bilo to za Ogrsko popolnoma prav, ker se tako izpolni le lastna želja Ogrske.
POLJSKA ŠLAHTA RADIKALNA.
Odločni in odkriti Hohenloiiov nastop je oživil celo tako zadrvenelo in starokopitno konservativno šlahto in njeno glasilo »Cz&s«, ki priobčuje jako odločen članek. List konservativnih poljskih šlahčičev zahteva odločno parlamentarno vlado. Takozvane cesarske vlade škodujejo najbolj kroninemu ugledu. Zdaj je edino na mestu vlada, ki obstoji iz svetovalcev in ne služabnikov krone. Splošno volilno pravico morajo uvesti v Avstriji, a uvedle jo ne bodo uradniške vlade z omejeno maršno ruto, ki imajo za simbol nož na parlamentov vrat. V bodoče ne sme stopiti pred zbornico več vlada z že izdelanim akcijskim programom. Če vlada zdaj dva mesca vlada kroninih slug, bi povzročila sledeč položaj volilne preosnove popolno brezdelje zbornice in pokanje pušk na cesti. Pamet je srečala
torej že glasilo poljske šlahte, samo »Slov. Naroda« še ne.
RUSIJA.
Rusko ministrstvo je sklenilo, da odstopi. Včeraj zvečer se je vršil pod carjevim predsedstvom kronski svet, ki se ga je udeležil tudi T repov
V Babinovičih se je vršil poulični boj med narodnimi in socialističnimi delavci. Ranjenih je bilo 16 delavcev, izmed njih več težko. Zaprli so več tovarn.
POLOŽAJ S SRBIJO OSTANE NE-
IZPREMENJEN. Danes preneha trgovinski provizorij s Srbijo Srbska in avstrijska vlada sta sklenili, da vzdržita sedanje razmerje toliko časa, dokler se ne sklene, ali nadaljujejo s pogajanji ali pa jih pretrgajo. Iz Belgrada poročajo, da pričakujejo ministrske krize, če ne dosežejo spo-razumljenja z Avstro-Ogrsko. »Politika« piše, da srbska vlada ni voljna nič več Avstriji odnehati.
VZORNO GOSPODARSTVO NA FRANCOSKEM.
Znajo pa znajo vladati in gospodariti fra-masoni in socialisti, najbolj veliki so pa, da na-pravljajo dolgove. Možje, ki zapirajo francoske cerkve, so gospodarili tako dobro, da izkazujejo 230inilijonski primanjkljaj. Francoski ministrski svet išče virov, da pokrije primanjkljaj. Uvesti nameravajo dohodninski davek, nadalje pa petrolejni monopol.
NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO. Novo italijnsko ministrstvo je sestavljeno. Hinistrski predsednik postane Giolitti, ki prevrnile tudi ministrstvo za notranje stvari, za-za. ..no ministrstvo prevzame Majorana, Gallo odb ^sodje, Cocco-Ortu poljedelstvo, Massi-lice pošto, Fradeletto pouk, Tittoni zunanje sho i, Fusinato finance, Gianturco železnice, tac ,jio vojno ministrstvo, mornariško mini-7 .stvo Mirabello. ,	VSTAJA HUNHUZOV.
»Agence Havas« poroča iz Tjencina, da ■e dezertiralo veliko kitajskih vojakov, ki so ih poslali proti upornim Hunhuzom. Položaj v Mandžuriji je zelo resen.
RUSIJA IN JAPONSKA. Mgd Rusijo in Japonsko so nastala nespo-razumljenja zaradi Koreje. Rusija namreč ne prizna med Japonsko in Korejo sklenjene pogodbe.
Štajerske noulce.
š Zahvala. Iskreno zahvalo izrekamo vsem svojimgg. sotrudnikom, dopisnikom in onim, ki so nam brzojavno poročali o izidu volitev v posameznih krajih. Uredništvo »Slovenca«.
š Zveza lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov. Dne 8. marca t. 1. je bilo nad 50 ^upnikov lavantinske duhovščine zbranih v 1 priboru, da si osnuje prepotrebno društvo; ,imen mu je, pospeševati stanovsko iz-jbrazbo, braniti ude zoper neosnovane napade, razgovarjati se o dušnopastirskih in političnih vprašanjih. Gotovo je to pametno in hvalevredno, da se tudi duhovščina organizira.
š Zveza lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov ima prvo občno zborovanje na bin-koštni torek t. j. 5. junija t. 1. ob pol 10. uri dop. v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Ker je ta organizacija tako važna, se vsi lavantinski duhovniki poživljajo, da se shoda udeleže! — Začasni odbor.
