UrvdniAkl In upramliki prostori t M667 tt. UvnUla A »O Offlos of Public«tlom MS7 South UwrtdaU Ar* Ttlophon«, Rooktr«U 4*04 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Bubseriptlon |6.00 Yirlr III., petek, 5. februar)« (February 5), 1982 STEV.—NUMBER 30 A«c«pUoot fo«^i5lIt>ir»rTp!B^^ HOt, Ac^n>5^^SlT^!u5orisod on J um 14, 1911 j>r»»lukov llulid*ya, LETO—YEAR XXV. VOJKI DOLGOVI PREDŽENEVSKO KONFERENCO Mala en Ulita prinesla vprašanje vojnih dolgov na po vri j«. So-vjeti predlagajo totalno raso-rožitev. Radeku dovoljen vstop t Švico Ženeva, 4. febr. — Prvi poskus, da se privleče vprašanje vojnih dolgov in reparacij na ra-zorožitveno konferenco, seje na včerajšnji seji sicer izjalovil, toda izgleda, da bo ponovno prišlo pred delegate. Zvedelo se je, da eo se zastopniki Male entente, ki so prejšnji teden zborovali v Montreuxu, dogovorili, da na vsak način izsilijo diskuzijo o vojnih dolgovih in reparacijah. Ker je na razo-rožitveni konferenci zastopana tudi Amerika, vidijo v tem isre-dno priliko za predložitev argumentov, ki naj pokažejo zvezo, med plačevanjem vojnih dolgov in reparacij in vprašanjem razorožitve. Zastopniki Male entente so na včerajšnji seji sugestirall imenovanje posebne komisije, ki naj bi proučavala finančne probleme evropskih držav, kolikor se ti nanašajo na razorožitveno vprašanje, toda delegati so sugestijo odklonili, nakar so ' zastopniki Male entente naznanili, da bodo prinesli to zadevo ponovno na površje. Sovjetski delegati so naznanili, da bodo predložili načrt, ki pred-viduje totalno razorožitev. Na-otoke Sato, načelnik japonske delegacije, pa je v svojem govoru izjavil, da je Japonska pri- bo iskala podporo za svoj načrt pri ameriški delegaciji. Ruska delegacija je izvojeva-la zmago nad švicarsko vlado, ko je razorožitvena konferenca zavrgla odlok Svloe, s katerim je zabranila Kari Radeku, uredniku sovjetskega časopisa Izvestija, vstop v Ženevo. Sovjetska delegacija je mo6-no zavarovana po detektivih, ki stražijo njen glavni stan v Ženevi podnevi in ponoči. spil poraženi aa rudarski konvenciji Lewbova mašina strla opozicijo. Vat resolucije, ki ao jih predložili iaaurgenti, zavržene Indianapolim Ind., 4. febr. — Rebelni delegati, katere vodijo člani illinoiskega premogovnega distrikta, doživljajo stalne poraze na konvenciji UMWA. Amendment k ustavi, &gar namen je bih omejiti oblast uradnikov mednarodne unije, in več drugih predlogov, ki so vsebovali provisije za samovlado premogovnih distriktov, je Lewiso-va mašina, ki kontrolira konvencijo, porazila. V teku vroče debate je delegat John Doherty iz Royaltona, 111., padel a atola, na katerem je stal in govoril in si pri tem zlomil roko. * Številne resolcije, s katerimi so insurgenti nameravali zlomiti moč Lewisove administracije, ao bile poražene z ogromno večino glasov. Med temi je bila tudi resolucija, da se odvzame jurisdič-na, legislativna in eksekutivna oblast iz rok administracije. Potek konvencije kaže, da bo ostal John L. Lewis še nadalje na krmilu rudarske unije, kajti vsi poskusi insurgentov, da ga strmoglalvijo) so se doslej izjalovili. Šp anski rojalisti financirajo revoHa Komunisti riskirajo kožo, rojaH-sti pa denar, pravi minister Madrid. — Španski komunisti in monarhisti delajo roka v roki za prevrat sedanje vlade, v kateri imajo socialisti važno besedo. Notranji minister Cesares Quiroga je podal izjavo, v kateri pravi, da ao zadnjo komunistično revolucijo financirali u-begli rojalisti. "Komunisti riskirajo kožo, monarhisti pa le denar," pravi notranji minister. Po njegovi ls-javi ao komunisti prejeli dva milijona peset od nekoga izven Španije v svrho uprizarjanja pučev. "Že od 9. januarja sem bil v stikih Z z u nanj {m i oblastmi, ki ao me informirale o podrobnostih načrtov za splošno vstajo, katera je bila določena ta 26. januarja." Španske "rdeče" vstaje dirigira general Martlnez Anido, ki se nahaja na francoskih tleh v obmejnem mestu Perpignan, pravi vlada. Msrtines je bil desna roka Primo de Rlverovoga reitma, a je pravočasno pobegnil Is Španije. Keed nasprotuje f 1'ittsburgh, Pa. — Senator David A. Reed. M H Ionov represen-tant v senatu. Je naznanil, da bo pobijal predlogo, ki sU Jo predala senatorja La FoUetfe In ( ofttlgaa in katera predvideva $176,000,000 za pomoč brespo-Mnlm. Pravi, da se mora kredit * vezne vlade s^čititi ta vsako <*no ia da bi sprejetje predloge poslabšalo situacijo la prineslo nesrečo u vso deželo. Domač drobiž Mrs. Frances Tauchar podedovala milijon dolarjev po evojem strica na Primorskem! Iz Chicaga. — Val člksškl listi so poročali v sredo in četr-je italijanski komur v riralTršncee Tati-* char, znano ločenko, ki je bila pred nekaj leti aktivna v naših krogih, da ji je njen stric Anton KlemenČič, tovarnar v Ilirski Bistrici na Primorskem, zapustil milijon dolarjev ameriške vrednosti C19,000,400 lir). Kle-menčič. ki je bil samec in star 88 let, ko Je umrl v zadnjem oktobru, je imel tovarno za makarone, privatno železnico, obširna zemljišča in vrednostne papirje; največ bogastva ai je pridobil med vojno. Svoje premoženje je zapustil «v petih enakih delih nečakom in nečakinjam in med temi sta tudi brat in sestra Taucharjeve, ki sta v Jugoslaviji. Taucharjeva, ki zdaj stanuje v Clceru, 5788 W. 21 st., se je v sredo zvečer edpeljala v Ročk Springs, Wyo., kjer Je njena hči. PraVi, da nI nikdar videla tega strica. Iz Forest CitjrJa, Pa. — Paul Cua, star 66 let in doma lx Smartnega pri Litiji, je 80. jan. podlegel pdškodbam, ki mu jih je prizadel neki avto na cesti. Tu zapušča dve sestri. V Ameriki je bil 26 let in ustanovitelj društva št. 124 ter svobodomiselnega mišljenja. Is Clevelaada. — Umrla je Lucija Urankar, roj. Pestot-nik, stara 42 let in doma Is Smartna pri Kamniku; v Ameriki Je bila 20 let ia, tri sinove in lje Je umrla Mary lob, stara 67 let in Ponikve pri Laščah; tu 44 let in zapušča noža in pet otrok. Nova pogreto«lika zadraga , Minneapolia, Minn. — Delavci so v tem mestu ustanovili po-grebniško zadrugo, s katero upajo znižati pogrebne stroške za članstvo pa polovico. "Ni ga blz-niaa." Ja rekel O. W, Behrens, eden od ustanoviteljev, "kldrt to* liko odiral ljudstvo kot ga po-grebnlškl. Razlog za to J«, ker ialujol-s družina nikakor ni zmotna upirati se iskoriščeval-Ceo ob času smrti." V zgornjem teritoriju srednje, gs zapada. kjer Je delokrog Northern State« Ceoperative Lige. unpeAno posluje «o nad dvanajst pogrebniških zadrug, ki so ani-ftale pogrebne stroške svojim flota polovico. JAPONCI OBNOVILI NAPADE V SANGAJU Poročila se glase, da ao kitajske čete prisilile Japonske pomor-ščake na umik. Kitajski han-kirji^otvorili banke, ki so bile Tokio, 4. febr. — Japonska je danes odklonila zahtevo Združenih držav, Velike Britanije, Francije hi Italije, naj preneha z mobilizacijo svoje vojaške sile ter s tem ustvari pogoje za'končanje konflikta na Daljnem vzhodu. Sangaj, 4. febr. — Kitajske in japonske aile so obnovile bitke v Sangaj u danes zjutraj. Kitajci so pričeli obstreljevati japonske pozicije s šestpalčnimi topovi, da tako zavarujejo prodiranje čet, ki so dospele is Kantona. Najhujša bitka je bUa v teku v bližini parka Hongkew. Neka vest * glasi, da so Kitajci prisilili japonske pomorščake na umik, nakar so japonske bojne ladje, ki so zasidrane na rek Whangpoo, otvorile ogenj. V bitki so igrale važno vlogo tudi strojne puške, ki so jih razpostavili Japonci v severnem delu mesta. Nekaj krogel je priletelo tudi v mednarodno kolonijo, katero patrollrajo ameriške In britske čete. ■ Poročilo ls Toki j a se glasi, da je vojaška oblast odredila n6ve čete v Sangaj, da pojačijo japonsko posadko. Nadaljnja uradna poročila ss