IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR esc, Šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFIRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIM. LIR 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. IN ABB, POST. DELO GEASIEO OSVOISO l> I MK FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto I. Štev 36. Izvršilni komitet K P STO je zaprosil tajništvo Osvobodilne fronte, da bi odredilo v vsaki številki “Dela,, nekaj stolpcev za predkongresno diskusijo. Tajništvo OF je drage volje ugodilo tej želji, zaradi česar otvarjamo z današnjo številko našega lista predkongresno diskusijo z izvlečki poročil tov. Vidalija in Destradija na seji CK KP STO ter resolucijo CK. TRST, SOBOTA, 30. JULIJA 1949 Cena 15 lir - 5 din M BOMO «IU! Preteklo nedeljo smo se za-časno poslovili od dnevne iz-našega borbenega sobra-'a «Il Lavoratore», ki se je to°rai zateci k tedenskemu Shajanju zaradi nepremost-'jiarih finančnih ovir, za katie-Ustvaritev so združeno de-lovaie sile imperializma in Vegovih zvestih starih in no-hlapcev. V torek pa smo z za d šče-ekm sprejel; glasild bratsko 'taHjanske komunistične par-ftk, «l'Unità», kct najboljši °kaz mednarodne demokra-^‘čne solidarnosti in bratske 1’rrnoči nepremagljive soc ali-atittie in protiimperiatistične fronte, katere sestavni dri 6rno ostali tudi m;, ker smo ^Polnili častno naloge, ki nam 3r' k naiagaia slavna ln zgo-1 irska resoiucija I. U. in 61,10 odločno zavzeli stališče ®r°ti izdajstvu Titovih impe-lIa,1'sti6nih hlapcev. V pričakovanju nove in bo. jjše rešitve se je tudi naš list, 'akor sobrat «I1 Lavoratore», otekel k zac.Mnemu romanju v čruge tlskaros. da bi kljub oviram *a poskusom za-d>iùtve še nadalji vršil svojo °rbeno vlogo med našimi hrabrmi in neuklonljivimi iudmi in da bi š» nada’je no- **• tisto bakljo resnice, pravice 'Q Poštenosti, rret; kateri se aa"es> zaganjajo vsi sovražni-1 ljudstva, napredka, svobode 1,1 demokracije. "Delo» ima velke težave |e|lničnega značaja, ki bodo trajale dokler ne bomo zrna-ea,li tudi v bitki za oetvaritev n°ve. lastne tiskarne, kjer ne bo nihče oviral in kjer „ 'no gospodarji strojev, ki *la ne bo nihče ukazoval zaboja. ^ *vojem prizadevanju za Dada]jnje nemoteno izhajanje Našega borbenega lista, ki je haPisai od leta 1920. do danes elavne strani naše velike in ^izbrisljive zgodovine, ki ni °nil pred nobenim sovražni-0tn in se je v najtežjih dneh "aega naroda in vsega člo-^eštva razširjal po rodni gru-l' Ugotavljamo svojim bral-*n. Prijateljem, tovarišem in edpornikom, da nag zakleti 0v,,ažnik ne bo strl. ^d°r uživa zaupanje ljudst-^akor ga uživa naš list; g 01 i® na pravi poti, kakor k 0 *ni; kdor je šel skozi tež-n . Ve61etne izkušnje, kakor t^6 1Judstv°; kdor se ne boji a.V 0vir. kdor se zaveda Jega velikega poslanstva ali t °r 3e °®tal ob vsaki srečni ]. e*ki priliki zvest svojemu tev^StVU množicam, od ka-se ugi — ta ne mori biti g^'^n^n, tega ne more eti sovražnik, g katerim bije Slednji 8 m rt. ^ašega tigka ge vg. boje> ker da|gla8ll° onih ljudi, ki so od-p *. av°j glas Komunistični ^ ‘h Slovansko-italijanski an,nltu-ie njihove zahrbtne in p ‘fa^eti6nl uniji, ker raz-kr° 'Andske nakane, ker od-Va pred javnostlo njihovo jih v imenu zverinsko ubitega tov, Jovanoviča in vseh drugih padrlih borcev za svobodo Jugoslavije! Obtožujemo njihove imperialistične gospodarje! Naše ljudstvo in vse demokratične sile na svetu naj vedo, kako skušajo v Trstu zatreti in zadušiti demokratični tisk, kar naj bi bila predpriprava za zadušitev jn zatretje vsega demokratičnega po-kreta. Vse to jim ne bo uspelo! Po. rok naše zmage so tržaške demokratične množice, Enotna socialistična fronta, mednarodna fronta miru, velika in nepremagljiva Sovjetska zveza jn osvobajajoči se kolonialni narodi, na čelu katerih stopa slavno kitajsko ljudstvo. Zato ne bomo klonili! Kljub vsemu Kljub vsem oviram* kljub vsem poskusom in manevrom bo naš list nadaljeval svoje častno poslanstvo! Našega lista niso natrli fašisti, našega lista niso zatrli nacisti, našega lista niso mogli in ne bodif mogli zatreti imperialisti, ki jim vsestransko pomagajo razni Perki, Žagarji, Babiči, agenti zločinske titovske tolpe. Vemo, da se bodo taki poskusi nadaljevali, ker je nemogoče, da bi imperializem pustil v miru demokratični tisk, ki ga iva, vsakem koraku razkrin-kuje. Nadaljevali bomo borbo z isto vztrajnostjo in doslednostjo, s katero je prepletena zgodovina našega Usta in našega ljudstva: in bomo zmagali! Temu, so porok milijoni in milijoni demokratov v svetu. Bralci, prijatelji, naročniki in vsi, ki nam žele dobro, naj ■ivann oproste zaradi zamude in zaradi nekaterih nepopolnosti. Napeli smo vse svoje sile, da bi list izšel. KMIMM Zli RAZŠIRITEV m kun» e «boi Komunistična partija je začela kampanjo za razširitev svojih vrst. Centralni komitet je na zaključku svojega zasedanja pooblastil Izvršilni komitet, naj ob priliki otvoritve te kampanje izda poziv vsem članom in simpatizerjem KP ter vsem demokratom. Komunistični partiji je bila tako dana naloga za vpis 10.000 novih članov, .ki bodo morali biti sprejeti do II. rednega kongresa KP. V tem smislu se je začelo aktivno delovanje vseh celic KP, ki organizirajo javne shode, na katerih govorijo o bLtvu Kompartije, o njeni ideologiji, o -marksistično-leni-nističnem nauku, o potrebi po razširitvi njenih vrst. Vse dosedanje konference so bile dobro obiskane od demokratov in simpatizerjev KP. Opaža ge povsod veliko navdušenje za to iniciativo, ki je bila potrebna po velikem volivnem uspehu demokratičnega pokreta, Jasno je, da je taka kampanja za vse demokrate nekaj povsem novega, kar ni bilo v običajih starega vodstva. Resolucija IU je tudi v tem smislu mnogo pripomogla k spoznanju Komunistične partije, ki je bila do takrat popolnoma va, kdo boj na življenje in nepoznana in se je zapirala v svoj ozki krog. Volitve so dokazale, da je naše ljudstvo zelo navezano na partijo delavcev in kmetov, ki se dosledno im neustrašeno bori za pravice delovnega ljudstva. Sedaj morejo vsi vedeti, kdo je komunist, kdo tvori slavno Komunistično partijo, ki stoji na čelu vsake borbe za naše interese, Za demokracijo, mir, napredek ln svobodo. Prav posebno Slovenci se zau vedamo velike vloge, ki jo odigrava KP v mestnem življenju, ker je edina stranka v Trstu — in ne samo pri nas, marveč povsod v svetu — ki se bori za narodnostne pravice zatiranih narodov. O tem smo se predvsem prepričali za časa volivne kampanje in na sejah občinskih svetov. Komunistična partija je najboljši porok za dosego vseh naših pravic, ki jih 'bomo izvojevali v bratski vzajemnosti z italijanskimi tovariši. Prepričani smo, da bo Komunistična partija izpolnila svoj načrt o sprejemu 10.000 novih članov. V nedeljo bo zaključni, dan «Meseca Komunistične mladine.» Program vsebuje vazne manifestacije in shod na trgu Marconi v Miljah. MEDTEM KO SKUŠAJO PRESLEPITI JAVNOST Tito In Imperialisti določajo zadn|e ukrepe za razkosanie STO Kij skriva prekinitev jugosloTansko-italijanskib trgoviiiskih pogajanj ■ Poučno slalisčeirzasklli Delčkov Kakor bomba je v preteklem tedi iu padla vest, da je itaU-janskr. vlada prekinila trgovinska pogajanja z Jugos'avi-ju. Itahjaneki reakcionarni krogi so, najbrž po namigu svojih gospodarjev, prikazali ta korak kot «energično akcijo it. vlade zaradi zamenjave jugolir v coni B STO». Vse to pa je bluff, ki izvira iz razdelitve STO in da bi končno odobril stališče «status quo». V zameno za Trst pa so mu dali cono B. ki je že več let dejansko vključena v jugoslovansko državo. Vsekakor so imperialisti odločili izpopolnitev zahrbtnega dogovora med Titom in De Gasperijem in hočejo prisiliti jugoslovanskega diktatorja na čimprejšnjo rešitev tržaškega vprašanja. Italijanski reakcionarni krogi se niti ne spominjajo več tr stranske note in govore v zel - pohlevnem tonu glede Tita. V svojih časopisih prikrito ziabtevatiO pospeši tiev pogajanj met Titom in De Gasperijem za rešitev «spora». Poluradna ameriška telegrafska agencija «United Press» je v neki svoji vesti poudarila, da se vodijo med Američani in Titovci poluradni razgovori za ponovno vzpostavitev trgovinskih pogajanj med Italijansko in jugoslovansko vlado. Vse to nam dokazuje, da so prekinitev razgovorov odločili ameriški vladni krogi, ki hočejo izvesti določen pritisk na Tita, ki jle v zelo slabem položaju zaradi pomanjkanja trgovinskih stikov z Vzhodom. Vsekakor pa opažaimic\ da je razkrinkanje «podlega barantanja» z naše strani zbodla tržaške in italijanske reakcionarne kroge. Celo imperialisti so nekako «sekirani» zaradi te velike propagande. Zato smo zadnje dmi brali v tržaškem dnevnem časopisju nskaj člankov, v katerih skušajo omiliti vse vesti o barantanju in celo vpijejo, naj se že vendar konča s tem «podlim barantanjem». Po drugi strani pa vidimo, da Titovci molčijo, kakor da jih je osa pičila. Že nekaj tednov je, od kav je naš tisk razkrinkal Titove in De Gasperi-jeve manevre pod pokroviteljstvom imperialistov za razdelitev Tržaškega ozemlja in za ohranitev «status quo». Titovci ne povedo niti besedice in ne skušajo niti načeti polemike, Po eni strani torej kričijo, da jih je že grdo slišati, na drugi strani pa «e nočejo kompromitirati in prepuščajo to nalogo svojim velikim glavam, To je zelo značilno. Zanimivo pa je tudi. da skušajo italijanski šovinistični krogi še vedno goniti kolo «e-nergičnega protesta». «Giornale di Trieste» si Je pred dnevi izmislil spomenico, ki naj bi jo italijanska vlada poslala na OZN kot protest na zamenjavo jugolir v coni B. O tem niso pisali niti najbolj revolverato italijanski listi. Sedaj pa je isti «Giornale di Trieste» objavil neko izjavo Sforze, s katero si «stari bedak» želi «pomirjevalnega koraka jugoslovanske vlade». Torej, kje so «energični protesti» italijanske vlade? «Voce libera» pa je vsekakor bolj «realistična». Ne zahteva več od italijanske vlade energičnih korakov, ker je uvidela da tega italijanska vlada ni zmožna, ker mora delati to, kar ji narekujejo washington-ski gospodarji. Zato pa zahteva, naj ZVU «odločno» poseže v zadeve cone B. Si moreče zamisliti, kako ji bo ustregla ZVU. k; je pred tedni prepovedala shod. da ne bi «užalila» zavezniške države: Jugoslavije!? Vse to pa je pesek v oči našemu prebivalstvu. Naše ljudi skušajo preslepiti in jih odvr- DNEVNI RED II. KONGRESA K P niti od odločne akcije za imenovanje guvernerja, za združitev obeh con in za odhod vseh okupacijskih čet. Skupnemu prizadevanju se je pridružila tudi «Demokracija», ki brani zamenjavo jugolir, češ, da je to ukrep «zgolj gospodarskega značaja» in v nekem svojem uvodniku napeljuje ljudi, da je najboljše braniti «status quo», t. j. cona B Jugoslaviji (kar se je že zgodilo) in Trst Anglo-američanom pod upravo Italije. Tako so se vsi znašli: Titovci s svojim molkom, De