š Kmetijska družba štajarska je odklonila dve prošnji za ustanovitev podružnice. Za samostalno podružnico so se oglasili gospodarji na Dobrni pri Celju in oni pri Novi cerkvi v Halozah. Odbor prve vabi k podružnici v Celju, druge pa v Ptuj. Dovolili so pa ustanovitev podružnice v kraju Landl, okraj St. Gallen na Gornjem Štajarju. Tu pravijo, da je prebivalcem predaleč do sedeža podružnic v St. Gallen ali v Admont.
š »Deutsche Wacht« obsojena zaradi ža-Ijenja veličanstva. V zadnji številki prinaša celjska Vahtarca na prvi strani sodbo okrožnega sodišča, iz katere se razvidi, da je bil navedeni vsenemški protestantovski listič obsojen zaradi žaljenja veličanstva. In Vahtarca je še vedno glasilo cesarsko-kraljevih nemških uradnikov v Celju! Krasne razmere, podobne onim v Trstu!
š Nogo zlomil si je v Mariboru realčni učenec Ivan Markovič pri mladinskih igrah z žogo na nogi.
š Nesreča v Celju. Dne 26. t. m. je pripeljal voznik polzelske tovarne za lesene dol-gostne mere (pošetov) tovorn voz v Celje. Pri tem sta se vprežena konja splašila in z neznansko naglico dirjala skozi Gosposko ulico jroti infanterijski vojašnici. Tu sta z vso silo riletela v tam stoječo veliko lipo in se je en Konj tako poškodoval, da je na mestu obležal in v kratkem poginil. Drugemu se ni nič posebnega zgodilo. Poškodovano je samo na vozu se nahajajoče blago. Ljudem, zlasti vozniku, se ni pripetila nobena nesreča.
š Prestop k protestantom. V protestanti-zem je prestopil večni študent in sourednik »Vahtarce« Ballogh«, znan pod imenom »Rau-berballogh«. No, ž njim protestantska stvar pač ni nič profitirala.
š Linhart je bil pri predvčerajšnji volitvi aretiran, ker je prestrastno agitiral za nemškutarskega kandidata.
š Breški nemškutarji in pangermani jo bodo za Binkošti, kakor javka »Deutsche Wacht«, pobrisali iz Brežic veq, baje v Celje in Ptuj. Priporočamo jim za njih kri mrzle pokladke.
š Povozil je s kolesom dne 20. t. m. v Vojniku Fran Borlak, posestnika sin, nadomestni reservist pri deželni brambi v Celju, 701etno Pavlino Blirnl, ki se je pogovarjala
pred Dremelovo hišo z Miciko Dremel. Borlak se je hotel peljati med obema ženskama skozi, a je podrl BlimI na tla, katera je zadobila s tem take rane, da je umrla._
Koroške noulce.
k Otvoritev karavanške železnice. Proga Celovec-Bistrica je že izročena prometu. Do Zihpolja so na kolodvorih samonemški napisi, Svetna vas in Bistrica imata dvojezične napise. Predrznost je naredba, da se ime postaj izključuje samo v nemščini. Iz Celovca do Bistrice velja vožnja v III. razredu 1 K 50 vin.
Dnevne novice.
+ Dr. Susteršič o položaju. Listi priob-čujejo izjavo dr. Šusteršiča o položaju. Dr Susteršič se je izjavil: Moje mnenje je, da bomo vedno na slabšem, dokler imamo onemogli parlament. Zato smatram reformo parlamenta kljub vsemu za glavno stvar in ker se jo ne stvori po parlamentarični poti, mislim, da je razrešitev izkati le v oktroiranju parlamentarne reforme. Sploh je pa stališče Jugoslovanov nasproti Ogrski vsled reške resolucije bistveno drugo, nego ono drugih strank.
+ Iz liberalnega cirkusa. V »Edinosti« beremo to-le izjavo narodno-radikalnega dija-štva: »Narodno-radikalno dijaštvo in njegove organizacije, izmed katerih danes na željo »Prosvete« izrecno in s povdarkom imenujemo naše narodno-radikalno ferijalno akademično društvo »Prosveta«, stoje nepremično na stališču, da se dijaštvo razvijaj in vzgajaj popolnoma samostojno in neodvisno od političnih strank. To načelo smo si postavili, da si more dijaštvo stvoriti politično prepričanje, svobodno vsakega apriorizma in ovirajoče vezi, po-vdarjamo, je v interesu politične izobrazbe in značajnosti slovenske inteligence, da omogočimo neprestano napredovanje slovenskega političnega življenja. Zato je ta princip trajen in nespremenljiv del našega programa. Ne omaje ga noben nov pojav v slovenski politiki, torej tudi ne reformno stremljenje v narodno-napredni stranki, niti njen sklep, da podpira ljudsko-izobraževalno delo narodno-radikal-dijaštva. S tem odločno zavračamo vse ten-denčne laži, ki so se z raznih strani širile o tej stvari. — V Gradcu, dne 25. vel. travna 1906. — Za eksekutivo narodno-radikalnega dijaštva: Albert Kramer, tč. predsednik. — Za ►Akademio« »Prosveta«! Stara, brezzoba baba — narodno-napredna stranka — se prenavlja; a vklub umetnim zobem in lasulji, vkljub bati, moki in šminki vstaja stara Neža Rožinarinka. Komur dvigne svoje suhe čeljusti in ga ozmerja, se zasmeja prisrčnega veselja na ves glas, kogar pa poboža in mu ponuja ljubezen, pa zacvili in tuleč odide!
+ Slovenskega nadpisa nočejo! Na tržaškem novem kolodvoru državne železnice so obesili na glavnem vhodu štiri začasne nadpise. Dva teh sta nemška, dva pa laška! Morda pa ni kriva na tem uprava državnih železnic? Možno je namreč, da kolodvor še ni izročen in da so to zapostavljanje slovenskega jezika povzročili — le stavbeni podjetniki? Vederemo!
+ Deželni predsednik na potovanju po Dolenjskem. Predvčerajšnjim z dopoldanskim vlakom je dospel g. deželni predsednik Teodor S c h w a r z v spremstvu glavarja Haasa v Novo Mesto. Na kolodvoru so ga sprejeli gg. glavar, župan in prošt. Ob pol 12. uri je bila splošna avdijenca na glavarstvu, popold. razne vizite, med tem tudi obisk kmetijske šole na Grmu, zvečer soupe v kapitelju,kamor so bili povabljeni vsi javni funkcijonarji. Meščanska godba je svirala. Včeraj dopoldne je ogledal g. predsednik šole in bolnico usmiljenih bratov. Mesto in Kandija sta v zastavah, in je tako »Narod«, ki je pozival, naj se zastave ne obesijo, za eno blamažo bogatejši! Včeraj popoldne ob 3. uri se je g. predsednik odpeljal v Cernomelj. Med potjo ga pozdravi na Težki vodi šolska mladina s Stopič na čelu g. župnika in šolskega vodje. Na meji pa mu pride naproti g. okrajni glavar s Črnomlja in sevniški dekan. Danes se g. deželni predsednik odpelje v Kočevje.
—	Neznosna vročina. Iz Novega Mesta se nam piše: Ze nekaj dni sem traja neznosna vročina, pravzaprav soparica. Barometer kaže 40 pa tudi do 50 stopinj C. Vsaki dan se pripravlja k dežju, semtertja pride tudi kaka manjša mokrota zanešena od oddaljenih neviht, ali pravega dežja vendar ni. Po polju je velika suša in bati se je zlih posledic.
—	Strašen vihar. Okrog 4. ure popoldne je včeraj pridivjal od severa v Novo Mesto strašen vihar. Po nekaterih krajih bati se je najhujših posledic.
—i Eksplozija gazollna. Pri nalivanju ga-zolinske svetilke z gazolinom v trgovini g. Fr. Kenda v Novem Mestu je iz doslej neznanih vzrokov naenkrat se vžgal gazolin, nakar je sledila eksplozija. Vse je bilo v plamenu. Le nevstrašenosti črevljarskega mojstra g. Puša in Krašovčovega hlapca, ki »ta bila prva na licu nesreče, se je zahvaliti, da se
je preprečila za mesto nedogledna katastrofa. Gasiti so pomagali tudi nekateri gospodje požarne brambe.
—	Smrtna kosa. Umrl je na Livku podžupan g. Ivan Š e k 1 i ml.
—	Zaročil se je g. Mirko pl. PI s a č 1 č, sin hrvaškega poslanca z gdč. Marijo Tompič. — Poročil se je inženir g. Gabrijel B r i n š e k z gdč. Zorko Linčanovo v Ilirski Bistrici.
—	Fzm. baronu Becku bo cesar povodom njegovega jubileja podelil grofovstvo.
—	Požar. Dne 29. maja ob pol 11. uri ponoči je začelo goreti na Velikem Ubeljskem pri Razdrtem. Pogoreli sta dve hiši Mrkcovai in Počkarjeva in štirje hlevi. Sreča je bila, da je bila popolnoma mirna noč, sicer bi lahko vsa vas zgorela, ker so hiše večinoma s slamo krite. Vrli gasilci iz Razdrtega in Hru-ševja so požar omejili. Kako je požar nastal, se ne ve.