glase, da imajo Japonci pripravljenih 120 vojaških letal v bližini otoka Saddle, ksr kaže, da bodo pričeli s ponovnim bombardiranjem Sangaj a Iz sraka* Kitajski bankirji in ttgovci so danes sklenili, da bodo otvori-11 vse banke in trgovine, ki so bile zaprte, odkar so pritfli Japonci s ofenzivo in vkorakali v mesto. Inozemski vojaški opasovalci se boje, da bodo Japonci skušali okupirati Sangaj-Nanking železnico in tako izolirali kitajske čete, ki so okupirale ozemlje na severni strani železniške postaje v Sangaj u. Medtem pa so bile kitajske čete pojačane. Stlrl tisoč kitajskih vojakov je včeraj prispelo iz mesta Cen ju, da bodo pomagali grl obrambi kitajske četrti. Poroča se tudi, da bo na pomoč prišlo osem letal ls Kantona, ljudi ubitih pri pot Kubi I V _ l •Santlago, Kuba, 4. febr. ju Santlago je sinoči kazalo vse snake zapuščenega mesta kot posledica potresnih aftnkov, ki so prinesli smrt in razdejanje. Uradno se naznanja, da Je potres zahteval osem človeških življenj, krog 360 pa je bilo ranjenih. Materialna Škoda ae ceni na deset milijonov dolsrjev. Med prebivalstvom je nastala •Una panika, ko so se pričela rušiti poslopja, prva breežlčna poročila pa so govorils, ds Je potres zahteval krog dvatlsoč življenj. Vse poznejše vesti so pokasale, da Je bilo število človeških Isgub v prvih poročilih pretirano p~i»impoMiM. POLITIČNO GIBA RJE RED RADARJI Spodnja zbornica sUture odobrila dvajnet državne legi-predlog, ki milijonov dolarjev sa podpiranje revsžev p V SUH|S9 |M» . Springfloki, III., 4. febr. -Nižja zbornica državne legisla-ture je sinoči odobrila odpomoš-ni program, ki določa dvajset milijonov dolarjev sa podpiranje brezposelnih, s dvotretjinsko veČino. Večina denarja se bo porabila sa ublažitev feede med čl-kaškimi reveži. Program je bil takoj po sprejetju poelan v senatno zbornico In pričakuje ae, da bo odobren danes aH jutri, nakar bo isročen governerju v podpi^J Sprvega je odpomočni program naletel na trdovraten Odpor, slasti pri poslancih is spodnjega dela države. Toda ko so či-kaškl poslanci s živimi besedami pričeli slikati nevarnost izgredov in nemirov v slučaju, da država odreče pomoč, tedaj je o-poslcija popustila. RUDARSKA STAVKA PROTI REDUKCIJAM Pet tisoč rudarjev pustilo delo v premogovnikih Athena, O,— (FP) — Pettisoč rudarjev na premogovnem polju v Hocking dolini jo zastavkalo, ko so premogovne družbe odredile redukcijo me*d na |8 za dnevno delo in 88 centov od tone. . Hocking dolina jt! zibelka unije UMWA, toda rudarske organizacije v tej dolini šo bile doma* lega uničene po stavki 1. 1927. V nekaterih krajih ao* še ostali o-stsnki unij, toda niso imeli nobenega vpMva in -ajoči. Mezda dan in M centov otTiene. V bližini New Phlladelphlje'je tudi zastavkalo več sto rudarjev proti redukcijam, ki jih je odredila H. R. Brown & Sons Coal Co. Zemlja pod Vatikanom se udira Vatikansko iti^sto, 4. febr. — Federlco Mannucci, ki je bil več let načelnik Inženirskega in tehničnega štaba v Vatikanu, pravi v privatnem poročilu papsžp, da je bilo udiranje semlje pod Vatikanom odgovorno za srušenje stropa v knjižnici. Strop v vatikanski knjižici se je podrl pred enim mesecem in pri tem je bilo pet osebr ubitih. Papeževa palača je bila sgrs-Jena pred štiristo leti. Dolga je skoro tisoč Čevljev in pokriva trinajst akrov. V palači ao shranjeni važni dokumenti in knjige ter mnogo dragocenosti, ki predstavljajo vfednost milijone do- larjev. Newyorški šerif obložen tatvine New Vork, 4. febr. — Šerif Thoraaa M. Farley ln bivši šerif Charles W. Culkin sta bila včeraj obtožena po vele poro rt. da sta si prisvojila velike vaote denarja is skfsdov, katere sta upravljala. pbto*t>H je rezultat preiskave, katero je odredila državna legislaturs. Preiskavo Je vodil J. M. Hofstadter. Oba sta bila prominentna v političnem življenju in člani tamanlt-skega dvorca, ki kontrolira mestno administracijo. Na konferenci rudarske unije ao delegat Je izjavili, da bodo pod pirali socialistične kandidate Charleaton, W. Va. — (FP)— Na konferenco, katero je sklicala neodvisna rudarska unija, je poslalo delegate pet premogovnih okrajev is centralnega dela države. Na konferenci so govorih Norman Thomas, A. J. Muate ln Tom Tlppett. Slednji je bil zelo aktiven v rudarski stavki v pro-ilem poletju. Posivall so delegate aa politično akcijo, nakar je konferenca sklenila, da bo podpirala kandidate socialistično stranke pri državnih in narodnih volitvah. Sprejeta je bila tudi platforma, ki zahteva federalno ss varovanje proti bruposelnostl, po-državljenje premogovnikov, starostno pokojnino ln skrajšanje delovnlka na trideset ur na~to» den. Unija se bo borila proti in-junkcijam, "yellow dog" pogodbam, proti evikcljam, sa odpravo državne policije, izboljšanje odškodninskega zakona in ia federalno pomoč pot milijard dolarjev za brezposelne. Sprejeta jo bila resolucija, ki izraža simpatije kentuklškim rudarjem v njihovem boju proti operatorjem ter poslan apel vodstvu Rdečega križa, naj pomaga uosičevati lačne rudarske dru-line. Frank Keeney, predsednik rudarske unije, je predsedoval konferenci. Rekel jo, da so je politično gibanje med rudarji požl-volo, odkar sta Amlcus Most ln ginijo kot socisllstlčna agitatorja in otvorila kampanjo. Mlallon resigRiral b Hoo- , vorjevftga kablntta Sprejel bo mesto ameriškega po-alanlka v London«. Ogden L. MUls bo najbrž Mellonov na* Waahlngton, D. C., 4. febr, — Zakladniškl tajnik Andrew Mol-Jon jo reslgnira) in predeednlk Hoover ga Jo takoj Imenoval sa ameriškega poslanika v Londonu, da zavzame mesto, ki je bilo izprasnjeno po demlsij! Charles G. Davress, ko Jo slednji pršvsel posteljo predsednika rekonstruk-Livne finančne korporacijo. Ogden L. Mills ls Now Vorka, sedanji podtajnik v sakladnlš-kem departmentu, bo najbrž postal Mellonov naslednik, daai se širijo tudi govorice, da bo ta po-siclja ponudena I)awesCil ki Jo včeraj prevzel posle predsednika rekonstruktlvne finančno korporacijo. Mellon je bil zakladniškl tajnik zadnjih enajst let. Delavska stranka ao pridružila " sorlalfetom 1'ortland, Maine, — (»kalna Farmer-Labor party se jo pridružila socialistični stranki kot skupina. Sllčno akciji namerava p86vzeti tudi klub kmeUko delavske stranke v THomasteou, Japonska obloi«)a riške misijonarje l*ravi, da širijo proti japonsko propagando In podftlgajo na odpor Sangaj, 4. febr. — Japonsko časopisje jo včeraj objavilo o-stre napade na ameriške ln britske krAčansko institucije v Šan-ga^skem dietriktu, v katerih je rečeno, d» Urijo proti japonsko propagando in hujskajo na odpor. Poročilo se glasi, da so japonske avtoritete zasegle protlja-ponske tiskovine, med temi veliko število letakov in okrošnlc, katere so dijaki v misijonskih šolah širili med ljudstvom. Nekateri letaki so posivall Kitajce, naj ubij*jo vse Japonoe ter tako povečajo slavo Kitajske. Dalje pravijo Japonci, da so kon-flsclrall dokumente, ki so vsebovali tajno instrukclje glede bojkotlranja japonskega blaga. Vse to, pravijo Japonci, pokazu-jo, ds je protljaponsko gibanja na Kitajskem dobro organistra« no in da Jo odgovorno sa demonstracije ln isgrede, ki so bili v teku v Sangaju, prodno Jo Ja-« ponska odredila invasljo, NAPREDEK SOCIALISTIČNE STRANKE Stranka boljo pripravljena sa volitve k*4 prod štirimi liti rjilcago. V letnem poročilu omenja Clarence Senlor, tajnik socialistične stranke, da jo organliaclja napredovala v sad-njem lotu ui 06 novih klubov, Dvignilo oo jo tudi število čla* SOVJETSKA RU-SUA POSTAJA Ogromna tovarna sa poljedelj' ske stroje v Saraiovu pričela obratovati. l*roduclrala bo 15,* 000 "kombajnov" na leto Moskva. — (FP) — Z otvoritvijo ogromne tovarne ia polje-deljake stroje