Gasparijeve; e svojimi «energičnimi protesti» im Agnelettovci z odkritim stališčem za «status quo». Objavljamo obvestilo Izvršilnega komitet a Komunistične partije STO: Izvršilni komitet KP STO obvešča, da je Centralni komitet sklical II. redni kongres partije, ki bo začel svoje delo IS. septembra t. I, in bo zasedal tudi n. in 18. istega meseca z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Izvolitev predsedstva; s. Izvolitev komisij; j. Komunistična partija za široko fronto v borbi za mir in demokracijo (poroča tov. Vittorio Vi dali); 5. Za številno in močno partijo, povezano z borbami in vprašanji množic (poroča tov. Alessandro Destradi); C. Utrdimo proletarski interna, cionalizem (poroča tov. Leopoldo Gasparini) ; Kardeljeve izjave so potrdile nesramno izdajstvo BEOGRAJSKA VLADA ZABODLA NOZ V HRBET GRŠKIM PARTIZANOM Zadnje dni junija je radio Svobodna Grčija objavil obvestilo glavnega stana grške demokratične vojske, v katerem je bilo dokumentirano dokazano, da so se titovski oficirji sestali z grškimi monamhofa-šisti in da so se pod visokim pokroviteljstvom amglo-ameri-ških predstavnikov sporazumeli zia napad na grško demokratično vojsko iz jugoslovanskega ozemlja. Obvestilo je celo navajalo kraj sestanka in ime monarhofašista, ki je vodil pogajanja. Takoj zatem se je poostrila monarhofašistične ofenziva na Kajmakčalanu, ki je prizadela težke izgube demokratični vojski prav zaradi izpada iz jugoslovanskega ozemlja. Prav tako je grško demokratično gibanj^ obtožilo vodstvo takoz-vane komunistične stranke Jugoslavije, da je že leta 1944. rovarilo proti EAM-u in KP Grčije in da je skušalo vzbuditi s svojimi agenti nezaupanje v makedonskemu narodu. Potem je Tito imri svoj govor v Pulju. Dejal je, da je «Jugoslavija prisiljena zapreti V coni B preganjajo delavce in jiRn onemogočajo življenje ES so naslovili odločen protest na jugoslovanske sindikate in na obldsti cone B Zveza enotnih sindikatov STO je ponovno začela akcijo proti nasilju v coni B STO. Jugoslovanske okupacijske o-blastj uporabljajo svoj tako-zvani ljudski vladni aparat za izkoriščanje in zapostavljanje slovenskega; hrvatskega, in italijanskega delovnega ljudstva v coni B. Z e več mesecev traja gonja proti delavcem, ki delajo v Trstu in bivajo v coni B. Všem je Že znano, da morajo ti delavci vsak mesec izročiti «ljudski» oblasti deset tisoč metrolir, kar je nekaj povsem nepojmljivega in nečuv»nega, Zveza enojnih sindikatov je o časa slišala. Toda te ^'asno'h. J;vl™ “J“1VVU dlTjetrejela obvestilo, da je Pri ost b tV°‘ ker 3-h ° I neka družina iz Pirana prejela lih atvarjunju njihovih pod- ukaz za teaelitev iz stanovanja, Zat 2aaužnjevalnih načrtov, 0 hočejo ukinitev našega halta, V l'abi dl Ug'b deželah sveta upo- ^bljajo ' _asuja in v ^ —«v golo nasilje, zakone, ik 80 ^‘h hapiavil- sebi v prid, pflhv6čena protikomunistlč-Sesia, Tu pri nas pa upo-metode finančnega e0 . — v tem svojem poslu hhperiallsti našli svojega bi^^^^Hfjšega hlapca v Ba-tl'žaš t0'Pi P°hticnih zločincev, kj slti podružnici tiste klike, j31*' Požiga, internira, ave-(H0v| n terorlzira nesrečno do-siQvmo naših nesrečnih jugo-0Va“skih bratov. °žujemo jih! Obtožujemo ker ni plačala mesečne tlake 10.000 Ml. Ta družina se mora izseliti iz stanovanja v roku 8 dni. Zato se je Zveza enotnih sindikatov obrnila na jugoslovanske sindikate z ostrim protestom proti takim postopkom, ki so nepravični in ilegalni. Prav tako je ZES STO pisala okrožnemu «ljudskemu» odbo-to za Istro In komandantu jugoslovanske vojaške uprave. Zveza enotnih sindikatov zahteva v teh svojih pismih, naj se takoj ukine tak postopek in naj se puste pn miru mirno prebivalstvo cone R STO. V tej zvezi je ZES STO navedla primer gospe Lilijane Bonifacio iz Pirana St. 338, ki Je 21. t, m. dobila poziv za izselitev iz stanovanja, ker ni plačala zloglasne tlake. Obveščeni smo, da gospa Bonifacio ni mogla plačati 10.000 ML, ker je njen mož vkrcan na neki ladji In ji ni že več časa poslal potrebnega denarja. Omenjena Bonifacio nima zaradi tega niti sredstev za preživljanje družine. Da podkrepi svoj protest, je ZES STO poslala pismo Izvršilnemu odboru zvetovne simdl- V smislu razgovora, ki so ga imeli predstavniki ES s predstavniki jugoslovanskih sindikatov na kongresu SSZ v Milanu zahteva ZES STO intervencijo jugoslovanskih sindikatov v tej zadevi in tudi v vprašanju ureditve delovanja sindikatov v coni B STO, kar je bilo do sedaj onemogočeno zaradi nedemokratičnega in terorističnega zadržanja tamkajšnjih oblasti. Vsekakor so zahteve ZES STO povsem upravičene. V resnici je delovno ljudstvo cone B podvrženo milosti in nemilosti okupacijske oblasti, ki stopa po poti fašističnih metod in ki uporablja celo metode nasilnega raznarodovanja in izkoriščanja vseh delovnih ljudi. Temu je treba napraviti konec. Prav tako u pravičena je zahteva ES STO glede delova- nja sindikalnih organizatorjev v coni B. Ugotoviti moramo, da so sindikati cone B formalno del ZES STO, ki so včlanjeni v Svetovni sindikalni sveži, dejansko na nimajo nobene povezave z edinim priznanim vodstvom. Pričakujemo odgovor jugoslovanskih sindikatov. Prepričani smo, da bodo uvideli potrebo po ukinitvi sramotnih ukrepov proti delavcem in po ponovni vzpostavitvi povezave sindikalnih organizacij cone B s tržaškim vodstvom. BRIGADA “Arso Jovanovič,, Na Bolgarskem je več Jugoslovanov. ki so ostali zvesti Enotni socialistični fronti in ki so se morali zaradi svojega protititovega stailišča zateči bližnjo bratsko republiko. Med politemigranti je več študentov, to ee učijo na sofijski univerzi. Po končanem semestru so visokošolci poslal; bolgarski ljudski mladini pismo, v katerem izražajo ž--]jo. da bi šli tudi oni gradit mladinsko mesto, to nosi ime velikega ln slavnega učitelja bolgarskega ljudstva, Dimitrova. V to svrho so sestavili delovno brigado, ki nosi ime velikega jugoslovanskega narodnega htroja, ki so ga pred enim, letom Titovci zverinsko ubili, Arsa Jovanoviča. Jugoslovanski visokošolci politemigranti bodo gotovo častno nosili ime svoje brigade in bodo s tem izkazati čast svojemu junaškemu bratu, ki je umrl za svobodo in neodvisnost Jugoslavije. jugoslovansko-grško mejo zaradi «klevet» grškega demokratičnega gibanja in zaradi «sovražnega« »taliflč«. monar-hutfašistov». 23. t. m. pa jfó-druga glava jugoslovanske države podala Tanjugu izjavo, v kateri po>rjuje besede Tita in dokazuje, da so vse obtožbe glavnega stana grške demokratične vojske rasnične. Kardelj pravi: «Vlada FLRJ je na te klevete in izzivanja odgovorila z eatvoritvijo gr-ško-jugoslovanskc meje».* Mi vemo, da je beseda «kleveta» zelo subjektivnega značaja in da se danes na besede radi o-pnijemljejo samo tisti, ki že dalj časa nameravajo izvesti neko akcijo. Zato so se tudi Jugoslovanski državniki oprijeli «klevet» grške demokratične vojske in zaprli mejo. Jasno je, da je to opravičilo najbolj prazno, to so si ga mogli izmisliti ljudje, ki se skli-cuieio na «revolucionarno doslednost» in na «pravoverni marksizem-ieninizem». To je opravičilo podlih ljudi, ki ne vedo, kako bi drugače opravičili pred svetom in notranjo javnostjo korak, ki je proti-ljudiski:, v svojem bistvu reakcionarni in v korist imperializmu. Da je zatvoritev grško-jugo-slovanske meje sad Titovega zbllžanja z imperialisti, nam dokazujeta dva druga dejstva: vprašanje STO in slovenske Koroške. V vprašanju STO so jugoslovanske oblasti nemoteno izvršile zamenjavo jugolir, kar predstavlja grobo in izzivalno kršitev mirovne pogodbe, in so dejansko priključile cono B k Jugoslaviji. Anglo-ameriški imperialisti so se o-mejili na noto, ki ne velja počenega groša in na katero jugoslovanska vlada ni niti odgovorila, To je prvi dokaz «revolucionarnosti» Titovcev. Drugi dokaz Tito-imperialističnega spletkarjenja je vprašanje slovenske Koroške. Sovjetska zveza se je borila, da bi slovensko prebivalstvo priključeno k Jugoslaviji, istočasno pa so jugoslovansk; državniki nesramno prodajali svoj» brate imperialistom, kar je nedvomno dokazala sovjetska nota jugoslovanski vladi. Tudi v tej noti je bilo točno označeno s kom in kidaj so Titovci vodili razgovore. Zato ni nič čudnega, da so morali «usluge» gospodarskega značaja plačati z za tvorit vij0 grško-jugoslovanske meje in z ni načrt v Bolgariji plltuii8k<^AIUJA — Državna Rjavile k°m-s:ja je te dni rezultate drugega tro-1 kalne zveze s prošnjo, da bi 'ezubJr Petletnega načria. Iz tudi slednja podprla njeno ak-bij ”atov ■ 4>cit je razvidno, da je za drugo tromesečje cljo pri urejevanju delovnih in iivljenskih razmer v jugoslovanski coni STO. Lenin je dejal: «Kričijo, da hočejo enotnost m so največji sovražniki enotnosti», Iiekli bi, da je skoro neumestno spravljati Lenina v zvezo z najhujšimi sovražniki njegovih naukov, toda njegov izrek nam pride prav, ker so te dni tržaški Titovci dokazali njegovo pravilnost. Vsi naši ljudje se prav dobro spominjajo, da so Titovci trinajst mesecev gonili svojo že zarjavelo pesem o enotnosti. Ob vsakem koraku> ob vsaki priliki so obtoževali demokratični pokret, da noče enotnosti in so z demagogijo in ličemer-stvom, ki sta prirojena vsakemu sovražniku ljudstva, zatrjevali svojo «ljubezen» za stvar, ki so jo hoteli pogubiti in zapraviti. Titova politika je v tem oziru dovolj poučna in nam še preveč jasno govori, kako pojmujejo Titovci enotnost : z imperialisti in njihovimi hlapci vedno, z demokratično fronto, Sovietsko zvezo in ljudskimi demokracijami samo v primeru, da se... odrečejo marksistič-no-leninističnemu nauku. In Zgontk jih je spravil ob zid! Na soji občinskega sveta sta bila izvoljena v odbor s litimi encincsi glasovi naš is svetovalcev tudi dva Babičevca, eden za odbornika, drugi pa za namestnika. Oba sta se «slavnostno» odrekla «visoki» časti iz razlogov, ki jih nista hotela povedati, ki pa jih je skušal povedati «Primorski». v nekaterih meglenih in docela demagošlcih člankih. Kako je torej s to zadevo o enotnosti t Kaj so napravili Babičeve! s tem, da so odklonili sodelovanje v občinskih svetih, kjtr je demokratični po-krtt dosegel absolutno poučno večinot Na kakšno stališče so se postavili t Ne delamo si iluzij o bistvu Babičeve skupine, kakor si ne delamo iluzij o bistvu Agnelet-toveev in raznih italijanskih reakcionarnih strank. Vemo, kaj so' in koga predstavljajo. Vemo, da predstavljajo interese, ki so vse prej kot ljudski in demokratični. Mi smo vsem ponudili sodelovanje, da bi na občini skupno sodelovali za blagor ljudstva, tudi zaradi tega ker so vse stranke in skupine v času volivne kampanje povlekle iz stare šare vse svoje najboljše krilatice in programe, ki so nas skoio postavili v zadrego, ker je vse izgledalo, da so póstali večji komunisti kot sami komunisti. Vse reakcionarne skupine italijanskega in slovenskega kova so odločno odklonile vsako sodelovanje z