Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXII., št, 80 LJubljana, petek 7* aprila 1939 Cena Din 1*- Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit T JTT¥lT v* v* p «fli*v« »» 2+ k telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode toLJANA, nnaiijcva Ulica stev. O podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Angleško - poljska vofaška zveza Poljska se je zavezala, da bo v potrebi podprla Anglijo s svojimi vojaškimi silami istimi pogoji, kakor ji je Anglija zajamčila svojo pomoč LONDON, 7. aprila, br. Včeraj je min. predsednik Chamberlain prečital v spodnji zbornici naslednjo izjavo o razgovorih s poljskim zunanjim ministrom Bečkom: 1. razgovori s poljskim zunanjim ministrom Bečkom so imeli širok obseg in so pokazali popolno soglasje med obema vladama glede splošnih načel; 2. ugotovljeno je, da sta obe državi pripravljeni skleniti trajno vzajemno pogodbo, ki bo nadomestila sedanje začasno in enostransko poroštvo, ki ga je britanska vlada dala poljski vladi; S. dokler se ne sklene trajna pogodba, je zunanji minister Beck dal britanski vladi zatrdilo, da se bo poljska vlada čutila obvezano pomagati britanski vladi pod istimi pogoji, kakor jih navaja začasno poroštvo, ki ga je britanska vlada že dala Poljski; 4. omenjena trajna pogodba — prav tako kakor začasna poroštva — ne bo naperjena proti nobeni državi, temveč ji bo namen, da zagotovi Poljski in Veliki Britaniji vzajemno pomoč, če bi prišlo do kakšne neposredne ali posredne nevarnosti za neodvisnost katere izmed obeh držav; 5. ugotovljeno je, da bodo razna vprašanja zastran točnejše določitve raznih okoliščin ali potrebe po takšni pomoči terjala naknadno proučevanje, ko se sklene omenjena trajna pogodba; 6. prav tako je ugotovljeno, da gori navedena določila ne pomenijo za nobeno od obeh pogodbenic ovire za sklenitev dogovorov z drugimi državami v splošnem interesu in za utrditev miru. Anglija upa, da bo Poljska skušala ustvariti podlago za sporazum med Ru-munijo in Madžarsko. Poljsko-rumunska pogodba naj se izpopolni, o čemer nai se razgovori čim prej prično. Po povratku zunanjega ministra Bečka v Varšavo bo prispela v London poljska vojaška misija za določitev podrobnosti vojaškega sodelovanja v primeru vojne, finančni strokovnjaki pa bodo pričeli posvetovanja o dovolitvi kredita Poljski za povečane potrebe oborožitve. Anglija bi dovolila v ta namen Poljski kredit 130 milijonov funtov. Nadalje ie angleška vlada obljubila, da bo dovolila olajšave za izselitev poljskih Židov v angleške kolonije in dominijone. Za izselitev poljskih in romunskih Židov London, 7. aprila, br. Zunanje ministrstvo je objavilo komunike po katerem je poljski zunanji minister Beck v razgovorih z angleškimi državniki izjavil, da bo Polj-sica sodelovala pri vseh mednarodnih akcijah za rešitev židovskega vprašanja, da bi se rešil rudi problem poljskih 2idov in možnost njihovega naseljevanja v deželah, ki prihajajo za to v poštev. Angleška vlada se je izrazila pripravljeno proučiti predložene ji predloge, zlasti pa vprašanja, ki se tičejo poljskih, kakor tudi rumunjskih Židov. Snočnji razgovor Becka s Halif axom London, 7. aprila. AA. S noči po 22. sta se poljski zunanji minister Beck in poljski poslanik v Londonu Raszinsiki odpeljala v zunanje ministrstvo, kjer je imel vodja poljake zunanje politike zadnji razgovor z angleškim zunanjim ministrom lordom Ha-lifaxom. Ob tej priliki so bila razčiščena še razna važna vprašanja. 2e prej je poIjsJci zunanji minister Beck imel sestanek z rumunskim poslanikom Ti-leom. Beckova izjava London. 7. aprila. AA. Poljski zunanji minister Beck je sprejel snoči predstavnike tiska ter jim podal naslednjo izjavo. Sporazum med Poljsko in Anglijo je v veliki meri olajšalo dejstvo, da ni obstojal niti najmanjši dvom glede želje obeh držav po ohranitvi miru ter za\Tarovanju svojih interesov, vendar pa smo smatrali, da imamo pravico objaviti svoje misli in izraziti s\'ojo solidarnost v jasni in odkriti izjavi. Na osnovi te izjave lahko rečem, da sem optimist v pogledu bodočnosti ter stalnega in tesnega sodelovanja Velike Britanije in Poljske. Nadaljnja pogajanja se lahko prepustijo normalnemu diplomatskemu postopku. Na vprašanje, kak odmev bo imel ta sporazum na mednarodni položaj, je Beck od- lih ...... I Poljska zunanja politika ni osnovana na protislo\'ju. Mi bomo pri vodstvu s\'oje zunanje politike izvajali tudi v bodoče dosedanja načela ter ostali zvesti našim obveznostim. Ostali bomo zvesti tudi načelu, da ne bomo nikoli prevzeli novih obveznosti, ki bi bile v nasprotju z obveznostmi, ki smo jih že prevzeli. Na koncu je Beck naglasih da so odno-šaji med Poljsko in Rusijo urejeni s paktom iz l. 1932. Sodelovanje med Poljsko in Rumunijo je najintimnejše. Ureditev vseh vprašanj med Rumunijo m Poljsko ni mogoča drugače kakor z neposrednimi pogajanji med Varšavo in Bukarešto. Odmev v Nemčiji BERLIN, 7. aprila, e. Kakor zatrjujejo, je včeraj proti večeru poljski veleposlanik LJpski obiskal nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. čeprav je v nemških in poljskih političnih krogih ta vest zbudila veliko pozornost, doslej še ni bila potrjena niti demantirana. Sodijo, da je Lipski ob tej priliki Rlobentropu poročal o vsebi- ni londonskega pakta in izjavil, da Poljska nikakor nima namena, da bi se pridružila kaki akciji za obkoljevrnje, temveč je bil pakt z Anglijo sklenjen le v njeno lastno zaščito. V nemških krogih angleško-poljski pakt ni naletel na odobravanje, kar se vidi že iz pisave nemških listov med pogajanji v Londonu. Tuji opazovalci računajo, da bo prišlo v kratkem do nemške diplomatske protiakcije. Predvsem smatrajo kot možno odpoved angleško-nemškega pomorskega sporazuma, kar je Hitler tudi že napovedal v svojem govoru v Hamburgu. Stališče službene Nemčije napram angleško-poljskemu paktu bo vsekakor že v kratkem določeno. nemški vojaški razgovori Berlin, 7. aprila, e. O sestanku šefa nemškega generalnega štaba Kcirla s šefom italijanskega generalnega štaba Parianijem ni bilo izdano nobeno obvestilo. Listi objavljajo le odmeve, ki jih je izzval ta sestanek v inozemstvu, zlasti v Londonu. V diplomatskih krogih pa tudi v krogih tujih novinarjev v Berlinu je ta sestanek izzval veliko pozornost. Včeraj se je razširila vest, da obstoji možnost, da bo tudi Hitler, ki je bil še včeraj v Monakovu. odpotoval v Inomost in se udeležil teh razgovorov V službenih krogih to vest kategorično de-mantirajo, kakor tudi verzijo, da bo pri teh razgovorih sklenjena vojaška konvencija med Italijo in Nemčijo. Inomost, 7. apnla. br Posvetovanja šefa nemškega generalnega štaba Keitia in šefa italijanskega generalnega štaba Paria-nija se smatrajo kot odgovor na anglesko-francoska vojaška pogajanja m na dozdevne poizkuse Anglije za obkolitev Italije in Nemčije. Dejstvo je, da je bila vest o teh posvetovanjih objavljena, ko so se pričeli v Londonu razgovori o angleškem jamstvu Poljaki in drugim državam za njihovo varnost. Nesoglasja med Italijo in Albanijo Italija je poslala v Drač tri vojne ladje, da zaščiti interese svojih državljanov, ki zapuščajo Albanijo _ London, 7. apr. b. Na včerajšnji dopoldanski seji spodnje zbornice je več poslancev opozicije stavilo ministrskemu predsedniku Chamberiainu vprašanja o položaju v Albaniji v zvezi z govoricami, ki so se zadnje dneve razširile o neki dozdevni italijanski akciji v tej državi. Na vprašanja ali je vladi znano, da namerava Italija izkrcati svoje čete v Draču, je Chamberlain odgovoril med drugim: »Glede na te vesti je britanska vlada naročila svojemu poslaniku v Rimu, naj se informira v italijanskem zunanjem ministrstvu. Britanskemu odpravniku poslov v Rimu je zunanji minister grof Cia-no pojasnil, da so med Italijo in Albanijo že nekaj časa v teku pogajanja o ureditvi raznih gospodarskih in finančnih vprašanj. Pri pogajanjih pa so se pojavile težkoče, ki po sodbi italijanske vlade ogražajo italijanske interese. Angleški odpravnik poslov je opozoril italijanskega zunanjega ministra, da bi Meherna sprememba v tem predelu Sredozemlja pomenila kršitev ita_ lijansko-angleškega sporazuma z dne 16. aprila lanskega leta. V ostalem pa je po poslednjem poročilu angleškega zastopnika v Draću, ki je dospelo danes zjutraj, v Draču popoln mir. Res je le, da so prispele v Drač italijanska križarka in dve manjši vojni ladji.« Na medklic neKega poslanca, ali ima Anglija v Albaniji kake interese, je Chamberlain odgovoril, da Anglija v tej državi sicer nima neposrednih interesov, da pa se njeni interesi za ohranitev miru nanašajo tudi na vso Evropo. Britanska vlada pa ni doslej stopila v stike z nobeno vlado zaradi tega vprašanja, razen z italijansko. Chamberlain je končno opozoril poslance na naslednjo izjavo albanskega poslaništva v Londonu: »Sleherni pritisk na Albanijo, ki bi ogražal njene življenske interese, bi naletel na strnjen odpor vsega albanskega naroda. Vesti o ograzanju albanskih življenskih interesov, ki so te dni krožile v inozemstvu, 8o neresnične.a Italijani zapuščajo Albanijo Tirana, 7. aprila. (1'nited Press). Vsi Italijani, ki so bivali v Albaniji, zapuščajo razen diplomatov in uradnikov italijanskega poslaništva Albanijo. Vrečma italijanskih državljanov, med njimi tudi inštruktorji v albanski vojski, je odpotovala že v sredo zvečet. Največji hotel v Tirani. aContinenfaU, je zaprt, ker je odpotoval njegov lastnik, ki je Italijan, z vsem osebjem v Italijo. V sredo zvečer se je sesfals ::lhanska vlada pod predsedstvom kralja Zoga, da razpravlja o italijansko-albanskih pogajanjih. O poteku seje ni znanega ničesar, po trditvah poučenih pa so nastale v omenjenih pogajanjih gotove težkoče. Predstavnik albanskega zunanjega ministrstva je izja\nl zastopniku agencije »United Press«, da se Albanija pogaja z Italijo o novi gospodarski, finančni in vojaški pogodbi, pri čemer pa ni prišlo na dnevni red vprašanje vzpostavitve italijanskega protektorata nad Albanijo. Potniški promet z Italijo prekinjen Tirana^ 7. aprila. (IViited Press). Od včeraj ni več rednega potniškega prometa med Italijo in Albanijo. Italijani, ki Albanije niso zapustili v sredo ponoči s posebnimi ladjami, so se umaknili v italijansko poslaništvo. Potnikom, ki so hoteli včeraj ob 9. dopoldne odpotovati z rednimi letali v Italijo, je bito ob 11. objavljeno, da je promet z Brindistjem ustavljen, ker ni v luki nobenih italijanskih letal in tudi ne moetjo Y. teku dneva računati, da bi pri- spela. Tudi ladja, ki prihaja vsako jutro iT Barija, včeraj ni prispela. Bari, 7. aprila. \v. (United Press). Promet med Italijo rn Albar.iio je popolnoma prekinjen. Letalske zveze so prekinjene. Zadnja ladja je zapustila Ban včeraj. Italijani v Tirani so se zatekli v prostore italijanskega poslaništva. Sporočilo kralja Zoga italijanski vladi Rim, 7. apri'a. w. Italijanski zunanji minister Ciano je sprejel včeraj jugosloven-skega poslanika v Rimu Hnstića. ki se je pravkar vrnil iz Beograda. Pozneje je imel razgo\-ore z albanskim poslanikom v Rimu De Reggiem, ki se je včeraj vrnil iz Tirane v Rim in prinesel s seboj sporočilo kralja Zoga. v katerem izraža pripravljenost za ojačenje vojaških zvez med Italijo in Albanijo in pristaja na dalekosežne koncesije, vztraja pa na ne odvisnosti Albanije. De Reggie je skušal raztolmačiti želje kralja in je poudarjal, da bi bil kralj Ahmed Zogu nemogoč kot vladar v državi, ki bi ne mogla varovati svoje popolne neodvisnosti. Albanski poziv angleški javnosti London. 7. aprila, br. V albanski javnosti je zaradi poslednjih dogodkov zavladalo veliko vznemirjenje. Tako je mestni svet v Korči poslal predsedniku balkanskega odbora brzojavko, v kateri pravi, da je prebivalstvo Korče in drugih albanskih mest zelo vznemirjeno zaradi grozeče nevarnosti. Predvčerajšnjim je bilo v Korči veliko ma-nifestacijsko zborovanje, na katerem je bila poudarjena neomajna volja braniti teritorialno nedotakljivost in neodvisnost Albanije tudi za ceno krvi. Obenem je bilo vklenjeno, da se naprosi svetovna javnost, naj nastopi proti nasilstvu, ki se snuje proti Albaniji. Nemška izjava Berlin, 7. aprila, p. V merodajnih nemških krogih izjavljajo, da nimajo nobenih podatkov o dogodkih v Albaniji. Obenem odklanjajo vsak komentar, češ da gre za zadevo, ki se tiče samo Italije. Italijanska vojska zaseda Albanijo RIM, 7. aprila. AA. (Štefani) Danes je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Medtem ko so se v zadnjih dneh vodila pogajanja med italijansko vlado in albanskim kraljem Zogo za sklenitev novega in še intimnejšega sporazuma, je prišlo v Tirani in drugih krajih v notranjosti Albanije do mani' festacij oboroženih tolp, ki so predstavljale nevarnost za osebno varnost Italijanov, ki živijo v Albaniji. Včeraj zjutraj je šest italijanskih vojnih ladij sprejelo v Draču in V doni več sto italijanskih državljanov, med njimi Ječ žen in otrob, da jih odpeljejo v Italijo. Snoči so oddelki italijanskih čet krenili iz Brindisija in Barija proti Albaniji. Istočasno je krenil del prve po* morske eskadre, ki je davi križarila ob albanski obali od Santa Kvaranta do San Juana du Medua. Italijanska eskadra je mobilizirana. - Kralj Karol pregleduje utrdbe ob madžarski meji Bukarešta^ 7. aprila, br. Kralj Karol je včeraj odpotoval z mm. predsednikom Ca-linescom in šefom generalnega štaba na inspekcijo ob madžarski meji. BUKAREŠTA, 7. aprila. w. 2e v sredo je bilo v vladnih krogih znano, da bo romunski kralj Karol v spremstvu niiniatr-skega predsednika Calinesca, ministra za fildh strokovnjakov odpotoval na Sedmo-graJko. Kakor poročajo, je kralj že na rumunaki lapartnj meji, kjer al ogleduje utrdbe ob madžarski meji. Glede na razpoloženje v RumunJjl smatrajo ta kreJjev korak za odkrito demonstracijo proti Madžarski. ftssMsso Je v tem pogleda tudi pisanje romunskih listov, ki Je popolnoma njega ministra Gafenca. Usti so soglasni v svojih izjavah, in je zlasti značilno, da vsi podčrtava jo nedotakljivost rumunakih mej im neodvisnost Runi unije. Opozarjajo tudi na angleške izjave o jamstvih za nedotakljivost romunskega ozemlja. V tem pogledu zlasti prednjači >Tim-pulc, ki poudarja pod velikim naslovom: Ml ne zPhtevamo ničesar, Kar ni našega, ali branili bomo vse, kar ni tujega! List poudarja, da je razumljiva nervom ost na Madžarskem, toda Rumuni je niso zakrivili. Rumunija ni od nikogar zahtevala, pomoči, da bi kratila pravico drugih, nima pa tudi napram nikomur sovražnih namenov. Ce pa ji ponujajo prijateljstvo, da bi branili naše meje in nase pravice, ga radi sprejemamo. >Universul< podčrtava, da bo Rumunija ponujeno pomoč sprejela, da bo pod vzela dotakljivosti. Istočasno je rumunska vlada izjavila, da se bo branila proti vsakomur, ki jo bo napadel na meji. >Romania« skuša dokazovati, da je Rumunija storila vse, da se sporazume z Madžarsko, glede na ponujeno pomoč pa mora biti Rumunija hvaležna Angliji. To jamstvo pa ni naperjeno proti Madžarski kakor tudi ne proti nobeni drugi državi. Rumunija za svojo varnost London, 7. aprila, br. Včeraj ie prispel v London romunski poslanik Tilea. ki je izjavil zastopniku agencije Press Associated med drugim: Ne morem storiti ničesar boljšega kakor opozoriti na nedavne izjave min. predsednika Calinesca in zunanjega ministra Gafenca. da je Rumunija miroljubna država, da pa je pripravljena braniti teritorialno nedotakljivost in neodvisnost tudi z orožjem. Ta sklep je rumunski narod odobril iz vsega srca. To se je pokazalo zlasti pri zadnji delni mobilizaciji, ko so se tako na deželi kakor v mestih odigravali ganljivi prizori. Tako so prihajali v vojašnice s svojimi očeti rudi skavti. 15 do 18 let stari mladeniči, ki so prosili, da bi smeli oditi ž njhni na mejo. Obrambni ukrepi Estonske Rcval, 7. aprila. w. Vlada je predložila državnemu odboru zakonski osnutek, po katerem se bo več davkov povišalo za 10 odstotkov. Po više k se bo porabil za zboljšanje državne obrambe. Davčno povišanje bo veljalo za pet let. Vlada upa, da bo s tem ukrepom dobila v fond za državno obrambo na leto okroglo 3.5 milijona kron. Na povabilo generalnega inšpektorja poljske oborožene sile Rydz-Smiglyja bo vrhov ni poveljnik estonske vojske general Lay-doner dne 16. t. m. uradno obiskal Poljsko, Smrt predsednika avstralske vlade Sydney% 7. aprila. AA. Ponoči ob 0.40 je umrl avstralski min. predsednik Jožef Alojzij Lavons. Bolehal je na srčni hftri. Amnestija v Bolgariji Sofija, 7. aprila, e. Na predlog pravosodnega ministra je kralj Boris za velikonočne praznike podpisal ukaz o amnestiji. Po-miloščeni niso le oni, ki so bili obsojeni po kazenskem zakonu, temveč tudi mnogi politični jetniki. Notranji minister general Medov je odredil, naj izpuste na svobodo 15 politikov, ki so že več mesecev v internaciji. Med temi je bil tudi Georgij D»-mitrov, bivši narodni poslanec in vodja zemljedelske zveze, ki je bil 5 mesecev ▼ internaciji in nekaj časa rudi v zaporu. Tudi poslanec Paginski se je vrnil na Poljsko Varšava, 7. aprila. AA. iBvši opozicijski poslanec Paginski. ki ga je sodišče obsodilo in je nato zbežal čez mejo, se je vrnil na Poljsko in se prijavil državnemu tožilcu. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnlh zvez v Tjfnb- ljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 7. IV. Planica-Tamar 1108 m: —4, solnčno, 40 cm snega, aren, Dom na Komni 1520 m: 0, somčno, 190 cm snega, srenec, Dom na Voglu 1540 m: 0, somčno, 120 cm snega, srenec, Triglavska jezera 1683 m: 0, somčno, 166 cm snega, srenec «. IV. Kredarica in Stanioeva kote: 0, delno Oblačno, 260 cm snega, srenec, Okrečeij 1879 m: —4, somčno, 240 cm ga, srenec, Keeo&ic* 1808 m: —S, solnčno, 800 cm ga, srenec, Moskrska planina 1SSS m: 0, somčno, 00 cm snega, srenec, Kofce 1400 m: —1, obtočno, 50 cm Postani In ostani Slan Vodnikove denibel Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, petek, 7. aprOa 19». Stev. 80 ica Zadružne šole v Ljubljani Slovesna proslava je bila v sredo ob zaključku tečaja Ljubljana, 7. aprila V sredo je bila ob zaključku tečaja Zadružne Sole v Ljubljani slovesno proslavljena 301etnica te šole. Udeležil se je je tudi zastopnik kmetijskega ministra dr. Salih Udžvarlić, šef odseka za propagando zadružnega poljedelstva pri kmetijskem ministrstvu, bana je pa zastopal Ludvik Pus. Zastopane so bile še zadružne organizacije in proslave se je udeležil ves učiteljski zbor ter učenci L in II. letnika Zadružne šole. Ravnatelj dr. Josip Gogala je v svojem govoru orisal zgodovino ter razvoj šole. Šola je dopolnila 30 let svojega obstoja 11. novembra. — Pred 31 leti, 28. marca 1. 1908 je dr. J. E. Krek predlagal na seji kranjskega deželnega zbora, naj bi ustanovili v Ljubljani dvorazredno trgovsko šolo in z njo v zvezi zadružno šolo. Predlog je bil soglasno sprejet in deželni odbor je poveril priprave za organizacijo šole prvemu ravnatelju Bogdanu Remcu (ki se je tudi udeležil proslave jubileja šole). — Zadružno šolo je vzdrževal kranjski deželni odbor, Zadružna zveza je pa dajala podpore učencem. Slovenska trgovska šola v Ljubljani je prešla 1. junija 1. 1920 v državno upravo, nadzorstvo nad Zadružno šolo je pa prevzelo kmetijsko ministrstvo, a vzdrževalne stroške je nosila Zadružna zveza do šolskega leta 1923^24, potlej je pa začela prispevati Zveza slovenskih zadrug tretjino, Zadružna zveza pa dve tretjini stroškov. To je trajalo do konca š. L 1929/30, ko je začelo kmetijsko ministrstvo nakazovati na leto po 40.000 din podpore, kar je bilo dovolj za kritje vseh stroškov. V Šolskem letu 1937/38 je bila Sola razširjena na dva letnika in ministrstvo je nakazalo 60.000 din podpore. V tem šolskem letu se je šola začela 17. oktobra in državna podpora znaša 80.000 din. V 30 letih je šolo absolviralo skupno 857 učencev. Letos je bilo v obeh letnikih 61 učencev. Pouk v prvem letniku pri obveznih predmetih je trajal po 35 ur na teden, v drugem pa 36 ur in v obeh letnikih po 2 uri strojepisja (neobvezno). Učenci so bili stari 16 do 32 let. Po nagovoru ravnatelja J. Gogale so učenci polagali izpite. Po izpitu je nagovoril učence zastopnik kmetijskega ministrstva dr. Udžvarlić, za njim pa L. Puš v imenu bana. Govoril je tudi prvi direktor šole B. Remec v imenu Zadružne zveze, v imenu Zveze slovenskih zadrug pa I. Pipan. Končno je spregovoril v imenu učencev obeh letnikov Jože Kranjc in ravnatelj J. Gogala se je zahvalil zastopnikom za udeležbo ter jih prosil, naj poročajo ustanovam, ki so jih zastopali, o uspehih šole ter naj vsi faktorji tudi v bodoče moralno in gmotno podpirajo zavod. L. Ne Tolstoja »Živi mrtvec« Tragedija iz zakonske problematike je z odlično predstavo globoko zanimala Ljubljana, 7. aprila Zakon, 7. zakrament, je kakor perperu um mobile: nešteti ga iščejo, a nihče ga še ni našel. V taki obliki, da bi popolnoma ustrezal in prinašal popolno srečo. Resnična je božja beseda, da človeku ni dobro biti sam, toda že prvi zakon se je zaključil s katastrofo, z izgonom iz raja, s sramoto in trpljenjem In že prvi askon je prinesel tragedijo: brat je ubil brata. Zakaj je bil Abel ves dober, a Kajn ves zel, je zagonetka, ki je niti z dednostjo ni mogoče razlagati, saj nista imela tako različna brata nikakih dedov. Gotovo je, da niti prvi zakon ni bil srečen. In niti svetniki niso bili srečni zakonci: kralj David in kralj Salomon nista vzgledni ka zakonske harmonije, a celo o Kristovih učencih in apostolih vemo, da so ostavili svoje žene in deco in odšli brez povratka za svojim učiteljem. Da, celo Jožef, mož Marijin, je bil nesrečen zakonec; pobegniti je hotel in le po višjem navdah-njenju se je v težkih duševnih bolestih premislil. Vztrajal je, se vdal božji volji, bil svoji ženi plemenit prijatelj, a njenemu sinu najskrbnejši rednik in vzgojitelj. In na milijone vzgledov nam podaja zgodovina v dokaz, da je zakon, 7. zakrament, nerešljiv problem, večno odprto vprašanje, ki mu ne najdejo zadovoljivega odgovora vsi modrijani od začetka človeštva do današnjih dni. Vsi pa se skladajo v prepričanju, da je ta perpetuum mobile edino možen tak, kakršen je, nedovršen, nepopoln; nikoli se ne bo sam vrtil, nikoli nam ne prinese popolne sreče, ako mu ne dajemo iz svoje vesti, značajnosti, zavednosti lastne odgovornosti pogonske sile, da vztrajamo in se vdajamo nedoumnemu ukazu usode. Zakon je človeškemu rodu najvišja sreča, odkupljena z odrekanjem in žrtvami. Tudi Lev Nikolajevič Tolstoj se je vse življenje boril z zakonskim nerešljivim problemom. Od strašne »Kreutzerjeve sonate« preko »Ane Karenine« do »Živega mrtveca«, pa v raznih svojih filozofskih razmotrivanjih se je ubadal z demonom ljubezni in mržnje v zakonu. Sam plam-teč erotik, je končno preklel erotiko, obsodil zakon in pobegnil od žene in družine v smrt. Najbolj etični, najbolj moralični zakonec v teoriji in po razbrzdanostih najburnejše mladosti ves srečen v zvezi z naj plemenitejšo ženo, je bil Lev Niko-konski mož. Kdor je čital vsaj knjigo Alje laj evič krut, brezobziren in neznosen za-Rahmanove, se je uveril, da Tolstoj ni imel sposobnosti za krščanskega zakonca, temveč je bil v praksi drastična negacija vseh njegovih krasnih teorij. Tako je Tolstoj tragičen zakonec, zbujajoč sočutje kakor Fedja Protasov, junak v »Živem mrtvecu«. Drama v šestih dejanjih, razkosanih na enajst slik, je mozaik, Id kaže zakonsko tragedijo med Lizo in Fedjo, dvema umsko in srčno visoko razvitima osebama. Vse najboljše lastnosti priznava Fedja svoji ženi Lizi, samo eno ji odreka; temno se izraža o nji, da ni poznala »igre« v zakonski ljubezni. Po besedi »igra« lahko sklepamo, da ni v usodnih trenotklh zaigrala med njima ista struna srca, duha, okusa in topline, ki prinaša čisto harmonijo in popolno srečo. Gledamo In poslušamo Lizo, vedno iznova jo srečavamo t družbi Karenina, njegove matere, preiskovalnega sodnika in Fedje; ko sliSi, da je Fedja utonil, se zgrudi in joka: »Fedja, samo tebe sem ljubila!« In ko Fedja umira, se vrže preko njega ter ječi: »Moj Fedja, ti edini!« in občudujemo jo. In vendar s tako ženo ni mogel živeti Fedja. Zagonetka je ljubezen, zagonetka je eros! Fedja, visok inteligent, menda uradnik in književnik, je zapravljivec, kvartopirec, pijanec, vlačugar. V bogastvu in domačem razkošju bi lahko živel, a pobegne in nahaja zadovoljstva v pijankah s pojočimi cigani ter srečo s ciganko Mašo. Beda s ciganko mu je ljubša kakor blagostanje ob pravi dami, ki ga neskončno ljubi. Uganka ruske duše! Marsikaj v tej drami je uganka, nam zapadnjakom neumljivo. Spominjamo pa se Goetheje-vega romana »Wahlverwandschaft<. Le s tem izborom krvi si moremo razložiti, da je taka Liza mogla ljubiti takega Fedjo. Viktor Karenin je ljubil Lizo kot dekle in ljubi jo kot ženo. Občuje pa ž njo kot korekten prijatelj. Blag je, soliden, cel gospod. Fedja spozna, da Je Karenin edino vreden Lize in da ima vse lastnosti, da jo polno osreči. »Samo dolgočasen Je!« pravi o njem. Fedja torej trdi, da more le dolgočasnež, filister resnično osrečiti Liso... ne pa oo sam, igriv mol, trase ljak, ki se naslaja ob ciganskih popev- In sedaj sklene Fedja največjo žrtev: najboljšo ženo hoće združiti v zakonu s svojim najboljšim prijateljem. Izginiti hoče s sveta. Pa ga pregovori ciganka, da naj zaigra komedijo. Ob reki pusti svojo obleko s pismom, da odhaja v smrt. Slučajno potegnejo iz reke razpadajoče truplo. Obupana Liza v zgroženosti niti ne pogleda trupla, a pritrdi, da je Fedjevo. Karenin in Liza se poročita. Srečna sta. Po dolgem času pa aretirajo Fedjo v neki beznici, kjer je pijan pripovedoval svoj roman. Tako je postal Fedja »živ mrtvec;, a zaradi bigamije grozi Lizi, Ka-reninu in Fedju Sibirija; ločitev drugega in obnovitev prvega zakona. V premoru na sodni obravnavi se Fedja ustreli. Tako je z najvišjo žrtvijo razrešil vozel zakonske svoje problematike: pobegnil je v smrt, da bosta živela Liza in Karenin v neskaljeni sreči in svobodi. Iz načel ruskega pravoslavja in iz dobe Tolstoja je zajeta ta drama, zato po zakonih sodobnosti v Rusiji in po vsem svetu že dolgo odmaknjena v romantiko. Kot umetnina pa bo živel »Živi mrtvec« vzlic svoji odlomkovitosti dalje in zaradi mnogih prekrasnih prizorov in mojstrski ustvarjenih značajev bo pretresal gledalce še dolgo. A tudi zakonski »Perpetuum mobile« ostane, čeprav se bodo mučili ž njim večno filozofi, sociologi, romanopisci, tragediki in komediografi. Za jubilej Emila Kralja smo gledali po dolgem času to veliko dramo zakonske nesreče in brezmejne požrtvovalnosti. Vlogo Fedje je doživljal s svojo zrelo, zato preprosto in iskreno umetnostjo Kralj. Vzradovali smo se Saričeve zopet enkrat v veliki vlogi Lize, ki jo je podajala, zunanje elegantna in simpatična, s čudovito poglobljenostjo in vzgledno lepo dikcijo. Odlične kreacije so nam dali Marija Vera kot Fedjova mati, Mira Danilova kot ciganka Maša, Skrbinšek kot fini in diskretni knez Abrezkov, Jerman kot gentlemenski Karenin in Levar kot Ivan Petrovič. Pristno rusko damo je zunanje in v nastopanju zaigrala Nablocka s Ka-reninovo majko, vidne vloge pa imajo še Ančka Le var jeva (Saša), Cesar (star cigan), Lipah (sodnik) in Potokar (Artem-jev). Zal, da so v ogromnem osebju tudi epizodniki, ki ne morejo niti približno ustrezati svojim nalogam. Uveljavili so se zadovoljivo ruski pevci", zlasti prijetni solist in pa gdč. Polajnarjeva kot pevka ciganka. Kajpada je bilo mnogo iskrenega priznanja, vsem na čelu jubilarju in režiserju prof. O. Šestu. Fr. G. Postno razpoloženje •v trgu Ljubljana, 7. aprila Ali se bomo med prazniki postili aH mastili? To je zdaj vprašanje. Nekateri znaki niso posebno razveseljivi. Kale, da so gospodinje vrgle puške v koruzo, kajti na trgu vlada — mrtvilo. Tik pred prazniki je bil« prejšnje čase vselej najhujša bitka za živila, danes so se pa že začeli prazniki Kako si naj to razlagamo? Ali so se gospodinje ža založile z vsemi živili prejšnje dni, ali pa je bolj v časteh Veliki petek kakor nedelja? živilski trs- je bil danes slabše založen. Blaga ni bilo niti toliko kakor sicer ob tržnih dneh. Gospodinje niso več kupovale mlečnih izdelkov, ne medu, rosna, orehovih jadrc, pa tudi sa zelenjavo, jajca in perutnino se niso zanimale. Pri mesarjih je vladalo še večje mrtvilo kakor ob navadnih petkih. Mnoge stojnice so pa bile tudi prasne. Največ je bilo naprodaj suhega mesa, ki pa ni več 2>sezonski artikle; zdi se, da so ljudje Že vsega siti, Še preden so se začeli dnevi težke preizkušnje za želodce. Edino na ribjem trgu se je poznalo, da smo pred prasn&d. Blaga je bilo toliko kakor res samo na veliki petek. Tradicija je že, da Ljubljančani starega pristnega kova obirajo žabje krake na veliki petek. Vendar se sdl, da je pristnih Ljubljančanov mnogo manj kakor žabjih krakov na trgu. Danes bt lahko JedM vsi žabje krake, toliko jih je bCo na trgu, a adeJo se je, da so bile te poslastice samo na vzorč-m lasatavi, kar si jih je večina fjMpsjssssj le ogledovala. Nekoliko bolj ao sle v denar morske riba. Naprodaj Je bilo precej cenenih vrat morskih rib. Sardelice SO bele danes ze po 10 do 14 Hej Slovani« je bil nato občni zbor zaključen. Bil je ponoven dokaz, kako Jugoslovanska nacionalna misel v vedno večjem obsegu zajema našo mladino in da je jugoslovenska nacionalna stranka predvsem stranka malega človeka. Mi želimo moščanski mladini pri njenem delu čim več uspehov. Naše gledališče DBAHA Začetek ob 20. uri 7. in 8. aprila: nmprto Nedelja, 9. aprila: živi mrtvec. Izven Ponedeljek, 10. aprila: ob 15. uri: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Kaj je resnica? Izven. Zniža- Torek, 11. aprila: zaprto Opozarjamo na hvedno zanimivo gostovanje irskega gledališča Dublin Gate The-atra, ki as bo vršilo v torek, 11. t. m. v Upati. Ansambel, ki šteje okrog 30 članov bo vprizoril Shakespearjevo tragedijo »Hamlete Gledališča zasleduje ▼ svojih •tremijen jih nova gledališka pota ter skuta Izoblikovati sodobnosti odgovarjajočo gledališko ustvarjanje. Ansambel razpolaga a lastnimi inscenacijami in kostumi, ga katare ja napravil načrta eden Izmed fav&atftijev Mac Liammoire (drugi je Hil-ton Bđwards), U bo igral tudi naslovno OPEŠA Začetek ob 20. uri 7. m 8. aprila: zaprto Nedelja, 9. aprila: Vse za šalo. Opereta. Premiera. Izven Ponedeljek, 10. aprila: ob IS. uri: Vsa m šalo. Izven. Ob 20. uri: Gtoconda. Gostovanje Vere Majdičeve, WiasJakove sa J. Gostiča. Izven. *t»<*»Ti* cena Torek, 11. aprila: Hamlet. Gostovanje Dublin Gate Theatra. Izven »Vse za šalo« je naslov izvirne slovenske operete, za katero je napisal libreto član mariborskega gledališča, muzikalni part pa kapelnik vojaške godbe v Mariboru Jlra-nek. V tej pestri In Izredno prikupni opereti bodo sodelovali poleg operetnih članov: Ribičeve, Policeve, Bar bičeve, Sanol-na in Packa tudi dramski člani: glavno partijo bo igral priljubljeni dramski komik Danes, ki bo podal trgovca Revna, preoblečenega v ameriškega milijonarja, nadalje Drenovec v vlogi internacionalnega pustolovca, Bratlna profesorja Bogataja in akarjeva v vlogi zelo hude zakonske žene I Porcijunkule. Ribičeva bo pela Revnovo hčer, Barbičeva in Sancin bosta prava milijonarja iz Amerike, Poličeva v vlogi Eve Čebelice, originalna pojava v hotelu. Opereto je zrežiral avtor Danilo Gorinšek. Dirigiral jo bo Demetrij zebre. Koreografija: P. Golov in. Premiera bo v nedeljo zvečer, repriza pa v ponedeljek popoldne. Dva gosta v operi. Na vel. ponedeljek zvečer bodo izvajali v operi Ponchiellijevo ^Giocondoc z gdčno Majdičevo v naslovni partiji. Goetičem v tenorski vlogi. Ostala zasedba je običajna: Kojrejeva — Laura. Janko — Barnaba. Lupša — Alviso. Dirigent in režiser: ravnatelj Polič. (foete$nica KOLEDAR Danes: Petek, 7. aprila katoličani: Veliki petek, Herman DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematografi zaprti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Ku-ralt. Gosposvetska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. otkobra 31. &$pod sita Imamo še drugo podjetje, vredno obče pozornosti. Podjetje ima svoje nameščence, ima pa tudi s\x>jega gospodarja, šefa ali poglavarja, kakor ga pač hočemo imenovati. In ta gospodar je dober, skrben. Očetovsko skrbi za duševni in telesni blagor svojih podložnikov. Beli si gla\*o in težke skrbi ga mučijo, kajti nameščenci njegovega podjetja so preveč intimni med seboj. Ni nam točno znano, kako je s (o intimnostjo, ali je pregrešna ali ni in po kakšnih posta\'ah naj bi obsodili nien greh. Vemo le tolijio, da vladajo med posamez nimi nameščenci tega podjetju preveliki prijateljski odnošaji, izraženi in pos\'edo-čeni recimo s tem, da nižji \-išje kar javno tičejo. To pa opaža gospod ur jevo oko z nejevoljo. Kdo bi zameril očetox'sko skrbnemu gospodarju, da je pokaral nameščence in jih posvaril, da vzajemnost tn kolegialnost med njimi ne smeta iti tako daleč, da bi bila v spodtiko ljudem in v pohujšanje nedolžni mladini. Nihče mu tega ne more zameriti. Nasprotno, pohvaliti ga moramo in posnemati. Še tega bi bilo treba, da bi postali nižji in višji nameščenci med seboj preveč intimni. Potlej bi bilo konec vestne službe in vse bi šlo narobe. Piku brez pornišl jaja. Iz Ptuja — VeHk požar na Hajdini pri Ptuju. V sredo zjutraj je presenetil prebivalce prijazne vasice blizu Ptuja, velik ogenj. Clo-relo je na Hajdini, kjer je skoraj vsako leto večji požar, in sicer zato, ker so hiše blizu skupaj. Goreti je začelo v skednju posestnika Ivana Artenjaka. Zgodaj zjutraj je še divjal velik vihar, in še preden so se vaščani zavedli, je bilo vse poslopje v plamenih, ki so zajeli gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Veter pa je nosil cele baklje goreče slame na sosedna poslopja, tako da je bila uničena tudi vsa domačija posestnice Marije Kac in posestnika Stanka Zupaniča, Najhujše je prizadet posestnik Zupanič, ki si je šele lani postavil novo poslopje in mu je razen poslopja zgorel tudi en vagon koruze in dva vagona lesa. Vsem posestnikom so pogorela vsa poslopja do tal in tudi gasilci zaradi vetra niso mogli dosti pomagati. Omejili so se le na lokalizacijo ognja, ker je pretila vsej vasi nesreča. Na kraj požara so prihitele požarne brambe iz Hajdine, GereČje vasi in Ptuja, škoda se ceni samo pri Zupanič u na 150.000.—, d očim znaša skupna škoda nad 300.000.— din, ki pa Je le deloma krita z zavarovalnino. — Ptuj dobi nov vinski muzej. Te dni se je vršil občni zbor Muzejskega društva pod predsedstvom g. dr. Komljanca Josipa. Predsednik se je spomnil umrlih zaslužnih mož za naš muzej, predvsem notarja Skraberja in prelata dr. Kovačiča iz Maribora, Tajnik g. Smodič je obširno poročal o novih pridobitvah muzeja. V kratkem se bo preuredil stari stolp v mestnem parku v vinarski muzej in je tozadevne načrte ze Zagotovil arhitekt inž. Dev iz Maribora. Stari stolp se bo v kratkem preadaptiral in bo Ptuj s tem muzejem veliko pridobil. Iz Kranja Gorenje! nosite Hinko-kiobuke! — Za praznike bodo pose t ili planinsko postojanko na amarjetni gori številni Izletniki. Udobno urejena restavracija last SPD v Kranju na femarjetni gori nudi v zadnjih letih zlasti ob sobotah, nedeljah In praznikih obilo razvedrila in ni čudno, da si je pridobila vedno več posetnikov. Prijazni oskrbnik g. Marjan ustreže vsem željam gostov, tudi razvajeni gosti ne bodo odšli razočarani. Kdor Še ni bil na Šmarje trd gori naj se prepriča za praznike o gostoljubnosti. NI se vam treba bati strme poti, pa tudi zaiti ne morete. G. Marjan je poskrbel tudi za markacijo tako, da ne morete zgrešiti gostoljubne postojanke SPD na šrnarjetni gori. Iz Sloven] gradca — Zadaja not Antona Kuharja. Zadnja pot odličnega nacionalnega delavca g. Antona Kuharja je v polni meri pokazala, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih našega obmejnega prebivalstva, ze mnogo pred napovedano uro pogreba se je zbrala venka množica prebivalstva pred Kuharjevo domačijo. Po pogrebnih molitvah se je razvil ogromen sprevod pogreb-cev, na čigar Čelu je Šla šolska mladina, gasilci v krojih m mestna godba. V sprevodu smo opazili vse predstavnike javnega življenja s zreškim načelnikom g, dr. Hra-sevcem na čelu, kakor tudi predstavnike vseh javnih uradov, trgovine, žandarmerije Itd. Na pokopališču se je poslovil od pokojnika duhovni nad svetnik g. Jakob So-kUč, nakar je godba zaigrala turobno ža-lostlnko. Solznih o« se je prebivalstvo le težko ločilo od vzornega narodnjaka, ki ga bo obranilo t častnem spominu. POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM Stev. 80 »SLOVENSKI NAROf>€t petek, 7. aprila 1TO Strna * NAJVEČJA GLASBENA SENZACIJA ! — FILM O *IV-UENJvSKI POTI NAJGENUALNEIftEGA GLASBENIKA ! Velik« moćni spored KINA UNION A! Premiera na velikonočno soboto ob 21. uri! Giuseppe Verdi Sodeluje sloviti tenorist B. Gigli ki bo v filmu pol arije is oper: Nabucco, Trovatore, Rigoletto, Don Carlos, Traviata, Aida in Othello! DNEVNE VESTI — Povratak naših kraljevleev iz Londona. Nj. kr. Vis. princa Tomislav in Andrej in knez Nikola so včeraj zjutraj prispeli iz Londona v Beograd, kjer bodo preživeli velikonočne počitnice. — Lep praznik na našem dvoru. Hčerka Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kne-ginje Olge Elizabeta danes proslavija svoj tretji rojstni dan. — Kralj Peter II. beograjskim siromakom. Nj. Vel kralj Peter IL se je tudi letos za velikonočne praznike spomnil beograjskih siromakov in jim poklonil 100.000 din. Ta podpora je bila razdeljena včeraj v osnovni šoli Cara Nikole okrog 2700 osebam, deležni pa so je bili le naj bedne j si, in pa rodbine s Številno deoo. — Ministr«tvo Javnih del potrebuje SO inženirjev. V mindstrtvu javnih del potrebujejo 30 inženirjev gradbene stroke, od teh 18 inženirjev za ceste in mostove, In 12 za hidrotehnična dela, poleg tega pa še 6 arhitektov, 2 inženirja elektrostrojne stroke in 2 inženirja tehnologa, dalje 22 tehnikov gradbene stroke, 6 tehnikov arhitektonske stroke, 2 tehnika elektrostrojne stroke in 4 računske uradnike z dovršeno trgovsko akademijo. Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti je treba poslati ministrstvu do vštetega 20. t. m. — Priprave za trgovinska pogajanja z Italijo. V trgovinskem ministrstvu je že pripravljeno gradivo za nova trgovinska podajanja z Italijo. Dan sestanka mešanega odbora še ni določen, vse pa kaže. da se sestane zadnje dni aprila ali v začetku maja. Zadnje Čase namreč močno nazadnje naš izvoz v Italijo, narašča pa uvcz iz Italije. Več let smo bili napram Itpliji v kliringu visoko aktivni, zdaj smo pa pasivni za dobrih 30,000.000 din. Z no-\ trgovinsko pogodbo naj bi se omogočil večji izvoz naših poljskih pridelkov v Italijo. — Vsa mesta poiicijs^h stražnikov zasedena. Kraljevska banska uprava opozarja, ila so vsa mesta policijskih stražnikov zasedena. Zato naj se zadevne prošnje ne vlagajo, ker bi imeli prosilci s tem samo nepotrebne stroške. — Kinematografi na veliko soboto. Notranjo ministrstvo je odredilo, da se smejo igrati na veliko .^iboto samo filmi verskega enačaja. sicer pa morajo biti kinematografi zaprti. Zveza kinematografov kraljevine Jugoslavije stoji na stališču, da je t1 Ha ta odlok tolmačiti tako. da velja sari, za veliko soboto v krajih s pretežno prav slavnim prebivalstvom, ker je v teh krajih vstajenje šele v nedeljo zjutraj*. V ki a jih s katoliškim prebivalstvom foodo pa lahko na vt liko soboto zvečer v kinematografih predstave ne glede na značaj filma. — Tujci že prihajajo v nase Primorje. Iz Crikvenice poročajo, da je od dne do dno več letcvisčarjev, zlasti Nemcev, pa tudi Poljakov, Čehov, Angležev. Švicarjev in Madžarov. Tujci ostanejo večinoma na našem Primorju čez velikonočne praznike. Sezona se je v Crikvenici že pričela. Tudi v Split so že jeli prihajati letoviščar-31 Največ je Nemcev, precej pa tudi Madžarov. Dubrovnik in okoliški kraji so zadnje dni že polni tujcev. Tako živahnega vrvenja v Dubrovniku že dolgo ne pomnijo. Največ je v Dubrovniku med tujci Nemcev. — Knjige Slovenske matice za 1939 so pravkar izšle, tri redne publikacije in ena iziedna; vse štiri knjige so izvirni spisi, in sicer: Fran Petrč: Poizkus iliri zrna pri Slovencih (374 strani leksikonskega formata), Anton Ingolič: Soseska (212 stiani), Igo Gruden: Dvanajsta ura (pesniška zbirka. 100 strani). Te tri redne publikacije stanejo broširane 50 din, vezane 86 din. Kot izredna, doplačilna knjiga je izšel spis Alme Sodnikove >Descar-t€s. njegovo življenje in filozofija« (136 strani), ki jo dobe Matični člani za doplačilo 10 din. — Ljubljanski člani lahko dvignejo knjige v Matični pisarni, Kongresni trg 7, vsak delavnik v uradnih urah dopoldne in popoldne, zunanji člani jih dobe po pošti ali preko poverjenikov te dni. — Uprava Slovenske matice. Imej čista asta? ^ ■■■■^■■^■^■■»■■"^■■■»z* imajo čista usta in Mestece zobe Orodje, ki se stalno rab} — kakor naši tobje — je treba seveds redno negovati. ZjuKaj in zvečer sobno Ččetko !n Chlorodont, pa tobe očistiti ? vseh smereh) Nič strahu: tobje to prenesejo. Le slabe nege ne vedri© I Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto 1 Domači proizvod. — Nadaljevanje stavbnih del na Golniku. Jeseni smo poročali o začetku velikih stavbnih del na Golniku, o velikem prizidku sanatorija, ki ga bo tvoril bolniški oddelek s prostori za zdravljenje in soln-čenje in stanovanjski trakt. Prizidan bo na vzhodni strani glavnega zdraviliškega poslopja. Temelje so začeli kopati jeseni, ob nastopu mraza decembra so pa ustavili delo. Ko je bila večina temeljev Izkopana v normalni širini in globini, se je izkazalo, da teren ni dovolj dober ter da ne prenese večje obtežitve brez razširjenih in poglobljenih temeljev. Zgornje plasti je tvoril grušč, a plitvo pod njim so naleteli na miocensko naplavino. V miocenski dobi je gorsko jezero naplavilo debele plasti ilovice, ki ne vzdrži večje obremenitve, če so hoteli zidati na tej ilovici, so morali temelje zelo razširiti in poglobiti. Zaradi tega se je delo zelo zavleklo. V tej sezoni so začeli delati pred dobrimi 14 dnevi. Temelji so zdaj že betonirani za bolniški trakt in zidarji so začeli nastavljati zidove za drugo in prvo klet, medtem ko pri stanovanjskem traktu betonira jo že stropno ploščo druge a tže.vtj-%.. A A AA stropno ploščo druge etaže. — Zaprta ce**t&. Banovinska cesta L reda. št. 14, Dravograd—Slovenjgradec— Velenje—Šoštanj—Letuš—sv. Peter v Sav. \ dolini odsek od km 27.000 do km 38.500 skozi Hudo luknjo, ki se nahaja med Gornjim Doličem in Velenjem bo od 10. aprila 1939 dalje do preklica med 6. uro zjutraj in 12. uro opoldne radi razstreljeva-nja skalovja vsak dan aa promet zaprta. V ostalem času je dovoljena le previdna vožnja. V času, ko je cesta zaprta je možen promet med SlovenjgTadcem in Velenjem te preko Vitanja,__ . — 14 avtomobilov Istočasno na Polževem. Vedno več prijateljev ima zdaj že splošno znano in priljubljeno letovišče Polževo tudi med avtomobilisti. V nedeljo sicer ni bilo vreme idealno, ker se je že dopoldne pooblačilo, vendar se je pa precej avtomobilistov odločilo za izlet na Polževo, kjer je bilo v opoldanskih urah istočasno 14 avtomobilov in več motociklov. Domačini so se šalili, češ. da bo treba postaviti pred vasjo pod domom prometnega stražnika, kakor v Ljubljani pred pošto. Vse kaže. da bo letos dograjena tudi nova, 4 m široka cesta od Peščenika preko Križke vasi in Nove vasi pod domom na Polževem in dalje skozi Velike in Male Vrhje do banovinske ceste Grosuplje — Krka. Ko bo dograjena še ta cesta, bodo lahko vozili avtomobili z državne ceste na Peščeniku preko slikovitega hriba mimo Polževega naravnost na Krko in dalje v Žužemberk ali Stično. Potem bo avtomobilski promet na Polževem še mnogo živahnejši. Posebno priporočljivo je Polževo za izlete med velikonočnimi prazniki. Zdaj. ko se prebuja narava v novo življenje, je tam gori na prijaznem hribu najlepše. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, v splošnem pa brez posebnih sprememb. Včeraj je nekoliko deževalo na Visu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 26, v Sarajevu 24. v Zagrebu 22. v Splitu in Kum-boru 20. v Dubrovniku 19, v Mariboru 18.3. v Ljubljani 17, na Rabu 16, na Visu 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.7, temperatura je znašala 9.5- — Okradena v vlaku. Uršula Miklavče-va iz Podmolnika je imela te dni opravka v Kranju, kamor se je odpeljala z vlakom. V vlaku pa se ji je pridružila neznana okrog 401etna ženska, ki ji je ukradla rjavo denarnico, v kateri je imela Miklavčeva vozni listek. prtljažni listek za kolo in 130 din. Tatica je izstopila že v Medvodah, zato je niso mogli izslediti. — Drzen roparski napad v Beogradu. V sredo zvečer je bil v Sumakovičevi ulici izvršen nenavadno drzen roparski napad na trafikanta spira Novaka. Mož ima s\'o-jo trafiko v Draškovićevi ulici in je vsak večer nosil denar in druge vrednosti v svoje stanovanje na čuburi. Ko je nosil v sredo s seboj 67.000 din gotovine in za 100.000 din kolkov, sta ga v Sumakovičevi ulici napadla dva neznanca, ga pobila na tla, mu vzela torbico z denarjem in kolki in pobegnila. Na njegove klice na pomoč so prihiteli ljudje, ki so takoj napad prijavili policiji, obenem pa pozvali reševalce, da so hudo ranjenega Novaka piepeljali v bolnico. Policija je uvedla preiskavo, toda razbojnika sta odnesla pete. — Kolporter se je zastrupil. V Zagrebu se je zastrupil v sredo zvečer z oetovo kislino kolporter Ignac štimac, star 56 let. Nekaj časa je bil še pri zavesti, potem pa je v silnih mukah izdihnil. Vse kaže, da je šel v smrt zaradi bede. — Vlak povozil deklico. V Draganiču na Hrvatskem se je pripetila včeraj težka železniška nesreča. Vlak je povozil 2 letno hčerko progovnega čuvaja Marijo Gašpič. Igrala se je ob tračnicah. Strojevodja je hotel vlak ustaviti, pa je bilo že prepozno. Lokomotiva je udarila deklico v glavo. Nesrečnega otroka so piepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. — Velika poneverba pri sodišču v Mur. ski Soboti. Na sreskem sodišču v Murski Soboti je bila včeraj odkrita velika poneverba. Gre za nad 300 000 din. Denarne posle je vodil sodni oficijal Friderik Štefan. V sredo popoldne se je zglasil pri starešini, kateremu je baje priznal, da je on poneveril denar. Uvedena je bila takoj preiskava, ki bo poKazala koliko je na tem resnice. Osumljenec je moral v preiskovalni zapor. — Umrl je Rus, ki je izročil carja Ni. kolaja boljševikom. Pred dnevi je umrl v Pančevu ruski emigrant Sergije Mihajlo-vič Njemčinov, ki je odpeljal carja Nikolaja in njegovo rodbino v Jekaterinburg in jih izročil boljševikom. Mož je zapustil obširne zapiske, iz katerih je razvidno, da je zadnji ruski car mirno pričakoval svojo usodo. Njemčinov sam je smatral Nikolaja II. za dobrega in prostodušnega moža. — Samomor tiskarskega vajenca. V Beogradu se je včeraj obesil tiskarski vajenec Svetislav Kalauzovič, star 18 let. V7 smrt je šel zaradi nesrečne ljubezni. Pri njem so našli pismo, namenjeno dekletu, ki je bil v njo zaljubljen. V pismu ae ganljivo poslavlja od nje in pravi, da bo ostal vzrok njegovega samomora tajen. Ni namreč hotel zvaliti krivde za svojo smrt na njo. Iz LfuMfane —lj PoŠta Ljubljana 3 bo 14 dni zaprta. Pošta Ljubljana 3 na Sv. Jakoba trgu št. 2 bo od 10. aprila približno 14 dni zaradi popravila uradnih prostorov zaprta za poslovanje s strankami. Stranke naj se ta Čae poslužujejo ostalih pošt. Ponovna otvoritev bo pravočaimo objavljena. —lj Dve univerzitetni poslopji zidajo. Prejšnji teden so obnovili delo na stavbi Zavoda za strojništvo ob Aškerčevi ulici. Jeseni, do nastopa ostrega mra/a, so zbe-tooirali dve etaži ob cestnem traktu. Dvoriščnega trakta pa se niso začeli betonirati ker je prerzku^nja terena pokazala, da je potrebno pilotiranje. V d\uriš*:ncm trak tu bo strojnica, zato bo obremenitev terena še tem večja. Odločili so se za železo-betonske pilote, kakršnih doklej v Ljubljani niso še nikjer uporabljali. Prejšnji teden so jih začeli zabijati. Poslej bo delo hitro napredovalo. Nasproti te stavbe, ob Murnikovi ulici, so pred dnevi začeH kopati temelje za poslopje kemičnega institute, ki bo prizidano ob južni strani k poslopju tehniške fakultete. Dolgo bo 58 m in približno 10 m široko. Talni načrt ima» obliko pravokotnika. Tudf ta stavba bo slonela na želez ob etonek i h pilotih. Prav zaradi pilotfranja se je delo tako dolgo zavlekle. Izkazalo se je namreč šele pozneje, da bi leseni piloti ne bili primerni, ker tam tarna voda nima stalne visine ter bi se lahko zgodilo, da bi upadla tn bi del pilotov segal nad njo. Ko bi piloti ne bili već stalno v vodi, bi začel! rronneti, kar pomeni, da bi postali temelji poslopja ogro-fgni Zato to te odločili za žedezobetonake [ pilote in proračun se je nekoliko spremenil. Formalnosti ponovne odobritve proračuna so začetek dola precej zavlekle. Zdaj je zaposlenih še malo delavcev. Nekaj pilotov, ki so po 4 metre dolgi in betonirani iz posebnega, kvalitetnega cementa, so ie zabili. V večjem obseg« bodo začeli delati po praznikih. Dr. J. RANT, ZOBOZDRAVNIK V NEBOTIČNIKU, od 8. do 17. U m. ne ordinira —lj Najfinejše se izraza glasba v komorni muziki. To panogo glasbenega ustvarjanja ah udejstvovanja zastopa na naših koncertih najpogosteje godalni kvar tet. Bolj redki so koncerti s triom (violina, čelo, klavir). To sestavo bomo slišali deloma kot samostojni koncertni faktor, deloma pa kot spremljevalca sopranistke na večeru komorne giasbe. ki bo v petek dne 14. t. m. v veliki Fllharmonični dvorani. Izvajalci koncertnega sporeda bodo: Ksenija Kusej, kolora turni sopran, Albert Dermelj violina. Bogomir Leskovic. čelo in Marijan Lipovsek. klavir. Začetek koncerta bo ob 20. uri, vstopnice pa so Ze v prodaji v knjigrarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Največji glasbeni film »Verdi« za, veliko noč v kinu TJnionu. Verdijevo ime v glasbenem svetu glede popularnosti gotovo nima primere. S spoštovanjem izgovarjajo njegovo ime po vsem svetu. Ljudje ga poznajo iz mnogih njegovih glasbenih del, iz najbolj popularnih oper, ki so šle po vseh svetovnih odrih in ponesle skladateljevo slavo Sirom sveta. Kakor poznajo ljudje Verdijevo glasbo, tako je pa malo komu podrobneje znana življenjska pot tega genialnega moža. Film »Verdi«, ki ga bomo videli za velikonočne praznike v kinu TJnionu, bo široki javnosti pokazal Verdijevo življenje. Ta film je prejel na letošnji bienali v Benetkah veliko umetniško nagrado. Zanimiv je med drugim tudi zato. ker igra v njem eno glavnih vlog sloviti italijanski tenorist Benjamin Gigli, ki bo pel arije iz Verdjevih oper »Nabucco«. »Trubadur«, »Rigoletto«, »Traviata«, »Don Carlos«, »Aida« in »Othello«. Kino Union je tedaj za velikonočne praznike pripravil Ljubljani izreden glasbeni užitek. 1206 Moderne bluze — Karničnik, Nebotičnik —lj članstvu Učiteljskega pevekvga zbora »Emil Adamič« sporočamo da bo prihodnji pevski tečaj 13., 14. in 15. aprila v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Začetek tečaja bo 13. aprila točno ob 10. uri dopoldne. Tajništvo. u— Ogled mestnega muzeja v Gosposki ulici štev. 15. je dovoljen ob delavnikih od 10. do 13. ure z vstopnino po 5 din »a osebo za enkratni obisk; dijaki plačajo 2 din. Vstoćnice se dobe pri hišniku ali pi- sarni kulturnega odseka. Po 1. majniku, ko ne bo treba več kuriti prostorov, bo pa ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure obisk brezplačen. Otroci in učenci nižjih razredov ljudskih sol smejo v muzej le v spremstvu in pod nadzorstvom odraslih oseb. Dijakom, učencem ljudskih sol pod vodstvom učiteljstva in društvom je v skupinah dovoljen brezplačen obisk tudi med tednom med 10. in 13. uro, vendar se moraic prej zglasiti v pisarni kulturnega odseka. Za fotografiranje ali pre-risevannje razstavljenih predmetov in stenskih slikar'j je potrebno posebno dovoljenje kulturnega odseka, drugače se pa morajo obiskovalci ravnati po obiskoval-nem redu, ki je nabit v mestnem muzeju in je v glavnem enak obiskovalnemu redu drugih muzejev. —lj Društvo »Soča« matica vabi vse svoje članstvo in prijatelje, da se udeleže v polnem številu pogreba pok. Vide Maii-aičeve *tod. med. hčerke našega člana g. Rafaela Mahniča. pol. inšpektorja, ki bo danes 7, t. m. ob 4. uri pop. izpred mrliška veže Splošne bolnice k Sv. Križu. Hudo prizadetim staršem naše najiskrenejše Sočutje. 212—n —lj \ecer komome gla*»be. Gdč. Ksenija Kušejeva, sopranistka ter violinist Dermelj, čelist Leskovic in pianist Marijan Lipovšek. so nam pripravili večer komorne glasbe z izredno bogatim sporedom. Klavirski trio bo najprvo izvajal Schuber-fcov trio v b-dum. nato so na sporedu Beethovnove Tri škotske p^smi za sopran s spremi je van jem klavirskega tria, dalje Dvorakova Sonatlna v g-dmu za violino in klavir. Po odmoru so na vrsti naslednje arije: Torelli: Arija nade moje za srlas. violino in klavir. Handel: Arija Tusnelde iz opere II re Pastore za glas. čelo in klavir. Sklepna točka večera bo znameniti Dvorakov Dumky-tric. Večer Izbranega, finega sporeda bo v petek 14. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonicni dvorani. Cene običajne koncertne, vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Učenci strokovnih nadaljevalnih Sol, ki obiskujejo tečaje obvezne telesne vzgoje, ter njih delodajalce in skrbnike opozarja mestni odsek z«, telesno vzgojo, da je od torka, 11. aprila ne glede na šolske počitnice — spet reden pouk, zato marajo obvezniki priti ob določenih urah v telovadnice. —lj V počaščenje pokojnega g. Viljema Rohrmana je namesto venca darovala 100 din ga. Leopoldina Lončarjeva, Ulica stare pravde 5, mestni socialni urad je pa v znemenje tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka da-rovalki najlepšo zahvalo. —lj člani »Sadjai^kega in vrtnarskega društva« so vabljeni, da se udeleže pogreba bivšega predsednika kmetijskega svetnika Viljema Rohrmana. _lj Pavle Fracaliski, bolgarski akademski slikar, ki razstavlja svoje akvarele iz bolgarskih planin v Jakopičevem paviljonu, prireja zadnje vodstvo po razstavi na velikonočni ponedeljek 10. t m. ob 11. Kdor si zanimive razstave še ni ogledal, naj to stori čim prej, kajti odprta bo samo še do 16. t. m. Zlasti opozarjamo na razstavo članstvo Slovenskega planlnake-ga društva in Jugoslovenako - bolgarske lige. —lj Položnice za mestno ra*nnovodat\ o navadno prihajajo brez navedbe, za kaj je denar poslan. Stranke namreč na hrbtu poštnih položnic spregledajo prostor za pismena sporočila lastnika čekovnega računa in s tem delajo težave ne samo mestnemu finančnemu oddelku, temveč tudi sebi samim. Urad mora namreč likati po vseh knjigah in kartotekah Ime stranke, da bi na ta način ugotovil, za kaj je bil denar nakazan. Zato mestno poglavarstvo prosi vse stranke, ki mestni občini ljubljanski nakazujejo denar po -poštnih položnicah ali po položnicah Poft-ne hranilnice, naj označijo tudi v lastnem interesu vedno na hrbtu položnice, sa kak namen pošiljajo znesek. —lj Tatvine v Ljubljani. Is podstrešja v Wolfovi ulici 10 je bil oni dan ukraden Otroški avtomobilček iz jeklene pločevine. Avtomobilček je sivo pleskan z rdečim robom in ima lesen volan. Razen avtomobilčka je tat odnesel tudi dva ročna kovčega, vredna 200 din, dočim je avtomobilček vreden 1500 din. Oškodovanec je v hiši stanujoči Ivan Kramar. Z dvorišča hiše št. 18. v ulici Cara Dušana je nekdo odnesel na škodo Berte Spacapanove 13 m dolgo, gumijasto cev za Škropljenje zelenjave, vredno 300 din. V frančiškanski cerkvi pa je bila Okradena, Avg. Turkova. Tat ji je odnese i ročno torbico, v kateri je imela zlato štirioglato za postno uro, vredno 600 din. —lj Tatvine koles. Izpred Mikličevega hotela na Masarvkovi cesti je bilo včeraj ukradeno 1000 din vredno, novo prepie-sk '.no kolo, znamke »Stever«, opremljeno z električno svetilko. Kolo je last Martina Permeta. — V Tomanovi ulici pa je bilo odpeljano 5O0 din vredno kolo znamke »vVblsit«, sivozeleno pleskano Janezu Trostu. —lj Prijet tat sukenj. Pred tedni je balo prijavljenih policiji več tatvin sukenj v raznih kavarnah. Med drugimi je bila ukradena tudi v kavarni »Bvroplt 2000 din vredna suknja lekarnarju Oblaku iz št. Vida. Tedaj se je javila neka gospodična, ki je povedala, da pozna dotičnoga, ki je na mestu ukradene suknje pustil na kljuki Se obrabljen površnik, da pa ne ve kako se piše in kje stanuje. Dotična gospodična pa je včeraj srečala tatu pred Mik Uče vo kavarno in ga iiSročUa stražniku. Bil je 331etni France O. brezposelni mizarski pomočnik, ki je policiji Se man kot nevaren tat in vlomilec. MALI OGLASI ■t seda 50 par. davek poseoej Preklici izjave beseda Din L.— davek posebej la pismene odgovore glede mano oglasov je treba priložit! znamko, —- Popustov za male oglase oe priznamo RAzno Beseda 50 par. davek posebej •Vajmaniši znesek 8 Din MALI OGLAS v velikonočni številki »Slovenskega Naroda" ima siguren uspeh! Beseda 50 par, davek posebej X Al BOI, J $A VIX A domača in dalmatinska, ter kraški teran in razna domača žganja. — Gostilna pri 2Levu«. 1162 L\ VSAKO DKC21NO NAJLEPŠA OBLAČILA .'osebno moške obleke. treOČ-kotl krušno perilo itd si nabavite najboliše in aajceneje pri t K IL S H E K, Jubljana, 3v Petra cesta 14 • VtCBArVMfe Jli.GOGfcAfIKA V NAJEM VZAMEM takoj hotel, kavarno, restavracijo ali gostilno, prvenstveno v Ljubljani, Mariboru, Celju ali na Gorenjskem. Ponudbe na Brezinščak za Lm O., Zagreb Klaičeva ul. lO-HL 1208 službe Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din PRODAM ZA PRAZNIKE si nabavite prvovrstna ter garantirano pristna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: namizno belo liter din S.— srbski prokupac » 2 8.— rizling 3» » 9.— cviček 2> » 9.— muškat, silvanec » » 12.— jabolčnik > » 5.— žganje: tropino vec s> > 28.— slivovka > a- 32.— brinjevec > » 36.— rum > s> 36.— Se priporoča >Buffetc J.Jeraj nasl. Minka Videnič, Ljubljana. Sv. Petra c. 38. 1196 MOTOR S PRIKOLICO Harlev 1200 cem — v dobrem stanju, prodam za 4.200 din. Avto Chevrolet, tipa 27, pri-I praven za predelavo v polto-j voroega, malo vožen — poceni ( proda Anton Pustotnik, žga-njarna, Blagovica. 1179 NA DOLENJSKEM naprodaj na prostovoljni javni dražbi dne 16. aprila posestvo Franca D r e n i k a (vulgo na šrangil. Jablan 25, Mirna peč, s hišo in gospodarskimi poslopji ob državni cesti, na prometnem kraju, primerno za obrt. Informacije se dobe: Miklič Anton, mizar. Jablan 25, Mirna peč. 1181 MIZARJI, POZOR! Meščanska korporacija v Kam niku ima na zalogi popolnoma suhe mecesnove plohe 50 do 60 mm debele. 1204 SPALNICO orehova imitacija Sperana, lepa oblika ter malo rabljeno zelo ugodno prodam. Bitenc Gosposka 10._ 1209 RSsA 13% donosna, 7 sob, kleti, drvarnica, pralnica vrt din 86 tisoč. Maribor, Pobrežje, GkV sposvetska 56, Krema. 36-M KUPIM DVA MIZARSKA POMOČNIKA sprejme Janez Tavčar, mizarstvo Forme, št. * dkofja Ix>-ka, 1206 Makulaturni papir proda uprava , Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. S Pozor! Gostilna „Naše morje44 Ljubljana, Puharjeva ul. 1 (za Flgovcem) in gostilna „KRILO" na Zaloški cesti fit. 10 točita prvovrstna dalmatin&kn vina. Za praznike vsa vina oaz ulico Din 1.— ceneje. — Vesele praznike želi vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča NAZOR VUkDO nn «it»;»''ianmiMiini Halo! Za velikonočne praznike točim prvovrstna dibenlska vina v RESTAVRACIJI »LLOYD« in v „VINOTOČU" — Prešernova nfiea 5 črno. belo, o pol o po Din 8.—, vugava po Din lil. liter! Svojim cenj. odjemalcem želim vesele velikonočne praznike in se priporočam BTJJAS Dalmatinska vina odlikovana na mednarodni razstavi v đonu in Parizu, točim sa velikonočne nike po najnižjih cenah. Beto in Din 8.-— liter, pri odjemu 10 litrov pri litru Din 7.50. Prima opolo, dlnrač sa vtigavtk Din 10.—■ Gostilna »Jadran« FLORUANSKA ULICA tt in „Vinotoč" POLJANSKA CESTA 11 Vesele Velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem 00 par, davek posebej, Najmanj« znesek 8 Din poltovorni avto nosilnosti 1000 do 1500 kg ▼ dobrem stanju, kupam. Ponudbe na Moderni dekor, Zagreb, UM narodna Tiskarna I L3UBUANA PRI »AMERIKANCU« V FLOBiJANSll ULICI danes: Muka, alaJm, pdleao*fc% Za praznike najboljši cviček — 6* po 11.— Din! Se priporoča !>*. Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, petek. T. aprila 198». štev. 80 Zagonetka starega Egipta in njegovih faraonov Spomin na nedavno umrlega Hovvarda Carterja — Prispevek k faraonov Howard Carter, zagonetni egiptolog, je nedavno umrL Danes pri občujemo razgovor, ki ga je imel z njim pred leti neki francoski novinar. V njem se je Carter dotaknil vprašanja, ki je takrat precej razburjalo svet. Ljudje so bili zelo radovedni, dali so se faraoni res osvetili tistim, ki so motili njih večni mir. Preden je postal Carter arheolog, je bil strasten slikar. Nekega večera, po napornem delu v Tu-tankamnovi grobnici, je stal na terasi in zrl v nebo. vprašal — Ali ste praznoverni? ga je francoski novinar. — To vprašanje sem slišal že večkrat, odkar smo odprli Tutankamnovo grobnico, — je odgovor Carter smeje. — Toda pra-znoveren nisem. In vendar, če bi imel kdo pravico biti, bi bil to v prvi vrsti jaz. — Ah, — jc vzkliknil novinar, — saj sem vedel, da mi boste povedali zanimivo zgodbo. — Ne iščite v tem nič drugega razen naključja, — je dejal Carter. — Povejte mi to zgodbo. — Pa naj bo: Tutankamnovo grobnico sem iskal 20 let. Preživel sem ure, bolje rečeno leta obupa in novih nad. To je usoda vseh arheologov. Nekega dne sem našel nekaj, kar me je približalo cilju. Potem sem pa odšel na oddih v Kairo. Nekega jutra sem stopil v ulici stare Kaire v trgovino. In ko sem nekaj kupoval, sem naenkrat zaslišal peti kanarčka. Še nikoli ni kanarček tako čudovito pel. Zdelo se mi je. da slišim slavčka. Tako krasnega ptičjega petja še nikoli nisem slišal. Takoj sem hotel pojočega krilatca videti. Povedali so mi, da ga ima neka soseda. Odšel sem k nji in jo vprašal, če bi mi kanarčka prodala. Odgovorila mi je, da ga ne proda. Toda nisem se dal odpraviti. Ponudil sem ji toliko, da bi lahko kupila s tem denarjem celo ptičjo farmo. Slednjič sem kanarčka dobil. Kupil sem lepo kletko in odšel z njim v Luxor. Zdelo se mi je, da je bil prav tako zadovoljen kakor jaz. Neprestano je žvrgolel, kadar ni spal. Moram vam povedati, da sem stanoval v kmečki hišici blizu kraja, kjer smo odkopavali stare grobnice. Tam sem se večkrat počutil samega, toda odkar sem imel ka-narčka. nisem bil več osamljen. Po cele uro sem ga poslušal. Ali se vam zdim smešen? — Kaj še. Jaz imam gramofon. Res je potrebno, da veste, da moj kanarček H prepeval samo kadar je jedel ali spal. Nekega dne pa ni hotel več žvrgo-leti. To je bilo tistega dne, ko smo končno odkrili Tutankamnovo grobnico. Komaj smo jo odprli, sem jo moral zopet zapreti, ker sem pričakoval nove delavce, ki sem jih bil poklicati, da bi odprli sarkofag. Tistega dne, ko smo grobnico zopet zaprli, je jel moj kanarček znova žvrgoleti. — Kaj pa potem? — je vprašal novinar. — Delavci so prišli, odprli grobnico m odpečatili sarkofag. Tistega dne je moj kanarček zopet utihnil. Sarkofagi so pa trije, kakor veste. Dva sem dal prenesti v kairski muzej, potem sem dal pa grobnico zopet zapreti. Komaj je bila zaprta, je moj kanarček znova zažvrgolel. Končno smo prišli do tretjega in zadnjega odkritja: našli smo faraonovo mumijo. In v tistem trenutku, čujte, v istem trenutku, ko so delavci sarkofag odprli, se je priplazila v moje stanovanje kobra, vdrla je v kletko in zadavila kanarčka, — V istem trenutku pravite? — Da. Pa to še ni vse. Morda veste, da je kobra kraljevska kača, »zLati«: božanski plazilec. Podoba te kače je krasila vse čelade faraonov in krasi vse njihove grobnice. Tistega dne, ko smo odkopa H Tutankamnovo mumijo, sem se ozrl na hieroglife in prečital ime, s katerim so označili ta grob. Veste kako se je glasilo? — Ne. — sem odgovoril. — Kako? Carter je dejal počasi: — Imenoval se je grob žolte ptice. — In vi zato niste postali praznoverni? — Ne. Veste, se pač ne da nič storiti. Ponarejeni kovanci na — božičnem drevescu Zaradi ponarejanja denarja obtoženi Vinko, ki se je zagovarjal, da je hotel narediti veselje sestrici Izubijana, 7. aprila Včasih pripoveduje kateri izmed izmi-kavtov, ki je naposled le prišel pred sodnike, s krepkimi besedami in humorjem, kako je tega ali onega razlastil. Ob takih prilikah se nasmejejo tudi sodniki, ne samo publika. V splošnem pa so razprave pred senatom presne«, sodniki se ne smejejo, publika d-rtoi ukor, če se zakrohota. Publiki se dostikrat zdi kaj smešno, čeprav je od sile resno in žalostno. Najbolj resne so razprave proti ponarejevalcem denarja, menda zaradi tega, ker se že v naprej ve, da obtoženec ne bo odšel iz dvorane brez strogega zapora ali robije. Ko je pa prijel na vrsto pred mali kazenski senat delavec Vinko Borin, doma iz okolice Kranja, smo se vsi od srca nasmejali, čeprav je bil obtožen po resnem paragrafu zaradi ponarejanja denarja. Zagovarjal se je namreč, da ni imel namena ponarejati kovance. Hotel je naredniti le izredno veselje svoji 8 let stari sestrici. Da je Vinko hotel delati denar, je prišlo na dan slučajno. Nekdo ga je ovadil, da nosi iz tovarne Titan domov razne predmete. Orožniki so prišli in prebrskali po Vinkovi sobi ter našli res pločevinaste odpadke in druge predmete, katere je prinesel iz tovarne domov, v nekem predalu pa so našli tudi model, cink in svinec ter ponarejen kovanec za 50 din. Vinko je bQ takoj aretiran. Kakor orožnikom, je povedal tu»ii sodnikom, da je hotel narediti okraske za božično drevesce. Kupil je svinec in cink in naredil model iz lesa. Potrošil je za to precej denarja. S tem denarjem bi kupil lahko celo škatlo srebrnih in zlatih kovancev iz čokolade Sestrica bi jih bila še bolj vesela kot tistih iz svinca, saj bi jih lahko pojedla. Pa tudi svetili bi se lepše na drevescu kakor ponarejeni kovanci iz svinca in cinka. Čeprav smo se smejali in čeprav je državni tožilec dopovedoval, da se naivno in neumno zagovarja, je Vinko vztrajal pri svojem zagovoru. Ni imel namena denar ponarejati, temveč je imel samo namen narediti sestrici izredno veselje. Ponarejanje se mu seveda ni posrečilo. Kovanec za 50 din, ki so ga našli pri preiskavi, je bil slabo ponarejen, težko bi ga spravil v promet. Corpus delieti je bila škatla, katero je paznik položil pred sodnike. V njej je bil lesen medel, svinec, cink, sadra in ponarejen kovanec. Sodniki so ga ogledovali, ga metali na mizo, zvoka ni imel pravega, Corpora na razpravah proti ponarejevalcem denarja so edina ki si jih ogledajo vedno vsi sodniki, branilci in trza vrti tožilec. Nakradene cunje ali kaj podobnega, ki včasih leže v kupih na mizi, nihče ne pc-gleda. Senat ni mogel Vinku verjeti, da je hotel samo * k ris t pa m« okrasiti, spoznal ga je za krivega in mu prisodil 4 mesece in tri dni strogega zapora. Častne pravice pa je Vinko izgubil za dve leti. Njegov branilec je prijavil revizijo in priziv, državni tožilec pa priziv zaradi prenizke kazni. DVOBOJ S HLAPCEM Franc Gregorič služi za hlapca pri župniku v škocijanu. Obtožen je bil, da je težko poškodoval s koso Valerijo Zupane, ženo znanega prosvetnega delavca na Kočevskem Alojza Zupanca. V noči od 24. na 25. avgusta lani sta se g Zupane in njegova žena vračala v Skoči jan pri Turjaku, šla sta mimo župnisča. Tam ju je oblajal in napadel župnikov pes. Zupane je pozval hlapca Gregoriča, naj psa priklene in spravi na varno. Tako je nastal med hlapcem in Zupancem prepir. Hlapec se je zaletel v Zupanca, Zupane ga je pa cdbil. Nato se je hlapec oborožil s koso in napačel Zupanca ter ženo. Gospa Zupančeva je pripovedovala kot priča, kako sta se spopadla njen mož in hlapec. Hlapec je bil ves divji. Nekoliko je bil res pijan. Med njim in možem se je razvil pravcati dvoboj. Hlapec je imel ko- so, Zupane pa sabljo. Dueli rala sta se precej dolgo, končno pa je Zupane le ugnal podivjanega in nahujskanega hlapca. Zu-pančevo ženo je napadalec zadel s koso v levo nadlaht. Poškodba je bila težka, ker je bik) mišičevje z živci prerezano. Zupane je dobil manj nevarno rano na desni roki. Hlapec je sedel na zatožni klopi precej skesano. Priznal je, da je imel koso in se je z njo samo branil. Sodnik je verjel poškodovancema, ki sta verodostojno izpovedala, kako sta pila napadena in kako poškodovana. Hlapec je bil obsojen na 2 meseca in 15 dni strogega zapora. Glede od^odnjnskih zahtevkov bosta morala g. Zupane in žena ukreniti vse potrebno pri civilnem sedišču. Seznam izgovorov Pravijo, da je izgovor dober, čeprav ga prinese pes na repu. Mnogi ljudje imajo navado izgovarjati se na vse mogoče načine, da se odtegnejo svojim dolžnostim. Ce se Človek izgovarja z namenom ogniti se neprijetnostim, je to razumljivo, ne smel bi se pa izgovarjati tam, kjer gre za vljudnost ali za dolžnost. V neki zasebni pisarni je imela tajnica neprijetno nalogo braniti ravnatelja pred nezaželjenimi obiski in klicanjem po telefonu. Najprej je odgovarjala pravilno vsakomur, ko ga ni hotela pustiti k ravnatelju, da je ravnatelj pravkar odšel. Nekoč je pa prišel vsiljivec in čakal od jutra do večera, češ saj se mora ravnatelj vrniti. Drugi dan je pa prišel zffodai ziutrai tako da mu je morala tajnica slednjič odpreti vrata. Poučena o tem neuspehu je sestavila tajnica seznam izgovorov in tako ni prišla nikoli v zadrego. V zalogi je imela tele izgovore: Gospod ravnatelj še ni prišel. Gospod ravnatelj je pravkar odšel. Gospod ravnatelj ima važno konferenco Gospod ravnatelj je pri gospodu generalnemu ravnatelju. Gospod ravnatelj je pri zdravniku. S to metodo je imela precej uspeha. In nekaj let je bil ravnatelj varen pred nezaželjenimi obiski. Nekega dne je pa tajnici njena metoda odpovedala. Prišla sta dva gospoda in vprašala sta po ravnatelju. Gospod ravnatelj ima važno konferenco, je odgovorila tajnica. Gospoda se pa nista dala odpraviti. Prvi je odprl vrata, drugi je pa dejal tajnici: te vaše izgovore po- znava. Priporočil bi vam nov izgovor. Ko pride jutri kdo vprašat po ravnatelju, mu mirno odgovorite, da je zaprt in lagali ne boste. Ravnatelja so bili namreč res zaprli. Počastitev Marconi-jevega spomina Mussolini je odobril osnutek ogromnega spomenika slavnemu izumitelju Guglielmu Marconiju in odredil, naj bo postavljen do leta 1941. Spomenik bo stal na Piazza Imperiale, kjer je določen prostor za nemško razstavišče. Osnutke je napravil slavni italijanski kipar Dazzi. član kraljevske akademije znanosti in umetnosti, ob idejnem sodelovanju generalnega inšpektorja italijanskega radija Pessiona. Spomenik je zasnovan tako da bo dostojno simboliziral vse, kar je doprinesel Marconi s svojo ge-nijalnostjo, k obogatitvi duhovnega življenja človeštva. Ob sodelovanju slovečih pisateljev, skladateljev, arhitektov in režiserjev začno v kratkem izdelovati velik film pod naslovom »Guglielmo Marconi«. Pozorišče filma bo starodavna univerza v Bologni. Na filmskem platnu se bosta videla ne samo slavna učenjaka Galvani in Volt poleg slovečih tujcev, ki so živeli ali študirali v Bologni, temveč ob glavni Marconijevi postavi tudi vsa Bologna 19. stoletja s pesnikom Carduziem in njegovimi učenci. Posebno lepo bo prikazano študentsko življenje iz prejšnjih stoletij. Položaj nižjih lih uslužbencev Ljubljana, 7. aprila Na članek, ki smo ga pod tem naslovom objavili 4. t. m. s podpisom magistratne-ga sluge Tomaža Anžurja, smo z magistrata dobili naslednje pojasnilo personalnega odseka: Res je zaposlenih nekaj pomožnih služi-teljev, ki so v staležu delavcev in prejemajo na uro din 4.50. To so mesrtni delavci, ki iz zdravstvenih razlogov niso bili sposobni za opravljanje težjih ročnih del pri raznih mestnih podjetjih. Iz zdravstvenih razlogov jim je bilo dodeljeno lažje delo pomožnih služiteljev. Ta ureditev pa je v korist prizadetim delavcem, ker so bili premeščeni od težjega ročnega dela k lažjim delom ob isti mezdi. Ce bi mestna občina ljubljanska postopala rigo-rozno in se ne bi ozirala na socialno stanje teh za težja dela nesposobnih delavcev, bi jih morala prevesti v onemoglosti ni stalež mestnih delavcev oziroma v kolikor ne bi bih izpolnjeni pogoji za prevedbo v starostni ali onemoglostni stalež, sploh odpustiti. V primeru, da izpolnjuje tak stalen delavec pogoje za pridobitev onemoglostne rente, bi prejemal pri urni mezdi din 4.50 starostno rento v znesku mesečnih S75 din, a kot pomožni služitelj prejema pri enaki urni mezdi z rodbinskimi dravinjskimi dokladami čez 1.000 din mesečno. Dnevničarjev in pogodbenih uslužbencev, ki so v mestni službi od 6 do 10 let in še niso pragmatično nastavljeni, je 49. Med temi so nekateri, ki so prekoračili že 40. leto starosti in v smislu predpisov ne morejo biti več pragmatično nastavljeni; ni pa mogoče prezreti tudi okolnosti, da mora biti v smislu § 113. službene pragmatike od vseh uslužbencev najmanj 25% dnevničarjev in pogodbenih uradnlkov. Prav tako službena pragmatika tudi določa, da si dnevničarji z namestitvijo v mestni službi ne pridobe pravice do pragmatične namestitve ter imajo v smislu S 8. službene pragmatike samo prednost na razpisana mesta pred drugimi prosilci. Kar se tiče napredovanj mestnih uslužbencev n. in m. neuradniške kategorije iz nižje v višjo plačilno stopnjo, je pa treba pripomniti, da je to napredovanje v smislu § 48. službene pragmatike avtomatično Samo za višje plačilne stopnje. Ne velja pa to pri napredovanju iz I. plačilne stopnje v 2. plačilno stopnjo n. oziroma m. neuradniške kategorije. V teh primerih ne gre za avtomatično napredovanje, ker postanejo uslužbenci n. in m. neuradniške kategorije z uvrstitvijo v 2. plačilno stopnjo stalni in je zato potrebna — v smislu določil službene pragmatike — potrditev mestnega sveta. Toliko glede napredovanj nižjih mestnih uslužbencev — v notici provizoričnega mestnega služitelja Tomaža Anžurja napadeni bo pa zadevo sam primerno uredil, če se mu zdi potrebno. Mednarodne tekme naših Sokolov Prvo srečanje bo 13. maja s Francozi v Parizu Ljubljana, 7. aprila Tekmovalni odsek SKJ je sestavil za letos velik spored. Predvidena so mednarodna srečanja, od katerih naj bi bil kot prvi telovadni dvoboj reprezentance SKJ I s francoskimi telovadci. Po sporazumu bo ta dvoboj 13. maja v Parizu. Za to srečanje vlada v sokolskih vrstah veliko zanimanje. V svrho sestave naše vrste je tekmovalni odsek določil izbirne tekme. Zaradi zmanjšanja stroškov so razdelili v poštev prihajajoče župe v vzhodni in zapadni del s svojima središčema za izbirne tekme. Prve izbirne tekme je imela zapadna župa 19. marca v Ljubljani in smo o izidu že poročali. Konec preteklega tedna je nastopila tudi vzhodna župa v Zemunu in sicer v telovadnici tamkajšnjega sokolskega društva Za sodnike tekem so bili določeni Ivan Kovač kot vodja, Milan Vukotič in Rafael Ban. Na tekmo se je javilo 15 Sokolov. Žreb je določil naslednji vrstni red tekmovanja: proste vaje, drog, bradlja, krogi, konj na šil ino in konj za preskoke. Pri prostih vajah so dobili največ točk (najvišja ocena 10) Budja in Kujundžič po 9.5, na drogu Merzlikin 9. na bradlji Merzlikin 9.8, na krogih Stergar 9.8, na konju v šir Bela 8 in na podolžnem konju Merzlikin 9.8. Po končanih tekmah je bil vrstni red: 1. Budja Juraj (Beograd I) 53.2 točki ali 88.67^, 2 mesto Merzlikin Dimitrij (Beograd V) in Ku'undžić Josip (Suboti-ca) s po 53.1 ah 88.5" o, 3. Stergar Miloš (Beograd V) 51.3 ali 85.5 %, 4. Bela Nor-bert (Beograd I) 47.5, 5. Mihočinovič Rade (Beograd Matica) 45.2, 6. KovaČevič Boško (Sarajevo) 44.1, 7. Jovin Borislav (Sombor) 42.3, Stefanovič Milan (Novi Sad) 42, 9. ing. Ivančevič Ivan (Sombor) 40.7, 10. Sudarević Blaško (Subotica) 38.9, 11. Momčilović Milan (Osijek) 38.3. 12. Abadžija Božidar (Beograd) 38. Vsi imenovani imajo pravico nastopiti na drugi izbirni tekmi 8. aprila v Zagrebu, ker so dosegli nad 609Ć dosegljivih točk. Med tekmovalci je najbolj ugajal olim-pijec Merzlikin, ki pa je odpovedal na konju v šir in prišel zato ob prvo mesto. Le malo sta za njim zaostajala Budja in Kujundžič, prav dober pa je bil tudi Stergar. Imenovana trojica je bila lani v naši vrsti, ki je nastopila v Pragi na mednarodnih tekmah za svetovno prvenstvo. V splošnem so tekmovalci pokazali na vseh orodjih lepe uspehe, le na konju počez z ročaji so skoraj vsi odpovedali. V Ljubljani so na enakih izbirnih tekmah dosegli od 60 mogočih točk: Konrad Grilc (Celje) 53.5, Janez Pristov (Jesenice) 51.4, Miro Forte (Ljubljana Matica) 50.9, Stjepan Boltižar (Zagreb) 50.7, Boris Gregorka (Ljubljana Matica) 49.8, Skrbinšek (Ljubljana) 46.7, Milan Poto-kar (Ljubljana) 40, Janez Bizjak (Trbovlje) 37.8. Po predpisu imajo vsi oni, ki so na prvih izbirnih tekmah dosegli 60% mogočih točk, pravico na udeležbo na drugih izbirnih tekmah in kdor bo na teh dosegel 70°/0, pride v poštev za tretje izbirne tekme. Najboljša osmorica izbirnih tekem bo nato skupno vežbala v Mariboru, 9. maja pa bo odpotovala v Pariz. wmr aasr NAJLEPŠA IZBIRA POMLADNIH NOVOSTI v damski konfekc«, P A U L I N, seienburgova ulica. VERDI ir v*. ' • — Tale mladi divjak mi je simpatičen. Sicer bi pa rada vedela, kaj misli. Hm, če bi bil rekel še eno besedo, bi se mu bila vrgla okrog vratu in ga objela tako, da bi ga zadušila s svojimi poljubi.. . Ta mlada surovina, divjak... Zasula bi ga bila z ljubeznijo, kakor znam samo jaz. Mlada in zapeljiva pevka je odšla naglih korakov v svojo garderobo. Treba se je bilo pripraviti za skušnjo, pa se niti spomnila ni, da jo čaka delo. Obračala je stran za stranjo Verdijevega dela in tiho prepevala. Bila je navdušena... Kar so se odprla vrata in na pragu se je pojavil Marelli. — Kaj je torej z novo opero zame? Mar ti nisem rekla, da hočem zasenčiti ves Milan? — Toda, dragica... Bellini je mrtev, Rossini pa ne piše več. Bolan je. _Evo je tu ... Pela sem že ... Ponoči, namestu da bi smrčal, lepo prečita j, jutri me boš pa objel. — Objamem te takoj, dušica moja. m pa utegnil storiti tega. Vrata so se odprla. Na pragu je stal sluga: — Gospodična Strepponi, hitro na oder, vi ste na vrsti. In kmalu je pevka Strepponi pela v Scali prvo Verdijevo opero. Daleč tam za zastorom, nekje v kotu odra med kartonskimi stenami, je stal naslonjen Verdi in poslušal, kako občinstvo kliče njegovo ime. Zunaj pred zastorom se je Giuseppina Strepponi, dražestna, kakor še nikoli, globoko klanjala ... In že je odhitela po Verdija. — Jaz sem pa mislila, da ste lev, pripravljen naskočiti tudi žensko___ Roko sem, dragi moj fant.. ."je dejala Strepponi jeva in še preden se je Verdi prav zavedel, ga je držala mlada pevka krepko pod roko pred velikim zastorom najslavnejše opere. Luči ugašajo, občinstvo odhaja. Verdi je vesel. — Eh, zdaj, dragi Verdi, sklenimo takoj pogodbo za dve novi operi: ena bodi vesela, šaljiva ... Da se bo občinstvo lahko zabavalo in razvedrilo v gledališču. In ta čas, ko prešinja Verdija radost nad tem prvim velikim uspehom, že skrbi tam v hišici njegova Margerita za dva otročička ... Toda nad Bus-setom se zbirajo prvi oblački, ki postajajo vedno temnejši in gostejši... Spustili se bodo ti gosti in temni oblaki na tla, da prineso tragedijo v to srečno hišico. V hišici je vse na nogah: vsi se sučejo okrog posteljice, kjer leži deklica. Prišel je tudi Verdi iz Milana in ves iz sebe stoji ob posteljici. — Zdravnik sploh ne govori, ozira se po sobici in šteje utripe srca na nežni ročici. Margerita joče. — Doktore, ali je nevarno? — vpraša Verdi. — Nevarno je, vendar pa upam, da jo bomo rešili ... Verdi odide v svojo sobo. Tam najde rokopis za novo komično opero: »En dan kraljestva«. — Neumnosti. Hoče, da mu napišem šaljivo ope- ro... Da se smejem . .. jaz bi pa najraje plakal. .. — Ne, Peppino, ti veš vse... ga tolaži sočutno njegova Margerita. Začuje se jok bolnega otroka. Mati plane iz sobe, Verdi za njo. V grlu ga je nekaj stisnilo. .. Evo, zdaj bi plakal, tulil od bolesti, pa zahtevajo od njega, naj se smeje___ — Mar to ni nečloveško, zahtevati od mene, naj napišem komično opero? — Povejte Marelliju, da bo Verdi napisal to opero — pravi Margerita mojstru Soleriju, ki je prispel iz Milana. Molče se Verdi vrne v svojo sobo. Glava mu omahne na glasovir in v prvem mraku sliši jok svojega otročička, njegovo hrepenenje po življenju, po zdravju. Margerita tiho vstopi. — Rotim te, Peppino, piši... Daj, da ne slišim otrokovega joka, ki mi trga srce, — pravi Margerita in pogleda vsa objokana svojega mladega moža. In Verdi molče objame svojo Margerito. Cez nekaj mesecev so se pojavili na Scali lepaki, oznanjujoči prvo uprizoritev »Enega dneva kraljestva«. xvn. V Scali so se že začele skušnje za novo Verdijevo opero. Na odru je tudi Verdi. Kraj njega stoji Giuseppina Strepponi... — Ali veste, da je pogled na vas strašen... Kaj se pa godi z vami? — 2ena mi je bolna. — Pogum, mojster... Boste videli, da bo vse dobro. Toda Verdi skomigne z rameni... Kdo bi mogel to vedeti. Občinstvo ničesar ne razume.. . Pristopi Marelli in zašepeta Verdiju: — Takoj moraš domov, tvoja žena se počuti slabo. Poklicati sem moral zdravnika. — Obojestransko vnetje pljuč ... sporoči zdravnik suhoparno Verdiju, ki se vrača v sobo, zroč na svojo ženo. Bleda je, oči so ji upadle — — Margerita, dušica moja, kako se počutiš? ... Evo, zdaj bo vse dobro, jaz sem pri tebi... zašepeta Verdi in se skloni nad pdsteljo svoje žene. A namestu odgovora je zaigral na njenih ustih lahen nasmeh in njena roka je iskala njegovo. — Kako je pa z opero?... Ali gre? Ali so že končane vse skušnje? — V ponedeljek bo uprizorjena, danes je pa sobota. Toda k vragu Še opera, glavno je, da ti ozdraviš. Prižgane so vse luči v Scali. Razkošje, lepota in bogastvo na vseh straneh. Mladost in svežost, dra-žest in ženska lepota, izpopolnjena z dragulji. Verdi pa sedi kraj postelje svoje drage bolnice. — Moral bi bil tudi ti tja... Sicer pa, če greš, lahko še prideš pravočasno... Zdaj nismo več ▼ Bussetu, da bi se moral voziti daleč do Scale... — Ne, dragica... Ti si mi dražja od vsega na svetu. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani