Leto VIII, Ste v. 14
«r
Ljubljana, torek t& [anuapja 1927
PoStnlna oavšaflrana.
Cena 2 Oîr
ш l»h«ja ob 4. »jutr»]. =
Stane mesečno Din »5 —; ta ino-«emstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po taritu.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova uUca štev. 5/L Telefon štev. 7», ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpraviliStvo: Ljubljana, Prešernov» ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Inseratni oddelek« Ljubljana, Preier-nova ulica St. 4. — Telefon št. 49s
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica kt i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavodu s Ljub-jana St. 11.84a - Praha čislo 78.180 Wten,Nr. 105.14'-
Ljubljana, 17. januarja.
Samo še šest dni nas loči od oblastnih volitev. Ni torej čuda, da je bila pretekla nedelja precej vroča. Ves cerkveni aparat je pokonci in zlasti potom nesamostojnih žensk skuša SLS rešiti svoje pozicije. Pritiski gospodarskega značaja so na dnevnem redu in doživeli smo, da je SLS zlomila odpor svojih délavskih organizacij glede kandidatur v Ljubljani le s pretnjo, da bodo uporniki odpuščeni iz klerikalnih podjetij. Teror SLS je tudi v lastnih vrstah strahovit in vsak pojav samoniklega mišljenja se s šiloma ubije.
V	tem razpoloženju je g. Korošec imel svoj deviški govor kot poslanec Ljubljane, kajti celi dve leti nj zanjo odprl trst Tudi sedaj je samo pripovedoval, Цај bi SLS hotela storiti, priznal pa je, dy ni ničesar storila za Ljubljano. Zato je» posegel po šlagerjih. ki so daleč preskočili običajno mejo umerjenega politika- Cel avtonomistični program je zo-pef ' oživel, seveda le za Ljubljano, v Beogradu pa je zavit v meglo. Obenem pa se je g. Korošec z neokusnimi pret-njansi lotil naše vojske. Deplasirana opazfea, naj se merodajni činitelii spomnijo, dat prodajajo ruski generali novine, je pač dçnena govorniška cvetka in d&-magogija, obenem pa nepremišljenost, ki ne morevpstati brez obsodbe. Tudi izbruhi g. di'.- Breclja. ki skuša oživeli stare goriške' klerikalne metode, so v našem času psavi anahronizem.
Napram temu se je veliki zbor Naprednega bloka v Ljubljani odlikoval po stvarnost in dostojnem mirnem obravnavanju naših gospodarskih in političnih problemov.
Tudi po dežeSi je bilo nebroj shodov in nastopov vseh strank, med njimi v vseh sreizih obeh oblasti tudi shodi SDS in NSS. Poskusi radičevskili in klerikalnih razgrajačev, da bi te shode motili, so se razbili ob» trdni volji naprednih zborovalcev, da obdrže mirno kri. Klerikalci bi na v,so moč radi zasejali med svoje pristaše več razburjenja, ker kažejo prav opasoo apatijo. Klavrno zborujejo radičevd, ki ljudstvu ne znajo drugega povedati, nego kako uničujejo njihovi eksponenti Siaverasko banko.
V	oblastnih skupščinah je trpba krepke kontrole in čim jačje grupe. ki.bores iskreno branila delazmožnost teh važnih korporacij. Že prete klerikalci, da bodo po starem Larapetovem vzorcu vsa sredstva oblasti naklanjali le sebi in svojim,pristašem. Ljubljani in naprednim volilcem pa da bodo dali «figo». To je zares «dober» uvod za finančne predloge oblasti pri državi. Partizanstvo SLS, ki hoče namestiti Ie svoje pristaše in oblastno blagajno združiti s partijsko blagajno SLS. lahko ogrozi finančni napredek oblasti, a poskrbljeno bo, da klerikalna drevesa ne bodo zrasla previsoko. Samouprava ne sme biti partizanstvo, sicer je postala ničvredna karikatura.
V	tej situaciji bo zlasti vsak Ljubljančan, ki ljubi svoje mesto, pazil, da dobi Ljubljana neodvisno zastopstvo, ki bo branilo njene interese proti Lampe-tovim naslednikom. 20 let je SLS mučila preko deželnega odbora Ljubljano, preprečila je ureditev Ljubljanice, grad-bo šol in klavnice in razna moderna podjetja. Gledališče je spremenila v kino, slovensko zastavo pa hotela izba-citi iz deželne hiše. Uradništvo je preganjala, da «žre, žre in žre», in njeni eksponenti so preprečili vsak koristni ukrep ljubljanske občine, SLS je bila prava šiba božja za ljubljanske gospodarske kroge, ki jih je uničevala s kon-zumi in s centralami vseh vrst. Učiteljem pa je zagrozila, naj si «numerira» kosti, ako hoče priti v javnost.
Vidi se, da se stari apetit vrača. Pravkar sta združeni SLS i HSS slovenskim pridobitnim krogom uničili Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. V Ljubljani se je SLS sedaj več let prikrivala, danes pa že njena stara barva sili na dan, saj volk menja dlako in navidez mesto dunajskega centralizma slepi ljudi z avtonomijo, Mahničevo poganstvo začasno nadomešča s pret-vezno obrambo sicer neogroženega Slovenstva, a stara narava verske in kulturne nestrpnosti je zopet skočila na dan zvezana z nečuveno in brutalno gospodovalnostjo.
Napram temu treba krepkega odpora vseh naprednih elementov. Časi hlapca Jerneja, ki je stokal pod bičem kranjskega deželnega odbora in deželnega šolskega sveta, se ne smejo več etabli-rati ne v Ljubljani, ne v Mariboru, kjer je, če je to sploh mogoče, še ogabnejša zagrizenost v vodilnih vrstah SLS kakor v Ljubljani.
Prvj afront proti preteči recidivi mora napredna Ljubljana in vse napredno ljudstvo v obeh oblastih pokazati že to nedeljo s tem. da bo spravilo število klerikalnih kroglic v vidno in znatno nazadovanje. Za ta cilj treba napora in dela vseh. Nihče naj ne reče, da ga te volitve ne zanimajo. Vsak mora iti v boj. Prav je izjavil dr. Žerjav na shodu na Gorenjskem: ako narastejo 23. t. m. glasovi SLS in se vzdrže glasovi HSS. znači to. da ljudstvo ne želi sprememb, ampak da želi, da ostane vsa mizerija kakor je. Ako pa padejo glasovi SLS,
Radičevsko-radikalske orgije proti narodnemu zdravju
Inšpektorat nar. zdravja v Ljubljani ukinjen. — Slovenske bolnice pridejo pod Zagreb? — Krediti za bolnice reducirani, vzgoja mladih zdravnikov okrnjena. — Redukcija kreditov za borze dela, za invalide, za miloščine!
Beograd, 17. januarja p. Na današnji seji je fin. odbor razpravljal o proračunu ministrstva za narodno zdravstvo. Ministra — ni bilo. Zastopal ga je načelnik dr Štam-par, ki je podal nekatera pojasnila namesto ministrovega ekspozeja. V imenu vladne večine je predlagaj radidevec Preka razne redukcije, s katerimi se proračun tega ministrstva zmanjša za 10 odstotkov Črtane so bile vse plače za staž, t. j. za vzgojno leto mladih zdravnikov v bolnicah Ukinieni so 4 Inšpektorati narodnega zdravja, med njimi tudi Inšpektorat v Ljubljani tako. da bo uprava slovensklb bolnic menda prešla v roke Zagreba! Plače honorarnih zdravnikov se od 80.000 reducira na 30.000 Din, dalje se reducirajo nekateri krediti bolnic ln hl-gilensklb oddelkov za materijalne izdatke vsega skupaj v znesku 4 milijone dinarjev. Tudi za umobolnice ni nič preskrbljeno. Osebni Izdatki se reducirajo za 10 500.000 Din. Ti radidevsko-radikalski predlogi so izzvali obče zaprepaščenie v fin odboru. Samostojni demokrat Jurai Demetrovid je v obsežnem govoru ožigosal brezvestno politiko na račun narodnega zdravja. Ostro je tn. dr kritizira' odredbo, da morajo delavci plačevati prispevke v bolnicah ob priliki nalezljivih bolezni. Kakšno skrpucalo je proračun, se vidi iz dejstva, da so predvideni krediti za plače ministra za narodno zdravstvo io za njegovega pomočnika v proračunu za to ministrstvo, enako pa tudi v proračunu ministrstva za socijalno politiko, kjer se imaj - ukiniti. Demetrovič ie dalje kritiziral tudi določbo, da morajo mesta, ki imajo nad 30 tisoč prebivalcev, iz svojih sredstev nabavljati desiniektorje in slično. Ta predlog je bil od strani vlade potem umaknjen, preko vseh drugih ugovorov pa Je šla večina na dnevni red.
Govorili so 5e pos' Jovanovič. Smodej in Basaridek, nakar je bil proračun ministrstva za narodno zdravstvo sprejet z radi-devskimi ln radikalski mi glasovi.
Odbor je nato razpravljal o proračunu ministrstva za socijalno politiko. Minister Mi-
Vsi narodi ČSR v vl^di
-■t*
Slovaški klerikalci so se končnoveljavno odločili, da vstopijo
v vlado.
Praga, 17. januarja, g. Po dolgih in težavnih pogajanjih, ki so se vlekla več mesecev, se je sedaj slovaška ljudska stranka odloČila, da vstopi v vlado. Določila je dvoie tern poslancev, ki prihajajo v poštev za ministra, Id sta bila že pri sestavljanju sedanje vlade rezervirana za to stranko. Predsednik stranke Andrej Hlinka ne vstopi v vlado. Kluba poslancev in senatorjev te stranke sta se sedaj domenila, da tvorijo prvi terno za zasedbo resorta za izenačenje zakonov odvetniki dr. Ravasz, dr. Fritz in dr. Gažik, terno za ministrstvo za narodno zdravstvo pa duhovniki dr. Tiso, Onderčo
lam Simonovid ie podal kratek ekspoze. Lani je proračun znašal 460 milijonov, letos pa samo 371 milijonov d nariev. V tem ministrstvu je 721 uslužbencev, sedaj pa je reduciranih 48 Minister smatra, da je edini izhod, da se to ministrstva spoji z ministrstvom za narodno zdravstvo, sicer bo vse delo obstalo.
V imenu vladne večine je radičevski poslanec Preka predlaga! razne »prihranke«, in sicer na ta način, da se krediti za borzo dela ukinejo Njeni posli naj preidejo na okrožne urade Subvencija zvezi dobrovolj-cev v znesku 50 000 se črta, podpora za stare m onemogle ljudi se zmanjša od 250.000 na 100.000 vsota za. strokovne liste in knjige od 70.000 na 40.000, kredit za repatrijaci-ie se reducira od 100.000 na 50.000, stroški za višja invalidska sodišča pa od 250.000 na 100.000
Samostojni demokrat Juraj Demetrovič je z zelo ostrimi besedam; kritiziral, da se glavni prihranek išče pri invalidih, pri naj-slromašnejših ljudeh in pri posredovanju dela. Naglaša dalje važnost problema do-brovoljcev. Oni so izvršili svojo dolžnost, sedaj po, ko niso več potrebni, jih država hoče zavreč' Povdarja neracijonalnost v redukciji Pogrešno je, da se man] reducirajo osebni izdatki, več pa^materijalni stroški To demoralizira ljudi. Zastopnik ministra je na kratko odgovarjal na izjave govornikov potem pa je večina tudi ta proračun sprejela
Beograd. 17 januarja p. Zvečer ob 18. je predsednik fin. odboira^ Radonjid posetil ministrskega predsednika Uzunovlda ter se z njim sporazumel o nadaljnem delu fin. odbora. Odločeno je, da fin. odbor vsekakor do 1. februarja predloži plenumu Narodne skupščine svoje poročilo. Zato bo odbor delal tudi predsteječe' tri dni pravoslavnih praznikov de 18., 19. in 20. t. m. Ju ri pridejo na vrsto ministrstva za agrarno reformo, za poljedelstvo in vode in za izenačenje zakonov.
in dr. Buday. Ta dva terna je predsednik Hlinka takoj sporočil predsedniku vlade dr. Švehli, ki bo 6©daj odločal.
S tem činom je poravnan dolgotrajen spor, ki je vznemirjal du1-o ve na Češkoslovaškem in oviral uspešno parlamentarno delovanje. Z vstopem slovaške lludslce strau-ke v vlrdo so zastopani v vladni večini, ki je s tem ojačena v zbornici za 23 poslancev, vsi narodi češkoslovaške republil e. S tem se je tudi pozicija države na zunaj okrepila. Vladni večina je sedaj tako močna, da ji bo moproče izvesti svoj program brez vsake ovire opozicije.
Churchill v Rimu
Rim, 17. januarja, o. Kralj je danes spre» jel v daljši avdijenci angleškega zakladne» ga ministra Winstona Churchilla. Snoči je posetil Mussolini Churchilla na angleškem veleposlaništvu, kjer je ostal tudi na obe» du. ki so se ga udeležili tudi nekateri dru» gi dostojanstvenika
Kakor poročajo iz Londona, vlada v tam» kajšnjih političnih krogih veliko zadovolj» stvo radi prisrčnega sprejema, ki so ga pri» redili rimski krogi Churchillu.
Rim, 17. januarja, s. Popoldne se je vt» šil med Mussolinijeni in Churchillom v pa» lačd Chigi daljši razgovor.
Pred pomirjenjem v Nikaragui?
Newyork, 17. januarja, s. Dočim se v wa» shingtonskem senatu vršijo ostre debate o politiki v Nikaragui. je predsednik Diaz ponudil Sacasi mirovna pogajanja. Ponudba predlaga razpis novih volitev v letu 1927.
Rim, 17. janaurja. s. Po vesteh iz Mehi» kc je prišlo včeraj do krvavih spopadov med vladnimi četami in uporniki. Slednji so izgubili 9 mrtvih in 50 ranjenih. Med mrtvimi je tudi neki duhovnik, ki se je v duhovniški obleki udeležil boja.
Washington, 17. januarja, (be.) Poveljnik ameriških čet v Nikaragui admiral Lati« mer poroča vladi, da je zopet odpoklical vojno ladjo, Id je odplula v Zeido v Hon« durasu, ker ameriški interesi tam niso več ogroženi. .
Rio de Janeiro, 17. januarja, (be.) Včeraj so bile velike demonstracije proti vmešava» nju Zedinjendli držav v Srednji Ameriki. O enakih demonstracijah poročajo tudi iz Buenos Aircsov.
ako izgine s površja HSS in ako narastejo naši glasovi, bo to znak. da hoče prebivalstvo novih i>otov. da hoče starim strankam in sistemom dati slovo.
Kdor na to pomisli, pojde te dni med javne ali vsaj med tihe borce za liste Naprednega bloka.
Amnestija slovaških emigrantov
Praga, 17. januarja, (be.) Predsednik Ma» saryk je pomilostil kakih 600 političnih emigrantov iz Slovaške, ki so podpisali pTošnjo za amnestijo. Le vodja slovaških iredentistov Zehlicki je odklonil podpis in zfprosil za poljsko državljanstvo.
Demonstracije brezposelnih v Parizu
Pariz, 17. januarja, s. V Parizu se je vr» šila danes prva demonstracija brezposel» nih. Okoli 1500 kavarniških in hotelskih nameščencev je korakalo preko velikih bul» varjev, kjer je policija povorko razgnala. Nato so imeli demonstranti zborovanje na delavski borzi. Končno je bila odposlana deputacija k prefektu seinskega departe» menta.
Komunistične demonstracije v Berlinu
Berlin, 17. januarja, d. Na pokopališču v Friedrichfeldu se je vršila včeraj spomin» ska slavnost, ki so jo priredili komun'sti. Po proslavi je prišlo do demonstracij, ker se udeleženci niso hoteli pokoravati odred» bam policije. Demonstranti so napadli re» darje, ki so morali poseči po tolkačih in tako razpršiti množico.
Odmev ameriškega opičjega procesa
Nashville. 17. januarja, d. Vrhovno sodi» šče države Tennessee je razglasilo razsod» bo v opičjem procesu proti profesorju Sco» pesu, ki ga je bilo predlanskim obsodilo prvostopno sodišče radi prestopka prepo» vedi o propagiranju Darwinove teorije o postanku človeka. Vrhovno sodišče je po» trdilo ustavnos* -ega zakona, razveljavilo pa je prvo razsodbo s katero je bil Sco» pes obsojen na 100 dolarjev denarne kazni, češ da morejo obsoditi na kazni preko 50 dolarjev le porotna sodišča. Braniteli ob» toženca ie izjavil, di bo zadevo predložil vrhovnem'.! sodišču v Washingtonu, naj razsodi, al' more katerakoli sekta ali druž» ba ljudi vsiliti svoje svetovne nazore vzgoj nemu sistemu kake države.
Pribičevčev obračun z režimovci
Krasen shod SDS v Zagrebu. — Nesposobnost sedanjih mirn-strov. — Preizkušnja oblastnih volitev — Nevarnosti upravnih nasilstev. — Rešitev države je v decentralizaciji in v pošteni
upravi,
Zagreb, 17. januarja
V nabito polni dvorani Music-Halla se je včeraj dopoldne vršila mogočna manifestacija jugoslovenstva. borbenosti in naglo rastočih moči SDS Zbrali so se delegati knet-skili organizacij SDS iz okoliških srezov, a glavni del udeležencev je bil iz Zagreba. Z nepopisnimi ovacijami je bil sprejet voditelj SDS Svetozar Pr b'devid, ko so ga omla-dinci na ramenih ponesli na oder.
Zbor je otvori predsednik zagrebške organizacije dr Ljubo Tomašid in s prisrčnim pozdravom izročil besedo g Svetozarju Pri-bičevidu. ki sa je množica sprejela z več minut trajajočitni ovacijami. Prbidevic je izvajal:
Po zboru, ki sem ga imel zadnjo nedeljo v Beogradu, ie e^pod Uzunovič dejal novinarjem, da obžaluje moje besede, ker sem njegov stari prijatelj. Jaz pa smatram, da se v politiki ne sme govoriti s stališča prijateljstva ali neprijateljstva, marveč da se v poli'.iki mor? govoriti s stališča realnih interesov nar-;da in države Kritiziral sem sestavo Uzunoviceve vlade, v kateri so ljudje, ki niso sposobni voditi politiko naše države Pravim, da Uzunovidevi ministri na poti k prisegi niso vedeli, v katerem resoru so ministri, na drugi strani je točno tudi to. da se v nekaterih resnrtih nahajajo ljudje, ki s svojim« resorti nimajo nobene druge zveze razen ukaza, s katerim so vanje postavljeni.
Ko sem jaz bil član vlade, je Hrvat bil predsednik parlamenta. Danes je Hrvat komaj "drug- podpredsednik, a če bi obstojalo mesto desetega podpredsednika, bi radidev-ci imeli to meste Kc sem jaz bil na vladi, je bil Hrvat podpredsednik vlade Istotako je bil takrat Hrvat zunanji minister, poleg tega pa je bilo sedem Hrvatov članov kabineta in takrat je Radid s svojimi traban-ti razsajal, da ti Hrvati v vladi igrajo nedostojno vlogr, dočim sc dejansko vodili prvo besedo Danes, ko Stjepan Radid vodi hrva sko politiko, so Hrvati peto kolo.
Čudil sem se oni opoziciji, kj se je tekom zadnje krize pogajala z radikali za vstop v vlado. Ali je to mogoče, s : sedanjih mi radikali? Dandanes se pogajati z radikali, znači jih rehabilitirati. Videli ste, kako se jim je -lr. Korošec ponujal. Izgovarja se, češ: Uzunovič je potrkal na naša vrata — naj jih odpre in vstopi. Iz te moke ne more biti kruha Videli boste rezultat oblastnih volitev! Po 40.000 prebivalcev .voli enega narodnega poslanca, vsakih. 10.000 pa
enega oblastnega poslanca. Vsaka stranka, ki hode dokaza-i. da le enako močna kakor ob skupščinskih volitvah, mora dobiti ŠJ-rikrait toliko oblastnih poslancev, kakor jih ima sedaj v Narodni skupščini. Videli bomo radikale, četudi se poslužujejo divjaških metod, ali bodo dobili 560 oblastnih poslancev! Mi bi jih morali dobiti 80. a videli boste. da bomo to število podvojili!
Kako pa bo 7 R.ididetn? (Smeh) Moral bi dobiti 26S hlastnih poslancev, toda ves svet vidi, da postaja Radid mizerija vseh mtzerij Splitskega velikega župana Perovi-da ruši že leto dni, pa je prej porušil sebe kakor njega.
Za vse legalne stranke, ki spoštujejo obstoječi pravni red, a zahtevajo z zakonito dovoljenimi sredstvi izpremembe, mora v tej državi obstojati popolna svoboda. Zato kličem današnjim oblastnikom: Pomnite, ako te svobode ne daste, si jo bomo sami vzeli! Ako ne ustavite divjanja svojih Težimov-cev, se bo narod začel sam braniti. Tedaj bomo videli, komu šilo. komu ognjilo!
Lahko mi verjamete, da me boli. kar se dogaja v državi in kakšna krivda pada na Beograd in na brate iz Srbije. Zato pozivam, naj pazijo tudi oni v Srbiji, kako se vlada v naših krajih. Častniki, ki prihajajo k nam, so cvet naše inteligence (Živela vojska!). Toda upravni uradniki, ki jih eks-: portira Srbija so žalostne figure.
Sedaj vidimr. nasprotnike na delu, vidimo rudi radicevce. ki že dve leti sodelujejo pri upravljanju države ter igrajo pno violino,' kakor pravi Radid A nikoli se ni narodu godilo tako slabo, kakor pod radikateko-ra-dičevsko upravo Poleg čiste in poštene uprave je naš spas v decentralizaciji države. Demonstrirajmo 23. januarja, da smo neomajni v zastopanju čiste, poštene politike. ki jo vodi SDS. Pozivam vas v imenu cele stranke: Bodite vsi, možje In žene, apostoli velike ideje, ki jo izpovedujemo in ki edina lahko poveJča naš državo pred vsem svetom '
S tem je g Pribidevid zaključil in med burnim odobravanjem se ie nanj zopet vsul dež cvetjav S krajami govori so nato nastopili še nar posl Gl. BožoVid, ki je posebno žigosal našo zunanjo politiko, nadalje seljak Kelešid iz Okida in akademik Došen, nakar je bil zbor med ponovnimi ovacijami zaključen.
Danes opoldne je g. Pribidevid s svojimi beograjskimi tovariši odpotoval iz Zagreba v Beograd.
Francotko-rumumka zvezna pogodba
Francija prehitela Italijo. — Rumunija se obvezuje, da ne bo napadla nobene sosednje države, torej tudi ne na besarabski
me
Pariz, 17. januarja, (pas.) Uradni list bo v četrtek objavil vsebino pogodbe med Francijo in Rumunijo, ki obstoja iz treh delov.
L Prijateljska in zvezna pogodba, na podlagi katere se Francija in Rumunija ob» vezujeta, da ne bosta pričeli nikakih so» vražnosti, ne da bi bili za to izpolnjeni vsi pridržki. Izjema je dopustna v primeru le» ^itimne obrambe. V tem slučaju se pogod» beni državi obvezujeta, da bosta skupno proučili vsa vprašanja, ki bi lahko ogroža» ia njihovo varnost. V primeru neizzvanega
1.
napada se bosta neposredno sporazumeli o vseh vprašanjih evropske politike, da mo» reta spraviti svoja mirovna prizadevanja v sklad.
2.	Arbitražna konvencija, ki pa ne priha« ja v poštev pri vprašanjih, ki bi nastala pri poskusih spremembe teritorijalne intégrité» te obeh držav, 'd so določene z mirovnimi pogodbami.
3.	Dodatni protokol, s katerim se obve« zuje Rumunija. de ne bo napadla Rusiie in da se bo enako ravnala tudi glede vseh drugih sosednjih držav.
Dr. Marxova pogajanja za vlado sredine
Odklonilno stališče nemških na'cijonalcev. — Odločitev socijal-nih demokratov še ni znana.
Berlin, 17. januarja, s tBerliner Tage-blatt» poroča, da je dr. Marx po razgovoru s člani načelstva centruma ugotovil, da bi bilo načelstvo za manjši ali večji preokret na desno, in da stremi centrum za tem, da bi ee kriza rešila s sestavo vlade sredine. Tekom včerajšnjega dneva je imel dr. Mars tudi razTOvor z dr. Stresemannom, ki mu je izjavil, da soglaša ž njim glede tega, da je pod sedanjimi okoliščinami možna samo vlada sredine. Dr. Marx povdarja posebno, da pod sedanjimi poboji nikakor ne bo sestavil vlade z nemškimi nacijonalci.
Raizaovori dr. Mnrxa z dr. Curtiusom bo bili ob 17.30 zaključeni. Takoj nato je dr. Marx sprejel voditelje demokratov. V demokratskih krogih presojajo izglede za vlado sredine s podporo socijalnih demokratov razmeroma usodnejše. Socijalno - demokratska frakcija bo imela v torek popoldne
sejo načelstva, v sredo dopoldne pa sejo frakcije same. V torek dopoldne bo dr. Marx sprejel nemškega nacijonalca grofa VVestarpa.
Prvi dan pogajanj dr. Marxa za sestavo vlade je prinesel predvsem to razčiščenje, da nemška ljudska stranka odklanja udelpž-bo pri veliki koaliciji. Jutri bo dr. Marx ugotovil, kakšno stališče bosta zavzeli napram vladi čiste sredine obe krilni stranki. Po dosedanjem stališču nemških nai-ijonal-cev se da z gotovostjo računati, da bo grof Westarp odklonil sodelovanje v vladi sredine. Na drugi strani bo dr Marx prosil vaditelja socijalnih demokratov Hermana Miil-lerja. da mu sporoči pogoje, pod katerimi bi podpiral vlado sredine. Od tega odg->-vora bodo odvisni nadaljni koraki ir. Marxa.
Senzacionalne politične aretacije na Poljskem
Varšava, 17- januarja, d Casopid pišejo, da pomenja veliki udarec, ki so ga zadala obiastva ultraradikalni nacijonahxi organizaciji <Hromadi>. ki dela na neodvisnost Be-lorusije, energičen nastop proti velikopotezni komunistični akciji, naperjeni proti Poljski. Netišče delovanja te organizacije Je iskati v Moskvi. Komunistična intemacijo-nala je baje sklenila, da se bo skušala posl uži ti pri komunistični agitaciji proti Poljski deloma tudi nacijonalnega pokreta. V tem smislu naj bi Hromada agitirala med ortodoksnim prebivalstvom. neodvisna kmetska stranka med katoliškim prebivalstvom na deželi, komunistična stranka pa med delavci v mestih. Te tri organizacije so izvolile poseben ožji odbor, ki je poročni Moskvi o svojem delu in dobival iz Rusije potreben denar. Akciji Hromadi je bilo
zelo težko priti na sled, ker kompromitu-joči materijal ni šel preko meje pri Minsku. kakor so sklepali, ampak diplomatskim potom.
Prijeti so bili trije beloruski poslanci 'n cela vrsta voditeljev Hromade. Baje je bilo aretiranih več sto oseb. med njimi v Varšavi in Vilnu okrog 100. Prijeta sta »udi dva ravnatelja beloruske banke v Vilnu s številnim uredništvom. Sedaj se pregleduje korespondenca prijetih treh poslancev. U uradnih oficijoznih virov se čuje. da je poslancem dokazan navaden zločin, vsled česar je njihova aretacija upravičena, kakor to določa poljska ustava za gotove primere. Socijalistični cRobotnik» naglaša, da je vlada z aretacijo poslancev prevzela veliko odgovornost
Klerikalne posojilnice morajo dati 50°!o za volilni fond SiS
Tajništvo SLS v Mariboru razpošMja «•sem posojilnicam po deželi, ki so članice klerikalne Zadružne zveze, poziv, da morajo prispevati 5% letošnjega čistega dobička za volilni fond SLS.
Ako bi hoteli biti tako hudobni kot so naši. politični nasprotniki, bi sedaj imeli priliko, da začnemo hujskati vlagatelje klerikalnih posoJHnic, *eš, da bo šel težko pri-služeni kmečki denar v žepe klerikalnih agitatorjev, ki bodo na ta način stotisoče kmečkega denarja zapravili po svojih veselih rajžah po slovenski domovini. Tega pa ne bomo storili, ker vemo, da nobena stranka a tudi SLS ne more z božjim žeg-nom vzdrževati velikih troškov, ki jih povzroča volilno gibanje. Klerikalna stranka ima navzlic svojemu ogromnemu aparatu zelo maio požrtvovalnih pristašev, katerim bi šlo za stranko kaj Izpod palca ta je že zato bofi kakor katera drtiga, navezana na podporo gospodarskih ravodov in njenih
V sobotni številki «Jutra» smo priobčili fakshmla. iz katerih je bilo razvidno, da je Slavenska banka podružnica Ljubljana, dala koncem oktobra 1925. — torej tedaj, ko je ta zavod že bolehal — izstaviti 5 čekov po 5C0.000 dinarjev, ki jih je v Beogradu realiziral upravni svetnik «Siavenske banke» in «Lânderbanke» g. Desêze ter izročil realizirano vsoto dva ln poi milijona dinarjev izvestnim radičevskim voditeljem. Zapisali smo tudi, da je o tej' zadevi svojčas vložil v Narodni skupščini klerikalni posl. Kremžar interpelacijo, na katero pa nikdar ni dobil odgovora. Mi smo svojčas večkrat vprašali g. Kremžarja, zakaj ne urgira odgovora na svojo interpelacijo, toda niti on, niti SLS se za naše urgence nista zmenila. Že takrat se nam je ta preokret klerikalcev zdel sumljiv in zlasti še. ker лпо slišali, da so bile klerikalcem v tej zvezi dane gotove matcrijelne koncesije. Sedaj vidimo, da so bile naše takratne sumnje upravičene; kajti «Slo-venecs molči o radičevskem milijonskem panama kakor nem. Očividno ima interes, da s svojim molkom ščiti in brani radičevsko korupcijo.
Da še bolj dokaže svojo pristranost m zlobnost. razvija v svoji nedeljski številki dvome o pristnosti naše ugotovitve, da je bil L 1923. od Siavenske banke voditeljem SDS nakazan kredit že 25. januarja L 1924. z obrjstiml vred povrnjen. Mi ne moremo za to. da ima «Slovenec» tako zlobnega ali pa tako neumnega bančnega strokovnjaka, da mu naš objavljeni faksimile o transakciji, s katero je bil dotični račun poravnan, ne zadostuje. Mi ne bomo za
Kaj je ljubljanski poslanec povedal Ljubljančanom
Na nedeljskem klerikalnem 2boru v Uni-опи je bil glavni govornik g. Korošec, ki je pričel svoj govor z ljubi jamskimi gerenti. Po treh gerentih smo dobili enega, civilnega, to pa zato, ker generali očividno še niso dovolj izobraženi, da bi lahko postali gerenti kake večje občine Oblastne skupščine je dr. Korošec prekrstil v »okrožne zbore« ter izrazil svoje mnenje, da nimajo onega delokroga kot stari deželni zbori. Nimajo one velike svobode (da bi jim avstrijski cesar potrjeval sklepe?) in nimajo toliko fi-aanc. Še bolj pa se razločujejo od našega ideala avtonomije, ki je hotela in ki hoče dati Slovenji zakonodajno samoupravo, v kateri bi se narod lahko sam upravljal v vsakem oziru Mesto tega so nam parceli-raK Slovenijo Okrožni zbori se postavljajo pod šikane velikih županov Kljub temu se hočemo udeležiti volitev tudi za ta kos avtonomije, to pa zatj, da tudi tega delčka avtonomije ne prepustimo onim. ki bi radi tudi te nove samouprave izrabljali v svoje dobičkanosne namene! Parlamenta ni, zato tudii ne moremo ničesar povedati ne o notranji ne o zunanji politiki, kako misli narod o tem in onem. Govornik apelira na druge stranke, naj zahtevajo sklicanje državnega zbora (s tem imenom je prekrstil Narodno skupščino. Ce se ne bo narod brigal za svoje pravice m vpliva! na notranjo in zunanjo politiko, se kmalu lahko zgodi, da bosta v zbornici po dva poslanca, na vladnih klopeh pa ae zastopniki naroda, ampak zastopniki sile, zastopniki oborožene siie. Ce si bosta ta dva činitelja sedela nasproiš, potem že danes veste, kje bodo sedeži najprej prazni. Tako pri nas. Na Ruskem pa so morali generali ven in prodajajo sedaj po vogalih evropskih mest novi-ne. (KHci: Prav jim je.) Naš parlament res oi mnogo \Teden. Toda aE ni mogoče, da se popravi? Spremeni naj se pravilnik, vsakokratna vlada pa naj ima veselje do dela! Najboljše pa je, da se dajo nove svobodne volitve. Nemogoče je. da ostane'a na svojih mestih velika župana. To .je mogoče sa-sno zato. ker Je minister notranjih del popolnoma izpustil vajeti Iz svojih rok.
O. Uzunovič nas je te dni zopet vabil v vlado. Mi tega vabila ne odkianjamo, ali v vlado gremo samo takrat, ako nam ni treba zatajiti in izdati niti ene točke našega programa ht ako dobimo jamstvo, trdno, ne pa samo meglenih obljub, da se bo vlada brigala za vse stanove našega slovenskega naroda io da bo upoštevala vse druge zahteve.
SLS ima mnogo grehov, a vedno je imela voljo, da dela za čast ln korist bele Ljubljane Ker smo imeli vedro take dobre namene, ker smo vedno hoteli Ljubljani koristiti, ker sroo jo hoteli imeti za našo mat-
bank. Znano je, da je v sami Ljubljani komaj 150 pristašev SLS, ki so se obvezali plačevati na mesec po 1 Din, a še vsi ti svoje obveze ne izpolnjujejo. Celo klerikalni poslanci nič ne žrtvujejo in če 20 Din obljubijo, pozneje obljube ne izpolnijo, kakor se je ugotovilo na nekaterih sestankih krščansko-sooilalne ljubljanske pcttične organizacije SLS.
. Da se denar klerikalnih denarnih zavodov porablja tudi za kulturne ta polit, namene SLS ni v ostalem nobena skrivnost ker so kler. gospodarski zavodi baš za ta naimen tudi ustanovljeni. Gotovo je pravil-nele, da se čisti dobiček porablja za splošne namene kot pa da bi si ž njim polnili žepe poedtaci. Pri tem stališču SLS je le to značilno, da ga klerikalci priznavajo samo za sebe, ne pa za druge. Po mnenju klerikalcev bi smeli biti neklerikalni denarni zavodi samo kapitalistične pijavke.
razumevanje «Slovenca» razlagali knji-govodstvene in korespondenčne vede. katera rnu pove, kako se je «radi Tajništva račun separato I» mora) obremeniti drug zasebni konto pri banki, ako le hotela Slavenska banka dobiti svoj račun povrnjen. (Kdor pozna način bančnega dopisovanja, ve. da izraz «radi tajništva» v tej zvezi pomeni «v korist tajništva» in da se je torej znesek en milijon Din v tem slučaju vpisal na korist tajništva Siavenske banke, to je banke same in je bil torej kredit gospoda Žerjava popolnoma poravnan.)
Mi bi na demagogijo in brezvestnost, ki jo uganjata sedaj pred volitvami s Siavensko banke radičevščina in SLS. lahko molčali, ker bo prišel čas. ko se bo vse to. kar smo mi o tej stvari pisali, pred pravilnim forumom izkazalo za točno in resnično Objavili smo faksimile zato. ker smo hoteli že sedaj dokazati. da SDS ni niti najmanj kriva zagate, v katero je zašfa Slavenska banka, ker ona tudi v ohčekultnrne In politične namene n? dobila nobenega kredita, ki bi banki ie bil vrnjen. Prepričani smo, da bi sedaj pred volitvami «Slovenec» kričal, da smo ukradli «Slavenski banki» en milijon, tudi če bi bil ta milijon banki vrnjen skozi njegove roke.
Z ljudmi, ki niajo nobene morale ln nobenega poštenja, se je še v normalnih časih težko razgovarjati, kaj šele ta teden, ko SLS prede za volitve že tako huda. da se bori samo še z divja-štvom, kakor doka/zuje tudi razbijanje shodov, ki ga uprizarjajo po naročilu iz centrale podeželski klerikalci.
juško belo Ljubljano, zato naj Ljubljana 33. t. tn. voli klerikalne!
Med ostalimi govorniki nedeljskega klerikalnega shoda se je odlikoval po besno-strastnih napadih na napredne nasprotnike nosilec klerikalne liste dr. Brecelj, v katerem so se očividno probudili stari iestinka iz njegove goriške dobe. Gospod kandidat pa je očividno pozabil, da se tako pač sme govoriti v Unionu, ne pa v Ljufcfeii.
Radiceva polomija v Peôravjn
Zagreb, 17 januarja r. V nedeljo je imel g. Stjepan Radič v Podravju troje volilnih shodov, na katerih pa se je prav slabo odrezal. Cim je pričel v Hlebinah govoriti, so pričeli zfoorovalcs" klicati: »Doli z Radičem!« in je nastal takšen kraval, da je moral Ra; dič takoj prekiniti svoj govor. Razburjen je kričal g. Radič: »Srezki načelnik bo zletel s svojega mesta, ako ne stori svoje dolžnosti!« Ko so mu zborovalci klicali: »Doli izdajalec!«, je odgovoril Radič: »Mi ne bomo več tega trpeli, te besen!» boste dokazali ua sodišču! Zabeležite imena onih. ki iiti poznate!» Ko so ga nato zborovalcj pustili malo govor d, je ob nekih medklicih neugnanih nasprotnikov zakričali: »Je-li tu sreski? So K tu žandarji?« Pozival jih je, da napravijo red. Zz nekaj časa so res orožniki omogočili da je Radič nadaljeval: »Uradniki so tako pritki. da se puntajo in govorijo, da bodo štTajkali, ker ie duh raed njimi tak da pripada vse njim, narodu pa ničesar. M-; vodimo sezname uradnikov kot črno knjigo!«
Na drugem shodu v Peterancu je bila skupščina zelo slaba m so Radiču neprestano vpadali v besedo federaiisti z vrat bližnje gostilne.
Cim se je popcldne prikazal Radič aa zboru v Koprivnic«, so se začuli. glasil-; kriki: sZiveia republika! Vi ste nas ladaiil« Radič je ogorčen kričal: »Kdor ne bo poslušal, naj gre, sšcer ga s silo odstranimo!« Nato je povedal, da je ABC njegove stranke, da so Srbi, Hrvati In Slovenci en narod in ena prosveta Tudi sktrpSSœa v Koprivnici se je klavrno končala.
Gripa v Zagrebu
Zngreb, 17. januarja, n. Kar se tiče špan» ske epidemije, je bilo v Zagrebu uTadno prijavljenih samo 5 slučajev, v resnici pa jc po mestu na tisoče obolenj, samo še ni ugotovljeno, ali je to gripa. V uradu za z», varovanje delavcev so zdravniki danes obt» skali 400 bolnikov Očitno gre tu v večini slučajev za gripo. nastopa v različnih oblikah posebno pa se poiavljajo krrniplis kacije z vnetjem po vsem telesu.
Trifkovic proti Radie«
Radikalni *,ix>d v Sajuboru Beograd, 17. јашв&гја. r. Radikalna stranka je priredila v nedeljo veliko zborovanje v Somborn. Najznačilnejši je bil na tem zboru govor predsednika Narodne skupščine gosp. Marka Trifkovife. K je ostro napadal gosp. Stjejfena Radiča. Izvajal je med drugim: 'Postopanje Stjepana Radiča je oviralo. kakor Vam Je Hiano. delo vlade in Narodne skupščine. Četudi je Stjepan Radič staluo govoril, kako mora Nerodna skupščina delati, sklepati zakone, 9e brigati ta narodno blagostanje, vendar skupščina nikdar ai manj delala, nego v času vlade s Hrvatsko seljačko stranko. Vi dobro veste, da *o koraki gosp. Stjepana Radiča Izzivali krito za krizo. Že gosp. Pašič je obžaloval, da ima HSS za šefa Stjenana Radiča in je ilr javljal: Vsak politik bo težko sodeloval s Stjepanom Radičem.»
Med govorom gosp. Marka TrBkoviča eo neprestano padali vzkliki zborovalcev : «Doli Radiél Ne bomo ga več trpeli! V luknjo z njim!»
Za Markom Trifkovičem je povzel besedo še posl. dr. Kraft. ki je govoril nemški, za njim pa Prokop Irarp. glavni tajnik "madžarske stranke.
Politične beležke
Zadnji klerikalni argumenti
V	tržiškem okraju klerikalci ne upajo prirejati javnih shodom- boječ se, da bi nji» bova urnebesna goljufiva volilna agitacija bila razkrinkana. Zato pa so se sinoči spra= vili nad javni shod SDS ki se je vršil v Križni. Med izvajanji obeh kandidatov SDS gg. dr. Kramarja in župana Lončarja so najeti klerikalni razgr-jači prirejali opetovano velik kraval. Njim je pomagala peščica deloma vinjenih mladih ljudi, ki so prišli iz Kranja, kjer so v soboto lepo molčali, a zato peljali se «veselit» v Križe. TrdiH so, da so — davidovičevci. Po iz» vaj an jih obeh kandidatov je dobil besedo neki Snajd, ki je kresal take. da so mu last» ni ljudj začeli vmes prepevati. Razgraja» čem sta načelovalj križki in kovorski žn» pan I Zavedne volilce iz Križ je klerikalno razgrajanje le še bolj podučilo, da se kle» rikalna stranka boji resnice in da imajo njeni nasprotniki prav.
G. Korošec proti generalom
V	nedeljo je bil g. Korošec zelo bojevit proti generalom. V Avstriji SLS ni bila ta» ko vneta proti njim. Opozarjal jih je na usodo ruskih generalov. Cela SLS bo kri» čala, da jo denunciratno, če donašamo ma» lo prevdarjene šlagerje g. Korošca o gene» ralih, ki prodajajo novice. Kar se govori pred ÎÛC0 ljudmi, je javno. G Korožec, M v Beogradu govori le o širokih samoupra» vah, je to pot zopet zlezel nazaj na zako» nodajno avtonomijo. Se vidi, da so volitve. A javnost vidi vso dvoreznost klerikalne politike v Beogradu in dotns.
Trboveljske intrige
Opetovano nem poročajo, da širijo intrigant!, ki se jih ne da točno izslediti po Trbovljah vesti, kakor da gosp. VoduSek in njegovi ožji prijatelji ne žele izvolitve g. dr. Bohinjca tako, kakor osta3i. zlasti delavski del stranke v laškem okraju in pa vodstvo stranke. Dostavlja se in namiguje, da želi goep. Vodnšek bolj izvolitev župana gosp. Sitterja. Gre za očividno intrigo, kajti ob sebi umliivo je, da gosp. Vodušek :n njegovi prijatelji ne le kot člani stranke, ampak tudi kot Trboveljčani in javni delavci žele, da dobi delavsko - kmečki okraj laški tako odličnega zastopnika v oblastni skupščini, kakor je dr. Bohinjec, ki ез moramo pač vsi priznati kot enega naših najboljših socijalno. - političnih strokovnjakov in delavcev. Zato vsi brez izjeme podpirajo to kandidaturo in če si delavstvo hoče dobro, bo v največjero številu poklonilo zaupanje dr. Bohinjca, s katerim dobi napredna delegacija krepkega zastopnika delavstva in malega človeka sploh. Dolžnost vseh naših prijateljev je, da aktivno razganjajo te laži in ee te dni brez izjeme posvetijo agitaciji za listo dr. Bohinjca. Vsi volilci bivšega gospodarskega bloka, ki je pod vodstvom gosp. Voduška nastopil pri občinskih volitvah, bodo prav storili, ia gredo brez izjeme v boj га dr. Bohinjca, ter s tem pokažejo, da privoščijo delavstvu dobrega strokovnega zaetopnika. Razume se po sebi, da bo celokupna stranka kakor doslej zastopala gospodarske interese trboveljske občine in пјепегч prebivalstva. Veliko glasov za dr. Bohinjca, !n dogodek bi odjeknil v vsej javnosti, ker bi se z njim pokazalo, da prestopa delavstvo od meglenih teorij v realno politiko za svoje interese.
Medparïamentarnimi počitnicami v ČSR
Težav* v pogajanjih s slovaškimi klerikalci. — Davčna reforma v proračunskem odboru. — Narodni socljalisti In delavska stranka v Podkarpatju. — O fašistih.
I. K. S. Praga. 10. januarja.
Naš notranjepolitični položaj se še vedno suče okrog pogajanj za sporazum s Slovaki Ta pogajanja ne napredujejo tako hitro, kakor bi bilo to želeti. Krivda za fco leži v slovaški klerikalni stranki sami. v njeni težavni situaciji na Slovaškem, ki si jo je ustvarila s svojo prejšnjo politično orijentacijo. Razumljivo je, da ji je sedaj vzpričo prejšnje ostre radikalno-separatistične politike preorijentacija težka in da se ne more naglo odločiti za vstop v vlado, ker se pač boji. da bi doma izgubila zaupanje svojih voliicev. Zato tudi zadnja konferenca. ki so jo imeli njeni poslanci z ministrom notranjih del. ni imela uspeha. Šele ta teden bo stranka precizirala svoje stališče napram najboli kočljivi točki vseh podajanj nanram vprašanju reforme državne unrave. Poseben strankin odbor je že izdelal načrt v tej smeri. Dasi se je nadeiati da se končno ta pogajanja usnesno zaključijo, vendar se pojavlja v političnih krovih nazirauie. da bi bilo z ozirom na težkoče: Iii so
pri pogajanjih i» dnevnem redu, morda
umestno, ako bi se ta pogajanja opustila 5n bi se vlada skušala s Slovaki sporazumeti na drugi podlagi.
Zbornica, kj bi se po prvotnih računih morala sklicati meseca januarja, sè ta mesec še ne sestane. Ni tô n&mrèC lahko mogoče radi razpravè O davčni reformi v proračunskem odboru, ki v to svrho potrebuje več časa in tudi miru. Generalna debata o tej predlogi se je že pričela in bo trajala menda ves teden. Glavni referent bo agrarni poslanec dr. Hnidek. Generalni debati bo sledila podrobna, pri kateri je računati s številnimi spreminjevainimi predlogi.
Spor narodnosocijalistične stranke s skupino poslanca Stiïbrnéga še vedno traja in ne bo tako hitro rešen, kakor si je prvotno to mislilo strankino vodstvo. Kakor vse kaže. se Stribrny pripravlja na trdovraten boj. Klofačeva pogajanja z delavsko stranko v Podkarpatski Rusiji, ki je tam kandidirala skupno z narodnimi socijalisti, niso imela uspeha: stranka je odklonila, da bi sopodpisala tožbo proti Stfibrnemu na volilno sodišče To je imelo še druge, za narodne socijaliste neprijetne posledice: poslanec dr. Gagatko je izstopil te kluba narodnosocijalističnih poslancev. Vest, da pristopi klubu Stfibrnega. jc sam ovrge! in izjavil, da za enkrat ostane «divjak».
Po zboru državnega sveta Narodne fašistovske organizacije, ki se jè vršil v Brnu. so bile razširjene vesti, da Se ta organizacija pretvori v samoštalno politično stranko, kj že pr! prihodnjih Občinskih volitvah nastopi s svojimi kandidati. Toda novi, na zboru izvoljeni direktorij. rta čigar čelo je bil postavljen générai Gajda. je izdal proglas, v katerem to vest indirektno zavrača ln izjavlja, da smatra za svoj cilj koncentracijo narodnega bloka Cehov in Slovakov v boju proti boliševištvu, proti korupciji in vsem pogubnim pojavom lažidemokracije. lažinapredka in laži-človekoljubja. Obenem po vda rja, da fašizem ne oznanja razrednega boja, marveč sodelovanje vseh poštenih državljanov v blagor domovine in naroda.
Poljska vznemirjenost radi Nemčije
Poljski vnani minister Zaleski je imel na seji vnanjepolitičnega odbora eks-poze o vnanji politiki Poljske. Ekspoze je vzbudil pozornost po onih odstavkih, v katerih izraža Zaleski svojo bojazen pred nemško ofenzivnostjo. Danes, v dobi locarnske politike, je govor Zaleskega tem neobičajnejši pojav, nepričakovan tem bolj, ker je sicer pozornost vlade Pilsudskega obrnjena na vzhodno stran. V poljski politiki se namreč opaža, da vidijo konservativne stranke težišče državne politike na za-padu ter se jim zdi briga za varnost za-padnih meja. tedaj nedotakljivost polj-sko-nemške meje poglavitna naloga vnanje politike. Pilsudski in levičarski krogi, na katere se je naslanjal v prvi vrsti, so orijentirani zoper Rusijo in zdi se jim vztrajanje na sedanjih vzhodnih mejah minimum vnanje politike poljske republike. Ako tedaj vnanji minister v vladi Pilsudskega izreče tako alarmantne vesti glede odnošajev do Nemčije, je to prav gotovo zadeva, na katero mora biti v interesu miru pozorna vsa Evropa.
Zaleski ni navede! podrobneje, kateri so tisti vznemirjajoči pojavi v Nemčiji, ki prete. da pokvarijo prijateljske odno-šaje med obema državama. Nedvomno so to nacijonalistični nemški krogi, ki prav nič ne prikrivajo, da smatrajo sedanjo mejo med Poljsko in Nemčjo samo kot provizorij. kot ono določbo ver-sajske mirovne pogodbe, ki jo je treba čimprej revidirati. Pa tudi nemški vladni krogi se ne ogibajo enuncijacij. iz katerih odseva jasno naziranje, da se vzhodna nemška meja nikakor ne smatra za definitivno.
Da so v Nemčiji take težnje tako zelo močne, temu se ni čuditi niti najmanj. Zakaj danes vrši Nemčija tiho. a vztrajno. naravnost trdovratno borbo za tem, da se posamezne določbe versajske pogodbe revidirajo, a ne more se reči. da bi pri tem stremljenju ne imela uspeha. Že iz dosedanjih revizij glede odplačevanja vojne odškodnine, iz razprav glede zasedbenih čet v Porenju. glede Saarske kotline itd. se vidi. da gre Nemčija z vso določnostjo za postavljenim ciljem. Če upa na to. da se ji vrnejo kolonije, je tem bolj pričakovati, da upa tudi na' spremenitev meje na vzhodu.
V	tem prizadevanju rma Nemčija izredno močno moralno zaslombo v Angliji. Velika Britanija ni nikdar prikrivala, da ji meja med Poljsko in Nemčijo ni všeč. Da se je locarnski garancijski pakt omejil na zapadno nemško mejo. to je bilo v prvi vrsti angleško delo. Anglija se v zadnji dobi ni ogibala prilike povedati, da se ji sedanja nem-ško-poljska meja zdi potrebna revizije, osobito v predelu takoimenovanega poljskega koridorja. Vidi se iz angleških enuncijacij. da tvori za London meja v industrijskem ozemlju gornje Šlezije manjši kamen spodtike nego v koridorju. kjer se označuje kot nevzdržljiva.
Poljski koridor ob dolnji Visli. ki je ločil Vzhodno Prusijo od ostale Nemčije in povzročil, da se je Odansk uredil kot samostojna mestna država, dpsi pod poljsko nadoblastjo. ta koridor je najbližji cilj nemške diDlomatske ofenzive in v tej točki ji ie tudi aneleška pomoč naibolj gotova. In ker poznajo naklonjeno ansrleškn stališče, so v Nemčiji tem agresivnejši.
V	tej zvezi vlada spor tudi glede
razorožitve Nemčije. Gre za to. ali se
smejo modernizirati trdnjavske utrdbe okrog mest Glogau Kiistrin in Konigs-berg, ôd kâtêfih stânja je odvisna varnost poljskega koridorja po poljskem naziranju. ч
V	Varšavi imajo dovolj vzroka, vznemirjati se vzpričo slabih odnošajev do Nemčije. Vnanjemu opazovalcu se zdi težavna stvar, vzdržati hkrati sedanje zapadne in vzhodne meje Poljske, zdi se, da bi bilo boljše, odločiti se za kompromis na eni Strani.
V	zvezi z eksoozejem Zaleskega, ki se mu je zdelo potrebno, izpopolniti svoje navedbe še z enim govorom, se je razvila srdita polemika med poljskim m nemškim časopisjem: iz nje se jasno razvidi, kako napeti so fakfično odnošaji med obema državama. V zvezi s tem pa so se pojavili v listih tudi dalekosežni praktični predlogi, kako rešiti »problem« poljskega dostopa do morja na način, da bi se zadovoljila i Nemčija i Poljska. Predlaga se. da naj bi Poljska odstopila vés ktiridor Ob spodnji Visli, zato pa bi Poljska dobila Klajpedo in preko nje dostop do morja, ali pa Celo vso Litvo! Tëdâj kakor v starih časih naj bi se zamenjavale dežele brez ozira na voljo prebivalstva. Razumljivo je, da je poljska javnost enodušilo odklonila te kombinacije, ki rés ne moréjo réStio Prihajati v poštev.
Odnošaji med Poljsko in Nemčijo ostanejo slejkoprej napeti in polemika o priliki govorov Zaleskega jih ni rSг-biStfila niti najmanj Izboljšala.
Sporazum med Bethlenom in Žito
Obaovtjena akcija madiarsktb in avstrijskih ffloaarbis ov. — Zlfa orodje v rokah Musso-Unija. — Zakulisna pogajanja.
Budimpešta, 13. januarja
Polžtgoma se jasni in čisti položaj, ki ga le tezvalo vprašanie kraljevine na Madžarskem, vprašanie, ki kljub tema da ima dežela vse polno dnigSh skrbi, še vedno vznemirja tisoče in tisoče ljudi. Četudi so se v tisku namenoma lansirale vesti o kandidaturi nadvojvode Albrechta ia o njegovih' razaJh ženltovanJskih načrtih, se zdi sigurno, da je po konferencah, ki je imela bivša kraljica Zita z raznimi evropskimi državniki pred nekaj tedni v Parizu, kandidatura nadvojvode Albrechta samo bluf in da obstoji slelkoprej zgolj en pretendent na Madžarski prestol in sicer Gfo, ki mu gre ta pravica po pragmatični sankciji.
Razen razgovorov v Parizu so se vršila posvetovanja tudi na Dunaju, kler jih je vodil min. predsednik Bethlen. ki le dosipel incognito na Dunaj Sestal se je г voditelji monarte'stov Ivanom Lichtensteinom, generalnim polkovnikom Danklom in bivšim avstrijskim min. predsednikom Clam-Mar ti ničem. Bethlen se Je informiral o stanju mo-narhistj&iega gibanja v Avstriji, ki ga najbolj označuje dejstvo, da nameravajo avstrijski monarMsti lzdajïti s vej dnevnik na Dunaju in da se sploh pripravljajo za velikopotezno ofenzivo. Orof Bethlen je radi informiral avstrijske nrooarWsJe o položaja na Madžarskem.
m
Načrtom bivše kralfice Zite se posebno prblfžuje g. MussoKni, k* bi hote! na ta način držati srednieevropske države v šahu Mussolini je flatosburgom potrudil, da jim vrne posestvo Pianore v Zgornji Italiji in podeli dovoljenje, da se smejo naiihoma tja preseliti. Mussolini bi hotel imeti HabsbuT-govce pod svoio kontrolo, da bi na ta način nadzoroval vsak njihov korak, s čemer bi dobil do neke mere v roko vozije državne politike v obdonavskih deželah Ce bi se Habsburgovc! restavrirali v Budimpešti in morebiti rudi na Dunaju, bi se na ta način preprečila priključiiev Avstrije Nemčiji, prekrižani pa bi bili tudi načrti slovanskih politikov o sodelovanju srednjeevropskih držav, o takozvafti donavski federaciji Prav radi tega podpira Mussolini tudi poljske monarhlste.
•
Na Angleškem se javnost in ofic^elni krogi ne zanimajo za načrte Habsburgovcev, \ kolikor njih pustolovščine ne ogrožajo miru. Na Francoskem delujejo za Habsburgov-ce številni prijatelji princa Sixta Parmskega. Zita upa, da jo Bnand tud tokrat ne bi motil v njenih načrtih, medlem ko v francoski politična javnosti prevladuje mnenje, da Briand po Locarnu ne bi tn-)gel storiti kakega odločnejšega koraka v korist Habs-burgovcem ter da bi v danem slučaju des-avuira! habsburške načrte. To se zdi tem bolj verjetno, ker v Parizu vedo. da jt Z''a v najboljših odnošajih i Mussollnijem in da je zgolj politično orožje v Mussolinijevih rokah. S Žito skuša fašistovski poglavar izvršit» svoje kontinentalne načrte, ki so naperjeni tudi zoper Francijo. Francija ne b. mogla podpreti habsburških pustolovščin tudi radi tega, ker bi se z restavracijo Habsburgovcev izprememlo ravnovesje v Rvro-pi, zakaj Madžarom bi utegnili prav kma!u slediti tudi Avstrijci.
V	bližnjem času se bo vzpostavila redna zveza med Žito in grofom Bethlenom, ki bo tem lažja, ker sta Andrassy ta Palaviccini izločena iz vrs- Zitinih intimnih prijateljev v Lequetiziji in je zavzel njuno mesto grof Apiponjr Pa tud radi tega. ker je Horthy izgubil znaten de' svojega vpliva in ne bi več motil prisrčnega razmerja med madžarskim. min predsedi kom in ostankom habsburškega dvora na Španskem.
Ratifikacija italijansko-alban-skib pogodb
Rim, 17. januarja o «rGiornale d' Italia* piše. da hodo v najkrajSem času podpisane w R 1.1'i rjtifiksciiske listine o sklenitvi ri» ran.-ke pogodbe, nakar bo pogodba registri»
Klerikalci kot zaščitniki radičevskega milijonskega panama
w v	m
ГШ1 1.
Jovan Cvijič t |
Beograd, 17 januarja p. Včeraj zjutraj ob 5. le umrl svetov-noznanl geograf !n učenjak Jovan
Cvijič.
Z njim se je naš narod povzpel preko svojih ozkih meja in je premagal čas.
Jovan Cvijič je pričel svoje znanstveno delo z raziskavanjem domače zemlje. Podal je temeljito študijo o Krasu in kraških oblikah, študijo, v kateri je razkril pravo prirodo kraških pojavov. Z njo si je takoj pridobil izreden sloves v inozemstvu, zakaj njegovo delo je bilo povsem samostojno in je podalo novo, globljo razlago prirodnim skrivnostim kraškega sveta.
Ko je postal profesor na beograjski univerzi, je organiziral študij srbske vasi. Sestavil je navodila za raziskovalce in vodil zbiranje snovi, vodil studii, zbirajoč okrog sebe množino mladih ljudi, ki so se z veseljem lotili posla. Široko zasnovano delo je dobro uspelo; v okviru srbske akademije znanosti je izšla lepa vrsta — do danes že nad dvajset del — knjig, ki prinašajo mate-riial o seliščih srbske zemlje, njili legi, zgradbah, prebivalstvu, telesnih in psi-liiških posebnostih prebivalcev, njih izvoru, šegah in običajih, gospodarskem zanimanju. V debelih knjigah o srbskih naseljih, ki jih je vse uredil Jovan Cvijič, je zbrana ogromna snov. Bila je Cvijiču gradivo za študij temeljne važnosti o notranjih selitvah med srbskim prebivalstvom, o ljudskih tipih na Balkanskem polotoku in njih psihiških svoj-stvih. Največjo sintezo teh mnogostran-skih študij je podal v svojem delu o antropogeografiji Balkanskega polotoka, ki je tvorila predmet njegovim predavanjem, na pariški Sorbonni za časa velike vojne in ki je izšlo najprej v francoskem jeziku.
L-vijičevo delo ni obsegalo samo prirodo prvotne male kraljevine Srbije, marveč je šlo preko njenih meja na ves teritorij, kjer so prebivalci Srbi, potem pa sploh na vse dežele Balkanskega polotoka, ki jih je v študijske svrhe prepotoval seveda sam. Nacijonalni instinkt ga je vodil osobito v poglavito smer srbskih aspiracij, v Staro Srbijo in Makedonijo, ki jima je posvetil več let zaporedoma mnogo tednov potovanja in intenzivnega študija. Rezultat tega je bilo veliko delo Osnove geografije in geologije Stare Srbije in Makedonije, ki je poleg mnogih drugih važnih rezultatov prineslo tudi objektivno kritiko v komplicirani spor o narodnosti makedonskih Slovanov in podalo prvikrat jasno sliko narodnostnega problema v Makedoniji, problema, ki je bil dotlej znan po Evropi v oni luči, s katero ga je obsvetila bolgarska nacijonalna propaganda. Vzpričo tega je beseda Jovana Cvijiča, ki je imel sloves nepristranega znanstvenika, tehtala izredno mnogo in narodni srbski stvari je storil s temi deli ogromno uslugo.
Dalje je izvršil Jovan Cvijič študije ogromne važnosti o balkanskih gorovjih in njih medsebojnem razmerju ter podal v tem pogledu popolnoma nove, dotlej nepoznane stvari; kdor govori danes o notranji zgradbi balkanskih gorovij, mora navesti Cvijičeva naziranja in zavzeti stališče do njih. Prav tako in še bolj je bil Cvijič prvi, ki je dognal sledove ledene dobe na Balkanskem polotoku in podal jasno sliko poledenitve na najvišjih gorovjih balkanskih dežel.
Prav tako so osnovne važnosti njegova raziskavanja o površini severne Srbije, v kateri se v obrežnih terasah kažejo sledovi velikega panonskega morja. Tudj obrežni del jadranske strani ga je v zadnji dobi osobito zanimal.
Zadnje veliko delo Jovana Cvijiča pa je obširna knjiga o geomorfclogiji, katere prvi del, ki je sam velika, obširna knjiga, je izšel še 1. 1924.. drugi del prihaja na svetlo baš sedaj, dočim je tretji del gotov v rokopisu. To je ogromno delo, najlepše opremljeno, ki se lahko s Ponosom postavi ob stran najboljšim
sličnim delom v znanosti velikih narodov.
Poleg tega je napisal Jovan Cvijič obilico študij in krajših ali daljših člankov geopolitične ali nacijpnalnopolitične panoge kot aktualni in znanstveni komentar k raznim sodobnim dogodkom v balkanskem političnem razvoju ter z njimi bistveno pripomogel k poglobitvi pojmovanja, hkrati pa izkazal ogromne usluge nacijonalnim interesom.
Delo Jovana Cvijiča se je po osvobo-jenju razširilo na vse pokrajine naše ujedinjene domovine. Želel je poglobiti geografsko znanost v vsem področju ter si vzgojiti novih učencev, zakaj poglavitne učence iz predvojne dobe mu je povečini pobrala krvava igra med 1. 1912. do 1918. Toda zadnja leta je vedno bolj napredujoča bolezen postavila meje njegovemu udejstvovanju in ga omejevala vedno bolj, dokler ga ni naposled popolnoma prekinila.
Življenje in delo Jovana
Cvij
• •• r
lica
Jovan Cvijič se je rodil 12. decembra v Loznici v Podrinju. Po roditeljih izhaja iz Bosne. Za časa prvega vstanka v Srbiji je njegov praded Cvijo prišel Iz Bosne v Loenico, kjer je otvoril malo trgovinico ter sodeloval v Karagjorgjevem uporu. Bil je hajduški harambaša.
Cvijičeva mati je bila iz Avramovičeve obitelji iz sela Korenita. Bila je zelo inteligentna ženska, čeprav nepismena, »je zelo cenila učenost. Še danes jo imajo Lozmčani v spominu, da je baš ona pritiskala na to, da se Jovan Cvijič izšola.
Cvijič se je učil prvega čitanja in pisanja v rodnem kraju, kjer so mu prišle v roke najprej Vukove zbirke zagouetk in Vukovi slovarji. V Lomici je bila ta čas sanio dvorazredna gimnazija, katero je dovršil, potem pa odšel v Šabac, kjer je obiskoval tretji in četrti razred. V Šabeu je nanj najbolj mogočno vplival prof. R. Petrovič, ki ga je navdušil za socijalistične ideje. To čtivo je Cvijiča navdušilo posebno za članke Svetozarja Markoviča, njegove prevode iz Cerniševskega ter za socijalistične probleme.
Veliko šolo je pohajal Cvijič v Beogradu, kjer je 1. 1888. dovršil matematično pri-rodoslovno fakulteto. Nato se je oprijel profesure in predaval eno leto ua drugi beograjski gimnaziji. Od 1. 1889 do 1892. je študiral na dunajski univerzi, kjer je tudi promoviral za dr. geografije in geologije. Leto dni pozneje je bil imenovan za profesorja na veliki šoli v Beogradu, 1. 1894. je ustanovil geografski zavod.
Praško vseučilišče ga je imenovalo leta 1902. za rednega profesorja fizične geografije, toda Cvijič se pozivu ni odzval, temveč je ostal doma. V letih 1907., 1908. je postal rektor beograjske univerze, 11 let pozneje v letih 1918./19. pa predsednik etnografskega odbora naše delegacije na pariški mirovni konferenci. Ko je prišel iz Pariza v Beograd, je bil zopet izvoljen za rektorja univerze.
Cvijič se je začel že v mladih letih ba-viti z zemljepisjem ter je raziskoval Srbijo, kmalu pa je prekoračil meje domovine in proučeval druge kraje balkanskega polotoka. Posvečal je vedno največjo pažnjo geo-morfoloSkim, hidrografskim in tektonskim problemom. Pozneje se je začel baviti tudi z antropografijo, z etnografijo ter z etniško psihološkimi vprašanji. V to skupino problemov spada Cvijičevo znanstveno delo, ki je imelo velik vpliv na sploSen razvoj geografske vede.
Pisal je zelo mnogo. Vsa njegova dela m nemogoče našteti, ker tvorijo veliko knjižnico. Prvo delo, ki ga je izdal, je bilo «Prilog geografsko] terminologija našoj>. Izšlo je 1. 1883. v «Prosvetnem glasniku». Pozneje je obravnaval problem Krasa v Vzhodni Srbiji, geografska raziskovanja v oblasti Kučaja, napisal je «Dae Karetphenomen», pozneje še «Pečine in podzemna hidrogra-fija v istočnoj Srbiji», cTragovi starih gle-čera na Rili» (Knjiga je izšla v nemškem jeziku v Berlinu), «Struktura i podela planina Balkanskog poluostrva», «Antrepogeo-
grafski problemi Balkanskog poluostrva», «Osnove za geogdafijo i geologiju Makedonije in Stare Srbije», «Histerijo razvitka Zeljeznih vrata,», «Jezerska plastika Šuma-dije» ter več del v francoskem jeziku.
Krajše razprave je objavljal Cvijič tudi v inozemskih listih. Velik ded njegovih spisov je izšel v Glasu srpske kr. akademije, v Glasniku geografskog društva. Poleg čisto strokovnih spisov je Cvijič napisal tudi več del o narodnostnih in etnografskih vprašanjih balkanskih Slovanov, Bosne in Balkana f ploh.
Cvijič je bil za svoje znanstveno delovanje ponovno odlikovan, bil je predsednik Srpske akademije znanosti, častni doktor pariške Sorbonne, častni doktor češke univerze, Praške akademije znanosti in znanstvenega društva v Pragi, Jugoslovenske akademije znanosti v Zagrebu ter častni, ozi roma dopisni član geogralskih društev v Amsterdamu, Berlinu, Ženevi, Londonu, Monakovem, Pragi, na Dunaju itd. Imel je tudi zlato kolajno geografskega udruženja v Londonu, New Yorku in Parizu. O nacionalnih in socijalnih problemih svojega naroda je mnogo pisal in ti članki so izšli v posebni knjigi «Govori i članoi».-
Pokojnikove zadnje ure
Razvoj bolezni.
Pokojni dr. Cvijič je že od leta 1911. bo» leha! za žolčnim kamnom. K tej bolezni se je pridružila zadnja leta še močna srčna hiba, ki ga je prisilila, da je moral lani opustiti predavanja na univerzi. Od tega časa dalje je bil vedno pri njem njegov osebni prijatelj, zdravnik dr. MiloTad Dra» gič, ki se je tudi nastanil v Cvijičevi hiši. Bolnika je zapustil zdravnik le pred kaki» mi tremi meseci, ko se je po njegovem na» logu odpeljal v zapadno Srbijo, da je me» sto njega preiskal nekatere antropološke stvari.
Delo na bolniški postelji.
Kljub opasni bolezni ni mogel dr. Cvijič mirovati Vedno jc delal in snoval načrt za svoja nadaljna dela. Pred par meseci je izšla prva knjiga njegovega velikega dela «Geomorfologije», pred kratkim pa drugi del. Tretji del je ostal nedodelan. Pokoj» nik je imel pri sebi na postelji vedno svinč» nik in papir in je neumorno delal na tej tretji knjigi. Neizmerno je bil vesel, ko so mu izročili pravkar dotiskano drugo knjigo «Geomorfologije». Dejal je, da bo šele se» daj pri čitanju svojega dela uživaL Le ka» dar je bila soproga v sobi, je prekinil delo, ko pa je bil zopet sam, je takoj segel po knjigah ali papirju in pisal svojo tretjo knjigo.
Zdravniška posvetovanja.
Bolezen se je dx. Cvijiču poslabšala zad» nje tedne in večkrat je dobil prav nevarne napade. Ko je javnost izvedela, da je veli» ki znanstvenik nevarno obolel, je dobil od vseh krajev nešteto pisem in brzojavk. Ze» lo pogosto so ga pregledali zdravniki dr. Nikolajevič, dr. Antič in dr. Stankovič, ki so bolniku svetovali, naj ga preišče kaka znana kapaciteta.
Kraljevi obiski.
Nedolgo tega je nenapovedan prišel na pokojnikovo stanovanje kralj Aleksander, ki ga je že svojčas, še kot prestolonaslednik in kasneje kot kralj mnogokrat obiskal in se z njim razgovairjal o znanstvenih zade» vah. Kraljev poset je bolnika zelo razve» selil.
Prihodnji dan je bil brzojavno poklican češki specijalist dr. Wenkebach, ki je bol» nika pregledal in potrdil prvotno diagnozo. Odredil je, da mora dr. Cvijič popolnoma opustiti vsako delo, sicer preti neposredna opasnost.
Strašne sanje pred smrtjo.
Pretekli teden so bili trenotki, ko so bol» nika mučili silni srčni napadi, potem p» se je dostikrat nenavadno dobro počutiL V soboto zvečer pa se je stanje izredno poslab šalo. Bolnik se je pritoževal, da mu je naj» huje, ker ne more zaradi srčnih napadov koncentrirati misli in da ne more nadalje« vati svoje knjige, ki bi jo še rad dovršiL Prosil je prijatelja dr. Dragiča, naj mu da zopet injekcijo, da bi mu odleglo. Okrog desetih zvečer je dr. Cvijič zaspaL Sploh ta noč ni bila tako huda kakor prejšnje.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Torek, 18.: Zaprto.
Sreda, 19.: Pri lepi krčmarici, Premijera. Izv.
Četrtek, 20.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Torek, 18.: Ples v maskah. D. Sreda, 19.: Zaprto. Četrtek, 20.: Tannhâuser. E.
Mariborsko gledališče.
Torek, 18.: «Večni mladenič». A. KuponL
Danilova proslava v Mariboru. Preteklo soboto zvečer je proslavil tudi Maribor 50-letnico umetniškega delovanja Ant. Danila Cerarja, ki je nastopil v Eagelmanovi veseloigri «Večni mladenič». Proslava je bila vredna Maribora. Gledališče razprodano, Danilo pa ves večer v morju resnih in navdušenih ovacij. Sprejel je vence, rože v posodrav, predvsem pa res iskreno ljubav, s katero ga je obsipal cvet Maribora. V imenu gledališča je pc®dravil elavljenca ravnatelj gosp. Mitrovič. Danilo pa je tudi igral kot poosebljeni večni mladenič prav ognjevito in žel burno pohvalo ob odprti sceni Ekse-lentna pa je bila tudi zlasti Bukšekova v
ulogi matere. Ugajali bo vsi ostali igralci in igralke. Bila je vseskozi slavnostna dramska predstava, ki je zapustila pri publiki najboljši vtis. Ob višku volilnega boja je bil
to vsekakor vesel kulturni praznik za Maribor.
Verdi: «Ples v maskah». To znamenito delo slavnega italijanskega mojstra, M je na našem odru ponovno doseglo lepe uspehe, se poje danes v torek zvečer za abonen-te reda D. Glavne uloge so v roikah gdč. Zaludove ter gg. Holodkova in Kovača. Paža Oskarja poje ga. Ribičeva, čarovnico gdč. Potučkova. Ostale uloge pa gg. Subelj, Rum-
felj, Zupan in Mohorič. Opero dirigira gosp. tritof, režijo vodi gosp. Knittl.
Premijera Goldonijeve komedije «Pri lepi krčmarici» bo v ljubljanski drami v sredo, dne 19. t. m. za abonente reda B in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, kot izven predstava.
Velik uspeh naše aJtistke v NemčijL Ga. Thierry - Kavčnikova, Slanica ljubljanske opere, je nastopila v nedeljo zvečer v Diisseldorfu, kjer Je pela v operi «Aida® znano ulogo Amneride. Imela Je ogromen uspeh, h kateremu ji iskreno čestitamo z željo, da jo kmalu zopet slišimo na domačem odru.
Zagrebški koncerti V torek koncerti»
v Zagrebu italijanski čelist Artnr Bonocci;
Ob petih, zjutraj se je bolnik sunkoma prebudil, skočil pokoncu, razširil roke in z grozo vzkliknil soprogi: «Ljuba, kakšne strašne sanje sem imel!» Sledil je ponoven srčni napad. Bolnik je nato omahnil na bla« zino. Gospa je kriknila, nakar je pritekel dr. Dragic v sobo in mu naglo vbrizgnil ki» sika, ali bilo je že prepozno. Dr. Cvijič je izdihnil. Smrt je nastopila nenadoma. Ve» liki znanstvenik je umrl za srčno paralizo. Njegov strašen sen je bil prehod k smrti.
Pogreb se vrši na državne stroške.
Takoj po smrti dr. Cvijiča je bila o tem obveščena kabinetna pisarna, potem Aka» demija znanosti in nekoliko kasneje mini» strsko predsedništvo. Predsednik vlade Uzunovič jc takoj odredil, da sc ima vršiti pogreb najsvečaneje nî državne stroške in z vsemi vojaškimi častmi. Po izražanju so* žalja svojcem velikega pokojnika so prišli v zunanje ministrstvo rektor beograjske univerze dr. Pavle Popovič, tajnik Akade« niije znanosti dr. Aleksander Belič in vse» učiliški profesor dr. Boža Markovič in so s šefom protokola Novakovičem v glavnem določili spored pogrebnih svečanosti. I Ikra» ti je bil določen poseben državni odbor /a pogreb, ki ga tvorijo rektor dr. Popovič. tajnîk Akademije znanosti dr. Belič, po» močnik ministra prosvetc OhradoviO. pod» župan beograjski Kosta Jovanovič, šef pro» tokola zunanjega ministrstva Novakovič in načelnik ministrstva ver Janič. Popoldne ob 6. je imel ta odbor sejo v starem po» slopju Akademije znanosti in določil na» tančni spored pogrebnih svečanosti
Po sklepu državnega odbora je bilo trup» lo velikega znanstvenika prenešeno ob c>. zvečer iz stanovanja na univerzo in polo» ženo na katafalk v Geografskem zavodu. Truplo bo kasneje prenešeno v saborno cer kev, kjer ga bodo položili na mrtvaški oder.
Jutri ob 9. dopoldne bo opelo v saborni cerkvi, nakar se bo vršil pogreb.
Kraljevo sožalje.
Kralj Aleksander je poslal iz Topole go» spej Cvijičevi tole sožalno brzojavko: «K težki izgubi Vašega vzornega soproga, na» šega velikega narodnega delavca, profesor» ja Cvijiča, sprejmite moje najprisrčnejše sožalje. Aleksander.»
Cvijičeva maska.
Ob 2. pop. je prišel na dom velikega po« kojnika znameniti srbski kipar Gjoka Po* povič, ki je posnel njegovo mrtvaško ma» sko. Delal je do treh popoldne v pokojni« kovi spalnici. Maska sc je izvrstno posre» čila.
Balzamiranje trupla.
Takoj po odhodu kiparja Popoviča je prišel dr. Milovanovič, da izvrši balzami» ranje trupla. Dr. Milovanovič je balzamiral tudi pok velikega državnika Nikolo Paši» ča. Med njegovim delom je bil pripravljen salon takoj poleg Cvijičeve sobe, znan lju« biteljem lepih predmetov kot edina soba te vrste, izdelana čisto v nacijonalnem sti» lu. Na sredini salona je bila postavljena kovinasta krsta, katere notranjost je bila odeta v belo svilo. Takoj po balzamiranju so položili pokojnikove zemske ostanke v krsto.
Beograjska občina Jovanu Cvijiču.
Beograjska občina položi na grob svoje» ga častnega meščana krasen venec. Vrh te« ga bo že v najkrajšem času ena izmed naj» važnejših ulic mesta imenovana po Cvijiču. Imenom občine je izrazil pokojnikovi rod» bimi sožalje podpredsednik občine, Kosta Jovanovič.
Obvestilo vsem univerzam in akademijam.
Takoj po seji univerzitetnega senata so bile vse inozemske univerze brzojavno ob» veščene o smrti velikega učenjaka. Akade» mi j a znanosti pa je istočasno obvestila o težki izgubi vse inozemske znanstvene kor» poracije.
Zadnji nasmeh.
Za časa svoje bolezni se jc pokojni Cvi» jič samo enkrat zasmejal, ko se je govo» rilo o znanem pisatelju Branislavu Nušiču. Cvijič se je pri tej priliki spomnil nekega trenutka o priliki svojega potovanja po Južni Srbiji ko je gospodovala tamkaj še Turčija. Nušič je bil takrat konzul in je predstavil velikega učenjaka narodu s sle« deSmi humorja polnimi besedami: «To je
v petek dne 21. januarja pa nastopi madžarski komponist, voditelj modernistične šole Bela Bartok Izvajal bo lastna klavirska dela. Teden dni pozneje, dne 28. januarja, koncertira v Zagrebu čelistka Judita Bokor, rodom Španka. V nedeljo, dne 30. januarja, pa bo koncertiral prvovrsten klavirski vir-tuoz Artur Rubinstein.
«Misli i pravila za život». V založbi «Uzgajatelja» v Sarajevu je izšla 160 strani obsegajoča zbirka aforizmov, ki se tičejo po večini človekovega nravnega življenja in vsebujejo prav dragocena zraca. Zbirka se zadosti ozira tudi na srbohrvatsko literaturo. Priporočamo jo kot dober priročnik pedagogom; rad bo segel po nji tudi vsak posameznik, ki bo občutil potrebo takih iskric človeškega duha.
Jos. Turnograjska v slovanščini. V Kožicah izhajajoči dnevnik «Slov. Vychod» je objavil dne 13. t. m. v slovaškem prevodu črtico slovenske pisateljice Jos Turnograj-ake «Slovanski mučenec». Črtica je zajeta iz slovaškega življenja.
100.000 Din 2910 oin
lahko zadenete, ako kupite srečke Loterije društva „TROOVSKA AKADEMIJA '
v Ljubliam.
gospod iz Beograda, ki jc prišel iskat zlato. Pojdite tudi vi i njim!» Cvijič sc jc prisrč» no nasmejal, ko se je spomnil na ta do» godek.
Žalne zastave v Ljubljani.
Vest o smrti velikega učenjaka je na» pravila v ljubljanskih znanstvenih krogih, čeprav ni prišla nepričakovano, zelo glo» bok ut:s. Na ljubljanski univerzi je bila ta» koj razobeše„ žalna zastava, istotako ua poslopju Slovenske Matice. Geografsko društvo pa priredi žalno sejo.
Voditelj reških fašistov aretiran na Sušaku
V soboto ob' 9 zvečer, je prišel na su-šački most k našemu tamkaj službujočemu; orožniku Nikšiču kolovodja reških fašistov, tramvajski sprevodnik Peter Vidali, m v svoii objestnost; zahteval od našega orožnika. naj mu preskrbi izvoščka. Orožnik imi je lepo pojasnil, da to ni njegova stvar, kar pa jc Vidalija. ki je znan na Reki pod imenom »Mangia-croatu (Hrvatožer), silno razburilo Odpel je svojo suknjo in pokazal na fašistovski znak, rekoč: »To je moja legitimacija. .laz imam povsod privilegije. Pred Mussolinijeni mora vsakdo trepetati!« Ko je orožnik Nikšič od nadutega fašista zahteval, da se legitimira, je začel žaljivo govoriti o naši državi, nakar je seveda sledila aretacija in j° m irai Vidali na komisari-jat.
Tega pa se je junaški črnosrajčnik silno prestrašil. Hotel je zbežati preko mosta na Reko Toda orožniku se je posrečilo, da ga je zgrabil sredi mostu. Vidali je pričel nato obupno klicati na pomoč fašiste in Italijo. Seveda mu vsi skupaj n: nič pomagalo. Moral je uklenjen slediti orožniku na kornisarijat, kjer je še naprej zabavljal čez našo državo in grozil, da se bo še kruto maščeval
Vidali je rodom iz Sibenika in znan na Reki in Sušaku kot eden največjih preganjalcev našega življa. Na vesti ima tudi več ubojev. Da se prepriča, kake privilegije ima pri nas. so ga izročili sodišču v Ogulinu, kjer se bo moral zagovarjati radi prestopka po paragrafih 93. in 104. srbskega kazenskega zakona.
Za brezposelno delavstvo v Lješah pri Prevaljah
Znano je, da je vsled zadnjih elementarnih nezgod koncem oktobra 1926 bilo povzročeno rudniku grofa Henkel-Donnersmark v Lješah pri Prevaljah toliko škode, da se je moral obrat ustaviti. Ze mesece je blizu tristo delavskih rodbin brez zaslužka, ker podjetje radi pomanjkanja sredstev ni popravilo poškodb in obratuje v zelo skrčenem obsegu.
Delavstvo se je po posebni deputaciii obrnilo na velikega župana mariborske oblasti s prošnjo, naj posreduje, da se obrati zopet up o stav i.'o in nudi delavstvu možnost zaslužka, da se tako težko prizadetim delavskim rodbinam zasigura eksistenca.
Pred par dnevi se je vršila pri velikem županu g. dr Pirkmajerju konferenca z zastopniki podjetja, ki so po daljših pogajanjih izjavili, da so pripravljeni obrate upo-staviti in večji del delavstva zaposliti, ako se jim posreči financiranje investicij, ki so predpogoj za rentabilnost obrata. Kot glavno zapreko pri izposlovanju potrebnih kreditov so navedli dejstvo, da so se poiavile govorice, da se namerava podjetje baje staviti pod državno nadzorstvo io da so te govorice rudnik pri denarnih zavodih diskre-ditiTale.
Šele na podlagi izjave g. velikega župana, da o kaki sekvestraciji omenjenega podjetja ni ničesar znanega, je prišlo končno do sporazuma, da se kar najbolj pospeši akcija za restavriranje naprav, da se bo moglo čim prej z delom začeti in zaposliti večji del delavstva.
Želeti je, da bi delavstvo čim prej prišlo do dela in zaslužka in se tako izognilo preteči socijalni katastrofi.
Avtomobilska nesreča v Škof ji Loki
Ko je v nedeljo popoldne peljal avtobus, ki vozi med škofjeloško postajo in mestom, od ljubljanskega vlaka, mu je ravno na 20 m visokem mostu čez Suški potok pri» peljal nasproti lastnik električnega mlina Janez Zakotnik iz Starega dvora z eno» vprežnim vozom in zadel s tako silo v avto, da je konja vrglo na sprednji del avtomobila, kjer je na mestu obležal mrtev. Lastnik avtobusa Jože Eržen je zavrl s ta« ko brzino, da je avto treščil ob betonsko ograjo mosta, jo premaknil, a je k sreči šo obstal na mostu. Voznik Janez Zakotnik je sicer odlctel z voza, pa si je raztrgal samo obleko. Ravnotako je tudi šest pot» nikov avtobusa odneslo le manjše praske, pač pa tem večji strah, ker je manjkalo le malo, da se vsi niso razbili v globini. Po karambolu je Eržc- hitel takoj nazaj na po» stajo po avtobus, ki vozi v Železnike, da bi bil z njim odpeljal svoj havarirani voz. Ker pa železniškem avtu ni bilo bencina, se je vrnil k svojemu vozu po bencin. Pri pretakanju se jc bencin el in Eržen jc bil v trenotku . plamenih. Vrgel se je ta« koj v blato in se valjal po njem, da jc po» gasil ogenj in je dobil lc na rokah težje opekline. Tako je karambol, ki bi zahteval skoro več smrtnih žrtev, potekel brez večje nesreče. Veliko škodo ima sicer Eržen, ki je pa vendar vesel, da mu je daleč po de» želi znano blato te ceste rešilo življenje, in pa Zakotnik, ki je ob dobrega konja. Kdo je kriv nesreče, še ni jasno.
Danes je premijera
težko pričakovanega koloriranega veletilma.
Velika konkurenca lepotic za naj'epïo ženo Amerike v krasnih koloriranih slikah.
Ameriška Venera
Velika modna revija! Najkrasnejše toalete! Najepše žene Amerike v komfdjl, luksuzne insrenadje. Tekmovane lepot c v trikoiih. Velike avio senzacije Umetniško kodiran velefilm. Vkljub velikim nabavnim stroškom cene rezWSane. — Piedprodaja vstopnic od 10. do 12. in od l. dalje
Predstave se vrše danes točno ob: 4», pol 6., pol 8., in 9. uri. Kino „Liubllanskt dvor11 najmodernejši kino v Ljubljani. Tel. 730.
Domače vesti
*	Izpremembe v državni službi. V poštni službi ie Štefan Brežnik imenovan za tehnfë nega uradnika pri poštni direkciji v Ljubljani. Ernest Kump pa je iz LJubljane premeščen v Kranj.
*	Novi predsednik Ljubljanske kreditne banke. V soboto se je vršite seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, ki je uredila med drugim predsedniško vprašanje Kor je prvi kandidat za mesto predsednika banke, dosedanji podpredsednik g. Alojzij Vodnik, izvolitev za predsednika ponovno odklonil, je bil kooptiran v upravni svet in nato soglasno izvoljen za predsednika dosedanji načelnik nadzorstvenega sveta g. primarij dr. Peter Defranceschi.
*	Enoletna bolniška praksa absolviranih medlclncev brezplačna. V finančnem odboru narodne skupščine je vladna večina v soboto storila zanimiv in važen sklep. Doktorji medicine, И so dovršili svoje fakultetne študije, moraio — kakor znano — po zakonu izvršiti enoleten »staž» v državnih bolnicah, predno smejo vršiti svobodno prakso. V soboto se ie vladna večina flnanč nega odbora postavila na stališče, da zdrav niki-stažisti, pravzaprav še študirajo. Pohajajoč s stališča, da je to nadaljevanje njihovega študija, je bil sprejet predlog, da se zdravnikom, ki vrše staž, vzame vsaka plača ta da morajo po doseženem doktoratu vršiti še leto dni prakso po bolnicah brezplačno.
*	Premeščanje učiteljstva na podlagi razpisa. Premestitev učiteljev in učiteljic oa podlagi razpisa se smatra kakor premestitev na osebno prošnjo, zato ne pripada v tem slučaju po odloku g. ministra prosvete povračilo potnih in selitvenih stroškov iz državne blagajne.
*	Novi finančni zakon pooblašča g. ministra prosvete, da otvori v Beogradu višjo trgovsko šolo ter višjo pedagoško šolo v Zagrebu in v Beogradu.
*	Smrtna kosa. V nedeljo 16. t. m. so pokopali v Laškem gospo Frančiško Jer-še, vdovo po davčnem nadupravitelju Fr. Jeršetu. Pokojnica je bila obče spoštovana o čemer je pričala velika udeležba pri njeni zadnji poti. Preostalim naše sožalje!
*	Šolska svetosavska proslava. Ministrstvo prosvete Je odredilo, da se praznuje letos svetosavski praznik na posebno svečan način po vseh šolah v državi. S posebnim odlokom se opozarja, da se na proslavi ne smejo nuditi alkoholne pijače.
*	Krediti za prosvetne ustanove. V prosvetnem ministrstvu Je izšel odlok, s katerim se pozivajo vse prosvetne ustanove, da pravočasno prosijo za otvoritev kreditov, določenih v sedanjem budžetu, ker se bliža sklep tekočega proračunskega leta.
*	Visokošolske ekskurzije. Slušatelji visoke tehnične šole v Beogradu se pripravljajo ua poučno ekskurzijo v Madžarsko in Francijo, kjer si hočejo ogledati v prvi vrsti tovarne vagonov in železniških objektov. Slušatelji geografije na beograjski visoki šoli prirede poučno potovanje skozi Bosno in nato v Nemčijo. Slušatelji gozdarstva na poljedelski fakulteti v Beogradu Pa napravijo večjo poučno ekskurzijo po Južni Srbiji in pozneje tudi v Švico.
*	Projekt zakona o visokih šolah. Nov projekt zakona o visokih šolah se nahaja v tisku državne tiskarne. Čim bo dotiskan, bo predložen NaTodm skupščini.
*	Učiteljski kongres letos v Skoplju. Izvršilni odbor Jugoslovenskega učiteljskega dmštva je sklenil, da bo letošnji redni kongres Učiteljskega udruženja v Skoplju.
*	Učiteljsko društvo za kočevski okraj je Imelo dne 15. t. m. svoi redni občni zbor, na katerem je vsled napada g. J. Dimnika na nadzornika Betrijanija še pred volitvami izstopilo iz UJU 43 članov, ki so si takoj nato izvolili pripravljalni odbor Učiteljskega društva »Edinstvo« za srez Kočevje.
*	Strokovni Izpiti za poštno-hranilnlčno službo. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se sestavi izpitna komisija za polaganje državnega strokovnega izpita v podružnici poštne hranilnice v Ljubljani. Za člane izpitne komisije so imenovani: direktor podružnice dr. Ignacij Rutar, šei knjigovodstva Rudolf Rozman, upravnik prometa Josip Potokar, ter inšpektorja ZdTav-ko Simonovič in Josip Mogolič.
*	Državni uradniki nimajo pravice do brezplačnih terapevti čnlh pripomočkov. Uradno se razglaša: Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da nimajo državni uslužbenci na podlagi člena 112. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v državnih bolnicah razen zdravljenja pravice do brezplačnega prejemanja ta-kozvanih terapevtični-h pripomočkov kakor «l pr. do naočnikov, raznih protez, pasov za kilo itd.
*	Agitacija za klerikalni shod med mašo. Iz Mojstrane nami poročajo, da je v nedeljo na Dovjem g. duh. svetnik Aljaž med mašo pred altarjem po oznanilih in pred čitanjem evangelija naznanil, da se ob 8. zjutraj vrši v dvorani Kat. izobraževalnega društva shod SLS, kar naznanja ob tej priliki, ker Je delegat vodstva SLS prispel šele prejšnji dan ob 22. z vlakom vsled česar ni bilo mogoče prej obvestiti ljudi o shodu. G. duh. svetnik Aljaž je vabil izpred oltarja vse vernike, naj pridejo na shod, ker gre za važno stvar, za volitve v oblastno skupščino. Nam bi se ne zdelo nič napačnega, ako bi g. duh. svetnik vabil na shod klerikalne stranke zunaj cerkve, nikakor pa ni prav, da je agitrrai za klerikalni shod v cericvi med mašo, ko se ima oznanjati samo sv. evangelij. Neumevno nam ie, kako je mogoče iz molitve in čltania evangelija, nauka o ljubezni do bližnjega, tako hitro presedlati na politiko in agitacijo za klerikalno stranko, ki na svojih shodih oznanja baš nasprotno vsemd, kar nči evangelij. V resnici obžalujemo, da se Je g. duh. svetnik
Aljaž v svoji starosti tako daleč izpozabil, tembolj, ker je vihral doslej spoštovanje tudi v naprednih krogih. Ako pa se je g. duh. svetnik Aljaž tako daleč Izpozabil, si lahko mislimo, kaj se godi šeie v drogih župnijah. ♦ »Zeleni križ« ki je kot »Rdeči križ« človekoljubna institucija, tona plemenito nalogo da podpira v službi onemogle, ali pri izvrševanju službe ponesrečene poklicne lovce, zaprisežene lovske čuvaje, odnosno njihove rodbine. »Zeleni križ« ima svoje fonde v vseh kulturnih državah. Slovensko lovsko društvo, ki upravlja sklad slovenskega »Zelenega križa« se obfača rta vse svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže njegove najlepše prireditve VII. lov skega plesa 1. svečana na Taboru v Ljubljani, ker je njegov čisti donos namenjen skladu »Zelenega križa«.	90
*	Narodna galerija je razposlala vabila s prošnjo za pristop k društvu z letno pod-pornimo 10 Din. Uverjeni smo, da je znesek tako neznaten za vsakega, da se bodo prejemniki, prelistavši poslani prospekt radevo lie uvrstili med društvene podpornike in je naša želja, da bi s pristopom ne odlašali, ampak čim preje oddali na pošto desetdi-narsld znesek. — Sporočamo, da izda N. G. koncem tekočega leta svoj prvi Almanah za L 1928. z zanimivo kroniko s polja upodabljajoče umetnosti, opremljeno s slikami in originalnim domačim koledarjem iz leta 1415! Ta Almanah bo članska izdaja. — N. G.
*	Dva potresa. V soboto, dne 15. januarja je potresomer v meteorološkem zavodu v Ljubljani zabeležil dva potresa in sicer prvega šibkejšega ob 16.55.56 in drugega moč nejšega ob 21.49.47 na razdalji 440 km. To sta prva potresa, ki iih ie zaznamoval novo montirani aparat, izdelan v Gôttingenu po načrtu prof. Wicherta.
*	Samomor orožnlškega narednika. Orožni šk i narednik Josip Mežnarič v Varaždmu je že dalj časa bolehal na tuberkulozi. V zadnjem času se je bolezen naglo razvijala. Mežnarič je spoznal, da zanj ni več pomoči. Segel je po revolverju in v obupu napravil konec svojemu težkemu življenju. Dovršil ie 21 let službe, katero je vršil točno in marljivo.
Gripa
se zopet pojavlja i Pri njej so se pokazale vedno za osobito dobre
Pspirinove tablete .Bayer'
Najslavnejši poavi — groznica (mrziica), glavoboli in ostaie bjli se odstranijo bno.
.J
*	Tragična smrt Slovenke v Zagrebu. V
petek zvečer je nadstražnik Kolar na peronu glavnega kolodvora v Zagrebu pri vhodu v policijsko stražnico našel pismo naslovljeno na policijo, drugo na Marijo Uhan v Gradišču, pošta Ponikve na Dolenjskem, tretje pa na nekega privatnega uradnika v Zagrebu. Na pismih je bila podpisana neka Pe-pica, ki je — kakor ie izjavil omenjeni privatni uradnik — identična s Pepico Starič, rodom Slovenko z Dolenjskega, ki je že dalj časa služila na Hrvatskem. V pismu na policijo izjavlja Pepica, da nikogar ne zadene krivda zaradi njene smrti ln da ie iz lastnega nagiba pri Trnju skočila v Savo, kjer najde rešitev od težke neozdravljive bolezni v hladnih valovih. Pogosto — pravi sem trpela lakoto ter sem bila brez strehe, ostala pa sem poštena. Neozdravljena sem zapustila bolnico, nimam ne službe, ne sredstev za življenje, smrt mi je vzela očeta in mater in jaz grem prostovoljno za njima. Trupla nesrečnega dekleta, ki je najbrže našla smrt v valovih Save, še niso našli.
*	Sin, ki ie ubil očeta, obsojen na i let ječe. V Varaždinu se ie preteklo soboto vršila glavna obravnava proti 56 letnemu Stj. Bratovčaku, ki je ubil svojega očeta. Obtoženec se je zagovarjal, da je zameril očetu, ker je svoji omoženi hčerki jemal denar, ki ga je njen mož težko zaslužil. Prišlo je do ostrega prepira ln pretepa med očetom in sinom. Oče je vsled zadobl.ienih poškodb kmalu umrl. Sin ie bil obsojen na šest let težke ječe.
*	Poskušen atentat na železniški vlak. Med Siskom in Capragom je našel v soboto železniški čuvaj pred brzovlakom štev. 3., ki Je prihajal iz Zagreba, položenih na
Napisi na ploščah
prevlečeni z radiostinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer.
tir več velikih kamnov in močan železen drog. Čuvaj je še pravočasno spravil vse skupaj s tira, ter na ta način preprečil nesrečo, ki bi bila sicer neizogibna.
♦	Smrtna nesreča pri sankanju. V Dravogradu se je pripetila te dni pri sankanju grozna nesreča. Šestletni sinček železničarja Sabotija, ki se je sankal ob pobočju Mežice, je izgubil oblast nad sankami in izginil v valovih globokega potoka. Po dolgem iskanju so našli sanke, truplo ponesrečenca pa je odnesla voda.
ITO zobna pasta najboljša
*	Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
Iz Liubtiane
ii_ Volilni sestanek »Naprednega bloka« za vodmatski ln šentpeterski okrai bo v
sredo, dne 19. t. m. ob 20. uri v salonu gostilne Ign. Banka, na Kette-Murnovi cesti (prej Martinovi). Govore gg. dr. D. Puc, Iv. Tavčar in drugi. Vse pristaše napredne fron te kar najvljudneje vabimo, da se sestanka zaneslivo udeleže. —■ Napredni pol. društvi za Vodmat in Šentpeter.
u— Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski okrai: Danes ob 8. zvečer bo predaval v društveni knjižnici prof. dr. Fr. Čadež: O vremenskih katastrofah. Vstop prost. Izobraž. odsek.
u_ Osramočeni In zapostavljeni Trnov-
čanL Prejeli smo: Glede na notico v »Slovencu« v soboto dne 15. januarja pod naslovom »Osramočenim in zapostavljenim Tr novčanom na občnem zborn Naprednega gospodarskega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo 1. 1926«, vprašamo, kateri se smatrajo zapostavljeni in zakaj. Ako so dovolj možati, pozivamo vseh 30 po številu. ki jih omenja člankar, naj pridejo v javnost s podpisi na dan. Takratna večina takozvane opoziciie rta lanskem občnem zboru omenienega društva razen treh se je odločila, da gre v boj za zmago Naprednega bloka v Ljubljani, ne oziraje se na onih par, ki se oglašajo v «Slovencu«. — Napredni volilci Trnovčani.
u— Društvo za narodno zdravje v Ljubljani vabi vse članstvo na prvi članski sestanek. ki se bo vršil danes v torek ob pol osmih zvečer ^v šolski polikliniki na Reslje-vicesti (na vrtu učiteljišča). Na dnevnem redu je filmsko predavanje o cepljenju in razgovor o delu društva. Vabimo tudi goste — Odbor.
u— Volilni shod na ljubljanskem Gradu. Demokratska stranka si ie na Gradu pridobila s svojim delom in zlasti še gerentski svet, ki je preuredil iz dvorane lepo število stanovanj, dosti pristašev. Brez pridržka priznavajo vsi veliko brigo demokratske stranke za Grad, in upati je, da skoro večina volilcev na Gradu odda svoj glas priljubljenemu kandidatu dr. Pucu. aDnes zve čer se vrši v bivši viteški dvorani volilni shod, na katerem bosta reierirala o pomenu oblastnih volitev dr. Puc in Ivan Tavčar. Dolžnost vseh zavednih Gradarjev, katerim je dr. Puc izposloval nešteto dobrot, je, da se shoda vsi udeleže in v nedeljo kajpak vržejo krogljico v njegovo skrinjico. Shod se prične ob pol 8. zvečer.
u— Volilni sestanek za Dvorski okraj danes v torek dne. 18. januarja ob 8. uri zvečer v restavraciji Zvezda. Ker je bila na prvem volilnem sestanku dne 12. t. m. tako velika udeležba, da je moralo veliko število volilcev radi liedostajanja prostora oditi, priredi politično društvo za Dvorski okraj še en sestanek za volilce na volišču v realki in lice.iu. j
u— Redni sestanki irancosko-slovanskega kluba. V sredo (19. t. m.) se pričnejo zopet redni sestanki fratfcoskoslovanskega kluba v Ljubljani.
u— Obrtniki - pevci! Jutri, v sredo, 19. t. m. ob 8. zvečer se bo vršila v salonu restavracije »Pri Mraku«, pevska skušnja. Prosimo vse obrtnike-pevce, da se skušnje točno in polnoštevihto udeleže. — Obrtniško društvo v Ljubljani.
u— Članice Splošnega ženskega društva, ki so kupovale na izkaznice, naj se zglasijo s kuponi v društvu v sredo 19. t. m. od 5. do 7. zvečer. Kdor se ne javi, zapade njegov popust v društvene svrhe.	102
u— Predavanje o krizi v našem gledališču bo nocoj v torek zvečer ob 8. v zakurjeni dvorani Mestnega doma. Govori abs. phil. Ciril Debevec. Po predavanju debata. Vstopnine ni.
u— Vodstvo Poštne hranilnice v Beogradu ostane neizpremenjeno. kakor se nam poroča iz merodainega mesta. Vest, da stopi generalni ravnatelj dr. Nedeljkovič v pokoj, je torej brez vsake podlage. Kakor Izvemo ima gosp. dr. Nedeljkovič še nadaljne načrte za razvoj Poštne hranilnice, ki je pod njegovim vodstvom postala ena izmed najslavnejših denarnih institucij naše države.
u— Tovariši pevci SJSU Preporoda. Danes ob pol 7. zvečer redna pevska vaja mešanega zbora v dvorani Arene »Nar. doma«. Pridite vsi in vse, ker smo pred nastopom. Točnost.	96
n— Zopet tatvina v cerkvi. V cerkvi sv. Jakoba je dne 15. t. m. nekdo odprl železni pokrov na zidu pritrjenega nabiralnika ter odnesel približno 50 Dtn gotovine. Osumljen je tatvine neki okrog 35 letni moški, srednje postave, suhega podolgastega obraza oblečen v ponošeno rjavo suknjo temno-sive hlače in slabe čevlie.
u— Kulturno-znanstvena sekcija JNAD Jadran naznania svojim članom, da predava v sredo, 19. t. nt., ob 20. uri v društveni čitalnici gospod Josip Gaberšček o temi: »Fašizem«. Predavanje ie obvezno za vse člane.
u— Črno-bela reduta 5. iebr. na Taboru.
Prireditveni odbor opozarja ceni. občinstvo ki je prejelo vabila, da ie dostop k reduti dovoljen izključno v črno-betih barvah. To velja v enaki meri za maskirane in kostlmi-rane goste, kakor tudi za goste v plesnih
Otrok ljubezni (Dete št. 742)
Križev pot nezakons-e matere. V glavni vlogi Gina Palerme — Skrita ljubezen m n enc osledice. - Okruten ijubavn k. Biezstčna mati. Zapuščeno dete. Pri dobrih ljudeh -Osamljena žena. S ikarjev model Pi>smek. Iskren, prijat-lj. Mašktrada umetnikov.
Globoka bol. Nova steča. Predstave ob 4, pol 6, pol 8 in ».	*,M0 "DE**
toaletah. Prireditveni odbor bo glede na zelo uspelo lansko tekmovanje izložb organiziral tudi letos podobno tekmovanje izložb, in sicer v večjem obsegu kakor lansko leto, nakar se že sedaj opozarja cenj. občinstvo, kakor tudi v poštev prihajajoči trgovski krogi.
u— Občni zbor Geograiskega društva se
je iz tehtnih razlogov moral preložiti na 28. t. m. Vršil se bo ob isti uri (pol 6 zvečer) v geogr. institutu na univerzi.
Iz Maribora
a— Shodi narodne liste v Mariboru.
Danes, torek ob 17. v kinu Diana v Studencih za Studence in Magdalensko predmestje, ob 2U. v hotelu Kosovo na Grajskem trgu, Sreda, 19. t. m. ob 20. v gostilni Vlahovič na Aleksandrovi cesti in v petek 21. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Govore gg. dr. Pivko, Mo-horko, Weixl in drugi.
a— Čemu imamo v Mariboru zvezo z Nemci? O tem so si tudi socijalisti povsem na jasnem. Na nedeljskem socijalistič-nem shodu je povdarjal bivši župan g. Gr-čar čisto pravilno, da za oblastne volitve klerikalcem nemška zveza ne bo nič koristila in jim za to ni bila potrebna. Pač pa rabiio Nemce za bodoče občinske volitve v Mariboru, ki se bodo najbrž še letos vršile. Za te občinske volitve je sklenjena že sedaj zveza z Nemci, ki naj ohranijo klerikalcem županski stolček Nemcem in radikalom pa. ki bi sicer ne prišli več v poštev, pomnoženo število mandatov v občinskem svetu. Tej pravilni konstataciji nimamo prav ničesar dodati.
a— Značilno pismo koroških rojakov o dr. Ravniku. Snočni »Tabor« objavlja" naslednje pismo, katero je preje! dr. P. iz Borovelj. »Dr. Ravnik je doma v Glinjah pri Borovljah in je užival kot dijak podporo Slovenske posojilnice. Pri nas smo takoj razpravljali o dr. Ravniku, ko smo izvedeli, da se je zvezal z mariborskimi Nemci. Mi narodni Slovenci ta korak našega rojaka zelo obsojamo. Naši nemšku-tarji pa se smejojo in pravijo, da je bil dr. Ravnik naroden Slovenec samo tako dolgo, dokler je potreboval denar slovenskega kmeta in Slovenske posojilnice, sedaj pa, ko je advokat v Mariboru, je napravil to kar de'ajo vsi naši nemškutarii in se je zveza! z uemško stranko. Drugi nemšku-tarji zopet pravijo, da se vidi iz tega, kako dr. Ravnik računa. Če se je koroški Slovenec Ravnik s svojo stranko vred zvezal z Nernci, je storil to iz bojazni pred Nemci, da bi ga ne preganjali pri novih spremembah, kakor preganjajo nas. Pravijo na-nreč. da itak pride Maribor pod Avstrijo Mi ta korak dr. Ravnika obsojamo. Vemo dobro že iz svojih mladih let, kaj so delali koToški Nemci in nemškutaTji z nami, na Štajerskem ph tudi ni bilo nič bcljše in se tu-di tam niso nemškutarii prav nič poboljšali itd. Zato gotovo ne bo pri vas dal noben koroški Slovenec svojega glasu tja, kjer je zvezan koroški Slovenec Ravnik z Nemci.
a— Bogojavljenje. Na praznik blagoslovljena vode ima tudi letos mariborska pravoslavna občina v sredo 19. t. m. slovesnost z običajnim obredom na Glavnem trgu Ob 9. bo služba božja v pravoslavni kapelici, nakar krene sprevod iz Melja čez Aleksandrovo cesto na Glavni trg, kjer izvrši prota Trbojevič ob 10. dop. na zato pripravljenem odru ob navzočnosti vojaštva in pravoslavnih vernikov in predstavnikov oblastev bogojavljenje. Občinstvo je vabljeno, da prisostvuje zanimivim obredom.
a— Preklicano »zaslužno priznanje«. Radikali so zopet enkrat grdo potegnili svojega zvestega propadlega kandidata. Dober prijatelj mu je prejšnji teden brzojavno sporočil iz Beograda, da je pomagala Intervencija mariborske radlkalije k njegovemu imenovanju v neki državni bolniški svet. V svetem zanosu dosežene časti si je slavljenec lastnoročno napisal zasluženo priznanje, zanese! osebno v mariborske redakcije, ki so potem z razprtimi črkami beležile v kroniko, da se novopečeni državni svetnik požrtvovalno udeležuje v družbi svetlih zvezdic koncertov, plesov itd. Zasluženo priznanje ie slavilo svoie javno zadoščenje in nihče ni slutil, da se sredi zime naenkrat naglo spreminja vreme. Mesto svetlih zvezdic so se razgrnili oblaki, iz njih pa dež, mrzli curki. Težko pričakovanega dekreta iz Beograda pa ni bilo in ga ni bilo, pač pa so ljubljanski listi poročali, da so bili v bolniški svet imenovani samo stari člani, le Iz Dalmacije so počastili dva nova zdravnika. Predno je
Df 1ГППППГ тппгтт
FIGOVO PERO
je bil prvi o'<rasek Eve v raju
FIGOVO PERO
je vzrok stalnega boja med mo'em In žeio...
F i G O V O PERO
ie or gnala», duhodt*, deloma koloimn* ln naiboljš komedija AX stoletja ...
petelin trikrat zapel, so radikali snedli dano obljubo in mariborska glorlja je utonila Sploh so ti beograjski dekreti čudna stvar; zadnjič so v Mariboru rdeče prečrtali rôntgenologa, sedaj pa še »Staatssa-'nitatsrata«.
a— Kajmakčalanska bitka je naslov predavanju, ki ga priredi Udruženje rezervnih oficirjev v četrtek 20. t m. ob 20. uri v hotelu »Pri zamorcu«. Predaval bo g. polkovnik Lukovič. Na sporedu je tudi razgovor o zadevah občnega zbora. Dobrodošli so tudi gostje I
a— Ljudska univerze Ponovno opozarjamo na današnje predavanje znamenitega hrvatskega historika dr. Srkulia iz Zagreba. Predaval bo o starejši dobi hrvatske zgodovine, ki je pač naimarkantnejša v hrvatski preteklosti.
a— Vidovlčev klub v Mariboru Pred kratkim se je tudi v Mariboru ustanova Vidovičev klub, ki otvori koncem tega meseca večerno šolo s profesorskim zborom, kjer se bodo poučevali vsi realni gimnazijski predmeti. Vabijo se vsi, ki Imajo zanimanje za stvar, da se priglase pri tajniku kluba Juliju Gorupu, Sodna ulica 36-1, in sicer dnevno od 12. do 14. in od 18. do 19. ure ustno ali pismeno. Takojšnja priglasitev važna, ker se po pričetku šole predmeti ne bodo ponavljali. Predpogoj za vstop ljudskošolska izobrazba.
Shod narodnih volilcev
mesta Celja
bo v sredo, dne 19. januarja, točno ob 8. zvečer v mali dvorani Celjskega doma v Celju.
Na shodu govorita kandidata za oblastno skupščino dr. Anton Božič in Ivan Rebek.
Pridite vsi, ki čutite narodno ln Vam je na tem, da se očuva narodni značaj celjskega mesta. Naši nasprotniki so se zopet sramotno zvezali z Nemci. Združimo se. da odbijemo zadnji napad naših nekdanjih tlačiteljev!
Volilni odbor.
Iz Celja
Vsem našim somišljenikom in volilcem v okolici Celja
Volilni shod napredne liste se vrši v četrtek, dne 20. januarja ob osmih zvečer v gostilni Permozer v Gaberju. Somišljeniki in prijatelji, pridite vsi.
e— Narodni volllcl, pomislite, kje so
škodljivci celiskeza mesta! Z razbitjem proračunske seje Je združena opozicija celjskih klerikalcev Nemcev in radikalov otvorila hkrati boj za oblastne volitve. 2e takrat se ie vedelo, da le pri imenovani!; strankah partijski interes in osebna ambicija jačja nego smisel za narodne in gospodarske interese celjskega prebivalstva. Po lasmi izjavi dr. Goričana, kandidata klerikalcev, radikalov in Nemcev za oblastne volitve, je bil proračun za 1927. najboljši izmed vseh dosedanjih. Klub delovne večine ga je temeljito pripravil pred in med debato v finančnem odseku. Finančni referent dr. Božič ie Imel izdelanih celo vrsto za celjsko prebivalstvo izredno važnii; predlogov, ki pa so padli v vodo v tre-notku, ko je opozicija segla po skrajnem a hkrati tudi zelo opasnem orožiu obstrukrije vsled katere se nahaja danes celjsko občinsko gospodarstvo v abnormalnem stanju, ki lahko traja še dolgo časa. Po mlcijativi Kluba delovne večine se je bila postavila v proračun 2,000.000 vsota za začetek regulacije Savinje in njenih pritokov- ter ko: investicija za stanovanjske svrhe. Кет država, kakor vidimo, sama ne misli zidat: v doglednem času nove stavbe okrožnega sodišča, je pripravil Khib delovne večine predlog, da bi naj mestna občina začela zidati novo okrožno sodišče proti primerni amortizaciji m od strani države. Kljub temu bi se pa bile nekatere davščine, kakor n. pr. nočni davek, popolnoma odpravile ali oinflile, znižala bi se bila znatno trošarina na vino ter splošna pridobnlna, kar bi bilo prišlo zlasti v prid srednjim in pridobitnin; stanovom. Znižala bi se bila nadalle kanalska pristojbina in vodama, od česar b: imeli korist najemniki. Vse olajšave bi bile znašale okrog 600.000 Din. Vse tc pa je preprečila z nestvarno obstrukcijo opozicija. Volilci, pomislite dobro, kaj morete pričakovati od teh strank v oblastni skupščini, za katero so koalirani. ako so tak. slabo varovali koristi celjskega mesta v ob činskl korporaciji. Vsled pakta z neinško-nacijonalnim političnim društvom so sedaj še izdali narodne interese celjskega mesta, dočim so se v mestnem občinskem zasiopu že prej popolnoma diskvalificirali.
e— Malo premišljevanja e bivših časih. Pred vojno smo živeli v Trstu Slovenci kakor ena družina. Z našimi narodnimi na; sprotniki smo bili v najhujšem boju. Imeli smo voditelje, ki so nam bili vzor naroduih mož in se niso nikdar spuščali v kake zveze z narodnimi nasprotniki. Sedaj pokojni Rybar nam je veepll narodno zavest. K" smo prišli kot begunci po prevratu v te kraje, smo bili ve i ponosni tla пабе bivše delovanje v Trstu. Žal so mnogi pozabili na takratne čase in se okužili s tukajšnjimi razmerami. Precej je takih, ki se ne sramujejo radi osebnega dobička podpirati Ifuii. katerim Je želja po moči in oblasti zmešala razsodnost. Lepe besede in obljube so marsikaterega izmed nas premotile, da <im je verjel in pljunil na svojo preteklost Vsem sorojakom pokličem bivše boje v spomin ter jih vprašem, kaj bi oni storili, ako bi
prišel takrat kdo iz Maribora ali Celja v Trst in predlagal, da se zvežimo z Italijani proti kaki 6lovenski stranki. Tak človek bi bil od nas vseh zaničevan. In to velja tudi za nas, ki smo bili do sedaj nacionalno čisti. Kadar gre za narodnost, moramo pustiti vse naše domače spore na stran in strnjeno udariti po nasprotnikih. — Primorec.
e_ Neznano kara je izginil dne 13. t. m.
Stanislav Ota iz Zavodne pri Celju. Namesto v šolo je ubral najbrž smer proti Trstu, kjer ima svoje sorodnike. Oblečen je bil v navadni obleki s sivo kapo, pleteno iz volne, hlače je imel do kolena, temnorumene okovane čevlje. Postave je srednje velike; rojen 15. novembra 1913. Kdor bi kaj vedel o njem, ali bi ga kje zasledil, se prosi, da bi javil to na naslov: Lovrenc Ota, Zavod-na št. 4.
e— Hotelirji lz Češkoslovaške ta Avstrije so se mudili v pondeljek, dne 17. t. m. v Celju, kjer jih je Zveza gostilničarskh zadrug posetila v hotelu «Evropa». Gostje so obiskali vinsko razstavo v Ptuju ter si nato še ogledali Celje in Maribor.
V mestu Celju imajo narodni volilci
4. (zadnjo) skrinjico
Kandidat:
dr. Anton Božič;
njegov namestnik
Ivan Rebek
Iz Kranja
r— število volilcev v Kranjskem srezu. Kranjski srez šteje po nedavno izvršenem reklamacijskeim postopanju 13.409 vpisanih volilnih upravičencev, torej za 568 več ka» kor pri volitvah v Narodno skupščino leta 1925.
r— lz državne službe. Gdč. Darinka Zu« pa nova. zvaničnica pri tukajšnjem sreskem poglavarju, je premeščena k srezkemu po» glavarju v Celje, na njeno mesto je nastav» ljena gdč. Kunčičeva od srezkega pogla» vsrja v Radovljici.
r— Preteklo nedeljo je bilo v našem me» stu zelo živahno. Poleg shodov, prirejenih od političnih strank, je vzbudilo veliko po» zornost veliko protestno zborovanje, ki so ga bile v nedeljo dopoldne sklicale združe» ne strokovne obrtne korporacije iz vse Go« renjske. Referate delegatov iz Ljubljane je poslušalo nad 250 obrtnikov, največ iz bliž njega kranjskega okraja. Na shodu so bile sprejete resolucije zlasti proti šušmarstvu v obrtniškem stanu. Svoje zborovanje so imeli tudi socljalisti, katerega se je udele» žilo 15 oseb. Na včerajšnji tržni dan pa so sklicali zborovanje klerikalci v dvorani hotela «rPri novi pošti». Ali je postal kle» rikalcem njihov Ljudski dom že prevelik za njihova zborovanja, da so si raje izbrali tr-anišo dvorano? Značilno je. da se shoda ni udeležijo skoraj nič volilcev iz mesta, katerem je bil namenjen, ampak le pristaši iz hližnje in daljne okolice. Tem so se pri» cružili politični nasprotniki, ki so ves čas delali medklice tako uspešno, da je bilo proti koncu slišati Ie vpitje in medsebojno kreganje. «Slovenec» pa bo napisal, da je Kranj prešel v tabor SLS, samo brez pri» stavka, da brez volilcev iz mesta. Dober tek та tako «teroštanje»!
Iz Trbovelj
t— Pred velikimi redukcijami v Trbov* Ijah. V Hrastniku in v Trbovljah so e 15. t m. odpustili večje število rudarjev, ker baje ni naročil. Odpust rudarjev se je bli» skovito razširil po vseh revirjih in zdaj se poleg volitev v oblastno skupščino ne go» vori o drugem kot o novih redukcijah. Da se informira, v koliko so nove redukcije resnične, se je včeraj dopoldne oglasila pri centralnem ravnateljstvu TPD deputacija Narodno strokovne zveze s strokovnim tajnikom Kravosom na čelu. Ravnateljstvo je deputaciji sporočilo. da so bila pred kratkim obveščena vsa rudniška ravnatelj» stva. da se morajo izvršiti nove redukcije, ker ni naročil. Ce se položaj ne tepremeni. ker so železnice ustavile naročila, pa bo treba reducirati še večje število rudarjev, poduradnikov in uradnikov. Vodstvo NSZ se je po dobljenih podatkih takoj obrnilo na druga pristojna mesta radi na daljnih informacij. Ist» je storil tudi dr. Bohinjec.
Stanovanja premeščenih državnih uradnikov
Po prejšnjem stanovanjskem zakonu je obnelj premeščenega državnega uradnika smela ostati v svojem stanovanju v njegovem prejšnjem službenem kraju, dokler ni dobil prestavljen uradnik stanovanja v kraju, kamor je bil premeščen in kjer je moral tekom dveh mesecev zaprositi za dodelitev stanovanja. Tudi če je dobil stanovanje v novem kraju, je smel obdržati tudi prejšnje stanovanje, če so bili njegovi rodbinski člani s službo ali šolanjem vezani na ta kraj.
Po novem zakonu z dne 27. oktobra 1926 pa izgubi premeščeni državni uslužbenec pravico do stanovanja v prejšnjem kraju v šestih mesecih od dne, ko je bil razrešen svoje dotedanje dolžnosti, brez ozira na to, ali je v novem službenem kraju že dobil stanovanje ali ne.
Za stanovanjska sodišča je bilo samo po sebi umevno, da velja ta določba tudi za nazaj in da se šteje rok šestih mesecev od dneva, ko so bili razrešeni svoje dotedanje dolžnosti, tudi pri uradn'kih. ki so bili premeščeni pred dnevom, ko je stopil novi zakon v veljavo, to je pred 23. oktobrom 1926.
V tem smislu je tudi stan. sodišče I. stopnje v Mariboru večje število stanovanj že pred leti premeščenih državnih uradnikov dodelilo novim v Maribor premeščenim uradnikom. Radi vloženih pritožb je višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu že v več slučajih v stvari razpravljalo in odložilo, da se tozadevrfe dodelitve stanovanj razveljavijo-»ker člen 7. zakona od 23 oktobra 1926 nima retroaktivne moči. ko iste izrecno ne ustanavlja, pa predmetno stanovanje ni smatrati za sedaj Izpraznjenim.«
Ako ostane vlšie stanovanjsko sodišče v Zagrabu pri tej svoji principijelni odločbi, se bo moglo s stanovanji premeščenih drž. uslužbencev razpolagati šele po preseku šestih mesecev, naipoznele pa šele po 23. aprilu 1927.
Volilni sestanki liste SDS in NSS v Mariboru
Torek 18. januarja ob 17. uri za magdalen-
sko predmestje v kinu Diana v Studencih.
Torek 18. januarja bb 20. url v hotelu »Kosovo«, Grajski trg. Sredo 19. januarja ob 20. uri za kolodvorski okraj v gostilni Vlahovlč, Aleksandrova ulica. Volilni shod »Narodne liste« se vrši v petek, 21. januarja ob 20. v mali dvorani Narodnega doma.
Volilno gibanje v mariborski oblasti
Minulo nedeljo se je vršila cela vrsta lepo uspelih shodov združenih narodnih strank v mariborski oblasti. Razpoloženje ljudstva le povsod najboljše, navdušenje enotno za naše kandidate. Vse obsoja demagoško in protdljudsko politiko klerikalcev in njihovih zaveznikov.
Pri Sv. Juriju ob Pesnici se je vršil po maši lep shod pri gostilničarju Bračku, kjer so bile vse sebe polne volilcev. Shodu je predsedoval posestnik Terčelj, predsednik demokratske organizacije pri Sv. Juriju. Ob splošnem odobravanju sta govorila kandidat Smonig in g. Robnik
V	Lajteršbergu pri Maribora so imeli lep shod kandidati Smonig in Rože v gostilni g. Dreisigerja Govoril le tudi g. Robnik.
V	Ho inji vasi pod Mariborom sta zborovala kandidata dr Vauhnik In Ogrizek. Shod je bil lepo obiskan, medtem ko radičevcev, ki so si istočasno napovedali shod. siploh blizu ni bilo.
V	Račjem je bil shod v gostilna Mošl, kjer sta govorila ista kandidata kot v Hotinji vasi. Oglasil se je k besedi tudi neki radi-čevec, ki pa je moral umolkniti.
Krasen shod SDS v Železnikih
V	nedeljo popoldne se je vršil v dvorani Sokolskega doma v Železnikih volilni shod SDS na ka'erem so govorili nosilec liste dr Kramer ter kandidati Križnar, Pod-lipnik in dr. Jerala Izvajanja vseh govornikov so bila z navdušenjem odobrena. Dvorano so napolnili zavedni napredni volilci iz Železnikov in Selce a prišli so tudi iz dalj-nh Dražgoš — vsi odločeni da pripomorejo napredni demokratski misl> v Selški dolini do novega močnega napredka Shoda so se udeležili tud' nekateri pristaši SLS. ki so z ostalimi zborovale! odobravali izvajanja kandidatov SDS.
Prodiranje napredne in so-cijalne misli v novomeškem okraju
Trezno prebivalstvo novomeškega okraja za listo popularnega domačega kandidata Faleskinija.
Novo mesto, 16. januarja.
Prebivalstvo novomeškega okraja, ki ga je gospodarska kriza pritirala tako daleč, da je prvotno odklanjalo razgovor o volitvah v oblastno skupščina, se je zadnje dni vzdramilo. Postalo je pozorno! Neizpolnjene obljube radičev-skih generalov, osemletno farbanje klerikalnih agitatorjev in splošno pomanjkanje ga je iztreznilo. Spoznanje je prišlo kakor iz jasnega:
Danes gre po, novomeškem okraju glas, da je treba pri volitvah v oblastne skupščine obračunati z ljudskimi sleparji in obljubkarji in da je ljudska dolžnost glasovati za edino prave, napredne in socijalne kandidate liste posestnika Faleskinija, domačina, ki uživa pred prebivalstvom novomeškega okraja neomajno zaupanje.
V	dobi že nečloveško pritiskajočih davkov na vse mogoče predmete, živino, orodje in vse človeške potrebščine se je zvedelo, da so klerikalci in puc-Ijevci, sanjajoč o sigurni večini v novi oblastni skupščini iztuhtali nič manj kot 32 novih davkov, tako da bo končno od kotla za kuhanje žganja pa do mo-tike in zadnje mrvice črnega kruha vse obdavčeno. Kar še ni uničila od klerikalcev in pucljevcev neprestano vzpodbujana in podpirana radikalsko-radi-čevska vlada, naj opravijo še pred pomladjo oblastni poslanci SLS in radičevcev. Zato so tudi klerikalci postavili na svojo kandidatno listo same advokate in nedomače ljudi, računajoč, da bodo v tem slučaju lahko prevalili ljudstvo in ga poteptali z novimi davki. Tak je danes glas, ki gre od kmeta do Kmeta našega okraja, kar se tiče kandidatne liste SLS, kjer se na čelu blesti ime novomeškega advokata dr. Česni-ka. Še nikoli ni SLS pokazala tako svojega protiljudskega značaja, kakor pri sedanjih volitvah, ko postavlja proti listi domačina in splošno priljubljenega posestnika Faleskinija advokata . . .
Nič manjši odpor ne vlada proti pen-zijoniranemu ministru Puclju. Danes je že znano, da so v našem okraju nekdanji Pucljevi pristaši temeljito obračunali s Pucljem. Mož je na več krajih spoznal nesrečo, v katero je pahnil režim njegovih vlad ljudstvo. V nekih, še nedavno Puclju udanih občinah se je dogodilo, da so Puclja njegovi pristaši prepodili in da je mož rotil volilce. naj vsaj ne glasujejo za nasprotnike in naj se vzdrže glasovanja. Nekje pa se je po Pucljevem shodu vršil med njegovima pristašema ta-le poučen pomenek: Prvi'pristaš prijatelju: «Jaz pa ne bom glasoval več za tega Puclja. ki nas je s svojimi obljubami, tako temeljito potegnil.»
Drugi pristaš Ka «potolaži» s sledečim odgovorom: «Kako boš s tem kaznoval Puclja! Mar je Puclju za naše kroglice, ko ima mastno ministrsko pokojnino!»
Pucljeva zvezda ugaša, minister Pucelj ni poboljšal položaja novomeškega kmeta niti toliko, kolikor je črnega za nohtom!
Brez fraz, brez neizpolnjivih obljub, s trdno voljo koristiti in zlasti preprečiti nevarnost klerikalnih oblastnih davkov pa stojj prava ljudska lista posestnika Faleskinija, na kateri se blišče domača imena mož, ki so vzeti lz naroda.
Temu izpreobrnjenju v novomeškem okraju so se sedaj pridružili tudi Ko-čevarji, kj žive na skrajni meji našega okraja. To je pokazal zlasti ljudski shod, ki se je vršil v nedeljo v Crmošnjicah. Shod je sklical tamošnji kandidat posestnik Slane, mož velikega ugleda. Na shodu so Kočevarji poslušali poročilo dr. 1. Birse iz Ljubljane, ki je prav dobro predočil, za kaj gre v sedanjem oblastnem boju. Napredna in demokratična misel, misel o potrebi ljudskega sodelovanja in napredovanja, ki je med drugim tudi med nemškim narodom tako zmagovito razvita, mora prodreti tudi v Sloveniji, da pridemo končno do blagostanja. Treba pa je prej obračunati z vsemi ljudskimi goljufi, obljubkarji in zmedarji ter pomagati, da bodo izvoljeni možje iz ljudstva, kakor je kandidat Slane. Tudi Kočevarji. kj so se zbrali v gostilni pri Klemenu, so obljubili, da oddajo svoje glasove domačinu Slancu. Shod je pokazal, da ostanejo Črmošnjice še dalje napredna trdnjava, ki odklanja klerikalizem. To se je videlo tudi na istočasno se vršečem «shodu» posl. Kulovca. ki je nekaj časa govoril peščici radovednežev, na prve" medklice pa zapustil lokal in se umaknil v župnišče.
Prebivalstvo novomeškega okraja se sedaj dobro zaveda, da ima samo eno skrinjico, ki prihaja zanj v poštev. To je skrinjica kandidatne liste domačega posestnika Faleskinija. ki ne išče ne poslanskih dijet, ne slave, ne avtonomije, ne republikanstva, ne kmetijaštva. ne volovskih kupčij in ne ministrskih pokojnin, ne novih oblastnih davkov kakor klerikalci, ne radičevskih obljub, pač pa poštenega zastopstva v ljubljanski oblastni skupščini v resnično korist novomeškega okraja.
Shodi SDS v Belokrajini
Veliko agitatorjev in govornikov je SLS vrgla preteklo nedeljo v Belokrajino, kjer se je g. Jarcu pojavil opasen tekmec v ose« bi priljubljenega domačina g. Mazelleta iz Gradaca. Skraja so nasprotniki poskušali omalovaževati to kand:daturo, kmalu pa se je pokazalo, da je močnejša od radičevske, ki je zelo neresna v vsem svojem nastopu in da je nevarna zmagi SLS, ki je mislila, da ima Belokrajino že v žepu. Na vseh sho» dih pa se vidi. da je radičevstvo v razpa» du in pri pametnejših prodira tnišl;enie. da bi bilo prav. da se vsi neklerikalni gla» sovi obrnejo v korist g. Mazelleta.
V soboto je bil volilni shod v Gradacu, v nedeljo pa v Semiču. G. Mazelle je razvil svoj program ob splošnem odobravanju. Sprejeta je bila tudi ostra resolucija, ki ob» soja postopanje vlada RR pri sklepanju trgovinske pogodbe s Francijo, kjer ni po» kazala zadostnega razumevanja za vino» gradnika. Zahfe-'a se odprava carin na vse predmete, ki jih rabi vinogradnik pri obde« lovanju in vzdrževanju vinogradov. Konč» no svari resolucija pred novimi oblastnimi nakladami na vino in žganje, zahtevajoč, da se to breme ne sme poostriti, pač pa odstopiti oblasti brez poviška. — Isti dan sc razni klerikalni shodiôi zelo klavrno prošli. Bela Krajina, sedai imaš priliko po« slati uglednega in sposobnega domačina v oblastno zastopstvo. Proč z Jarcem, vsi za Mazelleta, nobene kroglice v radičevsko skrinjico, ker je tam izgubljena. Belokranj» ska skrinjica je TRETJA.
tem molčal kakor riba. Dvorana, ki je bila na začetku precej dobro zasedena, se je pričela brzo prazniti, ko je končal g. Korošec svoj najnovejši obljubkarski in oportunistični program. Mnogi so odhajali demonstrativno in nazadnje so govorili klerikalni kandidati pred popol-
noma razredčeno dvorano.
Na shodu ni bilo skoro nič obrtnikov. trgovcev in nameščencev. Tudi delavstva je bilo jako malo. Tako je dr. Korošcev shod v «Unionu» samo dokazal, da vpliv klerikalne stranke v Ljubljani močno pada.
Klerikalni shod v „Unionu"
Z velikim pompom napovedani in po mnogih težavah, izrazujočih se v tero-riziranju posameznikov od strani kapitalistične skupine SLS, prirejeni mani-festačni nedeljski volilni shod klerikalne stranke v hotelu «Unionu» se je vršil v znamenju precej klavrnega razpoloženja. Mnogo je k temu razpoloženju pripomogel ljubljanski poslanec dr. Korošec, kj se je v nedeljo po dveh letih prvič zopet pokazal svojim volil-cem na javnem shodu.
Okoli 10. dopoldne so pričele prihajati v «Union» gruče okoličanov, ki so jih že tri dni prej pozivali k udeležbi ter jih v nedeljo na vse zgodaj zjutraj zbobnali okoliški klerikalni petelini ter jih nagnali v Ljubljano, da napravijo Unionsko dvorano polno. Danes si namreč klerikalci v Ljubljani ne upajo več prirediti večjega shoda, ako ne zbob-najo v Ljubljano svojih ovčic izven ljubljanske mestne občine.
Med zborovalci so bile v dvorani spretno razpostavljene skupine klerikalnih klakerjev, ki so na povelje svojih vodnikov od časa do časa ploskali klerikalnim govornikom. Sicer pa med zborovalci ni bilo opaziti nobenega navdušenja. Tišino je motilo le mrmranje nekaterih nezadovoljnih kršč. socijal-cev, ... ki so smatrali za novo žalje-nje, ker se je njihovemu zastopniku Fr. Terseglavu kljub napovedi onemogočilo govoriti na shodu. Og. diktatorji so ga namreč poslali na deželo, da bi s svojim nastopom ne nudil prilike za vprašanje, zakaj kandidira kot zastopnik delavcev šele nà četrtem mestu, in da bi ob tej priliki ne došlo do demonstrativnih manifestacij za njegovo osebo.
Ljubljančane je prignala na shod predvsem radovednost, kaj bo povedal dr. Korošec in kaj bo poročal o svojem delu za koristi Ljubljane, kj ga je pri zadnjih skupščinskih volitvah poslala v Narodno skupščino. Njihov račun je bil popolnoma zgrešen. O. Korošec je o
Gospodarstvo
Padanje tržaškega prometa
Trst, priključen Italiji, je izgubil na evo-jem pomenu, ki ga je imel v stari Avstriji. Kljub vsemu prizadevanju Italije, da bi pomagala Trstu na noge, je Trstu v bodočnosti prisojeno peš an je, ker gre pot do njega preko Jugoslavije, ki 6e bo pač morala prizadevati, da čim najbolje uredi svoja pristanišča in na lastna pristanišča napelje čim največ domačega in traneitnega prometa.
Celokupni tržaški promet po vojni ni več dosegel predvojnega stanja. L. 1924. je sicer precej napredoval, toda naslednji dve leti je zopet padel. Zlasti lani je močno nazadoval, in sicer je zabeležil v prvih 10 mesecih., za katere so statistični podatki znani, naslednje številke (v milijonih metrskih atotov; v oklepajih podatki za isto dobo 1. 1925.):
Uvoz: po suhem 10.85 (11.18), po morju 12.67 (16.42), skupaj 23.52 (27 60).
Izvoz: po suhem 7.93 (10.39), po morju 7.65 (7.65), skupaj 15.58 (18.04).
Celokupni promet torej: po suhem 18.78 (21.57), po morju 20.32 (24.07). skupaj 39.10 (45.64).
Ako se je tudi v zadnjih dveh mesecih lanskega leta razvijal prome' enako kakor v prvih desetih, lahko cenimo, da je celokupni tržaški trgovinski promet v 1. 1926. dosegel 46.42 milijona metrskih stotov, to je 76.4 odstotka predvojnega prometa (v 1. 1925 88.9 odstotka, v 1. 1924. 95 odstotkov, v letu 1923. 66.4 odstotka). Zlasti je padel napram predvojni dobi pomorski promet, ki je znašal lani 70 odstotkov predvojnega (v 1. 1925. 82.7 odstotka, v 1. 1924. 86 odstotkov, v letu 1923. 80 odstotkov). Promet po suhem se je gibal bližje predvojnemu prometu po suhem, in sicer je dosegel lani 96.2 (v 1. 1925. 95 8 odstotka, v 1. 1924. 110 odstotkov, v L 1923. 75 odstotkov).
Celokupni tržaški promet je padel od 1. 1924. na 1925. za 6.5 odstotka, od 1. 1925. na 1926. pa za okrog 12 odstotkov. Uvozni previšek. ki je bil že prej vedno znaten, je ostal tudi po vojni velik.
Mnogo je kriva pešanju tržaškega prometa tudi tarifna vojna me-j Trstom in Hamburgom. ki se naj sedaj na konferenci, sklicani za te dni, onemogoči.
Tržna ooročila
Novo«adska blagovna borza (17. t. m.)
Pšenica: baška 292.50 — 295. Oves: baški, povpraševanje 162.50. T u r š č i c a : bnška, 2 vatrona 141.50 — 142.50; baška, okrogla, april, 5 vagonov 157.50: banatska, 1 vagon 137. Moka: banatska, «Og», 1 vagon 440; baška. «%», 1 vagon 452.50; baška, •fOsg», eksport mlinov, 2 vagona 455; baška, <5». 1 vagon 352.50. Otrobi: sremski, v ju tastih vrčah, 1 vagon 120. Tendenca živah-
= Kongres ffospodarskih zbornic Jugoslavije. Kakor znano, se bo letošnji kongres jnigoslovenskih gospodarskih zbornic vršil spomladi v Splitu. Lanski kongres je bil v Ljubljani in je obravnaval vprašanja našega pomorstva, letošnji pa bo imel na dnevnem redu zakon o trgovinah in obrtnih obratova-liščih ter rudarski zakon. Razen tega je sarajevska zbornica predlagala za dnevni red tudi še vprašanje saniranja naše gospodrske krize, gospodarskega sveta in izenačenja davkov.
= Enotni zakon o gospodarskih zbornicah.
Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo poslalo vsem gospodarskim zbornicam v pretres uačrt enotnega zakona o gospodarskih zbornicah in sklicalo za 21. t. m. konferenco, na kateri boilo zastopniki zbornic razpravljali o tem načrtu, ki predvideva enotne zbornice z avtonomno trgovinsko, obrtno in induslrijsko sekcijo Najbližja ureditvi po tem načrtu je ljubljanska zbornica. Kakor poročajo, ljubljanska zbornica sploh ni prejela načrta in tudi ni bila povabljena na to konferenco.
= Gospodarstvo y državnih podjetjih Iz Sarajeva poročajo, da je morala državna železarna v Varešu zaradi pomanjkanja kredita znatno reducirati sv oie obratovanje. Mnogi delavci delajo sedaj samo po en dan na teden. Ker je 6 tem ogrožena eksistenca delavstva, je delavska deputacija poselila ravnatelja državnih rudniških podjetij v Sarajevu dr. Turina in ga prosila, da izposluje potrebne kredite, ki bi omogočili obratovanje v polnem obsegu. D ru sa delavska deputacija je odpotovala v istem cilju v Beograd. Ako pravočasno ne bo kreditov, grozi opas-nost, da se bo ustavilo tudi obratovanje plav-žev, ki so obratovali neprestano že 30 let.
= Konkurz je razglašen o imovini Franca Vrečka, trgovca v Šoštanju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Šoštanju 5. februarja ob 10. dopoldne Oglasitveni rok do 10. mnrca ob tO. dopoldne.
Plan *a 3. amortiiacijo obvemie loterijske 2 in pol odstotne držav n» rente za vojno škodo za proračunsko leto 1926—1927. Generalna direkcija državnih dolgov je z razpisom od 30. decembra 1926 objavila gornji načrt, ki je interesentom Zbornice
za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani razpoložen v zbornični pisarni.
= Dobave Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 800 kg staufer masti. 200 kg vase-lina in 50 kg kostnega olja; do 21. t. m za dobavo 840 raznih lopat. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 5. februarja ^ri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 14.800 kg raznega faaonskesja železa, 2000 kg črne železne pločevine, 700 kilogramov železne žice ln 2600 kg žičnikov in glede dobave 158 parnib razvodnikov iz roefornega brona; 7. februarja pri isti direkciji glede dobave 112 valjev za batne obroče (predmetni pogoji 90 na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije); 14. februarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje električne inštalacije pristaniškega skladišča v Dubrovniku; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 320 ton kovaškega koksa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo električnega materijala. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. t m. ponudbe za dobavo pocinkane in železne pločevine, za dobavo železa in vijakov ter za dobavo 130 m» jamskega lesa.
= Polom velike francoske avtomobilske tvrdbe. Iz Pariza poročajo, da je ustavila plačila avtomobilska tvornica De Dion Bouton. Pasiva znašajo 60 milijonov frankov. Vzrok polomu je porast franka, kar je omogočilo krepko ameriško konkurenco francoski avtomobilski industriji sploh. V težko-čah se nahaja še več francoskih avtomobilskih tvrdk.
17. januarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kujičij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko
0	— 83, Vojna škoda 0 — 348, zastavni in komunalne Kran;ske 20—22. Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantiina 99 — 100. Praštediona 885 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 0 — 80. Trbovlje 360 — 0. Vevče 120—0, Stavbna 55 - 65, šešir 104 - 0. - B1 a -g o: Zaključeno 15 vagonov lesa. Tendenca v lesu čvrsta, v deželnih pridelkih nespremenjena.
ZAGREB. Zasebni papirji brez znatnejših sprememb. Vojna škoda, kaea, je bila trgo-vana po 344. V promptnem blagu in terminih ni bilo prometa. — Na deviznem tržišču tečaji brez posebnih sprememb. Edino Italija je malo popustila, ker je bila mednarodno slaba. Skupni promet v devizah 10.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2277 - 2288. Barcelona izplačilo 008 — 912, Dunaj Izplačilo 798.5 — 801.5. Berlin izplačilo 1847.25 do 1350.25, Bruselj 787.5 — 790.5. Budhnpeèta 992.125 — 995.125, Italija izplačilo 243 44 do 245.44. London izplačilo 275.5 - 276.3. New York ček 56.646 — 56.846 Pariz izplačilo 224.78 — 226.78. Praea izplačilo 167.85 do 168.65. Švica izplačilo Ï094 _ 1007; v a-
1	u t e: dolar 55.95 - 56.15. lire 239—241; efekti: bančni: Eskomptna 102 _ 103, Kreditna Zagreb 103 — 105. Hipo 59J5 - 60 Obrtna 50 — 52, PraStediona 890 — 897-5, Srpska 136 _ 140, Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski: DubrovaSka zaključek 385. GutmaTin 260 — 270. Slavonija 32 do 33, Trbovlje 360 - 375, Vagon 54 - 60, Vevče 120 — 0. Šečerana Osijek 455 -457 5,
Strojne 0 _ 100; državni: investie!isko
82.5 — 82.75, аетагпе 49 _ 49.5. Vojna škoda promptru, 343 — 344. kaša 343 - 344. za ianuar 343 — 344, za februar 316 — 318.
BEOGRAD. Devize: Dunai 797.3 do 801.3. Berlin 1347.85 - 1350.5. Bukarešta 29.73 — 30.23. Ital'ia 244.17 — 246.17. London 275.54 — 276.34. New York 56.66 do 56.86. Pariz 225 - 227. Praga 167.85 do 168.65 Švica 1094 _ 1097.
CT'Rm. Beograd 9.135. Berlin 123.20. N4' York 510.25. London 05.20. Pariz 20 66. Milan 22.3675. Prarr„ 15.3625, Budimpešta 90.75. Bukarešta 2.3325, Sofija 3.75. Dunaj 73.075. Varšava 57.50.
TRST. Devize: Beograd 40.50—41.50, D mi-'i 320 — 335. Prasa 68 25 - 69.25. Pariz 91.50 — 92.50. London 111.80 _ 112.80. New York 23 — 23.25. Curih 440 _ 450. Budimpešta 400 — 420, Bukarešta 11-75 do 12.75; valute: dinarji 40 — 41.50. dolarii 22.85 — 23.15.
DUNAJ. Devize: Beotrrad 12.455 do 12.495. Berlin 168.03 — 168.53. Budimpešta 123.85 - 124.15. Bukarešta 3.775 - 3795. London 34.3775 - 34.4775. Milan 30.44 do 30.54, New York 708.50 - 710 65. Pariz 28.17 — 28.27. Prasra 20.97 m pet osmink do 21.05 in pet osmink. Sofija 5.105 - 5 145. Varšava 78 44 — 78.94, Curih 186.35 lo 136 85: valute: dinarji 12 445 _ 12.505. dolarii 705 25 _ 709.25.
Deviz» Boosrrad na ostalih horzah: v Pra-pi 59.25, v Berlinu 7.415. v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (15. t m. po borzi) 1.75 in tri četrtinke.
r.atciiro'»»u-
Vremensko poročilo
uai'«i. 17. t nuai'a ivv7

Kra	U)	IT)	Tem: «i.		Srnvi i/ctiii ч hrzina m	J ... 04	Vrstil	uadavint	
									Tlrr ' « rt
onazovan ia									
t	t	too	4-n	91	SW 0.5	K	dež		10.7
Ljubljan, 1	8.	17516	3-2	8»	SSW 05	IJ	dež		
idvorec i j	14.	75l-o	42	KQ	W 0.5	iO	dež		
v	21	75 i 7	■8	89	V NE 0.5	!<	megla		
Mat'boi . .	ч	750 8	4-0	95	NE 7	10	megla		60
Zagreb . . .	i	75'>1	7-0	81	E 1.5	'0			1.0
Beograd . . .	S.	7544	40	86	SE 15	9			
Saralevo . . .	•i-	75 1	50	77	E 3	6			3.0
Skaplje . . .		7=17-	80	92	NW 0.5	1C			
Dubrovnik . .			.30	58	SE 1.5	9			14.0
Split ....		7 1-1	11 0	3	S 15	10			130
P 'ali? ....	7	/49 1	6-01	-	ESE 3	10			
Solnce ^zti^ia oh • 6 <ahaia jO in-42 ima vzhaja u:> 1122 /.ahaia ob 0V42 Najvišja temperatura dane« » Ljubljani 4'S o«inižje 1 8 C Povprečni barometer ie danes « Ljuhliani vtšii '.a 4 i mn> kot včeraj.
Dunajska vremenska napoved ia torek: Oblačno, mestoma megleno, sem in tja	dež-
Temperatura v nižinah najbrže že nad ničlo.
Tržašk* vremenska napoved ia torek: Lahki moraki vetrovi. Nebo oblačno in	iet; pozneje spremenljivo. Temperatura od 7 do 9 etopinj. Morje mimo.
Ljubljana navdušena listo a Napredni llok
V veliki dvorani na Taboru so v nedeljo številni volilci frenetično pozdravili skupni nastop samostojnih demokratov in narodnih socijalistov za volitve v nove oblastne
1 vv.
skupščine.
Skupen nastop samostojnih demokratov in narodnih socijalistov pri volitvah v oblastne skupščine, z jasno začrtanim gospodarskim, kulturnim in socijalnim programom, je mogočno dvignil razpoloženje vseh trezno mislečih in politično uvidevnih naprednih voiilcev v Sloveniji. Tega veselega dejstva nikakor ne morejo skaliti razni radikalski in radi-čevski megalomani in koristolovci, ki s svojim zgagarstvom tako ne bodo dosegli nobenega uspeha. Ljubljana, ki je bila od nekdaj nepremagljiva nositeljica in zaščitnica napredne ideje, pa se pripravlja, da za vedno izbriše črni madež z dne 8. februarja 1925. in prevzame dne 23. januarja s sijajno zmago zopet izgubljeno vodstvo.
In bitka je že odločena. To je pokazalo nedeljsko manifestacijsko zborovanje Naprednega bloka na Taboru. Največja dvorana v Jugoslaviji je bila nabito polna samih ljubljanskih voiilcev iz vseh slojev. Zanimivo je bilo zlasti opazovati navdušenje v napredni borbi osivelih mož, ko so videli, da je konec trošenja ogromne energije naprednjakov v medsebojnem boju, od katerega so imeli dobiček le klerikalci, najhujši in dosledni sovražniki napredne Ljubljane. Na shodu je vladala ves čas najlepša harmonija, govorniki se niso posluževali demagogije, ki je glavno sredstvo naših nasprotnikov.
Med viharnimi ovacijami je otvoril zborovanje g. Anton Likozar in podelil takoj besedo nosilcu liste Naprednega bloka, dr. Dinku Pucu, pod čegar ge-rentstvom je Ljubljana tako zelo napredovala. Dr. Puc je izvajal:
Nevzdržnost sedanjega režima.
Skoro šest let smo porabili samo za brezplodne ustavne boje. Posledica te nesrečne politike je popoln polom v zunanji politiki, v notranjosti pa se je pokazala akutna gospodarska kriza, katere posledica je velika socijalna beda, ki zlasti v Sloveniji še ni bila nikdar tako huda, kakor sedaj. Poleg delavskega se nam nabira sedaj tudi že inteligenčni proletarijat. Kriza našega parlamenta je očividna. Vlada se boji kritike opozicijskih strank in je zapadla zato v popolno brezdelavnost. Predstoječe oblastne volitve so zato največje važnosti, ker bodo morale pokazati, da je v naši državi neobhodno potreben političen in gospodarski preokret, ako hočemo priti do ozdravljenja sedanjih neznosnih razmer.
Glavni nasprotnik v tem boju je pri nas Slovenska ljudska stranka, ki Je omogočila, da se je gnilo radikalstvo in radičevstvo razpaslo tudi po naših krajih. (Klici: In sedaj hočejo oživeti še nemčurstvo. Škandal!) Sramota za to stranko je, da se je zvezala celo z našimi narodnimi sovražniki ob naši ogroženi severni meji. (Obračun že pride!) Klerikalci so zopet polni obljub na vse strani in socijalno delo imajo zopet neprestano na jeziku. Tudi za pravice na->še bele Ljubljane se hoče boriti baje kle-■rikalna stranka. Računa pač s tem, da so ljudje pozabili, da je bila ta stranka tista, ki je pred vojno sistematično ubijala avtonomijo Ljubljane, koji leta in leta ni potrdila nobenega proračuna. Tudi proti komisarju na magistratu ni imela ta stranka čisto nič, ko je sedel tamkaj njen eksponent in prav nič se ji ne mudi za občinske volitve sedaj, ko sedi tam njen radikalni prijatelj. V znamenju avtonomije se je SLS celih pet let bojevala proti oblastnim samoupravam, v znamenju avtonomije je sodelovala pri razpustu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. (Sramota!) Ljubljančani že poznamo to stranko obljub in bomo skrbeli, da oblastna skupščina ne postane nekaka druga izdaja bivšega klerikalnega deželnega zbora. (To se ne sme nikdar zgoditi.)
Ljublana bo poslala zato v oblastno skupščino krepko napredno zastopstvo, ki bo znalo varovati njene gospodarske interese.
Oblastna skupščina ne sme postati strankarska institucija klerikalcev,
temveč mora biti nestrankarski organ naših gospodarskih, kulturnih in socijal-nih interesov. (Viharno ploskanje.) Ne maramo, da bi se v oblastni skupščini ponavljal stari boj med mestom in deželo. Interesi obeh so namreč identični. V korist vseh slojev naroda bo, če bo Ljubljana krepko gospodarsko in kulturno središče Slovencev. Od klerikalcev nima Ljubljana pričakovati prav ničesar. To je zlasti pokazal sedanji klerikalni poslanec Ljubljane, dr. Korošec, ki v dveh letih ni niti enkrat odprl ust v interesu našega mesta. (Klici: Saj nas ne bo nikdar več zastopal!) Vse stranke, ki so konservativne in slone samo na osebnih tradicijah, bodo propadle. Propadli bodo radikali, propadli bodo radičevci in propasti mora tudi klerikalna stranka. Vsi politično uvidevni in razsodni ljudje se vesele, da je bil ustvarjen v Ljubljani za volitve Napredni blok m bodo tudi poskrbeli, da bo njegova zmaga pri sedanjih volitvah popolna.
Ko je govornik končal, so mu priredili zborovalci več minut trajajoče navdušene ovacije. Množica je neprestano
vzklikala: Živel Napredni blok, živela napredna Ljubljana, v boj za čim sijajne jšo zmago!)
Zoper korupcijo in upravno nesposobnost.
Navdušenje se je še stopnjevalo, ko se je dvignil zaslužni voditelj narodnih socijalistov, drugi kandidat Naprednega bloka, g. Ivan Tavčar, ki je razvil soci-jalni program Naprednega bloka. Na-glašal je, da mora nacijonalnmu osvo-bojenju slediti sedaj tudi gospodarsko in socijalno osvobojenje. Naša država je bogata na gospodarskih dobrinah, toda naše gospodarstvo izrabljajo na zločinski način Ie nekateri izvoljenci, dočim ostaja ljudstvo revno, Številne ko-rupcijske afere pričajo, da je dosti gnilobe v naši državi. V Sloveniji gospodarstvo rapidno propada. Industrije ustavljajo svoje obrate, konkurzi so vsakodnevni pojav. Na tisoče brezposelnih delavcev in nameščencev je na cesti. Odpomoč je nujno potrebna. Centralna državna uprava se je izkaizala nesposobna, da obvlada ves gospodarski teritorij države in zato je skrajni čas, da se uveljavijo oblastne samouprave, ki naj inicijativno in izvršilno posežejo v naše gospodarsko življenje. Obenem s povzdigom gospodarske blaginje je naloga oblastnih skupščin, da izvedejo vse panoge socijalnega skrbstva.
Ponavljamo staro zahtevo: javnega nameščenca je pošteno plačati, javna uprava naj se depolitizira. Odločujejo nai zmožnost, pridnost in poštenost. To mora veljati tudi za nameščence bodoče oblastne samouprave.
Proč z zgagarstvom.
V Ljubljani si stojita pravzaprav nasproti Ie Napredni blok in klerikalci. Vse drugo, kar še nastopa pod imenom ra-dlkalije in radičevcev, nosi pečat zga-garstva, ki je že naprej obsojeno ua neuspeh. Narodni socijalisti ne bomo nikdar dopustili, da bi na mestnem magistratu gospodaril še kdaj klerikalizem in da bi imela Ljubljana za poslanca klerikalca. (Viharno ploskanje in Živio-klici.) Zato smo se odločili, da gremo s samostojnimi demokrati skupno v boj proti skupnemu sovražniku. (Živio Napredni blok!) Skupno bomo zastopali predvsem interese našega malega človeka: kmeta, delavca, nameščenca, upokojenca, invalida, obrtnikov in malih trgovcev. Živela enotna napredna in socijalna fronta v Ljubljani.
Viharno ploskanje je pokazalo, da imajo ljubljanski volilci popolno zaupanje v napredne kandidate.
Proti novim davkom.
Med napeto pozornostjo je nato požrtvovalni gospodarski delavec, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. Ivan Mohorič, opozarjal, da bo 21. marca poteklo že pet let. odkar je Narodna skupščina sprejela zakon o oblastnih samoupravah. Obe režimski stranki sta bili tudi sedaj proti razpisu volitev za oblastne skupščine, in moramo biti zato hvaležni drugemu ustavnemu faktorju, da je ukazal raizpis teh volitev, od katerih pričakujemo ne samo. da se aktivirajo oblastne skupščine, temveč tudi. da se razčisti položaj v Beogradu in da Pride enkrat do pametnega dela v skupščini.
Živimo pod vtisom popolne nestalno-sti in nesigurnosti. Vsak dan nam prinese kako novo senzacijo. Sedaj grozi odpust več tisoč železničarjev radi nezadostnih kreditov, sedaj zopet preti, da bodo zaprte naše bolnice, ukinjeni krediti za pospeševanje obrti, ogrožena je medicinska fakulteta. Dočim se tam, kjer bi bili krediti za naše gospodarstvo najvažnejši in najbolj produktivno naloženi, štedi, pa se na drugi strani izgubljajo milijoni radi brezvestnosti javnih organov. Režimske stranke niso v teku dveh let, odkar so na vladi, ničesar pripravile za delo oblastnih skupščin. Sprejele niso niti zakona o izenačenju davkov, ki naj bi bil podlaga tudi financam oblastnih skupščin. Smo odločno proti preobremenitvi gospodarskih krogov s številnimi novimi davščinami, ki jih že pripravljajo klerikalci. Naša dolžnost je zato, da odpošljemo v oblastne skupščine močno kontrolo, ki bo budno pazila, da se načrti klerikalcev ne izvedejo. In to bo Ljubljana tudi storila.
Za zaščito industrije in napredek obrtništva.
Simpatično je bil pozdravljen tudi naslednji govornik, kandidat inž. Gvidon Gulič, ki je v stvarnih izvajanjih orisal obsežen delokrog bodočih oblastnih skupščin in naglašal posebno, da je treba našo mlado industrijo s primernimi ukrepi zaščititi pred inozemsko konku-renoo, obrtništvu, ki bije težak boj za obseg, pa dati možnost, da se razvije. Za napredek obrtništva potrebujemo moderno strokovno obrtno šolstvo. Le. ako bodo oblastne skupščine vršile svojo dolžnost, se obeta Sloveniji boljša bodočnost, saj je dovolj bogata na naravnih zakladih. Kandidati Naprednega bloka so najboljše jamstvo, da bodo delali z vsemi svojimi močmi in sposobnostmi za dobrobit svojih voiilcev. Zato vsi v boj za njegovo zmago!
Za skupno fronto vseh naprednjakov.
Ponovne aplavze so doživela idealistična izvajanja splošno znanega zdravnika in odličnega narodnega delavca, dr. Toneta Jamarja, ki je bodril k slogi v naprednem taboru in pozival vse trezne in narodno čuteče naprednjake, naj se v bratski slogi pobotajo in delajo skupno, da rešijo domovino. Izginiti morajo male stranke in dvigne naj se zopet ena sama močna napredna fronta, ki naj obsega vsa tri plemena brez razlike ver. Pozdravljal je kot prvi korak k temu velikemu cilju ustvaritev? Naprednega bloka, kateremu naj slede še druge napredne stranke pod geslom: Brat mi je mio, koje vere bio! Nato je govornik razvil kratek program, kako naj bi se v Sloveniji organiziralo zdravstvo in podprle razne zdravstvene naprave.
Klerikalci in radicevci poznajo Ljubljano samo, kadar love kroglice.
Končno je izpregovoril še enkrat nosilec liste dr. Puc, naglašujoč, da je Ljubljana doživela od klerikalcev že dovolj presenečenj. V Beogradu so imeli Slovenci dosedaj že trikrat v svojih rokah ministrstvo za poljedelstvo in vode. Bila sta dva klerikalca in g. Pucelj, noben od njih pa se ni pobrigal, da bi se že vendar enkrat izvedla regulacija Ljubljanice. Kot bivši gerent se je govornik obrnil tudi na ministra Puclja glede tega vprašanja, toda minister Pucelj mu je odgovoril: «Jaz nisem ljubljanski poslanik! Jaz sem seljački minister!» (Veliko ogorčenje!) Tudi Korošec ni še prav ničesar storil za Ljubljano, čeprav se sedaj zopet poteguje za ljubljanske kroglice. Kadar je Ljubljana kaj potrebovala, se je morala vedno zateči k poslancem dr. Žerjavu, dr. Pivku ali Pribičevidu. Sedanje volitve morajo zato dokazati, da imamo tudi zaupanje v te voditelje. Nikdar več se ne sme ponoviti slučaj pred dvema letoma, Ljubljana mora poslati čim častnejše zastopstvo v oblastno skupščino in to se bo tudi zgodilo.
Trezna in stvarna izvajanja vseh govornikov so napravila na zborovalce izvrsten vtis in razšli so se v trdnem prepričanju, da pride pri sedanjih volitvah v Ljubljani do poštenega obračuna s klerikalci, ki ne bodo nikdar več mogli varati javnosti, da je Ljubljana v njihovem taboru.
Volilna borba v laškem
okraju
Krasni shodi dr. Bohinjca. Socijalisti se pve-ртајо med seboj. Klavrna klerikalna prireditev.
V	nedeljo so se vršili v Trbovljah trije volilni shodi, izmed katerih ,ie bil v ospredju splošnega zanimanja shod SDS pri Forteiu na Vodah. Obširna dvorana je bila nabito polna, ko je ob 3. popoldne gosp. Vtičar otvoril shod. Navzočih ie bilo 500 voiilcev. Glavni govornik je bil nosilec SDS liste za laški okraj gosp. dr. Joža Bohinjec. V po-čelku govora je gosp. kandidat dokazal zgrešeno politiko klerikalcev, za tem pa je obravnaval najbolj pereča vprašanja socijal-nih zadev in v zvezi s tem naloge oblastnih samouprav. Izkazalo pa se je že ponovno, da pri nas ni nobena razredno organizirana delavska etranka sposobna izvajati uspešno socijalno politiko. Zato bodo volilci glasovali za SDS, ki je stranka vseh slojev in še posebej stranka malega človeka, ki je že tudi v preteklosti z dejanji pokazala, da ji je na skrbi izboljšanje industrijskega delavstva, zlasti rudarskega. Govoru dr. Bohinjca je sledilo živahno odobravanje.
Predsednik shoda je otvoril debato in dal besedo gosp. Francetu Pliberšku, pristašu združene liste socijalistov in komunistov, ki pa ni povedal nič bistvenega. Po shodu so 9e še dolgo razgovarjale skupine voiilcev o programu dr. Bohinjca. Prevladuje vsesplošno prepričanje, da je edina najboljša rešitev za Trbovlje, da bo izvoljen gosp. dr. Bohinjec kot priznan strokovnjak na soci-jalnem polju.
Ob 4. popoldne bi se imel vršiti pri Pravdiču ehod bernotovoev. Ta pa je bil zakašnjeu do zaključka demokratskega shoda, s katerega je prišlo mnogo delavcev poslušat gosp. Bernota. Ta je govoril o pše-nični valuti, o načelu javnosti, o kristanov-cih, o progresivnem davku in še o marsičem. Drugi govornik gosp. Peucelj je bičal tajne sestanke socijalistov. Ko je spregovoril gosp. Pliberšek, je nastal silen kraval. Zastopniki soc. delavskih frakcij so se obmetavali z najhujšimi očitki. Navzoči vladni zastopnik je moral večkrat intervenirati. Tudi pomirjevalni govor gosp. Fabjana ni nič pomagal. Zato je vladni zastopnik razpustil shod.
Na klerikalnem shodu v Društvenem domu je bilo kakih 100 oseb. Govorila sta gg. dr. Gosar in Terseglav. Hudo jima je opo-niral gosp. Majdič. Klerikalna govornika s!a se mogla ua lastne oči prepričati, da se bliža konec klerikalnih pristašev med trboveljskim delavstvom.
V	nedeljo je bilo pri Dolinšku v Hrastniku zborovanje Narodne strokovne zveze. Razpravljalo se je o volitvah v oblastne skupščine. Poleg shoda SDS je tudi ta zbor pokazal, da je Hrastnik v taboru SDS. Tudi
v okolici stoji SDS trdno. Na Dolu se je vršil shod, ki se je spremenil v pravo manifestacijsko zborovanje za SDS. Govoril je gosp. Krušič, socijalist iz Trbovelj, ki je vehementno napadel klerikalce, dalje gosp. dr. Joža Bohinjec, gosp. Bernot ter ponovno gosp. dr. Bohinjec. Oba govora kandidata SDS sta bila sprejeta z velikim odobravanjem. Klerikalni agitatorji pa so odšli z dolgim nosom.
Shodi SDS na Notranjskem
Zmagovito prodira ideja SDS med naj« šiiše mase našega ljudstva v vseh krajih Slovenije, posebno krepak pa je njen po* hod po Notranjskem tik ob italijanski me» ji in shodi, ki so se vršili v nedeljo, priča» jo, da je Notranjska trdno v taboru SDS. Prvi shod je bil ob 11. dopoldne v Graho» vem pri Cerknici v gostilni pri Krajcu. Ve» liki gostilniški sobi sta bili ob napovedani uri nabito polili zavednih Notranjeev, ki jih zaman vabijo nasprotniki v svoje mreže.
Kandidat g. loljanšek je zbranim zboro« valcem v lepem govoru raztolmačil delo v bodočih oblastnih skupščinah in očrtal рто» gram SDS., obenem pa očital nedelavnost ir. neresno politiko nasprotnih strank — ter njihovo obupno borbo proti SDS, ki jim prevzema trdnjavo za trdnjavo. Kot drugi govornik j c nastopil dr. Rape iz Ljubljane, k; je razložil poslušalcem političen pomen oblastnih volitev in zavračal ogabne napa» de klerikalcev in radičevcev proti SDS. Be» ganje voiilcev s «Slavensko banko» in dru» gimi grehi, ki jih nasprotniki podtikajo SDS, ne more premotiti zavednih voiilcev.
Kandidat radičevcev g. Lenarčič, ki je imel svoj shod pri Ogrincu, kjer je razla» gal svojo modrost 15 poslušalcem, še od teh je 4 s seboj pripeljal, — je prišel ob koncu dr. Rapetovega govora na demo» kratski shod, kjer je skušal s svojimi po» magači motiti zborovanje. Govornik ga je temeljito zavrnil in osramočen jo je g. Le» narčič odkuril.
Predsednik g. Ošaben je nato zaključil zborovanje, navdušeni zborovalci pa so z glasnim ploskanjem nagradili oba govor» nika.
Ob 3. popoldne ie bil shod SDS v Iva» njem selu. Zborovanje je vodil g. Ribarič. Govorila sta gg. Poljanšek in Rape. Par «veselih» klerikalcev je hotelo motiti, to» da odločen nastop voiilcev je njihovo na» kano preprečil, govornik pa je gladko za» vrnil vse nasprotne trditve in jih postavil na laž. Tudi gospod s «Kmetskim listom» jc dobil temeljit odgovor in istotako go» spod Kelc. G. Ribarič je v svoji zaključni besedi pozval volilcc, naj volijo svojega kandidata domačina, ne pa advokata iz Ljubljane.
Tretji shod sc je vršil zvečer ob 7. v dvorani g. Domicelja na Rakeku. Ob istem času je zboroval v senci bajonetov dr. Na» tlačen iz Ljubljane in čeprav je mnogo na» ših voli ce v gnala radovednost v Katoliški dom, je bila dvorana pri Domicelju polno zasedena ter so navzoči zborovalci z zani» r^anjem sledili izvajanjem obeh govorni» kov.
Za veselo razpoloženje voiilcev. je skrbel g Gabrenja. bivši naprednjak. sedaj radi» čevec- ki je skušal hvaliti Radiča in Puclja, pa ic moral poslušati take «levite», da jc osramočen odnehal ter sc izgovarjal, da n: govornik in da zato ne more več napa» dati. Zborovalci so opetovano prekinili go» vornika dr. Rapeta z navdušenim pritrje» vanjem in so se po zaključenem zborovanju razhajali polni novega ognja тл 7mago de* riiokrafske ideje.
Shodi SDS v radovljiškem okraju
S'iajna manifestacija Naprednega bloka na Jesenicah.
V nedeljo so se vršili krasno uspeli volilni shodi Naprednega bloka v Radovljici, kjer sta govorila kandidat Ambrožič in poslanec dr. Žerjav ob veliki udeležbi voffl-stva, v Begunjah, kjer se je predstavil kandidat g. Ambrožič, v Srednji vasi, kjer so govorili g. Beg iz Ljubljane in domačini, v Oovjah. kjer sla govorila g. Čeme in Janko Ravnik, na Javorniku, kjer je poleg domačinov govoril g. Rudolf Juvan iz Ljubljane, največji javni shod in prava napredna manifestacija pa je bila v nedeljo popoldne na Jesenicah, kjer sta nastopila kot govornika oba predsednika za volilno borbo združenih strank, dr Žerjav za SDS in Rudolf Juvan za NSS. Shoda se je udeležilo tudi nekaj nasprotnikov, ki so se začel; oglašati po govoru g. dr. Žerjava, ko je g. Juvan obrazložil razloge za skupen nastop Naprednega bloka. A opravili niso ničesar, ker so na vsak medklic dobili tak odgovor, da so končno za sebe storili najbolje, ko so odšli. Iz govorov dr. Žerjava in Juvana se nam zdi važno posneti, da sta oba dokazala popolno solidarnost koaliranih strank v socijalnih vprašanjih. Z žgočo ironijo je g. Juvan navzočim krščanskim socijalcem dokazal, da so peto kolo in samo hlapci v SLS, vsled česar so jih klerikalni diktatorji v Ljubljani in povsod na deželi postavili glede kandidatur pod kap. Kak vpliv imajo delavci v SLS. se najboljše vidi v trenotku, kadar je treba postaviti kandidate. SLS rabi od delavcev samo kuglice. boji pa se jih privzeti v oblastno skupščino, da ne bj tam morda kaj zahtevali.
Poslanec dr. Žerjav je v svojem govoru napram pojavu socialističnih kandidaur izjavil, da so po prevratu zelo ojačene delavske stranke po lastni krivdi razpadle. Ako se sedaj poskuša povrniti po starem, morda v industrijskih državah umestnem načinu razredno delavsko stranko, treba pomisliti, da je v Jugoslaviji delavstvo le mal procent. Tudi je pričakovati večjih uspehov za delavstvo le, ako preveva smisel za soci-jalne težnje, ki nam je ne le gospodarska, ampak duševna in nravna potreba tudi druge delovne sloje naroda, zlasti pa tudi vso inteligenco. Mi m:slimo, da bo delavstvo dobilo poliičen vpliv v Jugoslaviji v veliko večii meri nazaj, ako zre v demokratsko
stranko, kakor da se vrne na razredno strankarstvo. Naša stranka druži vedno več delavstva v svoji sredi in čisto naravno je, že brez ozira na naš socijaltii program, da vpliva to na celi črti na strankino ustroj-stvo in delo. Razrednopolitične kandidature so za delavstvo korak nazaj, ki se ne bu obnesel in bo obsodil delavstvo v nadaljevanje politične nemoči. — Nepošteno je, da SLS goni ljudstvo na fronto obrambe vere, ki ni ogrožena, na »obrambo Slovenstva«, ki se bo v Jugoslovenstvu razvilo do najvišje kulturne višine in ki ga je rešila pogina le Jugoslavija, ki ga v bodočem spopadu tudi edina more branili. Nepošteno jc gnati Slovence, ki potrebujejo zaslužka in kupcev v vsej Jugoslaviji, v gospodarski in plemenski boj s Srbi in Hrvati. Na podlagi neovrženih faktov je govornik dokazal, d* je SLS iz mrkega sovraštva.
vedno podpirala radikalski centralizem.
Mesto da podpre demokratske decentraliste, ki so izposlovali oblasti, ki se bore za čim večjo kompetenco velikih županov, in upravnih sodišč, je SLS v vseh odločilnih trenot-kih podprla centralizem: Od 1. 1919. ko je bila izza avstrijskih časov še čisto centralistična. preko 1921, ko je z napačno taktiko v ustavotvorni skupščini izločila ves svoj vpliv, do 1. 1923, ko je
z Markovim protokolom rešila radikale in preprečila oblasti, ia končno do danes, ko se na vsu moč ponuja. da reši radikalski sistem. Zmaga SLS bi pomenila nadaljevanje mrtvila in nadalj-no izločevanje Slovencev iz političnega vpliva v državi.
V govorih, ki so bili unogokrat prêtaient z navdušenim odobravanjem, je bil po daljši debati po skoro triurnem trajanju zaključen shod Naprednega bloka z zaupnico poslancu dr. Žerjavu in pozivom na zborovalce, da pomoreio Naprednemu bloku v radovljiškem okraju do popolne zmage. Shod je zapustil v vseh krogih najboljši vtis in je upati, da bodo Jesenice 23. t. m. še višje dvignile narodne trobojnico, v kateri se pač nahaja rdeča barva, črne pa ni. Obče je prepričanje, da so vsi glasovi za Tazcepljene liste socijalistov, kakor tudi za radičevce brezupni in proč vrženi, ter se bo vršil boj le med SLS in Naprednim blokom.
Shod posl. Puclja pri Sv. Trojici v Slov. goricah
Za četrtek dne 13. t. m. so sklicali radičevci javen shod k Sv. Trojici v Slov. goricah. Iz radovednosti je prišlo precej voiilcev na shod. ker so pričakovali iz ust g. Puclja razodetja o programu dela SKS v mariborski oblastni skupščini. Že v početku zborovanja je moral g. Pucelj spoznati, da je prišel na shod samostojnih demokratov in ne na shod svojih pristašev, kajti od g. Lipovška nominirani predsednik Janez Golob se ni upal prej prevzeti predsedstva shoda, dokler ni dobil za to dovoljenje prisotnega dr. Goriška. Govor posl. Puclja je bil bržkone z ozirom na to okolnost napram demokratom ubran v kolikor mogoče umerjenem tonu, tako da se je končal brez večjega incidenta. Slabše se je odrezal kandidat za oblastno skupščino g. Li-povšek, ki je hotel sebe predstaviti kot pravega zastopnika kmetov in označiti kandidata SDS g. Matijo Vračiča le za eksponenta dr. Goriška. Ko je namreč omenil, da je g. Vračič ravno tako malo samostojen kandidat demokratske stranke kakor gerent okrajnega zastopa, kar da je dejansko dr. Gorišek. je izzval splošne burne ugovore. G. Vračič je pozval vse prisotne kmete, naj potrdijo, da ne vodi samo kot gerent okrajnega zastopa, temveč izvršuje še povrh vse tajniške posle. Nasprotno pa na.i dokaže g. Lipovšek, zakaj ima za vodstvo svojega okraja, ki mu je za ge-renta in ki ima samo 34 km več okrajnih cest kakor lenarški. cel štab dobro plačanih uradnikov, in kaj pravzaprav dela kot gerent, ker gotovo ne koncipira sam niti enega spisa. Komaj se je polegel ta vihar, ie zadel govornik zopet v sršenovo gnezdo, ko je omenil Siavensko banko. Medtem ko so zborovalci mirno poslušali g. Puclja in čakali, da izkašlja svoj demagoški govor o Slavenski banki, v katerem pa si" ni upal trditi, da bi bila SDS ali kdo iz njenega vodstva kriv krize v tem zavodu, so si prisotni kratkomalo prepovedali, da bi neuki Lipovšek še po svojem pogreval to zadevo.
Svoj govor je moral zaključiti, nakar je dobi! besedo predsednik srezke organizacije SDS dr. Gorišek, ki je predvsem g. Puclju opisal krajevne vzroke nezaupanja tukajšnjih naprednjakov napram njegovi stranki. Spomnil ga je na deputacijo, ki ga ie prišla prosit pred kakimi 4 leti, naj napravi kot minister red pri tukajšnjem okrajnem zastopu. ki je na eni strani tlačil kmete z visokimi dokladami. na drugi strani pa ničesar storil za okraj. Spomnil ga je. da ni ničesar storil za razpust tega zastopa m da je to šele izposlovala SDS. Ogromno delo, ki ga je opravil okrajni zastop v zadnjih dveh letih pod vodstvom g. Vračiča, je tedai zasluga SDS in njena zasluga je tudi to. da so se zni-zale doklade od 800 odst. na 380 odšt.. da so se razen tega gradile ceste k Sv. Antonu, dogradila cesta na Velki. postavili mosti v Bišu. na Ščavnici in Muri, popravile vse ceste, in sicer z malenkostmi izdatki.
Tako je iz shoda radičevcev nastal velik shod pristašev SDS. ki so na koncu govora dr. Goriška soglasno odobravali kandidaturo prisotnega K. Matija Vračiča za oblastno skupščino.
Splošno radost je zbudil odgovor predsednika te Pucljeve prireditve gospoda Janeza Goloba na vprašanje nekega kmeta, koga bo volil? — «Koga drugega kakor Vračiča?!»
Ste
mu
šir
ao
dil
?n
Ia
Dopisi
SELO PRI LJUBLJANI. V zadnjem času eiu pogoste čitamo po časopisih, ka&>. razposajene in pokvarjena je mladina abeh spolov ravno na Seiu pri Ljubljani. Očitki.
seveda močno pretirani. Na Selu imamo več mladoletnih, kakor v vseh drugih okra? h mesenega področja in delamržnih zli-kovcev, tudi že večkrat kaznovanih radi tarvine. ki so sedaj posegli po zavajanju mladoletnih deklic k nemoralnim dejanjem. Kakor smo imeli prihko citati v torkovi evilki ».Jutra«, sta. bila oddana državne-vavdniStyu. dva taska delorctržna zli-tovca. Apelirali bi pa tudi na policijsko ravnateljstvo. da- uvede v tem pogledu, ob-raejšo preiskavo ш naredi konec: temu. po-etju, da - ne bo radi teh. par rafinirauih delamržnih postopačev trpelo* tudi drugo-jošieno prebivalstvo- na >Selu-.
ŠIŠKA. V nedeljo tiam je dala Čitalnica noviteto vVozel« Pecije Petroviča. Po uspe-Favtiovi premijerl, na brzo roko naštudi-ano delo ni dooeslo zadoščenja pričakovanju. ensembi ob površni režiji ui zadostiL 0. Kranjc kot Stevan povprečen, splošno dober, dočim je bila gdč. Gorjupova v ne-sierih detajlih izvrstna G. Kolman malce pretiran, sicer rip'čen. Gdč, Kranjčeva v logi Boj k« naravna. G. Komac dober. Sce-so- koforirali okusni k-oseumi. Publike ecej. Upamo, da bo repriza v vsem uglar la in odpravila nedostatke, ki ovirajo raîce ta puUlifci ustvarjajo sodbo, da igralca ne znajo teksta.
RADOVLJICA. Občili abor sokolskeza. društva v Radovljici se vrši v sredo, dne 19. januarja točno- ob- T: zvečer z: običajnim dnevnim redom: VIŠNJA GORA Daleč je še pomlad, a i nas se že; vse giblje. Višnjani hočejo pač pokazati; da še ?fve in da so še- celo čili sdTavi. Nekaj si iih še izvolilo tajnburiee, drogi se v pevskem klubu pridno vadilo, aii snujejo dranratski krožek- —- torej edno nekaj novega — in tudi pri Sokolu vidi mlado življenie. Upamo, da bo ta; udi prej navedene izrastke pritegnil nase jih podprl, ker le v slogi je moč. Do sedaj smo imeli tudi lepo. obširno drsališče na Turkovem travniku za železnico in- je bilo kaj veselo gledati, ko je mladina ob nedeljah kazala svojo umetnost Seveda drsalke drage, a nekateri si znalo pomagati — aredio jiz i2 lesa in okujelo in že' gre za sila. Tudi sanke so- se že pridno rebile,, le za smuko še niso bila tla ugodna in tako 57по pogrešali tud'. Ljubljančane na priljub-enem jim Gradišču ia drugih lepih prilikah okolici. Upamo pa, da se bo tudi za smu-;o še dobila prilika in dokler se gibljemo upamo, trav tudi zima ne bo uničila. NOVO MESTO. V soboto, dne & januar-so priredile novomeške Kolašice zabaven ečer. k« nam je nudil lepega užitka. Vse očke sporeda so bile na višku. Orkester, estavljen i-/ naših najboljših moči, je podal ekaj koncertnih komadov, prednašanih s ire tehniko. G. inženjer Smolik je nastopil prelepim, dovršenim violinskim solo in dč. Kraigerjeva, ki ji le z umevanjem remlial g. Puš, nam ie srCkano zapela O. )evovo »Kanzllco» Oba sta žela mnogo za-uženega aplavza. Llubki so bili moderni ilesi. ki jih je naštudiTal g. prof. Rustja. ttogo smeha in veselostj Je zbudil g- Me-ard s šaljivim nastopom »Profesor zgo-ovine«. Spored je zaključila partomina iložiček«, ki se je pod spretno ht okusno ažijo ge. dr. Vasičeve izvedla ftno in-parttta K lepemu uspehu je mnogo pripo-ogia ga. Kastelčeva, k: ie neumorno ;premljala na klaviriu vse dolge in težav-e točke ter igrala tudi pri orkestra. Vso ireditev je z veKko rutino vodil g. major Ivitkovič. Po sporedu se Je razvila prijet-o razpoloženje tja do ranega jutra. Orke-er je pridno sviral ta plesalci so prišli na ■voj račun-. Vsem. ks so pripomogli dru-■tvtj do lepega moralnega in gmotnega ispeha, iskrena hvala! Prebitek se porabi delno kritje stroškov sa boži črtico revnim ovomeškim otrokom.
PRF.VALJE. Podružnica SPD v Prevaljah »riredi dne 12 svečar.a ob 20. uri v veliki ivorani gostilne Ahac v Prevaljah planinci ples, združen 7 maskerado. Svira polno-îtevilni orkester godbenega društva v Gu-itanju. V odmoru konkurenca mask г Z rasnima dariloma. Maske so morajo izka-'i pri blagajni z vabilom Gostje v planinski obleki so dobrodošli. Za planince tiepie-alce preskrbljeno bo v planinski koči »K'o-oSc;«i za dobro kapljico, za razdražene že-■odce dobri prigrizki, v razvedrilo pa radio-temcert ter brhke planšarice. Sosednja društva v Mežiški dolini prosimo, da upošte-Ф našo priredftev in ne prirejajo na ta San zabav ter vabimo vse prijatelje planinska iz vse Mežiške doline k obilni udeležbi. OPLOTNICA. V 2. številki .Slov. Oospo-апа-r se je po daljšem času zopet ojunačil 'srikafni dopisnik in izlil svojo nezrelost } naše napredne sloje, zlasti na tukajšnje avne iit vnete SDS. — Posebno sta mu a Poti gg. Petelinšek in Medved, oba po-i;sna, resnicoljubna, nesebična in za obč! "îeor v isiini vneta moža V svoji goreč-|°sti m krščanski ljubezni do bližnjega kli-« îlankar na bojkot naprednih trgovin in ne zavedajoč se. da je odvisen obisk f holjšeca blaga in solidnejše postrežbe, udi g. župnik le toliko pameten, da kupu-Dri naprednih trgovcih. Slednjemu smo še 'o dolžni javno zahvalo za indirektno agi-za napredno časopisje, posebno za Jutro« !n priljubljen«- »Domovino«, ki ju "'nvo tudi sam rad čifa in še celo brez tfra, kar pa le klerikalnim ovčicam pre-nvedano Kljub vsej zabrani pa segajo le 3(li 30 ».lutru« in »Domovini«. najboIJS-'' slovenskima časopisoma. Nazaj k do-^'ku да njegovemu ieanju čaju in vinul es se je ponujala in dajala pijača na dan "1'tev v neposredni bližini volišča, a to "d strani — klerikalnega volilnega gene-Jt*taba in to samo njihovim najzvestelšim ,l!i'cem. Kako so veseli In rarizratrl. brisa--ii brke prihalali Iz svojega okrepčeva-je splo«r»o znano »Oospndarievemu« "tilniku le čestitamo k njegovemu zavida in potvorbi resnice.
Kontenlna rajava. . Din frSfi, 9--, 13--Konten ma rujava za
' '	24 —, 28
8'-, 10*—, 14--
ijuhe ....	„ Kontenina bela . . Kontenina bela za
rjuhe ....	,5	30-
Barbenti, prima . .	„ 12—, 16-—, 26-
Šifon prima . . . Sifon hatist . . . Celiri ......
Pralni poolenl. . . Žensko blago, razna !4o2
Din 12-—, 14-r-, 16-5Ô „ lfiw, 24:—, 36--ж lOw. 14_. 26>v-, „ 36-—, 40 -, 4Sw. „ 9--, 12--, 24>-
Volneni koverkot,
kamgarai . .	Din 145'—, 175-1
Razna ...	„ 65—, 70-—, 120 — Modni baržun v vseh
barvah ...	„ 36'—
Volneni veiuiji , .	„ 90-—,110—, 160 —
Odeje (obe strani kloti).....Din 185-—
y manuîaktarni trgovini JOSIP ŠLIBAB, Lfabljana, Stari trg 21, poleg Založnika
Samo še danes! Samo še danes!
Danes ob: 4-, pol 6-, pol 8. in 9. vrše velike poslovilne predstave s kom« pletnim programom največjega evropskega
i
Koloeelna dresora levov, tigrov, slonov, plemenitih kemj, psov itd. — Prekrasne produkcije na visokem trapecu. .— Razkosa ni ples najlepš:h plesalk Evrope in Ameri» ke. — Bedasti Avgusti Pick in Puck ter -.enzacija cirkusa «Človek z masko». — Raz vcd tega bogatega sporeda igrajo še tri si« jajne filmske zvezde
HARRY PIEL
Hanni Weîsse in Erich Kaizcr Tletz. Vajboljši dosedaj izdelani seozacijoaajoi velefilm!
Jutri v sredo;
Ouhorota in n«d vse originalna veseloigram
«Figovo peto» ELITNI KINO MATICA ngradobnejši kino v LJnbljam.


Sport
Smuška tekma v Mojstrani
SK Ilirija je za nedeljo razpisala smu« ške tekme za klubovo prvenstvo, in sicer za seniorje, juniorje in dame. Seniorska tekma je bila od JZSS proglašena za iz« birno tekmo za velike mednarodne tekme v Cortini d' Ampezzo. Zalibog vreme v zadnjem času ni bilo baš ugodno, vsled če. sar sta morali odpasti juniorska in damska tekma. Poleg tega pa se je morala proga za seniorsko tekmo znižati od 30 na 25 km. Proga ie šla od travnikov južno od Moj» strane proti cementarni, Radovni in Krmi do kraljevske koče in nazaj po dolini do startnega mesta, kjer je bil obenem cilj.
Startali so samo smučarji iz Slovenije, in sicer 13. Rezultati so bili nastopni: 1, Joško Janša 2:23:29. 2 dr. Stane Kmet 2:33:31, 3. Hinko Šircelj 2:46:59. 4. Janko Janša 2:47:16. 5. Peter Klofutar 2:47:58. 6. Maks Rabič 2:46:48. V izbomi formi se na» ha jata Joško Janša in dr. St. Kmet tudi H. Šircelj in P Klofutar sta pokazale svoje lepe zmožnosti.
Organizacija tekme je bila izvedena prav dobro, za kar gre zasluga poleg funkcijo, narjev :udi domačinom.
Nedeljske nogometne tekme
BEOGRAD: Prvenstvena: Jugoslavija : Soko 1 : 0 (0 : 0).
ZAGREB: Nadaljevanje tekmovanje za Balokovičev pokal: Hašk : Olimpija 14 : 0 (7 : 0), Viktorija : Atena 11 : 2 (4 : 2), Gredjanski : Borongai 16 : 0 (7 : 0), 2elez« ričarji : Sokol 3 : 0 (2 : 0). Sava : Con» cordia 2 : 1 (0 : 1), Croatie : Makabi 10 : 0 (4 : 0), Derby : Grič 7 : 0 (3 : 0), Ilirija : MaksimiT 4 : 0 (2 : 0)
PRAGA: Sparta ; amaterski tim 9 : 1, DFC : Čechie 8 : 2. Prijateljske: Vršovice • Viktorija Žižkov 2 : 1, Nuselski : Liben 2 : 2.
PLZENJ: Slavija : reiprez. češkega pod« saveza 9 : 0.
Ж Ilirija, zimski treningi damske sek» cije. Prihodnji trening se vrši v sredo 19. t. m., in sicer zopet v telovadnici srednje tehnične šole na Mirju. Pozivam vse člani» ce. zlasti pa'one, kj se prvega treninga ni» so udeležile, da se točno in zanesljivo od» aovejo. TreBing prične ob 18.15 in traja do 1930. Proti vsem onim. ki se temu pozivu ac odzovejo, se bo postopalo kar najstrož« jo. Istotam se bodo sprejemale nove člani, ce. ki se zanimajo za hazeno in žensko lahkoatletiko Istočasno in v istem lokalu naj se zglase tudi članice TKD Atena. — Načelnik.
SK Jadran. Seja upravnega odbora da» nee ob 20 uri pri Mraku. — Tajnik.
ASK Primorje (Veselični od^ek). V to. rek, 18. L m. ob 1830 v restavraciji Zvez« da seja gospodarskega odseka. Udeležba za vse člane odseka, osobito ze nabiratelje strogo obvezna.
SK Slovan (Veselični odsek). V sredo ob 20. uri v Narodni kavarni sledeči gg. Volkar, Cimperman, Bucik, Skofic. Marchi» otti, Dorčec, Kemperle, Carl, Cernivec. — Točno! — Predsednik.
Občni zbor Avtomobilskega kluba Kra» Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Sek« cija Ljubljana se vrši v nedelio. dne 23. ja. nperja L L ob pol 11. uri dopoldne v klu« bovih prostorih. Kongresni trg l/I. (Kazi« na). Člane, ki se občnega zbora ne namera, vajo osebno udeležiti, naprošamo, da nam sigurno pošljejo, ako tega še niso storili, do nedelje pooblastila, katera je tajništvo evoječasno razposlalo.
Krasno darilo
je damska ura z 'apestnico ril črnim svilenim trakom Ze preizkušena z iamstvom
Vam nudi	2
F. ČUDEN Prešernova 1.
Izjava
Podpisana preklicujem vse žaljivke, ld sem iîh izrekla o gospej M. Kovač ter se ji zehvalj»jem, da je odstopila od tožbe,
V Zgornji Šiški. 17 I. 1927. 103	AMALIJA ZALAZNIK.
Mi onstran Mc
V	luči modrosti in dobro-
srčnosti
V	Trstu so dne 12. t. m. italijanski sodniki inavgurirali juridično leto na svečan način. Glavni govor je imel državnega pravd nika namesetniik cav. Beoussi.
Po stari italijanski navadi je z izbranimi besedami poedravil sodnega predsednika, njegovo ekseelenco, velikega of. Margara in ga imenoval «luč bistroumnosti, modrosti in dol rosrčnosti, slavo prizivnega dvora v Trstu».
V	poteku svojega govora se je Beoussi dotaknil tujih in subverzivriih imen, Pojavil se je še vedno kak poskus za uvedbo tujih imen s strani staršev novorojenčkom v svrho antinacijonalnih manifestacij, toda bili so takoj zavrnjeni. Previdno je interveniral zakonodajec in določil, da noben novorojenček italijanskih državljanov ne more dobiti imena, ki bi pomenilo kakršnokoli ž&Ijenje domovine ali upiranje proti nji. Onim, ki bi še nosili taka imena, bo dana prilika, da jih nadomestijo z novimi.
0 deliktih proti Duceju: Kdo so oni, ki se drznejo uprizoriti atentat na življenje našega prvega ministra, žaleč in razburjajoč ves narod? Ali so to fanatiki ali ekaal-tiranci? Ali so blazniki, ki jih treba spraviti v kriminalne zavode zsa umobotae, ali so nekvalificirane osebe, prežete slepega sovraštva in maščevalnega namena ter pokorne ukazom razkrojnih organizacij, ki vidijo glavno oviro za svoje cilje v sedanji vladi, pa se radi tega trudijo doma in zunaj, da bi odstranili njenega načelnika. Nepristranske preiskave in resne razprave pokažejo, v katero kategorijo spadajo oni, ki se omadežujejo s tako težkim deliktom.
Pohvalil je Benussi organe javne varnosti, ki izborno vršijo svojo službo. Orožniki, miličniki, finančni stražniki. Benussi se je spomnil dogodkov v Preetranku ia v Št. Petru na Krasu.
Govoril je še marsikaj ia se klanjal na levo in desno, končno je posval Italijane, da naj ee združijo v eno samo dušo in utihnejo naj vsi nepotrebni in škodljivi spori ...
Predsednik Margara se je lepo zahvalQ govorniku in globoko poklonil vladi, proslavljajoč veličastnega Dureja, moža, ki ga je privedla Previdnost, on je «divinus bomo glašajo z Virgilovimi: <et nomen suum lau-olašajo z Virgilovimi: <et nomen suum lau-deeque manebimt».
*
Luč modrosti ia dobrosrčnosti sveti nad fašistovsko justice. Slovenci sedaj vedo, kako pravično jih sodijo prosvitljeni italijanski gospodje. Na Krnu je udarila strela v oni spomenik, bistroumnost, modrost in dobrosrčnost je obhodila nedolžne sosede. Pisatelj Bevk je presedel zapor, ker je luč bistroumnosti in modrosti razkrila v nekem brezpomembnem stavku žaljenje armade. Hojak v Cepovanu ni žalil Duceja ali v prostorih fašistovake justice eo v svitu brietro-umnosti in modrosti verjeli malopridnemu ovaduhu.
Organi javne varnosti poslujejo brezhibno. Čudno le, da je po vsej deželi toliko roparskih napadov, vlomov, tatvin in da kar ш mogoče vjeti lopov. Nekje v Istri je bila okradana celo orožniška postaja ... V Trgovskem domu je bilo izvršeno zločinsko opustošenje. Krivci so zsani in hodijo ponosnih glav v goriškem mestu. Mussolini je obžaloval barbarsko početje v Trgovskem domu ln zagotovil kazen. Preiskave, prijetja zločincev še ni bilo. Ako je Duce res «božji človek, ki je padel is nebes», morajo slediti njegovi napovedi odgovarjajoča deja-nja, vredna v Trstu povdarjane modrosti ia dobrosrčnosti
k— Hranilnica in posojilnica v Borov Ijah deluje tiho pa marljivo. Ustanovljena je bila leta 1908. To je edina slovenska za. druga v občini, ki obstoji že ispred vojno. Zavod je imel lani prometa eno milijerdo Ir. 200 milijonov kron. Hranilne vloge se obrestujejo po 7 odst., posojila po 10 odet p— Ropi ln požigi. Blizu Branice so na. Sli mrtvega 60 let starega posestnika fva» ne Reharja. Krogla iz revolverja mu je pre. bila glavo Rehar je imel. ko je iel od do* «ua, s seboj večjo vsoto denarja. Roparji so ge napadli, ustrelili bi mu vaeli denar. Aretirana sta Novak Fran, doma iz Jugo» slavi je, in Fran Mamikmč iz Istre, ki sta priznala svoje dejanje. Na vesti imata tu. di še neke druge napčde in rope. — V Gor. Bianici je zgorelo gospodarske poslopje posestnikoma R. Semiču is L. Kobalt!
Ogenj je bil podtaknjen. Ljudstvo je zbe. gano- Nobene varnosti ni več.
p— Smrtna koga. V Puli je umrla v visoki starosti gospa Josipina Bizjak iz Dom berga. Pred vojno je vodila veliko pod j et* je za izvoz sadja. Dom Bizjakovih v Dom» bergji je bil dobro znan daleč naokoli. — V Ledinah nad Idrijo je umrl posestnik Josip Čadež. Mladi gospodar je imel lepo veliko posestvo, na katerem je delal z vso vnemo, okoriščajoč se z modernimi kme» tijskšmi pridobitvami. Umrl je na poeledi» cah trpljenja tekom vojne.
p— Pevsko in bralno društvo v Štanjelu ne Krasu bo imelo 16. t m. veselico, na katere vsporedu je burka, veseloigra, šaljiv prizor, nastopi pevski zbor iz Štanjela m mešan zbor iz Kobdilja.
p— Odpuščanje iz učiteljske službe se bo nadaljevalo. «Scuola Italiana Modema« piše: iMinisTer Fedele je na podlagi zakos na z dne 24. decembra 1925. odpustil do 31. decembra okoli 50 ljudskošoiskih uči» teljev iz službe. V tekn jc postopanje za odpust iz službe še proti drugim učiteljem, njih število pa, teko se nam dozdeva, ne preseže stotine. Pričakuje se, da bo rok, določen z zakonom do 31. decembra L 1. podaljšan,» (To- se je že zgodilo.)
k— V koroškem deželnem zboru so spre» jeli zakon, po katerem smejo občine, iz» vzemši Celovca, pobirati pristojbino do 500 šilingov od onega državljana, ki bi si ho» ttl pridobiti domovinsko pravico v kaki občini, od inozemcev se zahtev« pristojbi» na do 2000 šilingov. Deželni glavar Šumi je rekel na interpelacijo glede nastopanja italijanskega podkonzula Marinija. da ni res, da bi se vmešaval v notranje avstrij» ske razmere (?) in ako bi to storil, bi via» da že sama vedela, kaj ji veleva dolžnost(l).
Proda se
v zapuščino Marije Purkhart spadajoče zemljišče vi. št. 92 k. a Grajska vrata s stavbeno parcelo 27, s stanovanjsko hišo štev 28 v Cvetlični ulici v Mariboru in z vrtnimi parcelami 54/1, 54/2 in 54/4 v skupni površini 43 arov 28 m2 Pojasnila pri notarju Ivanu Ašiču v Mariboru. i4osa
Proti reutm, ootezni v sklepih in mišičju utrujenosti sploš. telesnim ilabostim, želodčnim bolečinam, vzemite na sUd-koijn, v vodi za piti, ali pa ptimeiani kopelji nekaj kapljic
Ш Ц.
I-
Л
ml
N0	n0
2502
STRQFF1N6	N0NIN6
»
F r
ГП H
ГР
in vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema v brušenje
drogerija „ADRIJA"
LiubHana. Seienburijova ulica št i
Priznano najboljši in najcenejši so izdelki	ii5r
Celjske tovarne keksov
w Celju.
ВгегковкигепСпе cene in solidna postrežba Parna pekarna in tovarna keksov Jos» Kirbisch, Celje.
BRAZAY
francosko žganje z mentolom
Dobite ga v vseh lekarnah, arogerijah
in večjih prodajalnah. Generalno zastopstvo In depot za SHS pa ima
„Destilat" d. d. v Zemnnu
REUMATIZEM?
Išias? Ulozi?
Dr. med. H. Lebeoetein iz Frobebho«
s pitala v Berlinu, piše: «Uspelo mi je z jodnostavnim lečenjem z uživanjem žve» plene vode
99
lfenecin"
doseči gibanje pri bolnikih, kateri so bili brez moči in vezani na posteljo, ter trpeli hude bolečine, da so se bolniki svobodno kretali, kar niso mogli prej dolgo vrsto let.
Slično pišejo drugi sloveči zdravnika, kar je omenjeno v našem prospektu, ki ga vam pošljemo brezplačno.
«Venecin* dobite v vsaki lekarni in dro» geriji v Zagrebu, steklenico po 30 Din. * izven Zagreba po 35 Din.
Glavno skladišče z* SHS: CO&MOCHEMIA k. d., Zagreb. Ra&cog* ulica 7 a.
Zdrava in krepka deca so materina sreča!
Prosti zrak, svetloba, skrupuiozne telesne astoče ob strogi higijeni v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za
čvrstost vaše dece. Izbrano hrano, k temu rtdtlno, bogato na vitaminih, fosforju, ш v najmanjšem obsegu nudijo Vam
ako jih uDorabliate v brani deteta že odstavljenega od prsi, one daio dečjemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kritične dobe rastenja v kratkem času izboljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece.
Ovomaîtfne se dobi v vsaki apoteki in droserifl po ceni:
100 gr 18 50 Din, 250 gr 3625 Din. 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od
Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnib preparatov ZAGREB. Jurjevska ul 37.
55
M. Zévaco
Papežinja Favsta
RomaD
Ko je srečal prva dva, ju je resnobno pozdravil. Oba sta mu odzdravila, starejši z roko, mlajši s tem, da je privzdignil klobuk. In Claude je nadaljeval svojo pot, ne vedoč, da je bil mladi plemič, ki ni po gospodski navadi ošabno prezrl njegovega pozdrava, baš tisti, katerega je nedavno tega iskal v gostilni pri »Dobri nadi«, da bi ga povel k Violetti: Karel Angoulêmski.
Mladi vojvoda je ves sijal od upanja, zakaj Pardaillan ga je bil temeljito potolažil. Bil je uverjen, da najde v .samostanu ciganko Saizumo in da mu ona pove, kam je izginil Belgoder in kaj se je zgodilo i Violetto.
Cetvorica je prišla do vrzeli. Pardaillan je prvi stopil na vrt; ko ni opazil ničesar sumljivega, je mignil Karlu, naj pride za njim. Croasse in Picouic sta jima sledila za petami... Na vrtu ni bilo nikogar razen dveh starikavih sestra, ki sta kopali v solnčni pripeki.
Tista izmed njiju, ki je prej godrnjala zastran mojstra Clauda, je zdajci opazila novodošlece. Vzravnala se ie, oprta se na motiko in trpko opozorila tovarišico na četvorico.
»Ta je lepa!« je vzdihnila. »Zdaj prihajajo že kar po štirje nain aii.«
»Daite, dajte, sestra Filoména,« ie rekla druga, ki je bila očividno mirnejše krvi, »čemu bi se neki jezili? Ako hočejo mlade sestre po vsej sili v pekel, je to njihova stvar, ne najina... Kaj moreva za to!«
»Vem, da ne moreva nič za to, sestra Mari.iangela, a sramota je vendarle, da dedci takole svobodno prihajajo motit naš samostanski mir. Tri sto rogačev! — zakaj ne bi klela, ko uganjajo mlade sestre še vse bolj grešne stvari — tri sto rogačev, pravim, mene ni še
nikoli nihče ogovori. To je zato, ker mrcine vidijo, s kom imajo posla!«
Sestra Marijangela se je kiselkasto namuznila.
»Nikar ne mislite,« je povzela sestra Filoména, »da smo bih zmerom tako nakazni, kakor se zdimo danes. Ni še dolgo tega, ko smo imeli oči, lice in stas, ki ga je bilo veselje pogledati. Toda bili smo strogi, držali smo se pravil... In tudi danes ta dan še nismo kar si bodi. A človek ima vendar krepost... in pa jezik!... Tâk iezik, sestra Marijangela, da ne veni, kaj bi se zgodilo tistemu, "kdor bi se me drznil sladko pogledati ali pa celo z besedami zapeljevati ...«	.
»To pa, to,« je krotko potrdila sestra Marijangela. »Zastran jezika se res ne morete pritožiti, da bi vas bil Bog prikrajšal.«
Sestra Filoména se je baš hotela razpeteliniti zoper ta hudobni namig, ko jo je mahoma prevzelo nekaj drugega.
»Ježeš Marija,« je zamrmrala, »k nama gredo! Glejte, sestra Marijangela...«
»Menda res, brezbožniki!... Beživa, sestra Filoména.«
Sestra Filoména si je naglo oprhala siromašno krilo in popravila kuzme sivkastih las, ki so ji viseli izpod cepca.
»Narobe,« je dejala. »Ostaniva, da vidiva, česa je zmožna pro-palost teh ljudi.«
Pardaillan in vojvoda Angoulêmski sta res krenila proti redovnicama. Debelušasta in rdečelična sestra Marijangela jima je ?rla v obraz, a mršava in koščata Filoména je sramežljivo pobesila oči.
Pardaillan se je kar moči vljudno odkril in odprl usta, da bi izpregovoril.
»Nikarita bliže! Stojta!« je viknila sestra Filoména, trudeč se, da bi zardela.
Vrli Pardaillan je osupnil in odrevenel. Tedaj je pristopil Karel Angoulêmski in se je naklonil, rekoč:
»Častita sestra...«
»Ne ogovarjajte me!« ga je prekinila starka, krileč z rokami,
kakor bi že branila svojo krepost.
»Ali sestra *
»Kaj hočeta?' Cesa se nadeta?« je tedajci vzkliknila sestra Filoména. »Zakaj ne povesta nar^nost? O, na obrazih vama citam grdi namen! A Bog in bogme, zna.ila, da ruserai takoza me, kakor je videti, in da se bom branila do pvslodnjega diha. Bolj zdravo bi
bilo...»	, . ...
»Sestra,« je rekel Karel, »zaklinjamv.se, da nisva prišla z namenom, ki nama ga očitate .-..«
»Sram vas bodi, mladi človek,« je nadevala sestra Filoména, ko je prišla do sape. »A da ne porečete, da sem zlega srca: odpuščam vama, grdobi...»	.	... . ,
Tisti mah ie prasnil Pardaillan v grohot„ ki se ga mti vojvoda ni mogel ubraniti, čeprav mu je bila glava polna skrbi. Tudi Picouic in Croasse sta se zagrohotalâ vsak po svoje. Ta izbruh veselosti je iznenadil sestro FOomeno tako zelo, da .ie za. trenutek umolknila. Pardaillan se je brž okoristil z njeno zadrego.
»Tri sto vragov,« je dejal, »saj nisva Mavsra in tudi ne Turka, da ne bi prizanesla toli častitljivi kreposti!... Ne sestra, ne bojte se, nič ne bo nasprotovalo vaši vesti...«
Sestra Filoména je pogoltnila slino in je vprašala nekam zavzeto:
»Ali res nimate grešnih namenov?«
Pardaillan je položil roko na srce in se јг slovesno priklonil, rekoč:
»Ne daj Bog! Kolnem se vam na solnce, ki sije z neba!«
Sestra Filoména je vzdihnib.
»Častita sestra,« je povzel vitez, »edino, česar želiva od vas, je majhno pojasnilo. Evo, mojemu mlademu prijatelju se je zgodila velika nesreča... On ljubi devojko — oh, ne redovnice, ne bojte se! — in tista devojka je bila ugrabljena.«
»Ubožec!« je zamrmrala sestra Filoména in pogledala mladega vojvodo tako sočutno, da .ie nehote zardel.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmaojil znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši roesek Oin 19*—ч
Česen
*drav, reč jo množino proda Ivao Gavez, trgovec. Sv Marjeta pri Moškanjcili
1187
Zaključni venček
plesne šole priredijo pod-oficirji v torek, 18. t. v restavraciji glavnega kolodvora. Vstop brez vabila. Za obilen obisk sc priporoča udbur.	1205
perilo,
rooce in suknje se vezejo najceneje pri
TON« J A G E R
liubiiana. ïîworni trn šie»
Vajenca
za kleparstvo sprejme Anton Fucbs, Križevuiska 6.
12U0
Dvokolesa
popravlja najbolje oajhttre TlorianÉiè
82
le in oa jreO'Mf. FlorjanÉiè
Nunska ulica 3.
Galoše popravlja
parna vulkaaizactja Skalar. Ljubljana. Rimska cesta 11
Ondulacija. vodna, ondulacija. striže-aje, barvanje las. nanikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu
«KELSIN» Kopitarjeva ulica L
Dobro kuharico
ki bi opravljala Se ostale gospodinjske posle, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1147
Kuharica
topolnoma zdrava in čvrsta, ioja bi samostojno oprav-ala tudi vsa druga gospodinjska dela, dobi službo proti dobri plači pri tro-članskj obitelji z enim šol-. skim otrokom. Službodaja-lee je a kad inteligent v lepem slov tTgu ob železnici. V slučaju službenega zadovoljstva postane višina plače postranska stvar. — Starost 3«—40 let. Priporočljivo je tudi nekaj znanja nemščine. Ponudbe z začetnimi zahtevami pod značko «Hišna pomoč 3» na glasni oddelek «Jutra».
1154
izurjena šivilja
gre šivat na dom Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1184
Galoše popravi
t slučaju potrebe takoj Lovrenc Breceljnik, Vidov-danska 2.	1180
Učenca
ki Nt imel hrano in stano-anje v hiši, sprejme Josip Lebič, trgovec, ?p. lludinja pri Celju.	1157
'JU

tfoh':
Gospodično
Inteligentno s trgovsko na-obrazbo. ne pod 25 let staro, z veseljem do trgovine, ftmožno vsaj enostavnega knjigovodstva in strojepisja sprejmem v Ljubljani. Uue. ki bi imele zmožnost ir veselje eventualno pomagati pri vzgoji 3 deklic v starosti od C do 11 let. imajo prednost. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, starosti, sliko in zahtevo plače na ogl. odd. «Jutra. pod «Knjigovodkinja».	1140
Perfektno kuharico
s dolgoletnimi spričevali idravo in pošteno Slovenko, od 35 let naprej, sprejmem takoj proti dobri pla či k majhni držini. Ponud be na naslov: Jakil, Kar-lovac.	1129
Strokovnjaka
k parni žagi
sprejmem. Mora biti zanesljiv, trezen, pošten sposoben vsakovrstnih popravil. Ponudbe z navedbo plače in dostavo spričeval na ogl. odd. «Jutra» po<! «Odgovorno mesto». 1127
Vajenca
■a trgovino mešanega blaga e primerno šolsko izobrazbo sprejmem Ponudbe na ogi. oddelek «Jutra» pod značko «Vajenec 31/30».	1009
Brivskega
pomočnika
mlajšega, ki zn» striči tudi «Bubi» glavico, sprejme Franjo Lesjak. brivec v SI. Bistrici. — Hrana ia stanovanje v hiši, plača po dogovoru.
115:
Gospodična
pre samo za hrano in stanovanje delati. Pismene ponudbe na oglasiti oddelek «Jutra» pod «Služkinja».
1185
Trg. potnika
iprejmem. r Liubljaui imajo prednos' Ponudbe na oglas. oddelek «Jutra> pod «Vsfcrajea 65».
lloo
Poznani na tr«
Postrežnico
za dopoldanske ure sprejmem v šentjakobskem okraju. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.	1148
Boljšo služkinjo
dobrimi spričevali sprejme s 1. februarjem dr. Majdanovié v Somboru. — Prosi nemške dopise. 1189
Vsakovrstno zlato
Kupuje i4> najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica tt 38
Vinske drože
kupim Ponudbe s ceno ua oglasni oddelek «Jutra» pod Drože».	1177
Wertheim blagajno
dobro; ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Kamnik»
1187
Majhno blagajno
kupim — Pismene ponudbe pod značko «Dečko 6G» — Kapiteljska 7/1.	1166
Pisalno mizo
in omaro za knjige kupim Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Knjiga» 11G7
lêlê
isce*o
Brusač
vešč pri polnojaremniku ln venecijanki, sprejme službo Žagarja Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	1053
Bilančni knjigovodja
dopisnik v hrv in nemškem j.eziku, samostojen in vešč lesne stroke, sprejme službo kot knjigovodja ali poslovodja. najraje na deželi Ponudbe pod «Pouzdan» na Puhlicitas d. d.. Zagreb — Gunduličeva 11.	941
Vsakovrstne rabljene predmete
pisalne, šivalne in druge stroje, pohištvo in klavirje, vseb vrst muzikalije, opreme itd pr^vzame
v komisij, prodajo
pod najugodnejšimi pogoji «POSEST». Ljubljana. Miklošičeva cesta 4	48
Drva
hrastove odpadke o<j parketov ter mehka drva (odpadke od žage) dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Scapnetti. Ljublja na, za gorenjskim kolodvo rom. — Pri odvezmu večje množine znaten popust 36
PREMOG — DRVA «Ilirija»
Kralja Petra trg štev 8
Slaščičarji!
Opremo za tvornico slad-korčkov (bonbonov in čokolade) z nekaj inventarja poceni oroda Franjo Maltar - Ilača, Srem	1158
Kladivo «Meteor»
(Druekfederhaminer) št. I, popolnoma nov, skobelnik na transmisijski pogon, vrtalni stroj ter razna trans-misijska dela in jermena po ugodni ceni naprodaj. Na-lov povp oglasni oddelek : Jutra»	1156
Hrastovo spalnico
novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
1163
Gostilno in kmetijo
v večji vaii oddam ta daljšo loiio v n a j e m — Od tla m skupno ali brez kmetije Na razpolago ve* inventar m evrntu*lno tudi živina Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Gostilna 95»	795
Velik lokal
na Šentjakobskem nabrežju takoj oddam Nasiov v ogl. oddelku «Jutra*	1074
Gostilno
v prometnem kraju oddam na račun proti kavciji — event tudi v najem Naslov v oglas oddelku «Jutra» 1016
Primeren lokal
pekovsko obrt vzamem najem ali odkupim Mojstrani aH Kranj. gori.
Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro Obrt»	1011
Dva gospoda
ali zakonski par brez otrok sprejmem po nizki ceni na stanovanje in hrano na Ambroževem trgu 1	1092
Prazno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj pod Rožnikom Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	928-a
Prazno sobo
lepo, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam gospodični s 1. febr. v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
1191
Vela roža
Pismo v oglasnem oddelku «Jutra». — «Možna ljubav» 1183
Troperesna deteljica
pilotsko4- pripravniška, želi dopisovati s tremi aeroplan-čki. Dopise pod «Breguet, Brandenburg, Bombardierre» na oglasni oddelek «Jutra».
1153
Obrtnik
na deželi, želi ženko. Cenj. dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vdova 47».
595
261etni mladenič
prijetne zunanjosti, z večjim premoženjem in zelo dobro službo, si želi znanja z gospodično z dežele, vajeno gospodinjstva ter če mogoče z neikaj premoženja Dopise pod značko «Takoj 26» na oglasni oddelek «Jutra».	1181
Dva gospoda
ali zakonski par sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
1195
Sodelujočega
družabnika
50—100.000 Din išče ve letrgovina radi povečanja Obrata Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Alkohol».	«84
Gospod
z večjim kapitalom, posodi ali pristopi kot družabnik lt gospodični ali vdovi, ki ima kakršnokoli trgovino. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Družabnik 88».	1188
tehnično in trgovsko na-obražen. kavcije sjtosoben gospod i lastnim avtomobilom in ki zna več jezikov
želi zastopstvo
večjega, tudi inozemskega podjetja — Ponudbe z na-vedbo pogojev, stroke ш panoge pod «Stroji 33» na oglasni oddelek «Jutra» 6	933
Kanarčke
Gospodična
trgovsko naobrazbo in ргакг-о, išče službo. — Gre tudi kot vzgojiteljica. — Dopise na oglasni oddelek Jutra» pod «Bodočnost 28» 928
Čevljar, vajenca
ki ima veselje do stroke, sprejmem po dogovoru s hrano in stanovanjem v hiši. Ljubljana. Zrinjskega cesta 5.	1196
Pristavnlk
inteligenten, marljiv, sposoben in energičen, vešč vseh praktičnih opravil, išče r.a veejerii posestvu blizu Maribora za takoj službo. Ponudbe ua podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Energičen».	1204
Dekle
gre likat in šivat po hišah za 15 Din dnevno. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra pod «400».	1149
Učenka
bi 6e šla učit trgovine ali za modistinjo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
1144
Telefon 220.
23
Opravo
za dve kompletni gosposki sobi. malo rabljeno, prodam za 2500 Din Naslov t oglasnem oddelku «Jutra» 947
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1197
Sobico
oddam takoj blizu kavarne «Evropa». Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	1201
Opremljeno sobo
oddam. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra».	1207
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1178
Sobo
oddam takoj poceni v so-stanovanje k mirni gospodični, k«4tera je mnogo odsotna Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1150
241etni mladenič
z dežele, 8 precejšnjim premoženjem, obstoječe iz gostilne in trgovine, želi dopisovati z gospodično, vajeno trgovine in gostilne, ter gospodinjstva, če mogoče tudi z nekaj prihranka, v svrho resnega znanja Dopise na oglasni oddelek Jutra» pod «Resnost 24».
1182
Mlada gospodična
samostojna trgovka, želi znanja z značajnim gospodom, do največ4 33 let starosti. v svrho poznejše ev. ženitve. — Prednost imajo učitelji ali drž. nameščenci. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe, poslati na ogl. oddelek «Jutra» pod značko
«Osamljena 25».
Mesnico
novo urejeno oddam na prometnem kraju Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vpfljatia 73» 973
Pekarno
vzamem v uaj»-m Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» j»od «P^karija 74» 874
Trgovski lokal
na promt-tnem kraju na de želi, se vzame v najem — Dopise {K)slati na podružni co «Jutra» v Mariboru pod «LokaJ na deželi»	714
Sobo za lokal, klet in delavnice
oddam. Naslov pove oglas
oddelek «Jutra»
1192
Ognjegasni stroj
nerabljen, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1199
Pisarn, oprava
radi preselitve po ugodni cenj naprodaj. — Pojasnila daje d. d. «Deska», Gospo-sretska 2.	1203
Shrambne omare
velike, dobro ohranjene, po ugodni ceni za oddati na Dunajski ceeti št. 9/1.
1206
Kompletna spalnica
hrastova, c žimnicami, 2 zrcali in 2 posteljami naprodaj na Selu 41/1. 1168
Licitacija pohištva
raznovrstnega (prvovrsten klavir, omare, garniture, preproge, knjige, podobe in drugo) bo v sredo, 19 t. m. ob H 16. uri v Ljubljani. Dr. Tavčatrjeva (prej Sodna) ulica št. 1.	1174
Več poslov, lokalov
oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	1186
Restavracijo
prvorazredno, v centru Beograda, radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji takoj prodam. — \ prašanja na: Restavracija «Urania», Jakličevo U, Beograd 1. 965
Poslovne prostore
za pisarno (2 sobj v pritličju) odda uprava Peumger-ten na Aleksandrovi c. 5.
1169
Za pisarno
oddam sobo v Pražakovi ulici št. 3, pritličje, desno. Ogleda se istotam med 9. in 12. ter med 3. in 6. uro.
1171
fkmevmtja
Stanovanje
2 sob in kulrfnje. eventuelno tudi kopalnice oddam takoj mirni stj^inki. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
1100
Mesečno sobo
posebnim vhodom oddam gospodu Naslov v oglas, oddelku «Jutra*.	1170
Prazno sobo
lepo. veliko, s separiranim vhodom takoj oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1175
Skromno sobico
išče gospodična Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Snažno 73». 1173
Uradniška družina
odda takoj sobo z elektr razsvetljavo, s celo oskrbo enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1145
Gospodična
nepokvarjenega srca, premožna, želi dopisovati poštenjakom — Prijave sliko na oglasni oddelek «Jutra» ро^ «Resnicoljub 1190
Inteligenten gospod
samostojen, želi poročiti eo-spodično — boljšo šiviljo, staro od 19—27 let. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Skupno sodelovanje».	1202
Varnost zasigurana
Javite takoj točen naslov oglasnemu oddelku «Jutra pod šifro «Trgovina 44».
1116
Remonta 4
Prisrčno presenečen — Te prosim za skorajšnje svidenje! Določi! Pozdrave .
905
Inteligentna gdč,
stara 21 let, želi dopisovati z iuteligeutom od 25—30 let-starim Dolgi -o večeri — polni hrepenenja! Dopise pod šifro «Večerne misli» na oglasni oddelek »Jutra».
1102
1164
Harmoniko
štinvrstno dobro ohranjeno poceni prodam Na.-lov v oglasnem oddelku «Jutra».
Klavir
dobrem stanju, prodam po nizki ceni vsled pomanjkanja prostora Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 807
Klavir
dohro ohranjen, poceni naprodaj aa Gobposvetski c. št. 12/1. ' 1161
S kapitalom
150.000 Din pristopim kot družabnik k dobro idočemu podjetju Ponudbe pod šifro «Podjetje 14» na oglasni od delek «Jutra»	1042
6000 Din posojila
išče nujno obrtnik za 3 me sece proti sigurni garanciji Vrne 7000 Din Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod 1 oglasnem oddelku «Sigurna vrnitev» 1172 '
prvovrstne pevce od 190 do 250 Din prodaja J. Kelnarič. gojitelj hirskih kanarčkov, žlahtnih vrvivcev, Ljubljana, Knafljeva nlica št. 2/Ш Odlikovan na II. Jugoslov. razstavi z diplomo (častno priznanje).
Foxterriera
gy.rantira.no čiste pasme, po možnosti z rodovnikom, do 3 meeece starega (predpogoj obe ušesi enakomerno črni) kupim. — Ponudbe natančnim opisom, po možnosti s sliko, na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ga-raJitiTano čistrokrvni».
1267-a
Pslca
ovčje (voičje) pasme se je zatekla. Po izve 6e: Siard. Poljanska cesta 49. 1193
Gostilničarji
naročite si takoj za čas vo litev brezalkoholne pijač«-pri Podravski industr sad nih izdelkov v Mariboru — Koroška cesta št. I 715
Pozor!	Pozor!
Dramatična društva
izšla je «Ilustrirana lepa maska» Učna m»-toda na podlagi številnih slik in skic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad, brk in nosov Nabavi naj jo vsak oder in vsak igralec. Cena 40 Din Naroča se: E Na-vinšek, Ljubljana. 285
Blizu Tabora
sprejmem več gospodov in gospodičen na dobro domačo hrano. Naslov v oglas: oddelku «Jutra».	1194
Otroka
eno leto starega, zdravega fantka, dam k boljši družini za svojega, event. tu li začasno oskrbo. Naslov v Jutra 1151
PRODANI
nekaj čistokrvnih, tihih VRVIVCEV >n samic „harcerjev1"
iz zadn e razstave, diplomiranih l* peije tudi pri luč. Cena ugodna
IVAN ROZMAN. Unbljaiia. Rimska cesta 20
Brezplačno potovan e
v inozemstvo v svrho okrepčanja. Zelo važna pojasnila. Samo za neimovite. Točni naslov priključite in znamke za inozemstvo na L. N. N. 18, Publicita G. Čehovin, Trieste, XX. Settembre 65.
Interesenti automobilov !
Predno se odločite za nakup automobilov je v Vašem interesu, da si pri nas ogledate in
preizkusite	1429
HIALI TATRA 4/12 HP AUTO
kateri je tehnično na vrhuncu in v kvaliteti brezkonkurt nce.	Zahtevajte cenik.
JUGO - AUTO d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 36, tel. 236
PETOVIA
24-28
LJubljana, Dunajska cesta 1 a. Ptuj, Slovenski trg.
1 92 <
t
da je паза predobra mama, stara
Po rti globoke žalosti na«nan;amo, mama, lašča, sestra in teta, go-.pa
Ana Baccarcich roi. Vieten
vdova lekarnarja
dne 17. januarja 1.1. ob pol 12 dop. po dolg;, mukepolni bolezni previdena s svetota stvi za umirajoče v 80 1 svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogieb blage pokojnice st bo vršil v siedo, 19. janua ja ob 4. pop. iz hiše žalost', Mumtkova ulica 18 (Mir)e , na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1927.
Žalujoči ostali.
Urejuje
Fnmc Pue. Izdaja sa Konzorcij «Jutra* Adoli Ribnik«. Za Narodno tiskarno dd. kot tiakarnarja Fran Jezetfck. Za inaeratol del ie odgovor» Alojzij No*et V* • Ljubljani