v Saratovu dne i: januarja Je Rusija pričela zreti doglednl bodočnosti v obraz, ko bo padalo pšenično klasje na brezmejnih kolektivnih ln državnih farmah pod najmodernejšimi poljedeljskimi stroji, ki bodo is-delani do zadnjega kosa v tej tovarni. . Sen o ropotanju lastnih kombajnov, strojev, ki obenem žanjejo in mlatijo, na ruskih stepah bi bil še prod nekaj leti smatran u utopijo. Danes ni več sen, ampak realnost. Petletni načrt predvideva produkcijo šest tisoč kombajnov v prvem letu in petnajst tisoč na leto, ko bo produkcija dosegla normalno stopnjo. V tovarni, ki je največja tvor-nlca v Evropi in največja tovarna ss kombajne na avetu, bo u-poslenih 80,000 delavcev. Pričeli so Jo graditi 1, 1900 saano s stanovanjskimi hišami sa delav-oo, komunalno jodllnloo, kjer bodo sorvlrall 88,000 obodov dnevno, delavski dom, gledališče, trgovino ln šole — sploh mesto, ki Jo v par lotih vstalo a tal. Vos projekt je eno tsmed ruskih čudes, ki so rosultat zavestnega ln planiranega stremljenja socialističnega dola. Produkcija, kot omonjono, ao jo pričela s novim lotom. Napredovala bo v Istem tempu kot bo , . .. T P - . Tl|i|)rni"V«io ifmirMijv «w«vi.ov. njih Jesenskih volitvah, kjorko- Prvo skupino dvesto delavcov jo II jo stranka imela kandidate. Stranka Jo bila v večji mori aktivna v iblranju podporo sa stav-fcsrjo, ss rudsrje v Pennsylvanl-jl ln Kentuckjrju ter tekstilne de-Isvco. Vodila Jo tudi propagando za osvoboditev MooneyJs in Billlngsa. Nadalje prsvt Senlor, da Jo stranka veliko bolj pripravljena na volilno kampanjo kot Jo bila I. 1006. Močnejše organizacije i-ma v desetih državsh. Nomlna-cljska konvencija so bo vršila v začetku maja v MihvaukeeJti, Levičarji sahtevajo, da ae stran-ks reorlontlra na bolj radikalno stališča kot ga jo sastopala v zadnjih letih. Tiskarji Now York. — Tlsni tlsksrske unijo Št. 6 so s višali svojo prispevke v sklad za podpiranje brezposelnIb tiskarjev. V U namen bodo prispevali 8% od svoje plačo ali pa delili delo i brez-poeelniml, kjer Je to mogoče Izvesti. Lokalna unija šteje 11,000 članov. od katerih Jo 1400 brez dela. Do konca marca bo unija po> t r oš lis ss podpirsnje svojih bres-poselnlh članov tri milijone dolarjev, odkir traja kriza. Zaposleni člani pa so odstopili 114,-000 dni defci brezposelnim tova^ rišem. ««flf Invszlj« UHtei prtaer h U Na tok eHrab as sds) srdHI boji In no le hiše na sliki padajo JopMiske vodstvo tovarno pričelo tronirs-i ko lansko poletje, v tovarniško šoto pa »oda! pohaja 1600 dolsv-cov. Pomanjkanja kvalificiranju dalavcov jo največji problem, kit teren bo mogočo premostiti lo tokom časa. Medtem pa trpi produkcijo, kar Jo nolsogibno, na ivalltetl ia količini. Temu problemu se Rusiji ni mogoče u-makniti, kor treniranje delavcev vzame dalj ali msnj časa. Ampak udi v tem Je Rusija največjo čudo v zgodovini narodov: v masnem trsnlrsnju industrijskih de-svcev. Tovarna bo produclrala tudi vso mašinerijo ln orodje, ki Jo potrebno sa izdelovanje kombajnov. Sedaj so v obratu le nekateri departmentl, v drugih pa so nadaljuje s montiranjem stro-sv ln konvojorjov aa sestavljanje kombajnov. Opremljona bo a najmodernejšimi stroji. Nsčrt predvideva produkcijo snsga combajna vsakih 28 minut, ko bo dosežen normslen obrst. Čase (>>mblne kompanlja v Združenih državah Jo danoa nsj-vsčje podjetje as JadelovsnJe teh strojev, ksterih producira pa ls pet tisoč na loto. Ruska tovarna v Saratovu Jih bo prod ud ra-a lf,000 — trikrat več, kar da-o sliko ogromnosti podjetja. In toga velikega dola so jo aaveda-o tudi rusko delavstvo; saj jo šlrom prostrano deiele prosnovalo otvoritev te tovarne ob ve-likih slavnostlh. Z njimi so bilo spojene tudi šeljo po člmhltroj-A| dosegi lastna neodvisnosti od kapitalističnih dršav in novi drušbl, katero Rualjs tako rapl-dno gradi. ' , Španija pričela a konfiskacije Jssuitsksga prsmošenjs Madrid, 4. febr. — AvtoriteU so včeroj pričele s konflskasijo jezuitskih šol, kolegijev in drugih poslopij, dočlm oo Jo krog 8,600 člsnov tega roda razkropilo po mestih In vaseh, nekateri pa so odpotovali v druge defole Prsdstojnlkl jezuitov so na-snsnlll, ds t »odo aapustill svoj^ dosedanjo blvslišča brez vssks-gs odpors. Mnenje prevlsjdujo, da Jo to nssnanilo v soglasju a Instrukrijsmi, ki so jih JsmUJo prejeli od pepešs. Konfiskacija prsmoftenja Jotuilskegs roda bo končana r par 4»ovfb. PROSVETA PETEK, 5. FEBRUARJA PROSVETA ENLIGHTONMENT SC-M a* tat*. •»•• m p man'« Insurance", zavarovanje siromakov, in na ta aačia dosežejo tudi revne ljudi in Jih zavarujejo za smrtni no. Lansko leto Je pa odpadlo nekaj čet milijonov teh zavarovancev. Itgubili so zaalu-žek in niso mogli več plačevati tedenskih obrokov. V veliki večini slučajev so lavarovaMl izgubiti vse tiste dolarje, ki so jih vplačati. Natančne številke niso znane, lahko ae pa do-,mneva, da skupna Izguba vseh zavarovancev Zttaša čas milijardo dolarjev. Največja nesramnost pa je, ker Je bil velik odstotek teh revešev naravnost prisiljen od delodajalcev, da so se vpisali ia plačevali. dokler jim niso od-povedali dela. lo siromaki, ki so zastonj pla-čevali. nimajo od vlade nobene zaščite! Glasovi iz natelbbi O Gorkijevl "Na dna" Cleveland, O. — Delavski oder, odsek kluba št. 27 JSZ, je zadnjo nedeljo v januarju uprizoril Gor-kijevo dramo "Ne dnu", ki je tragedija ljudi, tavajočih v blatu nižin, iz katerih bi se radi rešili** *e ne morejo, ne znajo. Tragedija ljudi, ki so v oblasti svojih strasti, katerih ne znajo in ne morejo premagati. Na dno so padli, v temi nižin umirajo, ven iz blata hrepenijo, radi bi postali spet ljudje, pa jim manjka močj in volje in drug za drugim utonejo v blatu dna.. Pretresljiva tragedija iz dna človeških nižin, kjer se rahlo, megleno upanje in dobro hotenje zaman bori proti brezupju, strastem in cinizmu. . / k , I * s i Upi^zorltev te drame zahteva dobrih moči in mnogo dela. Da V ma Delavski oder take moči, kj so zmožne dobro predstaviti na odru to tragedijo nižin, ie gotovo; to je dokazal z. uprizoritvi-, Jo drame "Na dnu". Brez pomanjkljivosti in pogrešk sicer ni Šlo* toda kaj takega se tudi ne more zahtevati od dlletantav* od delavcev, ki imajo le malo časa na razpolago zu učenje. Upoštevajoč to dejstvo moramo priznati, da je naš Delavski oder dostojno in dobro predstavil to dramatsko delo zlavnega Gorki-ja In da zasluti vse priznanje. , Igra v splošnem je bila dobra. Igralci so se potrudili, da kolikor mogoče natančno podajo karakterje, ki so Jih predstavljali. Volje jim gotovo ni manjkalo. Ve-čin* Igralcev se Je tudi dobro u-t i vela v svoje vloge. Tudi talent so pokazali. A. Eppkh v vlogi romarja Luke je bil sijajan. Svojo Vlogo je obvladoval skoti vso igrrr malone popolno. Samo sem-patja je .malce pretiraval v mimiki. Mislim, da bi nikdo drugi ne podal QorklJevega romarja tako izvrstno. Zelo dober je bil A.' Komar v vlogi Akterja, biv-fte** igralca. Zdi se mi, da bi tudi fes vloge ne mogli oddati boljši moči. Njegova igra je bila sko-ro res čas Imenitna, neprisiljena'Mi realistična. V svojo vlogo se je izvrstno ušivel. V kretnjah in /tfcglašanju se Je včasih spoca-bil, kar pa j« lahko odpustljlvo spričo njegove v splošnem zelo dobre igre. Angela Šlskovich v vlogi umirajoče Ane in Milka Babnik v vlogi vlačuge Nastje sta tudi bi-If Izvrstni. Slednja je večkrat pretiravala v obnašanju in govorjenju, vendar je bila dobra. Mary Debevc kot Vasilisa je zadovoljila, dasi je tu pa tam malo pretiravala. Dobro se je odrezal tudi. F. Kovačič v vlogi tatu Vas-ke. Ostali so podali svoje vloge bolj aH manj dobro in posrečeno, nekaterim pa se je petna lo, da so bili ns deskah prvikrat. Ti bodo drugič gotovo boljši. ' Igri v splošnem je večkrat manjkalo pravega življenja. Naravnost mučno-počasno se Je o-digrsl zadnji prizor v tretjem dejanju, ko Je v nastali rabukl u-morjen Kostiljev, posestnik nočnega zavetišča, "ltabuka" ni bilk prava rabuka ia manjkalo je pravega razburjenj^, ki se pola-zti ljudi ob takih prHikah. Vas-js, Nataša in drugi so bili pre-mrtvi v tej sceni; Vasilisa Je v tej sceni najbolj pretiravala. Zelo čudno se Je slitel vzklik umora ofetošenaga Vasje, ki vprašuje svojo Itvoljenko: "Prmejduš! — Nataša, ali verjameš, ds sem mortycc T Ta "prmejduš" ni bil prav. nič na mestu in je učenko val kakor kamen vržen meo ribe v mirnem tolmunu! Malen-kost' bi kdo mislil, toda tak-te malenkosten vzklik razbUe har raonjjo prizora! Tudi Četrtemu dejanju Je manikato pravega II-vljefja. To je nekaj pogrešk in po-manjkljtvostl. ki bi bile lahko sosUte. Kljub temu pa lahko r* čem* da je bita. Igra vslic temu zelo dobra ln da Igralci zaslužijo vse priznanje » svoj trud in voljo. Priznanje zasluži tudi reliaer Joseph Hkuk, ki se Je izkazal dobrega režiserja. Sce-nerija Je bila telo dobra. Kulise za "prem.« v katerem se o-d igrava troje dejanj, so dale fantom mnogo nočnega dela. Prevod Je popravil J. A. fttekovkh. Prireditve se je udelelllo 366 4 ljudi — od teh zelo mnogo Is ntniawooda, kar dokasuje. da Je msd rojaki v Cleveland u zelo malo, premalo lanimanja sa prireditve prave kulturne vredno- sti. Tako dobra drama in Igralci, pa tako slab odziv od strani, publike! Depresija? Pojdite pogledat na razne rabave in videli boste, da je še zmerom nekaj denarja sa pijsčo — zs kulturne prireditve ga pa manjka ... Mislim, da tistim, ki so prišli, ni ial zato, lahko pa je žal onim, lei so ostali doma in zamudili to krasno, pretresljivo igro. Jaz bi danes obžaloval, Če bi bil ostal doma. , Uprizoritev se je vršila v avditoriju Slovenskega narodnega doma.—Tone Podgorlčan. r ——— , Naznanilo In zahvala Willard, Wle. -r-V naši naselbini tudi ni dosti boljše kot Je v ostalih naselbinah. Toliko smo ns boljšem, da nan^ dela ne primanjkuje, za vse mojgočni dolar je pa še bolj trdo kot morda v industrijskih mestih. Društvo št. 198 SNPJ je zgubila v kratkem dva člana, katera bomo težko pogrešali. Prvi je bil John Luzovec, kateri je preminul 27. nov. v starosti 62 let. Njegov grob se Še ni dobro polegel in že nam je kruta usoda str-gala iz naše srede Johna Gostets v najlepši moški dobi, v starosti 47 let, doma iz Zagorja ob Savi. Zapušča 3 brate y starem 'kraju, enega pa v Breezy Milu, Kans. Tu zapušča ženo, 2 sina in 2 hčerki v starosti od 10 do 20 let. Umrl je 23. januarja 1992 v velikih mukah za rakom na Želodcu. Najtežje se je ločil od svo-je ljubljene soproge in še ne doraslih otročičev, za katere je skrbel s pravo očetovsko ljubeznijo. Pokopan je bil nt njegovo željo civilno na Zadrušniškem pokopališču. Obred je bil ob veliki udeležbi občinstva najlepši v splošnem. S tem se je pokaaato, da je bit ranjki John zelo priljubljen med vsemi. Na tem mestu se naj lakrefte je zahvaljujem v Imenu njegove družine Mirku Pakfcfcu in njegovemu pevskemu zboru, ker so pokojnemu na domu ln Narodnem domu ob odprti krati t|ko milo v drče pretresujoče lepo zapeli v zadnje slovo. Zahvaljujem se Frank Lesarju, ki Je aa vsako pokojnikovo željo za časa njegove bolezni-šel do njegovega zdravnika če^ 40 milj daljave, dasi je vedel, da ni pomoči proti morilcu raku. Ali oci ga je znal najlepše tolažiti. Nadalje se «a-h vsi ju jem vsem našim sosedom, kateri ste njegovo drtllino tolažili In jim pomagali na on ali kakršenkoli način. Soproga vas ne bo nikdar pozabil* za dobrote, katere ste jI izkazali in sa tolažbo, katere je bila nadvse potrebna. Dragemu drugu naj bo lahkt amerlAka svobodna gru-ds!—Mfce Kruttz, tajnik. raWU, je prišel do l«p* misli; /driAiteyI 6s, sfved*. bi moral biti vodjs, ako prida A združit* ve. Ako ne dobi "šarfe", bo šepet joj in zopet pride nove stranka, ako bo imel par oseb, ki bi mu sledile. To se mi je zdelo potrebno povedati, da ne bodo nekateri, ki imajo morda dober namen, nasedali takim zavajale«m. Približno iz jstega vzroka se je porodila komunistična stranka v Ameriki. Radi aceetfaeij v taktiki pri soc. stranki za ča* sa svetovne vojne sa je nekaterim pri stranki 2delo, da je prišel čas, da to lahko izkoristijo in nastala je nova stranka. Ker ne gre pri kom. stranki tako kot so računali, so začeli popuščatL in sedaj se pristaši kom. straakafe vprašujejo: kakšna je razlika med kom. in soc. stranko? Koae je tu v Johnstown, Pa., 34. jan. vršU shod soc/ stranke z namenom, reorganizirati .. krajevno (angleško) postojanko, je govornik med drugim omenil tudi, kako so oblasti v državi IlUnois in v mestu Chicago pripravljene za morebitne izgrede lačnifc. Na koncu govora je kot običajno govornik vprašal, ako je kateri, ki ima kako vprašanje, da ga mu radevolje pojasni. Oglasil se je nekdo in vprašal: "Kaj bo so* stranka rabila v slučaju, izgredov, glasovnice ali krogle1 Odgovor je bil, da glasovnice ter pojasnilo, da upirati se oboroženi ti vež ban I sili je bedasto, da oblast nastopa še bolj brutalno iti. VpraŠatelj je nato rekel: "Dobro. Ako ta stra*kft ni za to, da bi se borila s kroglapii, je nočem. Sel bom in si tako stranko poiskal." Želeti je pač, da bi se omenjeni prej spametoval, predno se bo zrečal s kako kroglo aH pa s polica jevim količkom. V škodo delavskemu gibanju pa je, ker je precej delavcev, ki so enakega mišljenja. Tisti, ki Jmajo izkušnje, vedo, kako teško je pridobiti volilce, da glasujejo sa soc. ali kom. kandidate. Izgovorov je na ducate. Ali so tisti, ki tako ra~ di govore o "kroglah", še kdaj razmišljali, koliko težje še bo{ dobiti ljudi za rrrrr? Kazlika torej med omenjenima strankama je, ae v cilju, pal pa v taktiki. Nobenega izgleda pa le ni, da bi socialistična stranka pristala v taktiko komunistov, vsaj ne v drŽavah, katerih ima ljudstvo enako volilno pravico, s kstero si lahko na miren način pribori yse pravice, ki pripadajo delavskemu razredu. Kadar bodo pa kom spoznali svoje zmote (nekaj so jih ie), pa zopet nI treba sdru žit ve. Odcepili so se od soc stranke ln ko spoznajo zmote, se bodo enostavno vrnili nazaj ■ stranko. Ako pri foc. stranki ni vse tako kot si nekateri šele, je pač vzrok, ker je stranka posebno v Ameriki, Še šibka. Ko postane stranka močna, bo močna tudi v svojih izvajanjih; vse seveda po razmerah. To sem napisal* ker se sadaje m ioteraacionali so odklonili z odgovorom: "Pridite k nam, pa sme združeni." Vsak treznomisleči delavec mora pa vedeti, da časi se spreminjajo, mi moramo pa iti z duhom časa naprej. Ravno tako je pri soc. organizaciji. Dokler je imela vodstvo in zastopala pravo "Stališče, ni bilo odpadnikov, popraviti se pa ne n>ore, kakor se ne more naša stara UMWA organizacija. Se tole naj omenim: Pfosveta je tudi z dneva v dan boljša. Le take naprej! Ne držimo se gesla, da tako je prav, kar me je mati učila. Zelo rad čitam dopise — pa tak dopis kot ga je pisal rqjjsk član SNPJ iz Clevelanda, ker tako napada delavsko obrs-np, Vsa časi mu, če je član A-meriške civil liberty organizacije. Ni na treba se spotikati ob Labor Defense, Če ne ve, kaj da pomeni in če ni nič žrtvoval i njo. Dotičnega rojaka bi tudi j lahko nekaj vprašaj, pa ne bom ža enkrat, ker tudi nisem nič žrtvoval za tisto stvar.