nami. da bi nas postavile v neroden položaj, kar se ne bo in se ne more zgoditi. Tedaj je tudi Babičeva skupina zavzela isto stališče. Na seji tržaškega občinskega sijeta se gospod Dekleva ni zmenil, dn ,H V°dprl stališče tov. Jurage glede slovenskega jezika. V Zgoniku pa so sploh odklonili vsako sodelovanje, čeprav so bili izvoljeni z absolutno večino. V Dolino pa je gospod Bolčič provokatorsko napadel demokratični pokret v istem slogu, kakor ga napadajo fašisti in vsi drugi «atomski» svobodnjaki. Postavili so se torej na stališče reakcionarnega sodelova- nja in hočejo tudi oni detati preglavice našim občinam u nodi, da se bodo naši odborniki «blamirali». Zgonik jih je torej postavil ob zid in pokazal celo nevernežem kaj so in kaj hočejo. Zgonik je pokazal, da skušajo no vsak način škoditi demokratičnemu posvetu in da se v tein svojem prizadevanju ne ozirajo na to kar so pred dnevi trdili ali slaviti. Sedaj je že vsem jasno, da je bila njihova krilatica o enotnosti lažna in demagoška, kakor so lažne (n demagoške vse njihove akcije. Trinajst mesecev kričijo m tulijo kakor obsedeni, da hočejo enotnost, ko so hoteli spraviti na zatožno klop demokratični pokret. Sedaj pa na konkretnem polju enotnosti in so-delovanja za blagor ljudstva so se odrekli svoji krilatici in mrmrajo nekaj zarjavelih o-pravičil. ki ne bodo preslepila našeoa ljudstva. «Enotnost, enotnost, enotnost»! Ko pa jim jo ponudiš na konkretnem polju sodelovanja za interes naših ljudi, požrejo vse. kar so do sedaj trdili. «Dosledna revolucionarnost» demagogov in sovražnikov ljudstva. razgovori z monarhofašisti za čimprejšnjo likvidacijo grškega demokratičnega gibanja. Kardelj je s svojo izjavo vse to potrdil, čeprav se je dema-goško skliceval na zasluge in simpatijo njemu sličnih ljudi do demokratičnega pokreta v svetu. V svoji izjavi pa ni navedel niti enega konkretnega primera, ki bi vsaj nevernežem potrdil, da govori resnico. Bilo jv samo čvekanje. To pomeni, da je obvestilo grške demokratične vojske postavilo ob zid jugoslovanske farizejske voditelje in jim onemogočilo vsako novo spreobračanje dejstev. Iztočasno pa so potrdili resničnost obtožb demokratične vojake tudi imperialisti, to so v nekem obvestilu glede incidentov na grško-jugoelovanski meji, prvič v zgodovini demokratičnega pokreta obtožili kapitalistično vlado in «priznali» upravičenost protestov neke države, ki še vedno trdi da je demokratična. Vsekakor je to najboljše potrdilo Titovega izdajstva. Iz Idrije poročajo, da je bila 5. junija t. 1. konferenca ta-kozvane komun,stične stranke Jugoslavije. Na tej konferenci so izključili 7 članov zaradi njihovega stališča za resolucijo IU. Aretirana sta bila dva dobro znana komunista; Ladislav Karl, sekretar okrajnega komiteta in Lukan Janko, ravnatelj idrijskega rudnika. Aretirali so tudi nekega Jereba Srečka, to so ga izključili iz stranke pod pretvezo, da so zvedeli za njegovo ustaško preteklost, kljub temu da je po osvoboditvi vršil odgovorne funkcije. Javljajo, da je bila v zadnjem času premeščena na ju-goislovansko-madžarsko mejo tankovska edinica, ki je bila prej na Jugoslovaneko-avstrij-skoitaiijanski meji. Taki pojavi so vedno pogostejši. Nedavno od tega je bil y Zagrebu nek sestanek članov KOS (jugoslovanske vojaške obveščevalne službe), na katerem je dajal navodila za nadaljnje delo major Vidovič Florjan, ki je dejal: naj se čim hitreje zaključijo preiskave proti aretiranim pristašem Informacijskega urada, naj ee v najkrajšem času izprazni čim več celic Ljubljanske vojašnice t zagrebškega zapora), ker bodo začeli z aretacijami oficirjev in podoficirjev, pristašev IU, naj se prekine razkrinkavanje ljudi, ki so osumljeni kot vohunski agenti imperializma in naj se osredotoči delo KOS pr; iskanju pristašev resolucije. Major Vidovič je dejal, da so pristaši IU «najnevarnejši sovražniki Jugoslavije». Nato je še dejal, da morajo kontrolirati privatno pošto vseh ofi- cirjev in podoficirjev, ki so bili v ZSSR in ki so Imeli ali imajo najmanjšo vezo s sovjetskimi državljani ali pa s Sovjetsko zvezo. Prav tako je dal navodilo za nadziranje vseh ljudi, to imajo etike z ljudskimi demokracijami. Večina prisotnih oficirjev na tem sestanku je odbilo te sramota» in podle direktive. Zat» so bili aretirani: kapetan Uvo-ševič Branko, nosilec «sporne race 191,1.'» in še mnogi drugi tovariši, katerih imena so nam, žal neznana .Začel se je krvavi obračun z vsemi oficirji, po-doficiriji in borci, to se niso strinjali z njihovo politiko. V tem poslu sta s» najbolj izkazala poznana Pavel ičeva oficirja Herceg Stanko, tajnik ljubljanskega zapora v Zagrs-bu iti Bradič Milan, upravnik istega zapora. Prav tako so aretirali prežo 80% študentov vojaškega doma v Zagrebu. Vse te aretaoi-j so se izvršile v globoki tajnosti. V svoji jirrhodnji številki oo-mo objavili še druge vesti aretacijah in postopku Titovih pristašev v Jugoslaviji. 7. Za trdno, široko in borbeno Federacijo komunistične mladine (porota tov. Angel Blazina); (Vsakemu poročilu sledi diskusija) 8. Diskusija m odobritev resolucij; 9. Izvolitev Centralnega komiteta in Centralne kontrolne komisije; 10. Zaključek. Začetek predkongresne diskusije je določen za l. avgusta. Vsi tovariši so vabljeni, da se udeleže diskusije v partijskih organizacijah in v tisku. Tedensko bo na razpolago stran «II Lavoratore». Da .se omogoči objava materiala in predkongresne diskusije v slovenščini, je Iziwšilni komitet zaprosil Tajništvo Osvobodilne fronte, naj mu da na razpolago nekaj stolpcev «Dela». Tajništva Osvobodilne fronte je privolilo. Za predkongresno diskusijo imajo tovariši naslednji material: Izvleček poročil tov. Vidalija in Destradija na zadnjem zasedanju Centralnega komiteta, ki je bil objavljen v «Il Lavoratore» z dne tl julija; resolucija zadnjega zasedanja Centralnega komiteta o sklicanju Kongresa., objavljena v «Il Lavoratore» z dne 22. julija; resolucija Izvršilnega komiteta o vprašanju Federacije komunistične mladine in članek o internacionahzmu, ki bosta v kratkem objavljena. Ves ta ma. Urial bo objavljen, upoštevajoč pomanjkanje prostora, v «Delu» z dne 80. julija in prihodnjega tedna. Izvršilni komitet bo v naslednjih dneh. poslal pismo partijcem, ki bo usmerilo Partijo ho koristni diskusiji in olajšalo izkoriščanje predkongresnega materiala. Izvršilni komitet poziva vse člane, naj se aktivno udeleže predkongresne diskusije, M je odprta glede vseh partijskih vprašanj in mora obdržati resen značaj in kritični ter samokritični duh za okrepitev Partije. Izvršilni komitet Komunistične partije STO DOMOTOŽJE — «Demokracija» prinaša v svoji predzadnji šteinlki daljši uvodnik o zadružništvu. Ali se je morda gospod dr. Agneletto spomnil zlatih časo-v Hranilnice, ko je «nesebično» uregeiyal denarne in gospodarske posle naših revnih kmetovt Ali pa si želi nadoknaditi vsakoletni pojav toče z x-sakodnevno «brigo» za «olajšanje» kmečkih skrbi f Ah. ti ljubo domotožje...1 Dogodki v svetu KITAJSKA - Kitajska .judska uspela. Sprejete so bile vse armada je sprožila v osrednji zahteve delavcev. Kitajski veliko ofenzivo na dolžini 800 km. Prav tako so severo r edinice začele pritisk na nacionaliste v eeverozapadu Kitajske. Prvi uspehi so dokazali, da bo nova ofenziva prive dia osvoboditelje v bVžino Kantona V tem času je bilo oevobojimih več mest južno od Hankowa, kakor n. pr, Hen-gyang, Linij ng, Cučao. Po neuradnih vesteh je bila osvobojena tudi Cangia, glavno nje-sto pokra j ne Hunan. Istočasno je glavni stan Rdeče armade javil, da je bila dokončno isvo-bojena vsa pokrajina Crkiang. ^‘^rTkan'le'dopusme^grade k; lež. naspi o i upom ti franc osk m delavcem. Tudi to- Istočasno se je začela v angleški zbornici volivna kampanja za politične volitve, ki bodo v prvih mesecih prihodnjega leta. Za laburiste je o tvoril kampanj Attlee, za konzervativce pa Churchill. Odločno s» zaganjala eden proti drugemu. O FRANCLJA — Tudi Francoska zbornica je ratificirala A-tlantski pakt. Za. ratifikacijo so glasovali demokristjan., «lego laki fašisti in «socialisti». Queille-ov ministrski svet j : zahteval od zbornice zaupnica Ameriška in angleška vlada krat je vlada zelo težavno re- nih državijaimv 'v^lThu*Kani a la k™°- ki 80 i° Poideva,i. tona. Govorijo, da se bo nacionalistična vlada preselila iz So v teku velika sindikalna g,-banja. O ZDA — Predsednik Truman je naslovil ameriškemu kongresu poslanico, v kateri poziva poslance, naj izglasujejo načrt za ponovno oborožitev Evrope. Ponovna oborožitev' ITALIJA - Po ratifikaciji znaš" f 450 Atlantskega pakta se je v ita- n‘>v dolarjev Od te vsi te b lo lijansk. zboro.c nadaljevala odvzeto preko 300 mihjonov do-vladni poli liki. O- >ar^ za oborožitev Turčije, Kantona v Cungking, t. i. v notranjost Kitajske, v bivšo kitajsko prestolnico za časa vojne, Vsi ti znaki kažejo, da bo v kratkem tudi Kanton osvobojen. Dva najboljša razpečevalca našega Usta v Nabrežini. diskusija o pozicija je ostro napadla Vladu,e policijske metode in razgalila kupčijo s kolonijami, ki jo je Sforza izvedel z imperialisti. Demokristjaneki voi va, stroj je izglasoval pre.ožiti v pokrajinskih volitev do k.-nca prihodnjega leta. Vsekakor je to znak bojazljivosti vietine klike, ki akliža izvesti vol tv e prav v Svetem letu, ki naj b: vplivalo na volivce. Zbornica je tudi odločila povišanje stanarin. Zaključil se je proces proti klevetnikom tov. sen. D'Onofrija. Sodišče je izreklo nečuveno oprostitev fašistov. Zaradi tega dejstva vlada vei«-ko .razburjanje ned Član, NOB in demokrati. S popolno zmago delavcev se je zaključila stavka zidarskih delavcev. Te dni je zasedal CK KPI. Tov. Secca s je javil, da šteje KPI 2 milijona 242 tisoč članov. O ANGLIJA — V ponedelje* bo se vrnili na delo londonski pristaniški delavci, ki so stav-kali 25 dni v znaku solidarnosti s kanadskimi pristaniškimi delavci. Stavka je popolnoma krogih. Grčije. Irana, Koreje in Filipinov. Ostala vsota bt šla za oborožitev «atlantskih» dežel. Celo v ameriških kapitalističnih krogih je Trumanova poslanica povzročila veliko opozicijo. Vsekakor je ta poslanica najresnejši poskus za ustvaritev tistih pogojev, ki bi preko Atlantskega pakta omogočil sprožitev tretje svetovne vojne. O Splošna svetovna gospodarska kriza je prešla v hujšo stopnjo. Polom Marshallovega načrta postaja vedno bolj jasen. Velika Britanija, ki je prizadeta zaradi krize v ZDA, je zaprosile 433 milijonov dolarjev na račun pomoči Marshallovega načrta, kar niso predvidevali v proračunu Zaradi tega se bodo v kra'kem sestali predstavniki malih držav, včlanjenih v ERP. da protestirajo proti angleškemu koraku. Istočasno javljajo, da so v Londonu začele padati cene državnim delnicam. To dejstvo je vzbudilo velik preplah v londonskih finančnMi WWiW«WWWWM8Maimi88S^^ ooooooooQwoooaafflftflwwxxroQOOoocgooQft PRAV NT