—	Toča. Iz Št. Ruperta se nam piše: Po včerajšnji hudi soparici se je ob 4. uri popoldne nad Št. Rupertom in okolico vsula kakor lešniki in orehi debela toča, vmes so padali taki, kakor kurje jajce veliki eksem-plari. Kod vse je padala, še ni znano. Iz doline vidimo od toče bobeljene vinograde. — Ubogi vinogradniki.
—	Rokodelci v Zagorju ob Savi prirede ustanovni shod za prapravljajočo se obrtno zadrugo za občine Zagorje, Aržiše in Kotre-dež dne 10. junija t. I. v prostorih gospe M. Medvedove.
—	Nagioma umrl je v Trbižu vlakovodja državne železnice Peter O r a s c h. Zadela ga je kap.
—	Ognjegasno društvo v Trzinu. Piše se nam: Predvčeraj so v Trzinu ustanovili prostovoljno gasilno društvo. Takoj je pristopilo 32 članov, kateri so nato izvolili na-čelstvo: Jože Kral, načelnik; Matevž Hočevar, nač. namestnik; Miha Čolnar, blagajnik; Luka Bleijc, nadučitelj, tajnik; odborniki so: Anton Ložar, Anton Koraut in Jože Gradišek.
—	Redka slovesnost v Polšniku bo bin-koštni ponedeljek ob 10. uri dopoldne. Zlato poroko imajo trije zakonski pari: Jurij in Ana Dolar iz Gornjega Polšnika, Andrej in Jožefa Kadunc iz Dolenjih Tep, Janez in Jera Do-linšek iz Gorenjih Tep. Bog živi in blagoslovi častito starost!
Ljubljanske noulce.
lj Znameniti koncert ruskih umetnic Vere in Nadežde Cernjecki bo jutri ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Kritike listov umetnic ne morejo prehvaliti. Na-dežda Cernjecki je članica ruske carske opere. Vera pa ena najslavnejših pianistinj. V Zagrebu sta umetnici tako navdušili občinstvo, da je občinstvo prirejalo umetnicama velikanske ova-cije in jih je z 300 bakljami spremilo na kolodvor. Oba koncerta v Zagrebu sta bila popolnoma razprodana.
lj »Ruski kružok« v Ljubljani vabi vse svoje p. n. člane in članice ter prijatelje na koncert ruskih umetnic sester gg. Vjere in Nadežde Cernecki, ki se vrši jutri t. j. 1. junija ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«.
lj Nadzorovanje leldzeugmelstra Succo-
vatyja.se je vršilo včeraj od 7. do 11. ure dop. na tukajšnjem vojaškem vežbališču. Naj-preje si je fzm. ogledal 27. in 17. pešpolk, deželno brambo, poljsko in gorsko topništvo, ki je bilo postavljeno v formaciji mase. Potem so posamezni oddelki imeli male vojaške vaje. Konečno se je pa vršila skupna vaja vseh polkov berz topništva. Vse je zaklučilo skupno defiliranje. Komi poveljnik je vsem izrazil svoje zadovoljstvo, predvsem ga je veselila vstrajnost in dobra volja vojakov. Korni poveljnik je čil in krepak gospod in vzlic vse natančnosti zelo dobrohoten. Predvčerajšnjim si je ogledal v spremstvu flml. Chavanne-ja prenovljeno Ljubljano. Danes je na vse zgodaj vojaštvo odšlo na vajo. Menaža je napovedana še le za 7. uro zvečer.
I j Prememba trgovine. Znano trgovino Ernest J e u n i k e r-ja na Dunajski cesti je prevzel z današnjim dnevom v trgovskih krogih že dobro znani gospod Anton Škof. Tako je stara in znana trgovina prišla v spretne roke domačina-rojaka, katerega naj bi slovensko občinstvo po načelu »svoji k svojim« obilno obiskovalo in podpiralo z naročili. Opozarjamo še posebej na inserat v današnji številki.
lj Tržaški Slovencl-veteranl so imeli pri obhodu slovensko komando, zunanja društva pa le nemško, tudi ljubljansko, zato so se Tržačani zgražali nad ljubljansko — nemškutarijo! Mi Slovenci posnemajmo — madžarske radikalce!
lj Ljubljanska društvena godba odide za Binkoštne praznike k sokolski slavnosti v Brežice.