—Frank Mlačnik, član društva m. Malo pojasails Joknetown, Pa." — V Prosvetl z dne ». Jan. Je bil dopis is Ll- , , - - ^ braryja, Pa., v katerem dopienik P**® 0 tem ? odobrava H. J. Zavrtnikovo "klo-1 ** <* ^mi o tem basanje", ki ua Je čital na shodu avese čikaških društev in je bilo isto potem tiskano v Prosvetl. Br. R. J. Zavrtnik, tako se Čila, Je sa združenje Vseh delavskih strank. To se Jako lepo zH-ši. Vprašanje pa nastane, zakaj imamo toliko različni* delavskih strank? V največ slučajih je tf-mu kriva sebičnost ali s drugimi besedami povedano: osebne ambicije. Drugo vprašanja je: v slučaju, da bi se še obstoji delavske stranke sdružile, kako dolge be ena sama stranka obstojali? Lahko se zgodi, da se par iae-secev po združitvi dobi par m* bičnežev. pa bodo ustanoviti no- vo stranko, zate, ker v »Uri ni tK,w razčistijo. Jehn Langerhole. Aakara, U. — Ker Je Prosveta svobodni list, tudi jas želim Izraziti svoje maenje. . i C i tal sem dopis v št. M Iz Gle-asoaa, Wis., piše Joseph Drob-nich. Po mojem mnenju, ča bi bili,vsi delavci Drohnlchi. b ne bila danes takšna miaerija, os. lakota in pomanjkanje. Jaz sem tudi eden, da ne pripadam k nobeni politični organizaciji. Ril »em pri socialistični pred vojno, med vojno sem pa odstopil. Vzrokov imam dovolj, a Jih ne bom tukaj navedel, ako bo pa t*ebf, bilo ustreženo Šetjam vseh. lakaj se na primer tam v Chkagu br. IX Zavrtnik ne drftl socialistične stranka? U Ia strsnfco se Je ftaogD trudil ia aglUral njegov pokojni M -» »MuJem po< etje br. 1 J. t najmani 15 let, zato mi Je »aa- n* no, koliko nepotrebnih «ltn«ti ni Je že napravit uredništvu Pnv M* i* svete. Tudt svojemu pokojnemu očetu ni prizanašat. Pri JSZ In pri Proletareu je uganjal enake <*TOdrušitve: enostavno pristopi-ne«lamutL Prepričan sem. ako te kaam. pk sn* zdnrtenJ. Tako bi se dobile zsnj kako odlično bilo pri gospodi pri It. fater-pri $NW aH aa Prim. Torej pri HociaJ^stih nisem, pri komunistih ne mArem biti, oziroma pravita zabranjujejo. Kadar prišlo da siH|ip|kia ne da bi aii ubranila. Da pa do sdrulttve, da ae bom je ,?od*tv#jprl !t inter-krivo In tudi potaiaez-Ui. O tem ste čttall do» naše naselbine, kako so pri spe. klubu odgovorili, ko vprašati, kako M prišli j< m. in- dt bi bilo vse o. k. Ker tega al. UU tm In 1924 pa flirta okrog drugih strank ia taAfclonala trikrat strančle hi išče »toRks. da M as vmttkno na skupne konvencijo, vsedet. komsndiral In drugim lh 70,000, dovoljenih pa «M»0 patenU* Med njimi Je tudi pateat sa deftnik s svetili* napravo, patent zs palice s kadilnici priborom, patent sa pisalni stroj, ki reprodudra Hovešk« pisavo, patent sa blago, ki sa da ogrevsti električnim potom, patent sa svetilka s hladilnikom. patent sa baten na tračnicah* patent *s zvočni molitvenfk, patent za pištolo proti sdevnl smrti itd. zaprašenih patentov 0 nanaša na gumbe za ovratnike, otroške zlM* In podobne reči. PETEK, 5. FEBRUARJA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije (Isrlraa poročila Is JszoslsTiJ«.) Ljubljana, 19. jan. 1932. Samomor krvoskrunllca V Srednji vasi pri Dragi je živel 05-letni nekdanji kroftnjar skupno s svojo hčerko, ki je is roča zdaj, zakaj: ker j« Mus-solini uvedel v šole verouk in razpelo, ker je izdal mnogo u-k repov v prid vere in ker je pomagal do sprave med državo in cerkvijo. — S tem pobožni 'Slo* venec' potrjuje, kar smo napisali tudi v "Prosvetl" že mnogokrat: da sta cerkev in fašizem dobra prijatelja, ki skupno kupujeta za duše. Italijanska cerkev je skala in Mussolini zida panj« svoj fašizem, ki se krha. Cerkev naj zdaj pomaga. In red "zlate ostroge'* sam je zelo simboličen: ostroge nosijo jezdeci, da laže krotijo konja, in papež Jih je dal Mussoliniju, da bi laže krotil italijansko kmečko in delavsko ljudstvo s fašističnim škornjem ... Klerikalcem zahvala *a potrditev naše trditve! fte en dokaz L.Naj dodamo Še eno o Mussoliniju in hrabrih borcih svstovne avstrijskim fašistom Je najbolj naklonjen pretat dr. Sel H. PrHv AripH Je bil tisti, ki J« dal na Dunaju streljati v delavsko maso, Seipel, katoliški svečenik, je tisti, ki nevidno vodi avstrijske fašiste, ki hočejo nad Avstrijo proglasiti dobrodejno diktaturo. Ti Seipkuri fašisti ao Preje« od Mussolinija dva milijona lir podpore. O tem Je ratprav-M te dni Hodni prosta v tm •tu. Izkazana Je resnica U trdi- t ve in dokazano, da je za to v-del prelat Seipel. Obenem je avstrijska fašistična svojat prejela od fašistov več tisoč strojnic z m uničijo. Prelat Seipel, ki pridno mašuje, odkar ni več kaneler, potrebuje najbrž te strojnice, da bo streljal z njimi v delavca, in denar potrebuje, da si najame za to rabljev. Ponesrečeni radar podftegsl Poročali smo, da je kolesje žične železnice zgrabilo Jan. rudarja Franceta Eberlinca v Tr-bovjjah, mu zlomilo obe roki in ga vsega zmečkalo. V rudniški bolnici je ponesrečeni rudar pretrpel hude muke, dne 15. t. m. pa je poškodbam, ki se jim Je pridružilo aastrupljenje, podlegel. Star je bil komaj 86 let, zapušča vdovo in štiri majhne o-troke. IzMovaiJ« zlata malca m porogammar Afera inženirja Dunikovakega. — Zanimive izjave njegovega pariškega zagovornika Kakor znano, so poljskega inženirja Dunikovakega, ki trdi, da je našel postopek za pridobivanje zlata it nekaterih vrat ru* dnin, v Parizu zaprli zaradi va-ranja. Dunikovski pa se je ponudil, da bo dokaaai resničnost svojih navedb s poskusom. V pariški E-cole Centrale so mu dali laboratorij na razpolago, tako da bo modemi alkimist zdaj lahko ek-saktno dokazal, ali je res našel kamen modrih ali ne. O tem izredno zanimivem sporu med Dunikovskim in oblastmi je izdal .njegov kazenski zagovornik Henry Torres nekemu pariškemu novinarju naslednje podrobnosti: Preden vam bom pravil o inženirju Dunikovskem rr J« dojal — vaa moram seznaniti s pred-niki tega človeka, elibsijorače- f^^klT nd,"i tistim, ki je vodil njegovo ***** "L!?,* vzgojo in študije, to je a očetom mojega klijenta profesorjem Do-nikovskim, ki je bil dobro znan strokovnjak v geologiji. Profesor Dunikovski, ki je umrl že 1024., ja imel za seboj nenavadno sijajno karijero. Ko Je postal na Dunaju doktor filozofijo hi medicine, je odšel najprvo študirat v Monakovo, pozneje <1448) pa v Lvov. Bil je dopisujoči član univerz na Dunaju, v Bruslju in Berlinu ter izvedenec v svoji stroki pri mnogih tujih vladah. Bil je dokaj imovit mož in na Poljskem ena najbolj čislanih o-sebnosti. Deset lat Je še delal skupaj a svojim sinom, potlej pa je oče inženirja Dunikovskega umrl. 1 Poslej se menda ne boste več čudili, da ima tudi mladi inte-nir, izdelovalec zlata, toliko vpogleda v vse panoge kemije in tolikšen smisel za znanstveno delo. Naš izumitelj, ki Je dvignil toliko praku in ki as imenuje s polnim imenom Zbignjev , Jean Hodbsnski Dunikovski, Je dovr-šil univerzitetne študije v Lfo- ^ komaj za spoznanje, a vendar d* tZ^^tlZTi voljna si bo Dunikovski opral naslovom inženir za konstrak- omadeževano ime, seveda — če HHnHIV""' cijo strojev". Za časa svoje najbolj delovne dobe j* inž. Dunikovski večkrat sagustll Poljsko, da bi si preskrbe! denarnih sredstev za izvedbo svojih načrtov. 1906. Je prišel na Francosko, kjer se mu Je posrečilo navezati tesne stike z grofom Dion, ki ss Js zelo zanimal za njegova raziskovanja. Pri tej priliki Je bila že skoraj sestavljena pogodba, v kateri se izumitelju Dunikovskemu garantira 5 milijonov frankov za odkep njegovih patentov. Ker s« pa Dunikovski s tem ni strinjal, Js pogodba propsdU. Dunikovski se Je vrnil v domovino, ki pa Jo Je iz zdravstvenih razlogov to leto še enkrat zapustil. — Z njegovim poprejšnjim življenjem bsms kmalu pri kraju. Na od dih in zdravljenje Je odšel tedaj na Jadran, odkoder pa ga Je lunalu zvabilo na fransosks BI vljero. kjer se Je najprvo nai 1U v Niči, potlej ps zs stalno Moste Csrto. T« J» nadaljeval znanstveno delo. Ali ne smeta si ga predstavljati kot odljudnsgs alkimista, ki se v nepristojni čuti nat I ukvarja • čsrovnttkHnl mešanicami, nad katerimi izreka nerazumljive magične formule, kakršne se pripisujejo srednjeveškim ljudem. Za našega učenjaka pravijo, da je prijeten Človek in da ne skriva svojega življenja in početja. Iz štedljivoati hodi zjutraj sam na trg hi zvečer si tudi sam urejuje gospodinjstvo, kolikor mu vobče ostaja prostega časa med napornim d«k>m. Njegova vila "Mon Capri-ce" blizu Cap Martina nI torej skrivala nikakih misterioznih gostov. Ko je 1919 obseval z radljevi-mi žarki neke kovinske plošče, je Dunikovski čisto po naključju zasledil neki finomen, ki se mu ga je posrečilo tudi emperič-no reproducirati. Poslej je Študiral ta pojav celih pet let, dokler mu ni prišel povsem do dna. Na njega podlagi je sestavil posebno teorijo, ki je je imenoval "Teorija kovinske soli" in ki pravi, da vsebujejo nekatere rudnine soli, zaradi katerih se v počasni evoluciji materije polagoma, v več stoletjih pretvorijo v zlate rude. In kar se posreči ustvariti naravi v nekaj stoletjih, hoče doseči inž. Dunikovski s pomočjo radioaktivnih žarkov v 60 sekundah. . , . Aparat za izločanje zlata na veliko, ki se ga je Dunikovski posluževal v Cap * Martinu, se dokaj razlikuje od tega, ki so mu ga dali na razpolago v Ecole Centrale, V resnici je to tista prva priprava, ki jo je konstruiral on sam že 19B3. Je pa pravcata miniatura, a vseeno se je bo moral zdaj posluževati spet v Parizu pri dokazllnem eksperimentu. I-zumitelj upa, da se mu bo posrečilo s tistim koščkom radia, ki ga je dobil, napraviti Štiri poskuse. Na zunaj ima cela priprava o-bliko radioaparata. V zabojčku je plošča iz elektrokemično očiščene kovine, postavljena v močno elektromagnetično polje. Nanjo se polaga zlatonosna rudnina, ki pa mora biti popolnoma suha in tako drobno zmleta ko moka. • Vrh tega pa je v zabojčku še stekleničica, ki vsebuje razen radioaktivne substance še tiato mi-o Je odkril in-va s stajnim prepariranjem raznih kovin, ka-krAne st dobe vJNemčiji. Ta snov izžarja neke močne Žarke, pod katerih vplivom te izloči iz rudnina v 60 sekundah zlato. Ti žarki so menda nekaj čisto svojevrstnega in se n* dado uvrstiti med nobene doslej znane žarke. Tu pa se mlsterij spet konča. Za eksperiment se uporabljajo v nadaljnjem samo še visokofrekvenčni električni tok pa ultravl-jollčastl žarki od navadnega a-lektrlčnega obloka živosrebrne pare. Iz tega aparata pride rudnina po končanem pripravnem procesu v električno pel pod temperaturo 1400 stopinj, nato se obdelava s kislinami in slednjič izpira, s čemer je proces zaključen. Bleščeči zlati prah — zlato js prav zares —• se mora potlej samo še očistiti primesi, pa Je u-poraben kot vsako drugo zlato. Z aparatom, s katerim bo dola! Dunikovski v Ecole Centrale, se lahko preparira le 60 gramov ni ne. Ker pa te lahko dobi Iz samo kakih 29 gramov na tono, bo seveda zlata Zš NŠŠE FARMARJE Piše Frank Lukancfeh Prstlvna zsms Kako se napravi bordeaux zmes? Vzame se 4 unče modre galice, blue s tone %)i eopper sul-phate. Štiri unče sveže razi»adlega živega apna, ali pa še v ka-men ju, in 12 kvartov vode. Za večjo množino pa vzamemo 4 funte blue stone, in 4 funte ifve-ga apna ter 60 ga Ionov vode. Raztopimo 4 unče blue stone v majhni količini vro^e vode. Apno tudi rastopimo posebej v manjši količini vode. Potem raztopimo, oziroma zmešamo blue stone v 6 ih apno v 6 kvartov vode, vsako posebej. Apneno vodo rufinin nJega se mu poskus posreči. precedimo skozi flanelo ali Ptf^ gosto sito, jda odstranimo pesek in goščo. Zlijmo vse skupaj v tretjo posodo. Zmešajmo in takoj rabimo. Lahko dodenemo še arsenate of lead praha za lVfc jedilne Žlicq na 12 kvartov bor-deaux mešanioe. S tako mešanico obenena lahko brizgamo proti gobovi bolezni (fungous disea-ses) in protj mrčesu in razjedal-cem listja (cbewing inseeti). Navadno se ta^e mešanice kupujejo že gotove, pa so predrage. Rrlaganje in uporaba Vsak vrtnar ali poljedelec bi moral imeti brlzgalnico In brlzr gati svoje rastline proti raznim mrčesom in boleznim. Za male posestnike «se dobi lahko mala brizgalnica. Kadar obrabimo brizgalnico, Jo moramo vselej dobro očistili, zmiti in posušiti. Brizganje vrtov Je 4e takoj od začetka in vedno največje važnosti, da nan* zajedalci ne uničijo še tisto aelenjad, s katero smo imeli trudapolno delo. Karfijsln—Canliflower (Oprostite mi ttsti, ki ste mo že lansko pomlad vprašali za odgovor glede karfljole). To je zopet ena vrsta zeljnate zelen jadi, posebno u potrebi jamo njeno cvetje za nadevanje v gla-že, za mešane sladke ali pa kisle pikollne. To cvetje ni samo dobro za pikoline, to Je prava slad-čica, kadarse najprvo skuha ln potem po^Ua V dobro stepenih jajetfc, povalja vh^uhove drob-tlne in dei£e v ponev, kjer smo raztopili qar žlic masti, in tako opraži, da je rumeno. Človek ne ve, ali je meso ali karfijolo. Napravi se l^Kko tudi na več drugih načinov. Karfljola zahteva gnojno zemljo, ampak menim, da priredi tukajšnji socialistični klub št. 4! )e»o tremo "Vela*/*. To Je Igee, ki bo ugajala veafcemu veselem* in islostnemo. Vrši se no It. mor-Lftt Več o tem poeneje. Doživljaji , Mfmti Pe. — V naselbinah Horwlek In Ckeevkk le nekoliko delajo, PO lo nsk^tsrl, zaslužek po Je zelo pičel Obiskal sem Klemenčlč»ve, ki ao ml postregli ln ponovili naročnino na Prosreto. Tone Klementii me Je neto peljal no Hanrlek. Hvala! Tudi no Harwleku so nekateri ponovIH nerošnlno, drugI pa Ia Ne Ver oni zelo sleho de is jo Tam sem svedel za nsersšs, k* Je doletele slovenskega trgovca r;*orgs Js koven, » let Je tržH t nfcn blagom, sedaj jmi gs )*' & eeojtk pro«p<'r In eb življenje. Sel Js trnovskih opravkih ni | | v Mnn vesel ter Je še* reksL da ae kmalu vrat k kesUu, po se ni vel živ povrnil demm. Zapnššn isne ln šest oePi».kri,ijenili o* trak. Ml Je zvest anrečaik frs-•vete ln Ubrarjrjn, Pa. Prošlo poletje sem bil poročal, da je rojakinja Hadalln delala na svojem vrtu in da se js zsmlja udrla pod njo. Padla je v premogokop ln se se-poškodovala Sedaj sem zvedel, da si je njen mož vzel Šlvljenje, Sličnih nesreč se bo še več pripetilo pod sedtn-jim sistemomf ki goni ljudi v o-bup. Moje iskreno sožslje rojakinji Hadalln. . Na 94. jan. Je rojakinja tta-ry Smrekar obhajala svoj 46. letni rojstni dan. Povabilo Je ve« sorodnikov In prijateljev na go-stovanje ia bil 'sam poleg; vsi smo ae imenitno zabavali. Smro* karjevlma Šalim obilo areče in adravja In še no m»*ge lata. Anten TManltk i * t ■ m r s«.'" NVauksgnn. 1IL — Seja ženskega odseka Zadružne prodajalne v Wauksganu in No, Chica-gn te bo vrlllt v četrtek U. februarja ob 9. t večer v SND. No prejšnji seji Je bilo sklenjene, do pristopimo v Northern States' Women's Co-operatlve G i ki. Članarino za Itto 1 m bomo plačali it naše blagajne. Ker nlao bile na noji vtt članloe navzočo, Je bilo sklenjeno, da ae počaka do prihodnje seje, tako da se bo vedelo natančno število članic. Torej pridite gotovo vaa na prihodnjo sejo ln pripeljite seboj tudi druge znanke ln prijntsljioe. ki se tnnlmajo ao ttdružno gibanje. . . . r V kratkem bomo prlaetfllo predavanja, na katetem bo govorila tajnica od Wom»n'a Co-op. gll-de ia Superiorja, Wia. Ne peaobtte priti na aajol -Z zadružnim lmdravoml društvo 8unglare »t. m ftNPJ priredi domačo tabtvo ali tnko avano "Hard TimeI^Jlv Odd Fellows dvorani, «100 W. aflth st, udno vabimo vta josednjs va kokot tudloeUlt Jugo-slovtne, od blizu In delt*. Ifrtl bo Jaek Nagodov "SnMlopatlng Trlo" Iz Waukegana, I«.F Vttoimlna v predprodajo Je Sle; pri vratih 28c, flkhard J. Zsvertnlk. tajnik. druži* Ustnica utimiitva K. C„ Rast Brady, Pa^-feat o smrti Johna Cvetka Je bila posneto it slovanskih listov v Oe-vtlnndu. Obrnite ss no Enako-pravnoat. Nam nI nHeser zna-naga o njtm. BAZHC VESTI je raeigmrai. vzroa rt-t nI bfl nojtsnjen, toda opatovem pravijo, da ae BOHMi 1# le I N#w Yorkt Multh^w s Sloen, predsednik Breeklpn Bdi-sen Co,, je podgnirsl. Vzrok r«?