KAKEGA OPRAVKA — Trtaški belčki se radi sklicujejo na borbo slovenskega naroda za osmboditev izpod fašističnega in nacističnega in tudi Koroščevega jarma. Toda slovenski narod noče i-mett prav nikakega opravka s raznimi ljudmi okoli «Demokracije:», ki so se tudi oni borili v vrstah... domobranstva, bele tn plove garde in so «v imenu Kristusa» (katerega T — Vatikanskega tj zabadali partizane, junaške sinove tega junaškega naroda. Vse pravice jim prepuščamo, edino le pravice govoriti v imenu slovenskega naroda — ne, na noben način ne! Oni predstavljajo semi e sebe, peščico narodnih izdajalcev, oderuhov in pijavk, ki so se prodajale vsakemu gospodarju in klečeplazijo danes pred novim gospodarjem) «anglo-umeriško u-tomsko svobodo». TITOVI ZAGOVORNIKI — «Zato pripisuje italijanska javnost uvedbi dinarja v coni Ji politično ozadje. Tako tolmačenje zamenjave pa je netočno. Zamenjava je imela izključno gospodarski izvor tn značaj. Ako pa hoče nekdo iskati v njej še kake postranske namene ali celo opomine, z ozirom na svoje lastno zadržanje nasproti mirovni pogodbi, zadržanje, ki je naperjeno oči-vidno proti obstoju STO, je to pač stvar njegove dobre ali slabe vere in vesti». Tega ni izjavil Marinko. Niti Tito ne-Se najmanj pa Lenac, « gospodar» cone B. Morda «.Primorski» je nekaj takega napisal, toda njemu ne verjamejo preveč, ker ga i'tajo samo Slovenci onkraj meje in tu nima trdne podlage. To je napisala hvalevredna, nadebudna in odvetniška «Demokracija», glasilo tržaških in goriških belčkov. Ko ste prečitali gornji odita-tek, ali se vam ni zdelo, da ga je napisal Titovecf Tudi «Demokracija» noče torej ničesar »Mati o «baratto infame» tn ne zagovarja stališča italijanskih vladnih Krogov, marveč zagovarja stališče Titovih krogov. Zakaj t Enostavn i zato. ker Demokracija ne skriva svojih simpatij do Trumana. Truman pa ne skriva svojih simpatij do Tita. Ergo... kam pes taco moli. Čestitamo i bel-čkom i Titovcem, Saj ni čudno! Tito meče v zapore in spravlja na drugi svet komuniste, sprejema pa v svojo «komunistično» stranko ustaše, četnike, domobrance, fašiste. Izgleda, da so sedaj prišli na vrsto tudi Agnelettovc’ JAK3ETICH IN «PRIMORSKI» — Takoj, ko je tgv. jaksetich prišel v Trst in se javil policiji, je začel «Primorski\ objavljati podtikanja, da « ko m i n form M t o ni Jaksetich ne gre v želodec». To spakovanje se je nadaljevalo več časa. Potem pa je tov. Jaksetich objavil v *11 Lavoratore» nek svoj članek... tn «Primorski» »e je uščipnil v... plemenito. Uboge reve! AU se še redno spominjate, kako je «Primorski* hitel objavljati članke in izvlečke iz knjig Ane Ltiize Strongove o Ki'ajski in Mao-oetungut No, priletela je iz Moskve vest, da je ta dična pisateljica navadna imperialistična agentka j n Titovi trobentači so morali obmolkniti, ker jih je zazeblo v hrbtenico. Tako jim je šla po vodi Stron-gova špekulacija o titovstvu Maocetnnga, sedaj pa jim je šla po tx). Pač titovski «argumenti» in titovska «načelnost!». SI,EVE! — Se vedno nadaljujejo z objavljanjem poteka njihovih OFsestankov. Šopirijo se, kakor da bi oni bili stranka, ki je dobila 1)3.000 glasov, ne pa skupina, ki jo je naše ljudstvo prebito naklestilo. Govore o «Vi dalij evi frakciji» in o Vidalijevem «razbijaštvu», da bi preslepili... kogat Tržačane na vsak način ne. Morda naše jugoslovanske brate t Jugoslovanski položaj se je tako menjal, da poslavljamo tudi to možnost v dvom. Koga. torej! Same sebet Vse je mogoče pri herostratih njihovega kova. «VELIKI USPEHI...» «Naš uvoz iz brit.-amer, cone STO v prvem polletju preteklega leta je znašal 1)0,319.202 Ml. V prvem poiletju letošnjega leta J pa je naš uvoz iz brit.-amer. 1 cone STO dosegel vrednost 60,530.115 Ml. - ...«In še nadalje: «V prvem polletju preteklega leta smo izvozili v brit.-amer. cono STO blaga v skupni vrednosti 88,472.028 Ml., a v prvem polletju letošnjega leta blaga v skupni vrednosti 101,130.869 Ml...». Tako je med drugim poročal gospod Herkov na VIII. rednem zasedanju okrožne ljudske skupščine za Istrsko okrožje (cona B). V resnici je ta go-spodine zelo priden pr\ nabiranju številk in tudi marljiv pri poročanju vsake najmanjše vsote. Toda «kominformistom» je storil veliko uslugo! povedal je namreč, da se je uvoz in izvoz iz in v cono B STO, iz in v co no A STO povečal. Zelo značilno! «Primorski» bo pisal, da so to navadne «kominfor-mistične» klevete, toda ne more skrili dejstva, da je Tito zaprosil posojilo v ZDA, da se kapitalistični tizvedenci* svobodno sprehajajo po Jugoslaviji, medtem ko se zapira komuniste in demokrate, itd. itd. Torej, dragi «Primorski»! Poroč lo gospoda Herkova — ki je med drugim «un illustre sconosciuto» in je prìdrajsal od bog ve kje — pa je nadvse poučno. PEPI V tem tednu so se nadaljevale seje občinskih svetov DEMOKRATIČNA ZUPANA V DOLINI IN Z60NIKU V Dolini Izvoljen tov. Lovriba Dušan - V Zgoniku tov. Pirc Alojz - V Renentabru niso prišli do zaključka Babičeve! odrekajo sodelovanje - Izvolitev župana v Nabrežini: italijanski in slovenski nacionalisti se družijo V Dolini... V ponedeljek 25. t. m. — na šesto obletnico padca italijanskega fašizma — se je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Dolini. Radi omejitve prostora ne moremo opisati vseh podrobnosti. Sejo je »tvoril bivši župan Bevk, pristaš «neodvisne» liste, katere predstavniki ee toliko bahajo, da so edina slovenska narodna lista. G. Bevk je to prav dobro dokazal že s tem, da j# govoril ob otvoritvi najprej v italijanščini in šele potem v slovenščimi, kljub temu, da ni od izvoljenih svetovalcev niti enega Italia jna in da je vsa občina kompaktno slovenska. Sejo je vodil tov. Lovriha Dušan, Iti je na volitvah dobil največ preferenčnih glasov. Daši je tov. Lovriha še mlad fant, je vendar pokazal že pri prvi seji \*so svojo zrelost in sposobnost. V svojem kratkem a jedrnatem govoru je poudaril najprej, da se bo v novem občinskem svatu odslej naprej rabilo le slovenski Jezik, nadalje je omenil, da je kljub nedemokratičnosti votivnih zakonov, le prišla do izraza volja ljudstva. Tov. Lovriha je tudi obsodil dejanja itali ja niške reakcije na prvi seji tržaškega občinskega K besedi se ja prijavil zastopnik babičevake liste Bolčič. Ze vnaprej se Je videlo, da je dobro pripravljen na svoja izvajanja. Razgrnil Je list na katerem ja imel.spisan svoj govor. Baje mu ga Je prejšnjega dne narekoval neki višji gospod iz Babičevega glavnega stana... Povedal je točno to, kar smo pričakovali. Dejal je, (oz. citai) da oni «obsojajo predvsem podli način volivne kampanje kom i nform: s t ičn i h Vidalijevih pristašev... tako, da so z nesramnim početjem dezo-rientlrali in demolizir&ll naše ljudstvo, da ni imelo prostosti pri izvrševanju svojih votivnih pravic... Sledile so volitve župana in ožjega občinskega odbora. Za župana je bil izvoljen tov. Lovriha, za odbornike pa tov. Starc Josip, Zuljan Just, Valentič Josip in Zobec Izidor; za namestnike pa Kuret Josip in Kosmač Rudi. Po izvolitvi je imel novi župan ponovno kratek nagovor v katerem je ožigosal početjs manjšinskih strank, oz. njih predstavnikov, katere so predstavniki SIAU povabili, naj bi stopili v upravni odbor. S tem bi pomirili razburkana, politična nasprotstva, kar bi bilo v splošni dobrobit občanov. Toda predstavniki teh list,' kljub vsemu njihovemu kričanju o sodelovanju, tega niso hoteli sprejeti. Zgoniku... V popoldanskih urah istega dne pa se je vršila prva seja občinskega sveta v Zgoniku. Prisotnih je bilo 13 svetovalcev, odsotna sta bila namreč dva svetovalca in sicer 1 od «lipe» ter X od takozvane fronte. Občinski svet sestavljajo 8 svetovalcev liste SIAU, 4 svetovalci SDZ In 3 svetovalci LF. Prvo zasedanje je vodil tov. Cernjava, ki je prejel na volitvah največje število prednostnih glasov. Ob otvoritvi Je v par besedah cmenll obletnico padca fašizma. Svetovalci so nato prešli na običajne zakonske formalnosti, nakar so se izvedle volitve župana. Izid je bil naslednji: glasovalo je vseh 13 prisotnih svetovalcev. tov. Pirc Alojz (SI AU) je prejel 8 glasov, dočim je bilo 5 glasovnic praznih. Po glasovanju je bil proglašen za novega župana zgoniške občine tov. Pirc Alojz, kmet iz Sa-leža, ki se Je v par besedah zahvalil prisotnim na izkazano mu zaupanje in posval občinske svetovalce ne skupno sodelovanje, ki bo v korist vsej občini. Prešli so nato na izvolitev občinskega odbora, ki ga sestavljata 2 svetovalca in 2 namestnika. Pri glasovanju za občinski odbor sta prejela Milič Anton (SIAU) in Budin Alojz (LF), vsak 8 glasov; 5 glasovnic praznih. zTakoj »e Je dvignil Babičev svetovalec Budin in izjavil, da - iz posebnih razlogov odklanja svojo Izvolitev. Tajnik mu je nato obrazložil, da mora podati na prihodnji občinski seji pismeno izjavo o odstopu. Pri glasovanju za 2 namestnika v odboru gta prejela Milič Herman (SIAU) in Obar Vladimir (LF). Istotako vsak 8 glasov. Tudi g. Obad, evest Babičevim načelom, Je stotake - odklonil. Ob takem početju obeh Ba-bičevcev se je upravičeno zgražal tov. Milič Anton, ki je v Jedrnatih besedah estro obsodil ravnanje teh dveh nacionalističnih svetovalcev. Bivii župan Gruden Ivan je v Zaključnem delu seje prečita! obširno poročilo dosedanjega delovanja občinskega sveta. Titovi nacionalisti pa so tudi v Zgoniku neizpodbitno pokazali da jim ni popolnoma nič mar koristi ljudstva in občine. Dobro vedo, da čakajo občinski odbor težke naloge, zato ho se tudi umaknili. Eno Je prazno čvekanje in dema- gogija, ki jo stalno izvajajo, povsem drugače pa je, ko se gre za konkretno delo v korist ljudstvu. Takrat so Babičeve! — kot en mož — složni v sabotiranju. ...Repentabru Pretekli torak so se ob 19. uri sestali novoizvoljeni, občinski svetovalci Repentabra. Od predsedstva cone je bil prisoten g. Schifrer. Na podlagi volivnih rezultatov je dobila «Neodvisna gospodarska zveza» 7 svetovalcev, SIAU 4 in Ljudska fronta 4. Sejo otvori ob 19. uri 6 minut dosedanji občinski tajnik g. Ukmar Josip, ki preda predsedstvo in besedo g. Guštin Emilu. V svojem govoru pozove g. Gušin vse prisotne na sodelovanje in razumevanje, na bratstvo in slogo, saj se vsi svetovalci medseboj poznajo kot pošteni ljudje. V tem prispeta s petminutno zamudo 2 svetovalca liste SIAU. Čeprav ima predsedovati predsednik, to je g. Guštin Emil, se v tem trenutku vmeša dosedanji tajnik, ki postavi na glasovanje ali se naj zamudnikom podeli glasovalna pravica. Tudi v poznejšem poteku seje izgleda, da jo dejanjsko vodi g. Ukmar Josip, čeprav bi bila njegova naloga samo voditi, zapisnik. Vendar je bilo proti vsem zakonskin predpisom postaviti na glasovanje ali smeta dva redno izvoljena odbornika «glasovati». Pod dejanskim «predsedstvom» g, Ukmarja se preide na volitve župana, ki da sledeče rezultate. Pivo glasovanje: Guštin Emil 6 glasov, Bizjak Josip (LE’) 4. Lazar Josip (SIAU) 4. En glas neveljaven. Drugo glasovanje: Guštin Emil 7, Bizjak Josip (LF) 4, Lazar Josip 4. V tretjem poskusu glasovanja se smeta po zakonskih predpisih postaviti na glasovanje smo dva kandidata, ki sta v prejšnjem glasovanju dobila največ glasov. V tem slučaju pa tisti kandidat, ki je dobil več preferenčnih glasov, prištevši glasove, ki jih je dobila lista. Tako odpade na ncslednjem glasovanju Bizjak Josip, kandidat LF. Vendar poskuša tajnik izvesti poslednje glasovanje med vsem tremi kandidati- Samo g. Schifrer ga prepriča, da to ni mogoče. Poslednje glasovanje da naslednji izid: Guštin Emil 7, Lazar Josip (SIAU) 4, 4 listki pa so prazni. Omenjeni prazni listki so bili «last» svetovalcev LF, ki so tako dokazali svojo licemernost v izjavah o sodelovanju in naprednosti. Ker mora imeti novoizvoljeni župan preko polovico vseh oddanih glasov, a jih je dobil Guštin Emil le 7 od 15 je jasno, da je tudi poslednji poskus propadel. Vendar proglasi vsemogočni tajnik Ukmar za župana kar Guština E-mila in samo intervencija podpredsednika cone ga prepriča da še zaenkrat ne more ustvarjati repentabrski tajnik zakonov po mili volji. JAVNO ZBOROVANJE UPOKOJENCEV RESEN OPOMIN odgovornim oblastem V nedeljo zjutraj se je zbrala na Garibaldijevem trgu več ti-sočglava množica upokojencev vseh strok, katerim so s» solidarno pridružili delavci in delavke iz vseh tržaških tovarn. Zborovanje je otvori 1 tov. dr. Z boga r-Broc chi. tajnik Zveze upokojencev ES. V imenu Izvršilnega odbora ES je prisotne pozdravil lov. Ado Slavec, ki je v svojend pozdravnem govoru ostro obsodil dosedanjo politiko brezbrižnosti odgovornih oblasti do tržaških upokojencev. Tov. Slavec je še poudaril, da se bodo Enotni sindikati vztrajno borili, da bodo imeli upokojenci dostojno življenje. Tajnik Zveze upokojencev je v svojem govoru podal izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju Zveze upokojencev. Oficirji VU trdijo, da tržaški upokojenci ne trpijo gladu, isto kar pravijo italijanski ministri za upokojence v Italiji. Neizpodbitne in krute številke, ki jih Je naknadno navedel pa postavljajo na odkrito laž gornje trditve. Od 35.000 upokojencev jih je 27.000. ki se morajo preživljati s pokojninami, kil znašajo od 2.000 in največ do 5.000 Ur mesečno. Ostro je obsodil Jutri 31. t. m. ob H/, uri bo v Križu pri Trstu plenum Komunistične partije. Vstop proti vabilu. Ob 18. uri ho povorka, javno zborovanje ter otovoritev novega sedeža Komunistične partije Govorila bosta tov, A»oiz Markovič Zvonko in Alessandro Hestradl Po otvoritvi koncert pevskega zbora in godbe iz Križa, nakar bo sledil ples. Prireditev je dovoljena od oblasti. zadržanje odgovornih oblasti, ki so si v svesti, da upokojenci nimajo na razpolago onega odločnega sredstva kot ga imajo vse delavske stroke, to je — stavke. Obsodil Je nato postopanje conskega predsednika dr. Palutana, ki je 10. junija (2 dni pred volitvami) zagotavljal, da postojajo dobri lzgtedi za ugodno rešitev upokojencev. Ko so pa volitve končale, in sicer ravno 1* dni, je g. Palutan sporočil, da je problem povezan s stanjem upokojencev v Italiji, zaradi tega ni nikakega izgleda za rešitev. V nadaljujem je tov. dr. Žbogar orisal , uspehe Zveze upokojencev ki je s svojo vztrajno borbo dosegla povišanje pokojnin občinskim upokojencem.. S svojimi številnimi intervencijami je Zveza dosegla, da so pričeti izplačevati inozemskim u-pokojencem večje vsote na račun pokojnin, ki so jim bile ustavljene še leta 1945. V zaključku svojega govora, kli jie bil večkrat prekinjen s pritrdilnim ploskanjem in ogorčenimi vzkliki na račun predstavnikov vojaških in civilnih oblasti, je govornik poudaril, da bodo upokojenci vztrajal! na svojih zahtevah in nadaljevali borbo, v kateri jih bo podprl ves tržaški delavski razred. To 'prvo javno zborovanj e naj bo obenem oiTter opomin vsem odgovornim oblastem, katerim je danes oči vidno nerodno, da se je zbrala tako velika množica Od dela izčrpanih ljudi. Upokojenci pa ne bodo odnehali, organizirali bodo še druga javna zborovanja in zahtevali, da se jim v 15 dneh dovoli povorka po mestu. Govorila sta nato še dva u-pokojenca, ki sta v kratkih in jedrnatih besedah orisala tragični položaj upokojencev, ki so prisiljeni prodajati pohištvo in perilo, drugi pa so že tako izčrpani, da »ploh ne morejo več vstati iz postelje. Tja naj pogledalo ofio'rji VU In g. Palatali, ki se še drznejo trditi, da upokojenci ne trpijo lakote in pomanjkanja. .Nabrežini V četrtek se je vršila ponovna seja novoizvoljenih občinskih svetovalcev, ker na prvi seji, teden dni prej, ni prišlo do izvolitve nogeva župana in odbora. Tov, Ado Slavec je v jedrnatih uvodnih besedah omenti, da so se vršili tekom preteklega tedna razgovori med posameznimi strankami z namenom, da se sporazumejo glede izvolitve novega župana; razgovori so bili brezuspešni. Zato je izrazil upanje Irr željo, da bi se sporazumeli danes tekom odmorov, da ne bo tudi današnja seja brezplodna. Prvo glasovanje za župana je dalo naslednji izid: Slavec Ado (SIAU) 7 glasov, Volpi Josip 1 glas, Kralj Oton (Agnelettova skupina) 9 glasov, praznih glasovnic 3. Za drugo, ožje glasovanje, pri katerem prideta v poštev sam,o kandidata, ki sta prejela največ glasov, m potrebna absolutna večina. Izid je bil naslednji : Slavec Ado 9 glasov, Kralj Oton pa 10; ena glasovnica Je bila prazna. Izgleda, da so posamezne skupine glasovale takole: za Kralja so glasovali 4 člani italijanske nacionalistične skupine in njegovih 6 pristašev. Slàveo pa je razen 7 glasov SIAU prejel še 2 glasa LF, medtem ko je 1 član LF oddal prazno glasovnico. Župansko mesto je torej zasedel Kralj Oton, ker je dosegel relativno večino na ožjem glasovanju. In - gospod K rali sedi na županskem stolčku s pomočjo celokupne italijanske nacionalistične skupine, kar jo znak, da so se nacionalistični vrhovi bratsko sporazumeli... Tako po izidu ožjih volitev je g. Kralj sprožil svoj prvi županski govor, nakar so prešli na volitev občinskega odbora, za katerega so bili potrebni 4 delegati in 2 namestnika. Tudi te volitve niso šle kar tako gladko. Prvo glasovanje Je Izpadlo takole: Slavec Ado 19, Terčon Josip (DZ) 12, Gratton Ferruccio (SIAU) 9, Marizza Josip (SIAU) 7, Volpi Josip (LF) 9, Škrk Josip (LF) 10, Ban d ini Sergio (It. nac.) 10 glasov. Pri drugem glasovanje so prejeli: Gratton F. (STALI) 11, Marizza J. (SIAU) 2, Škrk J. (LF) 12, Volpi Josip (LF) 5 in Bandini Sergio 10 glasov. Na podlagi teh glasovanj so bili Izvoljeni v občinski odbor: Slavec Ado in Gratton Ferruccio (SIAU), Terčon Josip (DZ) in Škrk Josip (L,F). Volitev namestnikov so dale naslednji izid: Prvo glasovanje: Loglša (DZ) 6, Volpi (LF) 3, Berteli (LF) 3, Bandlni (It. nac.) 6, Blažon Marij (SIAU) 11, Rukin 4, Radovič 7 glasov. Drugo glasovanje: Legiša 4, Volpi 10, Radovič 4, Bandlni 2 glasa. Tretje, ožje glasovanje med Radovičem Danilom (SIAU) in Fuksom Josipom (LF), je dalo prvemu 11, drugema pa 9 glasov. Za namestnika sta torej bila izvoljena Blažon Marij in Radovič Danilo (oba SIAU), LJUDSKI ODER-TRST Maksim Gorki : MATI drama v petih dejanjih predstava PRI SV. BARBARI pred Ljudskim domom sobota, 30. julija ob 20. —(o)— V PODLONJERJU na prostem sobota, 6. avgusta ob 20. —(o)— V TREBČAH na prostem nedelja, 7. avgusta ob 20. —(o)— V P. D. «CEBUDEC» na prostem sobota, 13. avgusta ob 20. —(o)— V BOLJUNCU na prostem nedelja, 14. avgusta ob 20. Povsod veljajo ljudske cene: Odrasli ..... 100 lir Otroci 50 lir Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir Veličastna proslava obletnice padca fašizma Pojasnilo Sinoči je imelo v kino dvorani na Opčinah prireditev neko takozvano Slovensko prosvetno društvo - Opčine. V kolikor nam je znano pa nima to društvo dejansko nič skupnega z Opčinami, ker sta na priredtvl sodelovala samo 2 Openca, Ker je prireditev najavil celo Radio Trst H. smo si lahko takoj na jasnem kakega izvora je to društvo. • Zveza bivših političnih pre ganjamcev STO je ob številni udeležbi proslavila obletnico padca fašizma v Italiji na dostojen način v Camoorah pri Miljah. Za mnoge meščane je bila proslava združena s pri jetnim izletom v Miljsko okolico. Za prevoz je bilo deloma preskrbljeno bodisi iz Trsta, kakor tudi iz Milj. Za to priliko go bile Campore vse ode te v rdeče, delavke zastava. Na sporedu so bile razne športne tekme, pevski koncert ter koncert godbe na pihala iz Camper, Godba je imela na sporedu razne težje skladbe kot Fausta, Rigoletta, Aido in druge. Ko je bil ves športni in kulturni program že izčrpan je storti! na govorniški oder zastopnik zveze bivših političnih preganjancev iz Trsta tov. Postogna, in v govoru orisal pomen 25. julija. Poudaril je, da je k padcu fašizma mnogo pripomogla politična borba tistih antifašistov, ki jih je režim obsodil na dolga leta zapora in koncetracljsklh taborišč. Vendar pa — je nadaljeval tov. Postogna — bivši antifašisti in politični preganjanci kakor tudi delavski razred, niso do danes prejeli tistega, kar so pričakovali in za kar so se borili. V slovenščini je govoril tov. Malalan. V svojem govoru je predvsem poudaril dejstvo, da so bili antifašisti vedno zvesti principom lnternacionalistic-nega proletariata in taki so ostali tudi danes. Antifašisti so se vedno borili proti vsakemu načinu izkoriščanja in nacionalnega zatiranja a istočasno i so se bili v prvih vrstah proti I nasilju, ki ga je izvrševal fa- šizem ma račun delavskega razreda. Številno občinstvo je obema govornikoma navdušeno odobravalo. Proslava v Kinu ob morju V petek 15. julija je v Kinu ob morju proslavil Ljudski oder spomin dveh velikih pesnikov Zupančiča in Nazorja. V, uvodnj besed i je lov. Bidovec orisal njun pomen za slovenski, odnosno hrvatskl jezik in književnost. Govoru so sledile skrbno izbrane in lepo podane točke sporeda. Tov. Justo Košuta je doživetno recitiral Zupančičevo «Grobovi tulijo»; sledile so pesmi «Vasovalec», «Piovi» in «V slevo», katere je občuteno zapel oktet «Tržaških fantov». Zora Jugova je lepo podala «Tja bomo našli pot», ki je ena najlepših Zupančičevih pesmi sploh, Zelo lepo sta recitirala tudi tov. Soča Nazorjevo «Pesem» in tov. Gorjup Zupančičevo «Vseh živih dan». Sopranistka Lina Radešič le krasno zapela «Uspavanko» in Žalovanje» ter je žela obilen aplavz. Po odmoru nam je tov. Košuta s sugestivnim čitanjem Nazorjeve povesti o velikanu Joži oživel borbo istrskega ljudstva s tujimi gospodarji. Sledila je «Pesem mladine», ki jo je ognjevito podal tov. A. Gerlanc. Za njim je tov. Radešičeva s pesmima «Pletem mrižu» ter «Hajd u kolo» tak» razgrela občinstvo, da je zahtevalo ponovitve. Dostojno prireditev je zaključil pevski zbor iz Rovt pod vodstvom tov. Vekjeja s štirimi pesmimi, ka terim je moral na zahtevo občinstva, dodati še peto. SINDIKALNE BELEŽKE D( pri ilavsl družu ka zboi je „svob mica odnin se odkrilo n" sindikatom Pretekle dni je vzbujala veliko pozornost na sindikalnem polju, konferenca glavnega sveta tukajšnje Delavske zbornice, k, je bila sklicana na pobudo njenih voditeljev z namenom, da preuči odnošaje a sindikalnimi organizacijami v italijanski republiki. Do sedaj še ni znano, kakšno stališče bodo zavzeli, voditelji omenjene sindikalne strijcev, ki jim vsekakor iriso po volji današnje delavske zahteve. Ker so voditelji Delavske zbornice tako tesno povezani s tistimi, ki jih umetno vzdržujejo, ni čuda, da se med njimi in Italijansko delavsko zbornico pojavlja vedno več:j razkol. Dejstvo pa je, da manevri voditeljev tržaške DZ niso po volji veliki večini včlanjenih organizacije, toda, kot nami- j delavcev, ki v tem prehodu na guje desničarski tisk, se ‘ bodo ‘ opredelili za takozvano strujo «svobodnih sindikatov». Ce se bo to zgodilo, bo njihova igra izdaje popolnoma završena. Popoln prehod DZ na stran takozvanih svobodnih sindikatov je zaželen od tistih, ki DZ podpirajo, to je od De Gaape-rija, Scelbe ter njune črne italijanske vlade, a istočasno je zaželen tudi od strani indu- pozicije sindikalne linije, ki je v službi kapitalistov in izkoriščevalcev delavskega razreda, ne vidijo ničesar, kar bi jim lahko jamčilo uspeh njihovih zahtev. Brez dvoma bo odkrit prehod voditeljev tržaške DZ marsikateremu delavcu , odprl oči. V teku tega tedna smo beležili v Trstu tudi pereče vprašanje tovarne Gasilni, k; poleg Tržaška porota je oprostila skupino gasilcev Sodišče je moralo pripoznati da so bila dejanja zakonita Proces proti gasilcem, ki so se udeležili čistk 2. maja 1945 se je nadaljeval in zaključil medtem, ko je šel naš Ust že v tisk. Tako nam ni bilo mogoče niti v kratkih obrisih poročati o njegovem zaključku v pretekli številki. Kot vse razprave na tem procesu, je bila tudi zadnja zelo burna in to vse zaradi prisotnosti pristaša MSI odv, Am-brosinija, ki se je vedel ves čas procesa kot pravi in odkriti fašist. Ze pri pivi razpra- vi je označil partizane za izdajalce. tatove ubijalce..., ki so delali le v lastni interes. Take izjave daje lahko samo človek kot je Ambrosi ni, kajti kdor le količkaj pozna trdo borbo partizanov ima o njih popolnoma drugačno mnenje. Kot prvi je nastopil pri zadnji razpravi odv. Kezlch, ki je ponovno orisal celoten razvoj osvobodilnega gibanja od kapitulacije Italije pa do prihoda JA v Trst. Prikazal je, da je bilo bodisi gibanje odpora, kakor tudi osvoboditev Trsta po edinicah JA povsem zakonito. Odv, Ambrosi ni se še vedno ni umiril. Med drugim je dejal, da bo odgovoril na drugem mestu, nakar ga je odv. Kezlch poslal ironično pred OZN, a Ambrosini je odvrnil, de se Zveza društev za telesno vzgojo (ZDTV) bo imela 7, avgusta t. I. svoj prvi občni zbor, na katerem bodo fizkulturniki pregledali svoje dosedanje de. lovanje, uspehe in pomanjklji vo st’.. Vodstvo ZDTV bo poda lo svojim včlanjenim fizkultur ni m društvom obračun in pre glel dosedanjega delovanja e korist in za razvoj prave tn resnično napredne ljudske fiz-kulture. ZDTV je bila ustanovljena avgusta 1915. Ustanovitev tega organa je biku mujna potreba, ki so jo čutili usi zdravi i« napredni fizkulturniki. S temi smernicani in ob požrtvovalni podpori vseh naprednih tržaških, ljubiteljev fizkulture, se je ta organizacija naglo tn u-spešno razvijala. V doglednem času je zajela v svoje okrilje use ljudske fizkulturne krožke tn ljubitelje napredne fizkullu-re. ZDTV pa je nastala tudi iz potrebe, da se v naprednem in apolitičnem duhu zoperstavi dobro znani športni organizaciji CONI, ki se je postavila na trdne temelje že za časa pro-slulega režima. CONI ni dejansko nikdar predstavljal in zastopal resničnih tnteiesov tukajšnjih fizkutturnikov,nasprot- Priprave za I.kongres ZDTV fizhulfura ne sme sluzili nacionalističnim spletkam no je bila to italijanska nacionalistična organizacija, ki je zasledovala šovinistične cilje in l.'a k-, taka žarišče za vzbujanje in pospeševanje narodnostne mržnje. Ze iz tega razloga je bila vlogn ZDTV ae-J" važna: združiti v bratskem sožitju in sodelovanju vse pošten- in napredne fizkulturm-ke za gojenje in napredovanje prave ljudske fizkulture. Fizkulturniki in včlanjena društva so se vedno in dosledno držali teh zdravih smernic, ki jih pa niso spoštoval nekateri člani vodstva ZDTV. 1-ahko rečemo, da je bilo že v dobi pred znanimi političnim dogodki junija 191)8. opaziti p i stransko zadržanje nekaterih voditeljev do posameznih društev. Dočim so slednja preje- mala znatne podpore, so biia dr .,' popolnoma zanemarjena t , prepuščena lastni usodi. To je prišlo še jasneje do izraza po juliju 191)8, ko so se ti vodi. telji postavili na odkrito nacionalistično linijo beograjskih podi epnikov. Ti protitljudskt elementi skušajo izrablj-j.’\ ZDTV v svoje politične pustolovščine. Tržaški fizkulturniki naj bi jim služili za razne politične manifestacije, ki rh spretno zakrivajo pod krinko fizkulture. To so «. pr. razne tekme u Jugoslaviji in coni B ki jih hočejo ob koncu spremeniti v politične manifestacije *n prikazali poštene fizkulturnfke za svoje množice, ki naj bi o-dobravale njihovo proti!judsko politiko. Da si na Kongiesu zagoto- vijo rdečino, so v zadnjem času prijavili nad 30 društev ic cone B, ki naj bi poslale svoje delegate na kongres. Nekaj sličnega so poskušali na kongresu Enotnih sindikatov. Ta t’ tpin društev, ki je verjetno vpisana te na papirju, je odrinjena v ZDTV cone B, ki je popolnoma avtonomna od tukajšnjega vodstva, kateremu splv . ni poznano njihovo dosedanji delovanje. S tem pa ni rečeno, da nočejo tržaški fizkulturniki medsebojnih stikov z onimi iz cone B. Nasprotno, navezali bodo v bodoče stike z vsemi fizkulturniki, ki imajo kot cilj gojenje napredne tn ljudske fizkulture, ki pa mora biti brez vsakih političnih zakulisnih manevrov. To so smernice, ki bodo pre vladovale in zmagale na prvem kongresu ZDTV. Temu so nam porok trse zdrave sile naprednih fizkulturnikov, ki bodo potom svojih delegatov zahtevali, da ostane ZDTV resnično prava ljudska organizacija, v kateri ni mesta za nikake nacionalistične spletke. Tržaški fizkulturniki ne bodo nikdar postali orodje v rokah Titovih ali pa De Gasperijevih nacionalistov, 1 požvižga na OZN. Obrnil se je tedaj proti občinstvu ter dejal, da če hočejo, da bo govoril na javnem shodu. Nekdo izmed občinstva, ga je povabil naj kar pride k Sv. Jakobu... Ozračje je postalo zelo napeto in bati se je bilo, da bo dvorana izpraznjena. Nastopil Je tedaj odv. Zen-naro z besedami : «To ni proces, temveč politični shod. Ožigosal je manevriranje sicilskega odvetnika (Ambroslnija) ter izjave funkcionarja CP. Odv. Zennaro ni mogel mimo, ne da bi se dotaknil osebnih zadev. «Pravijo, da je Obstojal v Trstu CLN, toda kje se je nahajal, kaj je delal tega nihče ni videl. Komanda mesta Trat, pa je imela svoj sedež tu in je bila edina zakonita oblast za časa zasedbe mesta po edinicah JA. In pod to komando mesta so bili vključeni tudi gasilci. Zato je nezaslišno, da se pripadnike te vojaške formacije sedi. Nikjer ni nobenega dokaza, da bi posamezniki delali na lastno pest. Zato je treba vse obtožence popolnoma oprostiti». Odv. Zennaro je izpregovoril še nekaj besed, nakar se je vnelo ponovno prerekanje, ki je privedlo do tega, da je bila razprava prekinjena in odgo-dena na popoldne. Odv, Zennaro je popoldne najprej dokončal svoj govor nakar se je sodni zbor umaknil na posvetovanje, ki je trajalo štiri ure. Sele ob pol devetih je bila raz glašena sodba. Cheraevani, Zennaro, Vatta in Valli so o-proščenj na podlagi splošne odredbe št. 46. ki predvideva amnisti jo za določena dejanja; dočim je bil Santi popolnoma oproščen ker je bilo njegovo dejanje nekaznlvo. Sodbo je občinstvo sprejelo s ploskanjem. tega, da je ustavila nekatera obnovitvena dela, namerava odpustiti tudi drugih 215 de lavcev, Gradbeno podjetje Cern entfer, je zaradi prekinitve obnovitvenih del, napovedalo za v torek odpust 74 delavpev. To pereče vprašanje je vzbudilo veliko razburjenje med delavci tovarne Gasilni, kakor tudi podjetja Cementfer, ki bodo iz solidarnosti do svojih tovarišev, ki bi morali biti odpu ščeni z dela, storili vse, da bi to preprečili. Ce bo potrebno bodo stopili tudi v stavko. V ponedeljek bodo stopili v stavko dekorativni slikarji in pleskarji, ker ni bilo ugodeno njihovim zahtevam po zvišanju mezd. Pogajanja so se sicer zavlačevala že celih šest mesecev, a so bila brezuspešna. Ljudski oder v Križu pri Trstu V nedeljo 24. julija je gostoval pri nas na društvenem dvorišču na prostem «Ljudski Oder» iz Trsta z Gorkijevo «Materijo», Prireditev je pri. vabila ogromno ljudi ter je močno ugajala, Sodelovala je domača godba na pihala, ki je zaigrala tudi pred predstavo nekaj koračme po vasi. Prisrčno je bil počaščen ob odprtem odru po predstavi, najstarejši igralec Ljudskega odra tov. Karlo Vrabec, ki je te dni slavil svojo 70-letnico. Tov. Vrabec je sodeloval pri otvorit. vi Ljudskega odra v Križu, pred več ko tridesetimi leti, zato zasluži, da ga ob njegovi 70-letnici počastijo tudi Križani. Čestitamo in ie na mnoga leta! Obenem javljamo, da bo v nedeljo 31. t. m. v Križu na prostem, prvi nastop na novo ustanovljenega jazz-orkestra, k{ ga vodi tov. Marijo Bogateč in na novo ustanovljenega pevske, ga zbora, ki ga vodi tov, Francko Žerjal. Sledila bo igrica iz domačega ribiškega življenja «Na kriški osmici», hi jo je napisal tov. Košuta. Vaščan Ustrahovali hočejo S empo tajski pogorelci Babičeve skupine, še vodno nočejo uvideti svoje sramotne polomije: še vedno upajo v nek nrdnaraven čudež, ki naj bi rešil.njihov zapravljeni prestiž. Posebna oba znana gospoda Kcsmina ne moreta prebaviti dejstva, da nam je pri volitvah uspelo popolnoma poraziti njihovo tako imenovano «glavnino» v nabrežinskem okraju. Nasajata se na vse kriplje, da b' obvarovala svoj majajoči se stolček ter se pri tem poslužujeta metod svojih beograjskih gospodarjev. Nekega našega aktivista iz Semipolaja je gospod Rado «policijsko» posvaril in «odredil», da ne sme po 22. uri hoditi po vasi. Oblastnemu samozvanemu svetujemo, naj se v svoji vnemi ne prenagli, da se mu ne zgodi kot v Čerovljah, kjer ga je ljudstvo nagnalo iz gostilne, ko je agitiral za svojo falirano kašo. Lahko se mu pripeti, da ne bo šempolajsko ljudstvo gledalo na uro, ko bo zahtevalo obračun od njega. SEMPOLAJEC ZtiOOfJ VINSKI DNEVI 31.7.1870 se je rodil pisatelj Rado Murnik. 1.8.1914 je Nemčija napove" dala vojno carski Rusij, je pomenilo začetek svetova vojne. 1.8.1943 so bile v Ljubljani velike demonstracije za izpusv tev političnih jetnikov. 2.8.1945 se je zaključila * Berlinu konferenca velesa zmagovalk. 3.8.1831 se je rodil Ivan ZaJ®’ hrvaški skladatelj. Študiral 1 v Milanu, uveljavil se je P* na Dunaju s kompozicija»1^ operet v Ctraussovem duhu. L®" ta 1869 je prevzel vodstvo sa grebškega gledališkega orne" atra in Glasbene šole. Eno “j med njegovih glavnih del, * je še vedno aktualno je oper «Nikola Subio Zrinjski». 4.8.1793 se je rodil Cheliey ^ Bysshe, angleški pisatelj. Vri jo 1.1822. , 5.8.1850 se je rodil ve»* francoski pisatelj Guy de J»“ passanti Umrl je 1.1893 V setih letih pisateljevanja J. ustvaril niz romanov in » tri sto novel. V svojih °e prikazuje brez olepšav*1» meščansko moralno pokvari, n ost in nbtrajo praznoto. 5.8.1895 Friedrich Enge» eden izmed ustvaritelejev g1°5j| stvenega komunizma. se je 28.11.1820. ( ( ( RAPIO)|) TRST II. Sobota: 13.40 Slovenski n»' pevi; 18.30 Oddaja za na j»*»1,, še: «Legenda o planinah»; Športna kronika; 20.10 M , di je slovanskih skladatelj 21.00 Sobotni večer; 22.15 * * * * v vi Černe melodije. Nedelja: 8.30 Slovenske », rodne pesmi igra na harin« , ki Marij Sancin; 9.30 Kmet-J sika oddaja; 13.00 Glasba V željah; 16.00 Sprehodi po “ . šem podeželju: «V 17.00 To, kar vsakdo rad Kr, sluša; 19.00 Človek in šp» 20.00 Z narodno pesmijo ri Sloveniji ; 20.30 Z domače kW ne police; 21.00 Radijski Ivan Bokay «Zena» drama 3 dejanjih. . Ponedeljek: 13.00 Ruska 1° klovna glasba; 18.15 Bee^, ven: Sonata za violino in * . vir; 19.00 Gospodinjska «r3o 20.00 Športna kronika; Okno v svet; 20.45 Češki v*J, 21.00 Verdi: «Ples v mas**1 opera v 3 dej. Torek: 13.00 Češka in ?‘0 vaška narodna glasba; i8'. Komorna glasba; 18.45 Slov . ski napevi; 19.15 Operne at L 20.30 Okno v svet; 21.00 Vz ^ mladini: Krištof Kolumb; »J, Beethoven: Koncert za vio» v D-duru. Sreda: 12.10 Skladbe slov»» skih skladateljev; 13.00 Gla®“(, po željah; 18.00 Mamica K poveduje; 19.00 Zdravniški . dež; 20.00 Iz slovanskih oP“ 20.30 Okno v svet; 21.00 govori pred mikrofonom; * ' Simfonični koncert. Četrtek: 18.00 Glasbeno P* . davanje; 18.45 Slovenske "p rod. pesmi, igra na harmo» , Marij Sancin; 19.00 Slovenj na za Slovence; 20.30 Okn° -, svet; 21.00 Radijski oder: r ^ nard Shaw: «Moč usode»; **' Lahka orkestralna glasba- Petek: 13.00 Glasba P» J,j ljah; 18.40: Šramel kvintet K^ vodstvom Oskarja Sonca; Iz ruskega opernega 20.30 Okno v svt; 21.00 -La stri besede; 21.30: Cajkovs» Simfonija št. 4 v f-molu. RADIO MOSKVA «tfi (V srbohrvaščini) čas: . val. dol. 19,72; 19,78; 25,08; t* 11.30 val. dol. 19,78; 25,08; ' ,, nedeljah); čas: 16,00 val. . 19,78; 25,08; 25,26; 30,90; ^ 18.00 val, dol. 25,08. )6 (V slovenščini): čas: 1 ' val. dol. 25,08. ^ (V srbohrvaščini) čas: 2 > val. dol. 25,08 ; 30,90. ' , (V makedonskem jeziku) 21.00 val. dol. 25,08; 377,4. . (V srbohrvaščini) čas: 2l. val. dol. 25,08; 377,4. (V slovenščini) čas; 22.00 dol 25,08; 377,4. SOFIJA (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 39,11; čas: 20,45 v» dol, 391 (razen ob sredah i» deljah). j (V makedonskem jeziku) ® * 20,45 val. dol. 391 (samo ob dah in nedeljah). PRAGA (V srbohrvaščini) čas: la vati dol. 31,40; čas: 16,30 val V 31,40; čas: 19,30 val. dol. 20,0° BUKAREŠTA (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 48,30. BUDIMPEŠTA (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 549; čas: 20,36 v» dol 459, VARŠAVA (V srbohrvaščini) čas val. dol. 48,25. TIRANA (V srbohrvaščini) čas: val. dol, 38,22. . 19,0« lift Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DELA» Tiska Štab. Tipogr. Triest"1' ulica S. Pellico 8 Dovoljenje A. I. S. Dne 26. t. m. je prem1» Marija Kcčavar por. Puntar »..gg9 Žalostno vest o pokopu sporočajo soprog, starš'. b' in svaki in se zahvalj1'-^) vsem onim, ki so sočus.v v žalosti. 9. Trst-Prosek, 30. julija ' jt Družine KOCEVAR-Pv> POROČILO TOVARIŠA VIDALIJA NA SEJI CENTRALNEGA KOMITETA BORBA ZA MIR IAI POLITIKA ROMISTtt PARIDE STO Na zadnjem zasedanju Cen-re. nasprotja med imperia-šoj. '®leI borbo med funtom in (,n™). Polom Marshallove-daroi rttt Je tudi polom gospo-broti v v°Jne Proti ZSSR in kateri dS!t'm demokracijam, s pri ®r mi je zapadna Evropa 8Vqì rana trgovati in zvišati Ifrj, Uvoz in izvoz. Splošna ra a kapitalizma poostmje koirPdno borbo in postavlja kop Uni®tom važne naloge, ka-W j® množična borba proti y ln imperializmu. kv‘^,80 vključili V Marehal- Sa ln Atlantski pakt, ne tem fa to k°ga vprašali. V 'krav- ®'PP"a se je- gospodu.?1 Položaj poslabšal, žlv-br6 ka raven znižala, cene in loj-, Selnost pa povišale. Po-bowh„ J® tak, da so - stopile v vse stroke, a de- akoro le-lci go trmasti in izzival- ci, J, m iius. vai- ° tržaškem pobit' ne smemo nikoli poza-tcšL a Je Trst zelo važno stranino,, oporišče imperialistov, 12. 1° važnejše kot pred 6. ali Pre§e] 3n>r0, ki mu je ne obhod no t6klas?a|'j Zaj*° moremo opaziti Pareri C ° uašega delavskega Pov,š a' rušenje industrije, j8,škiT e brezposelnosti. V vole tnm°l0nlJl kot je Trst, kjer <10Oon 0 ljudi, ki ne dela ŽS.OiVi v°Jakcv. 7000 policajev. Dena,. hrszpoaelnih), skuša irn-fc**,!?® rediti zajed alce, kovati ljudi v hlapce. vSiiMlihalna borbe «bo, Položaju postaja j,a-*bo|-aia 80 voditelji Delavske t*alizii?6 ^vadni hlapci impedita]- a’ ker je razredna Binda je a organizacija dokazala, «Poda -na' ki se bori za golf ke zahtev«- delavstva. *triht,,,Crbi se voditelji DZ ra». *aartija nepoznana, ipolilegalna in niso poznati našega programa. To se je predvsem dogajalo pred resolucijo, toda tudi po resoluciji moremo opaziti ta pojav. Toda votivna kampanja je pamela vse to in je predstavila našo partijo javnosti. Nien program, njeni lepaki, njena zborovanja, aktivisti, voditelji ter votivni izidi so pokazali njeno silo. Zato je treba paziti, da ne nazadujemo. Izkoristiti in stopnjevati moramo popularizacijo naše pa rt je. Tako bomo prepričali na tisoče simpatizerjev, da je prišel trenutek njihovega vstopa. Simpatizerji se ne brigajo, da bi vstopili v partijo, ker vidijo komuniste preobložene z delom ln se upravičeno boje takega dela, To je naša pomanjkljivost. ker si ne vemo razdelit: dela in ker ne vemo pridobiti novih članov. Prav posebno ipa se upirajo priti v partijo simpatizerji, ki so člani kate-resibodi množične organizacije in mislijo, da so s tem nekako vpisani v partijo. Vsekakor jr to naša krivda, ker nismo dovolj razlikovali množične organizacije od partije. Zaradi vsega bo treba napovedati boj sektaštvu, V tem boju moramo predvsem uporabljati prepričevanje. Vsekakor pa bo tudi treba pregledati v tem pogledu stališče marsikaterega voditelja. Za pospešitev razširitve partije in za dosego ciljev, ki jih ne morejo doseči celice, je Izvršilni komitet dal navodila iza ustanovitev okrajnih komisij, ki bodo neposredno vpisovale v partijo. V vsaki kampanji za razširitev partijskih vrst in predvsem pa v sedanji, ne smemo pozabiti budnosti proti slučajnemu urinjenju trockistov, vohunov in provokatorjev i ni- še misli izven svojega političnega krega. Misliti moramo na ustanovitev središča za stike . ZHHR, ker bomo s tem uspešno tolkli protisovjettize.n. Organ iz rati bomo morali, iv da bi preobložlli tovarišev, študijske sestanke, ki bodo morali obravnavati temeljno lahko ln razumljivo »nov. Poleg študijek.h sestankov bomo morali razviti individualni študij, ki je bil v zadnjem času zelo zanemarjen, prav po- perializma. Toda ne smemo • sebno zaradi votivne kamoa- ,pojmovati budnosti na policijski način ali z zavlečen j'm izročitve partijske izkaznice novim članom, marveč z organizacijo kolektivne budnosti, s poostritvijo kritičnega smisla v vsakem tovarišu in z določitvijo naloge vsem novim in starim članom. Uvesti je tudi treba redno kontrolo nad izvršenim in neizvršenim delom. Množične organizacije to s;‘l nas,o,p vseh delavcev; Spekulacije na njihov zdravi «taJ-fe Predvsem pokazalo v nac ona nl čut va.ritj kovinarjev, ko so ost-Prijateljstva in ao-J. -ia tudi 6Ja.nl TYZ «eTffnl sindi «Voj„ ^krepil, če bo pomnožil tudi člani DZ. sindičalnl pokret ?vt>je ie bo po -tarin. Ke z mednarodnim pro-^ dew™’.” svojimi najbližji-Nv av8kiml tovariši V CGIL, tan ..W*bno na a SSZ, v ka-6or; ^ včlanjeni, btora [,a, za delavske zahteve ?e’tioj,r1*L Povezana z borbo za krat a atl0ne svoboščine. Več-ci eno ; oblasti in gelodajal-?ujejo " ist0; oblasti se skll-f° hočAi a *voJaSke nujnosti», ?4vatijZ' "Prikrivati svoje vme-a<1». a. ker je nujno potreb-tltlirtia>. , vojaška kol°nija ^aila* ’ a:oer no služi impe-kj?' Oblike zatiranja mo-^irtio ‘ razncvr»t.ne, kar ob-in aretaoii , P"16* Procesov ri?kratiA ^ “kušajo odvzeti de-D bernu pokretu sedeže Škamperle) lisic. 0S ln njegov pnblikance, mislili, da glasujejo za demokratične, laične in levičarsko stranke, kakor so volivci, ki so glasovali za Sporerja in sploh za vse indipen-dentistične struje, mislili, do branijo svoje -mirno življenje ^ posebno pa na podeželju je pred najslabšim. Nekateri 'ju- j navdušenje za votivno uvelja-dje pa so celo glasovali za de-, vitRV pospešilo delo članov mokristjane, ker so si mislili, | partij0 7A razširitev, ki je poda glasujejo za stranko, ki se. s^aja gjavna naloga vse orga-bori za njihove nacionalne in- nlzaolje, v raznih krajih so tereso in nasprotuje nasilju ter j a0 poJ,avile dcbre iniciative za fašizmu. Prav tako moremo | razšlritev KP, kak0r n. pr. zatrdno »klepati, da je bila jniclayva sestankov, na katere velika večina maloštevilnih lju- gQ povab,Ui simpatizerje in di, ki so glasovali za Agneletia kj0r ^ je govorilo o značaju ln Babiča, zapeljana od podle pJr(.|je, 0 njenem bistvu in o potrebi po razširitvi njenih vrst. Ta način je rodil dobre uspehe ln zato je potrebno, da se ga oklenejo tudi drugi okraji in vasi, ker se tako premaga eektaštvo, ki ga, sko-ro nevede, še vedno gojijo nekateri člani in voditelji v prizadevanju, da bi poiskali in iztaknili popolnega komunista. Ta način pomaga tudi prepo-ditvl bojazni v raznih simpatizerjih. sile vsega demokratičnega pokret«. Med vse te volivce moremo ponesti svojo besedo ln svojo akcijo, da razlagamo, kam vod-i politika njihovih voditeljev. Mobilizirati jih moremo na podlagi vsakdanje borbe ali pa v obrambi miru. Ne smemo pozabiti nobenega. Med liberalci je potrebno približati mnogo ljudi na polju lalštva in jih povesti v boj zriper nasilstvo klerikalizma. Tudi v MSI je nekaj zapelja- Načini razširitve Partije Izvršilni komitet je dal okrajnih komitetotm nekaj navodil za razširitev partije : Izdelati načrte v celicah na podlagi votivnih izidov; »klicati celične sestanke in povabiti volivce; ustanoviti nagrade za tovariše, celice ali okraje, ki so se najbolj izkazali v kampanji za razširitev partije, predstaviti te tovariše na javnih sestankih, veselicah itd. zalite-! Izvršilni komitet je odredil vedno opažamo, je sektaštvo velikega števila naših tovarišev in selo tudi nekaterih voditeljev. Prav tako se nekateri simpatizerji ne brigajo, da bi postali člani partije, ker jim Razširitvi partije polagamo veliko pažnjo, ker je osnovne važnosti, Votivni izidi nam dokazujejo, da je razširitev par-jtije mogoča. Votivni izidi pa nam narekujejo ponovno preučitev vprašanja množičnih demokratičnih organizacij. Mnogo oblik dela v množičnih organizacijah je zastarelo in celo ovira delovanje partije. Množ čnim organizacijam na splošno še ni uspelo razlikovati se dovolj ena od diru g e in vsem od partije glede programa, ustroja, iniciative^ Dejansko še ne odgovarjajo svoji nalogi ln obrambi interesov slojev, k: jih predstavljajo ati ki bi jih morale predstavljati. Čeprav je njihova organizacija postala gibčnejša, čeprav je bil zmanjšan njihov aparat in čeprav «e je olajšalo njihovo delovanje, ki je utrujevalo njihove člane, so še vedno smatrane od članov KP in od javncstl kot komunistične organizacije, kar škoduje njihovi razširitvi in razširitvi partije. Razširiti moremo vpliv de-mokratitčnega pokreta pod pogojem, da razlikujejo in da dobijo določene svojstvene značilnosti. Partija ne mara pode em ji vati množičnih organizacij, kakor nekateri mislijo, marveč zahteva od svojih članov, da aktivno delujejo v njihovih vrstah ter da jim pomagalo pri ustvaritvi boljših pogojev njihovega delovanja. ridruženja, kakor zveze partizanov, preganjancev, invalidov Itd., imajo nalogo, jooleg svojega skrbstvenega delovanja, da združujejo borce ilegale ln nardno osvobodilnega boja, Ze prej smo se dotaknili ne-. Zato b; morati voditelji _>D3h pravilnega podcenjevanja de-1 kulturnih pokretov in prav po mokratičnega ženskega pokra- : oebno italijanskega kulturnega ti ji «kadrov», ki je bila nadvse nevarna, da privede do likvidacije partije In do pretrganja ! *'>ltiblet..nalc>se komunistov V*”1 obdo,h, roj' področju in pomisliti, da 8 Mladinska zveza zaradi s'ry j ega pomena kot rezerva t’41* tije in vzgoje mladega narašča ja, takoj za Partijo. V delu in- borbi za uresnič6, nje teh sklepov Centralni* komiteta se bo naša Pai*’)* red*" ; pripravljala drugi Partija je smatrala po resoluciji IU delo in pravilno aktivnost komunistov o sindikatih ter v borbi za zahteve delavskega razreda, kot osnovno točko pri kateri je treba zagrabiti, da se popravi stanje v celicah in stanje demokra- 9. Končno je Centralni ko- „IQ. _ imltet preučil vprašanje Komu-[Kongres. Uspehi, ki smo ij! mistične mladine, j -imeli v tem letu, so v prvi vi"" Partija je že pred nekaj me- j posledica resolucije IU, ki j* sec-i sklenila obnoviti slavno Zvezo komunistične mladine, da bi tako zbirala, vzgajala v duhu marksizma leninizma in napravila vedno bolj borbene široke množice mladincev Ta- bi la takoi sprejeta od vedi*1 Partije in demokratičnih venskih in italijanskih Resolucija IU je s tem ornol0' osni''11 oli- ko naj se pripravlja najboljši čila» da se je začela na trdega samokritičnega dela 1 tov v tovarnah sploh. Le tako je lsvo?!*1 vlBt ... ... zacijsko pojaennje, potrebuje del mladincev za vstop v Partijo, tako nai se jih vzgaja kot revolucionarna sila, ki je sposobna voditi mladino v borb. za njene zahteve, sposobna ustvariti široko mladinsko fronto in privesti tisoče mladincev v demokratični tabor. Zveza komunističn-e mlad- ne, ki usmerja v mesecu Komunistične mladine in tudi pot-1 m vse svoje sile za razširjenje i-n za svoje organi- možno obnoviti zaupanje delavskega razreda napram njegovi Partiji in njegovim, sindikatom; le tako je možno obnoviti razumevanje in sodelovanje v skupni borbi med delavci Enotnih sindikatov i-n osnovnimi organizacijami Delavske zbornice, V resnici lahko trdi-mo, da je sindikalno gibanje naredilo velike korake naprej, kljub vsem pomanjkljivostim, kot so pomanjkljivo zanimanje komunistov za sindikalne probleme, pomanjkanje vsakršni-h vezi med komunisti, člani sindikalnih organov in komunističnim vodstvom v isti tovarni, pomanjkanje komunističnih strokovnih komisiji, težki ostanki .sekta štva napram bazi D. Z. itd. Naloge tovarišev, članov celice, v velikih tovarnah so: razširiti Partijo bolj kot se bo to zgodilo v ostalih celicah; preučiti sindikalne probleme ter jih pretehtati na celičnem sestanku; mobilizirati se ter stopiti na čelo borbi vseh delavcev; približati se delavcem in uradnikom Delavske zbornice ter jih privesti k udeležbi v skupni borbi ; popularizirati prijateljsko pogodbo med Enotnimi sindikati in CGIL; boriti se proti izdajalskim in razbijaškim voditeljem v okviru Delavske zb-ornic,e same. Izkazalo se je v tem letu, da je skupna borba možna. Likvidirana je bila razbijaška politika preteklosti in skovana prijateljska pogodba med CGIL in ES. Enotni sindikati so vstopili v Svetovno sindikalno zvezo. Vse to nam postavlja nalogo, da mobiliziramo vso Partijo v pomoč Enotnim sindikatom v njihovem delu in borbi za enotno sindakalno gibanje v Trstu. Pri delu v tovarnah in pri delu komunistov v sindikalnem gibanju se -moramo boriti proti dvem velikim nevarnostim-: sektaštvu in pustolovščinam. Sektaštvo in ozltogrudnost lahko oddaljita od nas osnovne množice Delavske zbornice in ustvarita lahko ponovno so- vso )pomoč Partije in njenih organov za študij problemov, ki se ji postavljajo v sedanji stopnji razvoja in v njenem praktičnem delu. Člani Partije in predvsem n-ova Partije in da se je dia pravilna organizacijama ■ politična linija. Resolucija ni listina, ki ima samo zg0* vinsko vrednost, marveč je re, tualna za našo Partijo, kot t" za bratske Partije. Ona 114 mera že v naprej kazati p°* zgraditev močne, široke, i"--loško, politično in organ*** cijsko oborožene Partije, K’ ^ stala na čelu vsega ljudstvi borbi za svobodo, demokrat) boljše življenske pogoje. ” ^ -tija bo sposobna upreti vedno težjemu pritisku i®&re rializma, ki poskuša zadu^ delavski razred in njegove -ganizacije. Centralni komitet Komunistične partije O GNOJENJ« Podatke katere navajamo naj bodo vrtnarju samo nekak kažipot pri izbiranju gnojil za posamezne vrste zelenjave Zeljnata zelenjava» kateri se listi zavijajo v glavice je navadno glavna setev, za katero nročno gnojimo. Na 100 kv\ metrov raztrosimo približno 8-10 q svežega'hlevskega gnoja ali S q prepariranega straniščnega gnoja ali pa 10 q komposta ali kompostiranega gnoja iz rastlinjaka. Se večje koristi bomo i-meli, če dodamo zemlji poleg enega omenjenih gnojil še nekaj katerega koli pepela. Namesto pepela lahko vzamemo kalijevo sol (8-5 kg na 100 kv. m.). Omenjeno zelenjavo lahko gnojimo tudi s tekočimi gnojili (razredčena gnojnica) ali pa, z raztopino umetnega gnoja. Hlevsko gnojnico razredčimo na ta način, da dolijemo enemu litru gnojnice 20 litrov vode. s tako pripravljeno gnojnico zalivamo vrtna tla vsakih 5-6 dni. Za-V,vanje ponavljamo toliko časa, da bo vsak lev. m. sprejel približno 80 l. raztopine. Tudi s pepelom lahko postopamo tako, l kg pepela stresemo v 40 l vode, vsak kv. meter površine pa zalivamo v obrokih do skupne količine raztopine. Amonijev sulfat, ali čilski soliter raztopimo tako, da damo 1 kg gnojila v 800 l vode, vsak kv. meter vrta pa zalijemo v obrokih s sklepno 80 l. raztopine. Podobno zalivamo z raztopino kalijeve soli, ki pa jo pripravimo tako, da raztopimo v 1 kg 40% kalijeve soli v vsaj 1600 l vode. Cvetač) koristi poleg tega tudi še zalivanje z raztopino enega kg kuhinjske soli v RAZŠIRITEV OSE Komunistične partije (Nadaljevanje s HI strani) miteti morajo stalno nadzorovati izvršitev sprejetih sklepov. Kar se pa tiče možnosti u-stanovitve ženskih celic, ne pomeni, da bomo ustanovili partijo žena. To je ukrep organizacijskega značaja za pritegnitev novih žena v partijo in za zgraditev ženski k-a-d-rov ne samo za delo med ženami, marveč tudi za kritje vodilnih mest v raznih partijskih organizacijah, Ustanovitev ženskih celic bi mogla povečati delovanje komunistk v ženskih množičnih organizacijah. PrM mescci smo se odločili za ponovno ustanovitev slavne Federacije komunistične mladine, kot najboljši način za združitev, vzgojo, mobilizacijo in aktivizacijo širokih mladin- skih množic od 14. do 21. leta ter za ra-zžiritev in okrepitev vsega demokratičnega mladinskega pokreta. Sedaj mora FKM predvsem delati za razširitev svojih vrst in mora tudi postaviti svoje organizacijske temelje, v čemer bo uživala vso podporo partije. Z razširitvijo vrat naše partije se nam postavlja naloga drugačne pregru pacije celic z delitvijo okrajev na sektorje in z ustanovitvijo sektorsk'h komitetov, ne da bi slednji bili zgolj veza med okraji In celicami. Sedaj obstajajo samo trije sektorji. Na ta način bodo mogli okrajni komiteti lažje prevzeti svojo vodilno funkcijo in naložiti operativne funkcije sektorjem. V zaključku ponovimo osnov- biti ne točke, ki bodo morale temelj našega dela-: 1. — Razširiti z novimi tisoči članov našo partijo, in jo organizacijsko ter ideološko utrditi; 2. — težiti za maksimalnim razlikovanjem partij® z množičnimi organizacijami v programu, ustroju. Iniciativah, načinu dela jn naložiti komunistom, ki delujejo v njih, nalogo, da delujejo za določitev svojstvene funkcije vsaki množični organizaciji; 3. — zavedati se resnične važnosti Federacij® komunistične mladine in nuditi ji vsestransko pomoč; 4. — razširiti demokratični pokret s pravilno politko zavezništva v najpripravnejših oblikah; 5. — težiti k številčni in organizacijski okrepitvi partije v tovarnah; 6. — uresničiti mobilizacijo partije v pomočil sindikatom za obrambo pravic delavskega razreda v sindikalnih borbah, ki »e bodo poostrile. 1000 1 vode, toda smemo samo v malih 1 nah- , Zeljnata ze-lenjava, se listi n® zavijajo v glav’ ^ potrebuje manj gnoja, i® smo za: prejšnjo setev ^ j, pognojili, gnoja sploh »e . trebuje; pridelek bo vsot bogat. C e pa je prejšnji ?’r delek preveč izčrpal je dobro pognojiti, toda tako obilno, kakor za g^a, l‘e. to zelenjavo. Na 100 kv. trov se priporoča vzeti * dobrega komposta ali P fonoma zrelega hlevskega (( ja. s tekočimi gnojili Pa gnojimo kakor za glavo11 zelenjavo. , Zeljnata zelenjava, stebelce gomoljasto ode® (pod al; nad zemljo). potrebuje, če smo za Pr ,e šnjo setev dobro pognoji’ __ malo gnoja. Podkopamo ^ kaj navadnega komposta . zrelega hlevskega gnoja (t bližno 3-4 q na 100 kv. trov). Tekoča gnojila na> ^ bodo tako močna, kakor s prej omenili za glavnato Z nato zelenjavo. Špinača in podobna njava raste samo na zemlji. C e nismo pognoji m he za prejšnjo setev, 4 mo to sedaj in sicer st1 ra*'« simo na 100 kv metrov ^'Li popolnoma zrelega hlevss ^ gnoja ali komposta. 2» koče gnojenje vaamem0 ,, soliter ali amonij ski fat, ki ju pripravimo smo prej omenili. 2» 1 meter vrtne površine ~u stuje okrog 30 Z ra,^0^0jt< Ce nimamo domačega P’ p pognojimo tudi s ZvOZfjf'', ^ fosforjem. Isto velja tva1 gnojenje solate, Vrtna pesa uspeva s * v vsaki zemlji; mn°i)° ?e ji ne potrebuje, zlasti c zemlja bila že [rrej P°9' na. Pesi koristila zlasti P ali kalij a tudi nekaj -p in fosforja. Razvoj 'Pese sot spešuje tudi kuhinjska kv ”l malih količin l’!Ù itra ali ra«re