lj Vrsta porotnih obravnav. Dne 5. junija t. I.: 1. Jože Vrhunc, sploh Škrbinčev so-darski pomočnik, v Železnikih, tatvina. 2. Frančiška Spetič, po domače Brkinova, posestnika hči iz Oreheka, detomor. 3. Janez Goste, po domače Spelčnekov, gostača sin iz Podboršta, zažig. — Dne 6. t. m.: 1. Franc Cerkovnik in tega žena Marija Cerkovnik, kaj-žarja v Kamnju, ponareja kovanega denarja. 2. France Langer, pekovski pomočnik iz Št. Petra pri Rudolfovem, tatvina iz navade. — 7. t. m. Rudolf Zore, bivši trgovec iz Godiša, pre-grešek zoper varnosti lastnine in goljufija. — 8. t. m. Ivan Murschetz, bivši poštar v Žeiez-nikah, uradno poneverjenje. — Dne 9. t. m. Jurij Hutter, natakar iz Tifcnbaha pri Kočevju, tatvina.
Ij Poneveril je v Pulju motrar Laminger 160 K eraričnega denarja in pobegnil.
Ij Prijeli so v Trijentu prisiljenca Franca Scoza, kateri je dne 18. aprila pobegnil od dela pri zgradbi domobranske vojašnice.
lj Dober varuh Neki posestnik iz Grosupljega je poslal včeraj v Ljubljano svojega 13-letnega sina. Dal mu je 10 K denarja, in ga izročil sosedovemu starejšemu sinu, naj v Ljubljani nanj pazi. Sinoči sta oba zaspala na vozu, na dvorišču hiše št. 3 na Dolenjski cesti. Ko pa je danes zjutraj deček vstal, je videl da ima preparan hlačni žep, denarja pa ni bilo nikjer. Fantič je zadevo ovadil policiji, ki je njegovega »varuha« preiskala in dobila pri njemu še ves denar.
lj Adela Moraw, znana operetna diva c. kr. priv. Jožefovega gledališča na Dunaju, se us tavi na svoji poti v Ameriki v našem mestu in bo v svoji originelni burleski »Odstavljena kraljica Sahare« s svojo dresirano kamelo in spremstvom beduinov dne 3. in 4. junija nastopila v družbi umetnikov v veliki dvorani »Uniona«.
Ij Poročena sta bila včeraj v stolnici gospod Andrej Ogrizek, naslovni stražmoj-ster v Šenčurju pri Kranju, z gdč. Marijo Golob.
Ij Poneverba. Pekovskemu mojstru gospodu Antonu Cizeju je poneveril hlapec Franc Habjan iz Črnega vrha 25 K 40 h, katero vsoto je bil skupil za kruh, in neznano kam pobegnil.
lj Pod voz je padel včeraj dopoldne Aurov hlapec Jožef Liberšek na Tržaški cesti. Peljal je voz opeke in ko je hotel skoči,ti na njega, mu je spodrsnilo in je padel pod voz. Kolesa so mu šla čez obe nogi in ga tako poškodovala, da je moral v deželno bolnišnico.
lj Kolo odpeljal je dne 20. t. m. mizarski vajenec Franc Pucelj, rojen leta 1893 v Gorenjih Lokoncah, gospodu Antonu Cerarju iz Studenca. Kolo je vredno 100 K.
lj Nepoboljšljiva je brezposelna služkinja Ana Tomšetova, rojena leta 1881 v Šmartnem pri Litiji, ker je poneverila kuharici Amaliji Zolničevi 4 K vreden dežnik. Tomšetova je postopala po mestu in je bila kljub njeni mladosti že osemkrat kaznovana zaradi goljufije in tat-vine. Izročili so jo sodišču._
REVOLUCIONARNA ZAROTA V ODESI.
Iz Odese javljajo, da so prišli tamošnji vojaški in mornariški krogi na sled daleko-sežne zarote. Namen zarotnikov je bil pomoriti vse častn ike in se polastiti vojaškega arzenala. Med udeležniki zarote je bil velik del sebastopolske garnizije. Tudi po bojnih ladjah črnomorskega brodovja vlada zopet uporni duh. Vsled tega novega zarotniškega gibanja so oblasti docela zbegane.
Razne stuarl.
Najnovejše.
Obravnava proti morilkama Z e 11 e r se prične dne 3. junija v Ljubnem.
Zakonska sreča. Iz Velikega Va-radina poročajo: Ekonomu Sigmundu Sze-kelyu iz Henczfolva je rodila žena naenkrat čvetero otrok. Szekely je četrtič oženjen in je imel vsega skupaj 52 otrok, od katerih so 4 umrli. Od živečih je 31 dečkov in 17 deklic. Še nikoli se mu ni rodil en sam otrok, ampak vedno po trije, štirje in enkrat celo pet. Star je zdaj 51 let.
Telefonska In brzojavna poročila.
REŠEVANJE PARLAMENTARNE KRIZE.
Dunaj, 31. maja. Sekcijski šel baron Beck je nadaljeval danes svoje pogovore z zastopniki strank o sestavi parlamentarnega ministrstva, katerega naloga bi bila revizija avstro-ogrske nagodbe in rešitev volilne reforme. Ker Cehi v sedanjem momentu stoje na odklonilnem stališču, se v parlamentarnih krogih razmotriva o sestavi parlamentarnega ministrstva brez Cehov. Danes je baron Beck konleriral s Kathreinom, Pacakom.Kramafom in Derschatto. Cuje se, da bodo k cesarju pozvani k avdijenci razni parlamentarci. Češki ces. namestnik grof Coudenhove in gališki ces. namestnik grof Potočki sta na Dunaju. Poljaki baron Beckovim načrtom niso neprijazni.
Dunaj, 31. maja. Poljaki dobe finančnega ministra. Pogajanja se bodo vršila celi današnji dan, ker je izrečna želja cesarjeva, da bodi novi kabinet sestavljen še pred binkošt-nimi prazniki.
GROZEN ORKAN NA BAVARSKEM.
Monakovo, 31. maja. Grozen orkan je razsajal v okraju Eggenfeld. Na stotine izkoreninjenih dreves leži po cestah. Mnogo kmetskih hiš je močno poškodovanih, strehe so razkrite, več kozolcev je vihar odnesel. — Streho cerkvenega zvonika v Rinbachu je orkan zagnal na polje, tri nove zgradbe so se porušile. Orkan je trajal pet minut, spremljala sta ga silen naliv in toča.
ODLIKOVANI IGRALCI.
D u n a j, 31. maja. Danes slave tu jubllei Igralca Sonnenthala. Cesar je igralca odlikoval s komturnim križcem Franc Jožefovega reda.
ZOPET NESREČA NA ŽELEZNICI.
Kindsberg, 31. maja. Tu je skočil s tira brzovlak. Železniški stroj in spalni voz sta bda vržena iz tira. K sreči ni nihče ranjen. Vlaki iz Trsta na Dunaj in z Dunaja v Trst so imeli velike zamude. KONEC HRVAŠKE NARODNE STRANKE.
Budimpešta, 31. maja. Klub hrvaške narodne stranke je sklenil, da se z ozirom na razpust stranke kot zborniška skupina razpusti.
SAMOUMOR.
Dona}, 31. maja. Včeraj ob pol 10. uri zvečer se je v nekem tukajšnjem parku ustrelil filozof Fran Porenta, član »Danice«. Vzroki neznani.
Borzna poročila,
,Kreditna banka'v LJubljani.		
Uradni kuril dunajska borze 30 maja 1906.		
Zaloibenl papirji.	D...i	BI»*o
4*/, majeva renta......	99 60	99 80
4•/, srebrna renta.....	99 56	99 75
4*/, avstrijska kronska renta .	99 70	99 90
4 •/. . zlata renta. . .	11840	118 60
4*/. ogrska kronska , ...	95 55	95-76
4 •/. , zlata ....	113 80	114 —
4*/. posojilo dežele Kranjske . ^Vi*/. posojila mesta Spljet . .	99 20	10020
	100-50	ioi-eo
4'/,'/. . . Zader . .	99 70	100 70
4V,*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	10040	10140
4*/. češka dež. banka k. 0. . .	99 75	100 20
4•/. , , , i. 0.	b9 80	100-30
4*/»*/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 41/,*/, pešt. kom. k. 0. z 10•/. pr.	100 45	101 55
	105 45	106 45
4*/,•/, zast. pisma Innerst. hr.	10020	101-20
41/,*/. , , ogr. cen. dež. hr.	100 —	10020
*V/. . n , hip. banko 4»/«•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	100 —	100-50
	100-—	101-—
4 V/, obl. češke ind. banke . .	100-50	101-50
4•/, prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
4•/. prior. dol. žel......	99 60	100"-
3•/. . Juž. žel. kup. »/»'/r •	319 -	321--
41/,'/. avstr. pos. za žel. p. o.	10045	10145
Br • S k a.		
Srečke od 1. 1860'/,.....	200 -	202 —
f , 1864 ......	2t-2 75	284-75
	156 -	lt 8'
rem. kreditne 1. emisije	290 —	298 60
n » » U« . •	291 —	300 30
, ogr. hip. banke ....	260-—	270-
„ srbske i frs. 100 — , .	loO -	108 50
, turške.......	153 65	164-5
Basilika srečke . . .	22 45	24 45
Kreditno . ...	<68 -	478 -
Inomoške , ...	78--	84-
Krakovske . ...	90-	94-
Ljubljanske . ...	58-	64-
Avstr. rud. križa , ...	49' -	51 —
Ogr. , , , ...	3010	32 10
Rudolfove , ...	57-	62 -
Salcburške , ...	68—	73-
Dunajske kom. , ...	520—	529 80
D sini o a.		
Južne železnice.......	139 25	140 25
Državne železnico......	671 25	672-25
Avstr. ogrske bančne delnice .	1663-	1673 ~
Avstr. kreditne banke ....	6a6 —	(67--
Ogrske , , ....	813 —	814-
Zivnostenske , ....	2<2 —	243 -
Premogokop v Mostu (Brttx) .	650 —	654 -
Alpinske montan......	869'SO	670-50
Praške žel. indr. družbe . . .	2700 -	27 30-—
Rima-Murinyi.......	571 75	572 75
Trbovljske premog, družbe . .	273 50	275 —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	586 -	592'-
Češke sladkorne družbe • . .	150--	152 -
V a 1 n t a.		
C. kr. cekin........	11-34	11-39
	1913	19'16
	23-46	23-53
	2396	24-04
	117-20	117-40
	95 50	95 70
Rubljl..........	252 75	25360!
Dolarji.........	4-84	5 —
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Čai «pa-i.van|a
30 9. IVCČ.
Stanje barometra t mm
733'0
31
7. zjutr. 2. pop.
733 5 732 2
Tompo-rature
po Celziju
18-2
Vetrovi
sl. z ah. del. obl.
15-1
24 9
sl. svzh. megla sl. jug jdel. jasno
5 .F
04
Rrednia včeralšnia temp. 21 C°, n»rm 15 8°.
Poslano.
Kakor sem zvedel, govori se po Ljubljani, da jaz pišem »Pisma Boltatuga Pepeta«. To govorico si ne morem drugače tolmačiti, kot za slabo šalo, katero je kak neumnež za resnico vzel. Da se pa tej govorici konec stori, zagotavljam s svojo častno besedo, da jaz nisem avtor omenjenih pisem in jih tudi inspi-riral nisem, kar mi slavno uredništvo »Slovenca« tudi lahko potrdi.
Silvester Skerbinec.— Listnica uredništva. Radi Vam to potrjujemo.
Rodbini Zamejic-BradaSka
javljata vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njili iskreno ljubijena hčerka, sestra, svakinja, oz. tetka, gospica
Anico Zomelic
danes ob 6 uri zvečer po dolgi mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere v starosti 16 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bode ob 6. uri pop. v petek dne 1. junija 1906 iz hiše žalosti v Trstu, Via dei Giuliani št. 34, na pokopališče k sv. Ani.
V Ljubljani, dne 30. majn. 1906.
Izprašan
kurjač,
ki bi posloval obenem kot napolnjevalec steklenic, se išče. — Služba se nastopi 15. Junija letos. :::::::::
■ s s s s s Zaloga pive
Reininghaus
v
1238 : : : : Spodnja Šiška.
Pozor Amerlkanci!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
1 S 2* 9
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizve na Opekarski cesti št. 36.	1019 13
................................................
DSCO
Ti Umetni led	iT
I n narejen iz najčistejše stu-	p I ■
g denčnice iz tovarne za led	2 H
I. kranjske eksportne pivo-	U^^&Bj
varne in tovarne za slad	Mm. M■
tM* H Torvrlrtr. Frohllrk »n	I^Fi
8
Prodaja od 2. junija 1906.
Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Prijave in naročila sprejema zaloga pive Frohlich v Slomškovi ulici 27
Telefon št. l3.
1237 3-1
P. n.
ocnai
Dovoljujem si poročati slavnemu občinstvu, da sem oddal svojo v Ljubljani na Dunajski cesti pod tvrdko
Ernest Jeuniker
obstoječo trgovino z galanterijskim blagom na debelo in na drobno potom prodaje gosp, Antonu Škofu, ki bode vodil trgovino pod trgovsko-sodnijsko pro-kolirano tvrdko
Ernest Jeuniker-jev nasi.
Anton Škof,
nadalje neizpremenjeno v enakem obsegu.
Proseč najuljudneje, da častiti odjemalci doslej meni izkazano zaupanje izkažejo tudi mojemu nasledniku, se priporočam in be-lježim
z odličnim spoštovanjem
Ernest Jeuniker.
P. n.
Opiraje se na predstoječo objavo, dovoljujem si slavn. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel potom nakupa v Ljubljani na Dunajski cesti doslej pod tvrdko
Ernest Jeuniker
obstoječo trgovino z galanterijskim blagom na debelo in na drobno, katero bodem vodil nadalje neizpremenjeno v istem obsegu pod trgovsko-sodnijsko protokoli-rano tvrdko
Ernest Jeuniker-jev nasi.
Anton Škof.
Opremljen z zadostnimi sredstvi in dolgoletno trgovsko izkušnjo, sem v prijetnem položaju, ugoditi častitim odjemalcem z najsotidnejšim blagom, nizkimi cenami ter najtočnejšo postrežbo.
Priporočam se
X..
z odličnim spoštovanjem
Ernest Jeuniker-jev nasi.
Anton Škof.
©©©© 0® Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno ka?arno",
Bc^endcrfsltf
Mlfinon-alasouir
se proda.
Naslov pove upravništvo. U68 3-3
o— 1234 Iščem
1135 3—8
Od 27. mala do uSteuSi Z. lun. 1906:
Znamenitosti
Koroške.
poslovodja
za trgovino z vsakovrstnim blagom in gostilno, nahajajočo se v Bregani blizu Jesenic n. S. na Dolenjskem. Reflektant mora biti oženjen, a prednost imajo oni brez otrok. — Pismene in ustmene ponudbe naj se pošiljajo na gospoda Eduard Presečky, trgovec Samobor, Hrvatska.
00 Dolenjske Toplice pri Rudolfovem. 30
Za dobra jedila in izvrstno pijačo vedno skrbljeno.
Cene nizke. Postrežba točna.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča z odlič. spoštovanjem
MIHAEL ZUPANC
1231 20-1	gostilničar in pek
v TOPLICAH NA DOLENJSKEM.
Vsem p. n. domačim gostom, letoviščar- f jem, izletnikom in obiskovalcem kot izborno | zdravilnih priznanih Dolenjskih Toplic | priporočam svojo novo otvorjeno
moderno urejeno gostilno
prej LJUDMILA MILLITZ
• §
z lepimi sobami za prenočevanje in za | stalno bivanje.
V petek, I. junija t. I., v veliki dvorani hotela ,Union1:
^	M X , m I M	1 ■ J ' ■ Bril	\B A M	A M M m m trn m !/> —____ _____t _
KONCERT
slavnih ruskih artistinj sester Vere in Nadežde
ČERNJECKIH
iz Petrograda.
Vera Černjecka je prva ruska umetnica na glasovirju, a
Nadižda Černjecka pevka za kontra-alt na petrograjski operi carskega ruskega glasbenega društva.	1222 4-3
Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Vstopnice se prodajajo v trgovini Vaso Petričiča.
Tuornee Adele Moran!
Slovita dunajska operetna pevka nastopi s svojim prvim umetniškim ensemble v svoji izvirni opravi kot
IC »Odstavljena kraljica Sahare"
s Čudovito dresiranim velblodom, spremstvom Beduinov in mnogimi drugimi zanimivostmi Amerike
T samo dvakrat: dne 3. in 4. junija
* v veliki koncertni dvorani granit hotela Jllior.
i
1230 3—1
Cena vstopnicam: Obmizni sedeži 1 —4 vrste 3 K, ostale vrste 2 K, vstopnina I K. — Predprodaja pri Otonu Fischer. — Začetek ob
8. uri zvečer.
»2V1 147
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
znioa v celovcu. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezerrni zaklad K 200.000*-. Podru*mo. .spl
Podružnica v CELOVCU.
KnpoJe in prodaja
vrste ront, zastavnih pisem, prijorltet, ko-obllgaclj, srečk, delnic, valut, novcev ln deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
V8«
munalnih
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad E
Zamenjava ln ekBkomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebano vrednostno papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurznl zapale kupono.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltninske kavcije.
Eakompt tn lnk&sao menlo. Ittt	JUT Bonna naroSlla,
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vlogo do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
od
I l
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, ŽIJ.kow. Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10. B»den, Olavnl trg 4. Čeiki Lipa, CeJka K»mnlc», Moravski Zumberg, Schillerjeva cesta 3. Modilng, Fran Josipa trg 9. Novi Jlčln, Črna cesta 8. Plzen in Svitov*.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzeile 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchOnbrunnerstrasse 88 a, VII. Mariahllerstrasse 76, VIII Lercbenfelderstrasse 132, IX. Alserstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII, WShrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba 67 150-54

MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beier. zaklad K 7,000.000.
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.