-slgnnelje nI bfl del s vtki jpt ISMMIft ____ Je postale prevratu nanj. Ko so deloval psi *reoklyn dlM-n C«. uMtsnovSA svojo OSL nlenelK h Ml ftleon telo koJevM, ker eo ta a Jim stali iltktrarakl ps Je Min šibka. Skušal Je tudi Ifilutl cene elektriki In tnko po-Oačstl profjts. Toda njegovi psskuli ao ae It-Jnlovili. Stavkovne atrale ao na- eI kljub strahovladi. Pri so se Jim tudUlUoUl. pri-■ !■ laga življenja. Nekaj potepuškega se lomi v meni. Včasih se zavem, da bi moral tudi drugače naložiti svoje moči, toda od misli do dejanj pa skoro ne morem. Begun sem. Po mojem nima smisla, biti kulij ip za prazen nič, komaj za pol kosa kruha dajati sebe različnim Mijotom v oblast. Vse delo v naših tovarnah nima poštenega smisla in namena. Saj se ne dela za ljudske potrebe in koristi. Vsa tehnika, vsi Uumi gredo po zlu. Izumitelji umirajo v podstrešjih. Ej, irenija sveta Je velika! Jaz to dovolj razumem. In moja gospa. Ljudem razkazuje videz vzorne in zveste žene, a Ji tudi jaz v življenju veliko pomenim. Ironija je moj evangelij. Z njim krmarim. % Zasmejal se je In stresel resnost z obraza. Ne zameri, da sem kakor vetmjak v pogovoru. Srečanje a tabo in živ spomin srečanja z gospo me tako nesmiselno navdušuje. Ne maram, da bi pred tabo lažnjivo slepomišil, zato eem tak. Lahko me obsodiš, Ae bolje pa storiš, če me zamenjaš in poveš, kako s teboj in vsemi, ki so še vadno kulij i v tovarni. Silil Je vame in izsilil kopico žalostnih novic. • o • V restavraciji je ftivahnost naraščala. Ko je zrasla do velike razgibanosti in viška, so po kolodvoru odfoevala znanila vlakov in ae družila s vsem, kar je oznanjalo hrup in dra-milo življenje. Brzovlak je privoall. S tovarišem ava zapustila zakajeni prostor In s, nekaterimi drugimi ljudmi stopila v pe-rlnskl hlad. Kakor je bil v pogovoru in ob aloveeu iskreno neposreden, tako je med potniki pokazal mnogo tega, česar poprej ni poznal. ♦ Na ljudi Je gledal smeje, skoro zviška. Bili so lmenltnejši potniki in Jih je morda nalašč preziral. Ko je brzovlak odvozil In bežno razsvetlil hiše ob progi, sem ostal sam, Zunaj,, na cesti pred kolodvorom, je moja osamljenost s vsem grenkim, odvratnim občutjem, ki ga je nalilo slovo, splahnela. Znašel sem se v grupi nemih senc. Bili so delsvcl, ki so šil opravljat težko nočno službo. Skozi slabotne cunje jih je dražil m ras in Jim s težkimi mislimi ledenel obraze. Razodevali ao mračno nastrojenje in molčali. (Konec) Bila je pravnukinja francoskih emigrantov. Smehljaj Margarete Andouz je visel nad mestecem liki večno l>omladno nebo. Kaj bi bilo to mestece brez smehljaja Margarete Ando|ix — kdo bi vedel zanj —- kdo bi vedel kaj o njegovem imenu, ki je zvenelo nekam po poljsko, o njegovih u-mazanih. vedno enakih ulicah? Kako bi mogli o njem praviti, da ni bilo Margarete Andouz? Njen krilati smehljaj Je letal po zatohlih pisarnah, po slabo razsvetljenih trgovinah, po lasnih sobicah, opremlJenlK z oguljenim pohištvom. V šole je smuknil U smehljaj skoti okna liki jutranje solnce v prazne sobane, čeprav so bila okna do po-lovice pobeljena, da W ljudje ne Pasli zijaj. Učitelj je nervozno prestopil z ene noge na drugo in poškiHI skoti pozlaAens očala, kakor da mu je priletela v oko muštaa. Toda starejši učen ci. taki fantiči, ki so baš začenjali pravilno videti, slišat! in dojemati, so uganjaH v svojih neumnih dušah s smehljajem Margarete Andous, ki ao Jo obo-ževall, razposajene vragolije. j Zv samo njeno Ime — kakor da jemlje človek slaščioo v usta: Margareta Andoun. Pogladlmo ga z jezikom In kakor da ga nočemo več Izpustiti, ga obdržimo malo delj. Vsi so Margareto ljubili. Lastnik tekstilne tovarne Kellermann, pritlikave postave, toda dolgih krač. ki Je bil podedoval tovarno po svojem očetu In nI nikoli pokazal svojega nosu Iz mesteca, pač Je pa tem bolj otreeal svoj Jezik v občin-skem svetu, U se je stopil v pravi nič vedno, kadar je srečal Margareto Andou*. in držal Je najmanj deset minut klobuk v roki. kakor pred materjo bodjo. Izobraženi šolski vodja, ki je mnogo potoval ter napravil y •vojem osemletnem zakonu doktorat in sedems otrok, je ljubil Margareto. Pritlikavi pek, ki je nosil Margaretini teti — pri nji je atanovala, rogljičke, Je ljubil Margareto. Sedlar, kamnoeek, župan, mali plahi drugošolec, ki je vsak dan prosil boga, naj ga nauči pesnikovati tako lepo. kakor Je znal Schiller, ramadani urar. ki so mu dejali "Oskar Heson", bogoslovne in lekamllki vajenec — val, prav val ao ljubili Margareto Andous. Pač so pa žene sovražile Margareto Andouz in njen smehljaj, ki Jim Je odtujil oči in srca zakonskih moft. Najbolj Je pa aovraftUa . Margareto lsabella. drugo najlepše dekle mesteca.. Ijffckrat se Je potikal po mestecu nadebudni Jurist. ki je ,noe!l na svojem upognjenem hrbtu že dvanajst semestrov. Oče je bil nedavno poravnal sanj a krvavečim srcem pet tisoč mark dolga In zdaj mu Je dal zadnjič nekaj denarja, da bi se pripravil v mirnem provineijalnem mesteca za izpit Viktor Je imel na levem Iktt gRO&fETA in na čelu Iz svojih fantovskih let vse polno kratkih in dolgih aledov sablje. Rane so bile nenaravno krvavurdeče in na njegovi bledo-žolti polti so ležale kakor lise, narejene s črnilom. In Viktor je tudi pil. Toda navzlic temu so njegove mirne, sive, napol zatisnjene oči in čustvena, nekolikS kriva usta marsikateri ženski zmešala glavo. Njega, ki so ga moški prezirali, ker ni bil aa nobeno delo — bil je levlčen w ao ljubile vse ženske mesteca. Moškim se pa ni zdel vreden, da bi ga sovražili. Najbolj ga je ljubila lsabella. Ta Viktor, edini moški v mestecu, Margarete Andoux ni pozdravljal. Niti pogledal je ni, če jo je srečal na cesti z visoko zavihanim ovratnikom, močno sklonjen naprej in s cigareto v kotičku ust. Margareta Andoux se je čudila. Saj Je bila vajena sprejemati izraze »danosti smeje in kot nekaj samo ob sebi umljive-ga. Zakaj je ne pozdravlja tale .. . tale človek? Mar je ne pozna? Saj \ vendar pozna vse ženske v mestu in jih tudi pozdravlja. In tudi vsa dekleta so zaljubljena vanj — kako si torej drzne prezreti njo? f i Govorila je s Isabello, ki Je na tihem triumfirala in čutila ailno škodoželjnost. — Najbrž te sploh ne pozna, — je menila lsabella. — Ti Je že bil predstavljen? U Ne? No vidiš. T Na trgu, kjer je priredila mestna godba v nedeljo koncert, sta se izprehajali roko v roki Margareta Andoux in Ieabella. Viktor je prihajal od nasprotne strani. — Pazi, — je zašepqtala lsabella, — mene pozna, meni je... lsabella je prebledela. Viktor je Šel mimo, ne da bi pozdravil. Krivdo je zvalila na prijateljico. — Ne more te trpeti, —» je dejala ikodo^ljno. Margareta .Andoux je skomignila z rameni in molčala zamišljeno. Kaj neki ima prot nji? In naj ai je še tako prizadevala, svojih misli ni mogla odvrniti od njega. Trpela je, pa ni vedela, kako bi si pomagala. Čutila je potrebo opazovati Vik torja od zunaj In od znotraj. "Končno ga bom morda le spoznala," je pomislila. Toda ponoči ni zatianila oči, vso noč je razmišljala. Sence so se podile čez njo, v nji je nekaj čudno šumelo in pelo. Kje je že slišala to enolično melodijo? Samo en glas je, a vendar melodija. In nihče ne pozna tega glasu. Vsi ga nosijo v sebi in nihče ga ne more Izgovoriti ali zapeti. Margareta Andoux je postala nemirna. Napram temu možji, ki je nI poznal in katefemu je bil njen smehljaj lanaki sneg, je izgubljala samozavest. Čutila je že i grozo, kako zelo to zanima zanj in kako jo vleče k nJemu. Poskusila Je sestati ae s njfm na oesti, v nalivu je hitela brez dežnika mimo njegovega stanovanja v pritličju, samo da bi prišel iz hiše in jo spremil domov. Izsledila je, kdaj se zvečer vrača domov, in nalašč ga je čakala.' Cim se Ji je približal, se je začela amehljati. Njen smehljaj Je vabil. Ne da bi ae ozrl na njo ali dvignil glavo je -iS. JAROČNra POZOR! Znamenje (Doc. SI. 19S1), po-■eni, ia vam Je naročnina potekla U dan. Ponovite jo pr» veča sne, da vam ItoU ne esta-▼ima. Ako Usta ne.prejmete, jo mogoče ustavljen, kar nI Ml Plačan. Ako Je val Hal pfctaa In ga no pnsjmoU» Jo ustavljen nried napa* steva, pilite nam depfanfteo In navedite stari In novi | Naši isslnpnirl aa št veni tajniki ki drugi ki. pri katerih lahke pkčaU na- lete 91.20. Upravniitvo "PROSVETA* m7 8.LawM* A** dtaft šel počasi mimo nje. Vsa kri ji je pritisnila v glavo. Kaj je hotel od nje? Zakaj jo je preziral? In ponttaia se je tako, da se je ozrla za njim In stala na cesti, dokler ni izginila njegova upognjena postava v hišo. Nekega dne je sedela na balkonih Zavijal je baš za vogal. Brž je izpustila rokavico na hodnik. Ni Je pobral. Vsa besna od razočaranja je grizla robec in solze so Ji zalile oči. Kaj ji je pomagal njen očarljivi smehljaj, ki je zapeljal vse moške, tega edinega, po katerem je tako silno hrepenela, pa ni mogel omehčati? — Bože moj! Saj ga ne ljubim! Ne, ne! — se je smejala, — jezim se samo, da me noče videti. Prepričana sem namreč, da me noče videti. In razmilšjala je, kako bi ga priailila, da bi jo pogledal. O, kakp ga je sovražila! Za mestom, na bregu Odre, sta se srečala Viktor in Margareta Andouz. Bilo je mrzlo in led je pokrival pot. Margareti Andoux je spodrsnilo in padla je. Viktor je skril glavo globlje v suknjo, zažvižgal je skozi zobe in se zagledal na rsko, po kateri je plaval led. Margareta Andoux si je morala sama pomagati na noge. — Kako se ponižujem, kako se moram poniževali! — je dejala in zaplakala. Nekega večera, ob devetih, je nekdo potrkal tla študentova vrata. Viktor je vrgel na posteljo "Zabavne povesti", ki Jih je baš čital, urno je, napravil še en požirek iz steklenice in odprl. — Izvolite vstopiti, gospodična, — je dejal prijazno. — Kaj bi pa radi? Margareta Andoux je stala prednjim. Ustnice so se ji tresle in roke no iskale opore, kjer bi se mogle oprijeti v tej grozni praznoti. — Vam smem pomagati? Slekel ji je žaket, potem jo je pa odvedel na dlvan ter vzel iz steklene omare steklenico sekta in dva kozarca. Margareta Andoux se je smehljala. Cez tri dni se je napil jurist v dvanajstem semestru Viktor K . .. pri svoji stalni mizi do omecHevice.' Stavo je bil dobil HAYES DENTAL jn n X-RAY Glasoviti sobosdravnik, čigar urad ss nahaja na snazri Stat« ulici bliso VSa Boren. — Paslte na popravks valih sob. — Isdelsk In zdravljenja prro-vrstao In popolno. Točna postreibs, zmerne cona. "COOK* ANTISSPT1C MOUTH WASH" Srtte m Mm)* a* le vrte. MS. Dr. ROBERT S. HOWE, uprav. m Sostfc Stota Strast, Cfctosge, 01 sijajno. Steklenico sekta je jemal že vsak večer na'račun stave. Domov grede je udaril z glayo ob tlak in obležal s pretresenimi možgani. Drugi dan je umrl. Margareta Andoux ae je napotila v mrtvašnico, kjer je ležal v beli, sveži srajci na mrtvaškem odru. Sledovi aablje ao se mu svetili na mrtvaškem čelu. Gori na vratu, skoraj nevidno, jo bila majhna, na pogled sveža brazgotinica, kakor da je zasadila v kožo zobe podgana ali mačka. A Margareta Andoux se je smehljala. je zgradila 11 poskusnih cest iz gume v Londonu, Parizu, Jtott*r-damu, Singaporu in še v nekaterih drugih mestih. Uspeh, ki ga je doeegia, smatra aa povolj-no rešitev problema gumastih cest. CESTE IZ GUME V Ameriki in Angliji so napravili več poskusov s cestami*iz gume. Velika prednost tak&nih cest je v tem, da močno omejujejo ropot in stresljaje. Prednost gumastih cest je celo pred cestami iz lesenih kock tako velika, da se čuti na njih samo 40 odstotkov stresljajev z lesom podloženih cest. Gumaste ceste postajajo vedno bolj potrebne v velikih mestih, kjer trpe zgradbe razadi modernega prometa. Gumasta cesta, ki so jo napravili v Londonu, se je vzlic ogromni prometni obtežitvi 280 ton na uro izvrstno obnesla. Neka angleška družba iz Londona POZOR ČEVLJARJI Na prodaj je čevljarnica za popravljanje čevljev z vso opravo. Vzrok, ker zapustim mesto. Prepričajte sto osebno. Cena nizka. Rudolf Zajicek, 6141 W. 26th Street, Cicero, 111.—(Adv ) DENTIST ^HHBJi DOBRI ZOBJE S8 raBGLKOAM BREZPLAČNO MOJE CENE SO ZMERNE Cmm * alitel Se .................. rilSaoe v Ktfial 4* ...............«i.N Bejaaje na e OETGEN m MUuj, MAT DELO—VmmIU. mmi mm ■»J* mm ae vik Sel* m mM pr«4n. kje SresK DR. CARY SO letu lakuleje e praksi N. W. Corner State sad Raadolph BL, Sad Floor Ow Dre« Store EntrsnM • W. Randolph 8t. Odprto iTd«r i» t.—V n«d*Uo od • de 1 ur«. Ozdravil očeta revmatirma J, F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center St., sobs 700, Ohicafo, I1L, poroča, da njegov oče, ki Js trpel na revmatiamu veliko let ln je potrošil nad fl ,600.00 s zdravljenjem, je dobil predpis nekega starega zdravnika is Dunaja, kateri je vstavil bolečine popolnoma. Ker pozne trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da s veseljem polije vsakomur ta predpis onim, ki tipe na revmatismu in ma piiejo ponj. Nobenih stroikov in ne obveznosti NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA , / ————-- . Po sklepu 9. redne kenvesdje ss sedaj lahko naroči aa list Presveta is prišteje eden, {va ali tri člane is ene drušias in Is enega malore V eni« naročnini. List Prosveta stane sa vse enako, aa člaae ali nečlane $«.00 ss eno letae naročnino. Ker pa člani le plačajo pri aasemeutu $1.20 ss tednik, se Jim to pridejo k naročnini. Ml priAteJemo enega, dva ali tri člane Is ene druline k eni naročnini. Torej sedaj nI vzroka, reči, da Je liat pr* drag za člane 6. N. P. J. Ust Prosveta Je vaša leatnina in getovo Je skoro v vsa Id druilni nekdo, ki bi rad ČKal list vsak dan. Torej sedaj imate priliko, da ae tndl VI naročite as dnevnik Proevete. Cena list« Psosveta Je: Za Zdrul. države In Kaaado $6.0« Za Cicero in CMcago Je......$7.50 1 tednik in..».«..•....•• 4.80 1 tednik ia.».«•>«..*..».• IH t tednika » in............3.60 . 2 tednika la.............. S.10 t tednike in............ 2.4« S tednike In..............S.90 Izpolnite spodnji knpon, priložite potrebno vsoto denarja ali Moaej Order v piemn in si naročite Prosvsto, list, ki Je vaša lastnine. . Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične druiine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosvsto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniAtvo znižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 ga. Uwadsls Ave* Chiesgo, flL Priloženo pošiljsm naročnino ss list Preeveta vsoto $. laie ................................................................CL druAtvs ------- !»>',,< .• , , A .' . » v. y V • ' Naalov_____________________*_______________________________________________________ s Meoto ..........-—------------------------- Dršsvs.—..................................—. Nov naročnik--------------------------Star naročnik.................................— Ustavite tednik in ga pripiAlte k moji naročnini od sledečih članov noje druiine: ■■■»ei t------------------- ČL druAtva ČL druAtva At.— TELEFON ROCKWELL 4904 TISKARNA S. N. P. J. v SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela I« »hod«, vizltnlcs, čaanlks, knjige, koledarje, letake Tlaka vabila n M. v| VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama Cene smerne, linijsko delo prvs mte Pilite po Informacije na naalor: S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. Lawndale Arenne CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA