osamezna števili	, ,:■
1 —	t&vwt
ročnina listu: Celo 1
dii
din., četrt leta 20 d:
hren Jugoslavije: Celo------------
rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru!
S večkratnem inseriranju primeren popust ravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
vitlu c, /o

&?,
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo

55. štev.
Maribor, dne 12. maja 1924.
Poštnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek, Uredništvo in upravništvo je v Mariboru* Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št. 113.
Imetnik XTI.
Slovenska sramota.
Ljubomir Davidovič, načelnik jugoslovanske demokratske stranke in hkrati predsednik opozicijona'ne-ga bloka, je »Socialni Misli« v Ljubljani poslal nekaj simpatičnih vrstic »K sedanji krizi v državi«. Nakratko riše stanje v naši državi in edini izhod, ki vodi iz sedanjega žalostnega položaja države.
»Naša država«, piše Ljuba Davidovič, »je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V njej se morajo čutiti ravnopravne i prvi i drugi i tretji. Mi se ne oziramo na razliko po imenu in veri. Demokratizem gre preko teh razlik in gleda na vse kot na popolnoma enakopravne državljane. Z žalostjo moremo ugotoviti, da ta enakopravnost ni prišla do izraza in ni do tega nikdar prihajala, kadarkoli je bil na upravi gospod Pašič. Zaradi tega so ona lepa razpoloženja iz zadnjih dni leta 1918. začela slabeti, dokler niso dovedla do težkih od-nošajev med raznimi deli našega naroda.«
Posledica preziranja enakopravnosti v državi, njeni ureditvi in upravi je hrvatsko in slovensko vprašanje. Kar se tiče pritožb Hrvatov in Slovencev, izjavlja Ljuba Davidovič: »Ne bi niti hotel niti smel reči, da sdp bile vse njihove pritožbe popolnoma osnovane. Ravnd tako ne bi hotel trditi, da mi s te strani Save, Drine, in Donave nismo niti najmanje krivi na današnjem razpoloženju v Sloveniji in Hrvatski.«
Sedanji vlastodršci za hrvatske in slovenske pritožbe nimajo ušes, marveč, imajo polna usta o anti-državnih elementih. Proti temu ugovarja Ljuba Davidovič: »Mi odločno protestiramo proti delitvi našega naroda na zveste in nezveste, državotvorne in antidržavne, prijatelje in nasprotnike. Mi zanesljivo vemo, da bodo vsi pravi Slovenci kakor tudi vsi pravi Hrvati, če se jim nudi prilika, naj iskrenejše sodelovali na ustvarjanju lepe bodočnosti naše države. V trdni veri v njihovo ljubezen do države zahtevamo bratski sporazum.« O sporazumu med Hrvati, Slovenci in Srbi govori gospod Davidovič na več mestih svojega članka. »Ideja o sporazumu«, tako ugotavlja, »je v toliki meri plod nujnosti in tako močna, da se mora uresničiti, če ne danes, pa jutri, pa pojutrajšnjem. To idejo so sprejeli vsi, ki žele, da ohranijo državo v današnjem obsegu in današnjem plemenskem skladu. Sporazum bo osvobodil državo dveh strašnih z lov, ki obeležujeta težko sedanjost: Nespoštovanju zakona in korupciji hočemo napovedati neizprosen boj. Zakonom se vrne njihova polna veljava in uporabljali se bodo enako nasproti vsem in vsakemu, a poštenost v državni službi in na javnih mestih sploh bo najlepša kvalifikacija državnih uslužbencev in javnih delavcev'.«
Pri tem delu za sporazum Ljuba Davidovič pripisuje važno nalogo Slovencem: »Posebno blagotvorna vloga v tem urejevanju naših medsebojnih odnošajev in razmer v nasi državi pripada našim bratom Slovencem. Njihova trezna uvidevnost, njihova dokazana ljubezen nasproti domovini nam daje zanesljivo jamstvo, da bo ideja sporazuma končno triumfirala.«
Na ta kratka, pa krepka izvajanja Davidovičeva od govarja »Slovenski Narod« (br. 105, dne 8. maja) s člankom, ki se mora smatrali kot sramota za slovenski narod.
»Malo slovenskega odgovora«, tako je »Slovenski Narod« naslovil svoj članek proti Davidoviču. Po svoji vsebini pa ta članek dokazuje, da ima Srb Ljubomir Davidovič veliko več smisla za slovenstvo, njegove pritožbe in zahteve, in veliko več spoštovanja do slovenskega ljudstva, kakor pa tista robska slovenska duša, M je v »Slovenskem Narodu« napisala oni hudobni in sramotni odgovor.
Slovensko demokratično glasilo zanika vse, kar priznava, graja in zahteva Davidovič. že sam naslov: »K sedanji krizi v državi«, mu ni po volji, »ker sedaj ne gre za krizo države, pač pa za enostavno parlamentarno demisijo.« Za slovenskega demokrata ne postoji ne hrvatsko ne slovensko pitanje, ki je hkrati pitanje države. Srb Davidovič priznava to pitanje, kakor tudi upravičene pritožbe Hrvatov in Slovencev, slovenski liberalec pa ga ne priznava. Za njega je državno pitanje rešeno z vidovdansko ustavo in »z rednim parlamentarnim razvijanjem naše države.«
Kakšno »redno« parlamentarno razvijanje vlada v naši državi, dokazuje kriza Pašičeve vlade, kuže traja od meseca marca. Pašič noče vlade dali iz rok, če luđi nima v parlamentu večine. V vsaki parlamentarni državi bi taka vladna večina bila takoj odstavljena in v najkrajšem času bi jo nadomestila druga vlada, ki se more opirati na večino v parlamentu in torej na voljo naroda. Tako zahteva parlamentarni red v Evropi. V naši državi pa je takšen »parlamentarni red«, da se mandati opozicijonalnih poslancev, in to preko 50 mandatov, ne verificirajo, da se narodna skupščina obsodi na nedelo in sprt, samo da ostaje na vlasti koruptivni velesrbski režim. In to imenuje slovenski demokrat redno parlamentarno razvij an j el
Slovenski liberalec zanika, da bi v naši državi postojala neenakopravnost in zapostavljanje Hrvatov in Slovencev. V svojem broju od 9. maja se »Slovenski Narod« zopet povraća k tej stvari ter imenuje »teorijo o zapostavljenem Slovencu v državi SHS lažno.«
Laž je torej, da smo Slovenci izgubili svojo narodno vlado, potem pokrajinsko upravo. Laž je, da smo izgubili vso avtonomijo, ki smo jo imeli: na šolskem polju in v vseh drugih panogah državne uprave. Laž je, da nad nami komandira velesrbska kapitalistična in koruptivna klika v Beogradu preko beograjskih ministrov in od njih totalno odvisnih uradnikov. Laž je, da mora iz Slovenije vsaka, tudi najmanjša zadeva romati v Beograd, ker v Sloveniji ni več nobene moči in odločilnosti. Laž je, da so se slovenski oficirji trumoma penzijonii'ali ter se je častništvo v naši državi skoraj popolnoma srbiziralo. Laž je, da vsa odločilna .mesta v notranji in zunanji politiki naše države zav-tzenaajo Srbi. Laž je, da so davki neednako razdeljeni po državi ter da Slovenci plačujemo razmeroma veliko več davkov ko Srbi. Tožba o gospodarskem izkoriščanju in zadiranju Slovencev je samo pr.ipo.yest in laž.
. ; j Tako sodijo slovenski demokratje. Ker je torej vse >lo1laž, ker neenakopravnosti v državi ni, ker Hrvati in ■"Slovenci niso zapostavljeni za Srbi, je naša država idealno urejena, prava idila enakopravnosti in bratske lju-bezrti. èèmu torej'ideja sporazuma?! V tej se zrcali fe-. deralistična ost," ki zanika sedanje stanje ter zahteva popolnoma novo' ureditev države.
1 Idejo Sporazuma zametujejo slovenski liberalci tem bolj, ker bi jSri‘ tem sporazumu imela glavno besedo Slovenska ljudska stranka. Davidovič govori v svojem članlai sploh o Slovencih, kojih trezna uvidevnost in dokazana ljubezen nasproti domovini daje zanesljivo jamstvo, da bo ideja sporazuma končno triumfirala. Slovenski liberalci pa, ki slutijo, da med njimi ni trezne uvidevnosti in dokazane domovinske ljubezni, instinktivno čutijo, da ima Davidovič pred očmi Slovensko ljudsko stranko. Zato mu to priznanje slovenskemu narodu hudo zamerijo.
»Odločno zavračamo«, tako se razgneva »Slovenski Narod«, »g. Davidoviča, da se kot srbski politik obrača na naše nasprotnike in da s to gesto nekako obsoja vse naše dosedanje nacionalno čutenje in mišljenje. Žalostno je, da so Davidoviču radičevci in dr. Koroščevi pristaši zanesljivejši patrijptje, nego naše nacionalne stranke in naša nacionalna omladina . . . Tako daleč smo že prišli v onemoglem patrijotskem besu, da se upa srbski politik zapisati v slovenski reviji stavek o patri-jotičnem stališče SLS ter ji pripisovati blagotvorno vlogo pri urejevanju in napredovanju države!«
Slovenska ljudska stranka — nepatrijotična! Tako trdi slovenski liberalec. In kaj je Slovenska ljudska stranka? Politično organizirani slovenski narod. Volitve leta 1923 so to pokazale celemu svetu in bodočer volitve bodo to pokazale še z večjim sijajem. Slovenski narod je torej po zatrjevanju slovenskih liberalcev nepatri-jotičen, neprijatelj in protivnik države. Niti nam na misel ne pride, da bi slovenski narod branili zoper nesramno liberalno kleveto in podlo denunciranje. S tem bi žalili naš narod, katerega pokvarjeni liberalni elementi niti ne morejo žaliti.
Ugotoviti pa hočemo proti hvalisanju liberalne nacionalnosti, da je ta nacionalnost v nekdanji državi obstojala v tem, da so v kranjskem- deželnem zboru slovenski liberalci družili z zastopniki kranjskega nemštva in nemčurstva ter sledili geslu: »Bajše s Sclrvveg-ljem kakor z Mahničem!« Kar se pa dostaje hvalisane svobodomiselne, sokolaške mladinske vzgoje, je treba samo pogledati njene sadove. Kdo pa so voditelji sloven skega fašizma v Italiji? Kdo lam mrzi slovensko ljudstvo? Kdo pretepa slovensko-^avedne volilce? Nekdanji slovenski liberalci in Sokoli. Takšna je vaša nacionalna mladinska vzgoja!
Liberalno jugoslovanstvo ni nič drugega kakor krinka, pod katero se skriva strankarski egoizem, osebna sebičnost, ostudno koristolovstvo in grda korupcija. Nobeden se ne porodi na svet kot Jugoslovan, marveč kot Slovenec ali Hrvat ali Srb. Tudi slovenski liberalec, demokrat, naprednjak, ali kakor se že imenuje, je rojen kot Slovenec, Ako pa nima smisla za svoj materinski jezik, za svojo slovensko narodnost, marveč jo omalovažuje, psuje in zatira, tudi Jugoslovan biti ne more. To je amfibij, polutanec, ki mu je lastni interes zvezda vodilka.
Slovenski liberalizem, slovensko svobodomiselstvo, slovensko naprednjaštvo se je izkazalo kot mora, ki tlači naš narod ter ga ovira v njegovi borbi za svobodo in pravo, in kol sramota za naš narod. Pri prihodnjih volitvah so bo slovensko ljudstvo temeljito in končno-veljavno rešilo te kuge in sramote.
Spominjajte se Dijaške velerie !

Politični položaj.
Trifkovičev poizkus za sestavo vlade. V soboto, dne-10. maja je Marko Trifkovič, dosedanji minister za izenačenje zakonov dobil od krone mandat za sestava koncentracijske poslovne vlade. Popoldne je imel Trifkovič daljši razgovor s Pašičem in Pribičevičem in nato določil ta le program za eventuelno sestavo svoje vlade: L V koncentracijski kabinet naj vstopijo parlamentarne grupe, ki se na temelju vidovdanske ustave obvežejo na striktno izvajanje ustavnih določb in zlasti tudi na to, da se čimpreje izvršijo oblastne volitve ter uredijo samouprave. 2. One grupe opozicijskega bloka, ki bi hotele sodelovati v vladi, morajo formalno prekiniti vse zveze z Radičem. 3. Dosledno temu bi morale smatrati grupi dr. Korošca in dr. Spaha, da je federalistični blok, ki ga tvorita s HRSS razrušen. 4. Koncentracijska vlada ima v parlamentu opraviti najnujnejše zakonodajno delo, urediti administracijo, kakor jo zakoni predvidevajo, ter storiti primerne po zakonu ji omogočene korake proti vsem antidržavnim in plemenske strasti ter spore izzivajočim elementom. Ob 6. uri zvečer je imel Trifkovič razgovor z Ljubo Davidovičem, kateremu je sporočil te svoje pogoje. Davidovič je izjavil, da ne more dati meritornega odgovora, dokler se ne posvetuje s svojimi zavezniki. Vztraja pa pri tem, da je opozicijski blok jednota, ki se bo ali v celoti udeležila vlade ali sploh ne. V nedeljo je Trifkovič konferiral s dr. Korošcem in dr. Spahom. Pogoji, pod katerimi bi opozicijski blak sodeloval v koncentracijski vladi, med drugim zahtevajo, da se morajo od sodelovanja v tej vladi izključiti vse stranke, oziroma osebe, o katerih je znano, da so proti sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci; nadalje da se morajo izključiti iz te kombinacije vse osebe onih strank, ki ponujajo koncentracijo, katere so osumljene korupcije in se vsled tega morajo staviti pod sodno preiskavo. Trifkovičevi pogoji so tako naivni, da sploh ne morejo imeti izgleda na uspeh. Zahtevajo nič več in nič manj, kakor da naj Slovenska ljudska stranka in njej sorodne stranke opustijo svoj avtonomistični program ter priznajo centralizem. Ti pogoji bi bili zelo pametni, ako bi ne bili tako neumni, da njihova neumnost leži na dlani,	*'"'1
Izjava parlamentarne večine. V petek so se sestali načelniki vseh opozicijonalnih stranic ter o svojem' posvetovanju izdali sledeče obvestilo: »Predstavniki opo-zicionalnih skupin v narodni skupščini so imeli sejo, na kateri so izmenjali misli o sedanji fazi reševanja krize. Na seji je bilo konstatirano popolno soglasje vseh zastopanih skupin tako glede na političen položaj kakor na rešitev krize. Ker obstoji na podlagi danih parlarne» tarnih razmer v narodni skupščini možnost dela, pričakujejo opozicij ona lue stranke, da se bo kriza rešila pravilno in parlamentarno, kar je edino v duhu naših ustavnih institucij.« To obvestilo po štirih tednih krize je dovolj jasno ter postavlja na laž tudi vse režimske trditve o razdorih in zmedah v vrstah opozicije. Opozi-cijonalne stranke predstavljajo veliko skupščinsko večino in ogromno večino ljudstva in so jasno odločene pobiti vse intrige ter so ponovno naglasile, kakšna rešitev je edino pravilna in pravična. Volja večine je na la način ponovno prišla do izraza.
Srbska sodba o Pašiču. Pošteni srbski politični krogi soglašajo v tem, da bi se moralo proti Pašiču naperiti njegovo lastno delo — zakon o zaščiti države. — Pašič tepta stara demokratična načela Srbije ter ogroža s svojimi zli nameni celo državo. Proti njemu mora nastopiti pred vsem Srbija Jn »Novosti« v Beogradu pišejo glede le potrebe takole: Mi v Srbiji bomo morali reševati svojo čast in svoj demokratski ponos pred ra-dikalsko oligarhijo, ki je prevzela v izrabljanje celo državo in ki blati svetlo našo preteklost. Odločilna bitka bo vsekakor tu pri nas v Srbiji, ker odtod tudi izvira zlo. Toda nas je bilo že dosti sram pred svojimi brati radi nasilij in nedovoljenih zvijač naših lažnivih voditeljev. Vse, kar je v naši srbski deželi pošteno in vse, kar to zemljo in cel narod resnično ljubi, ne sme več dopuščati, da nesramna tolpa pokvarjencev tolmači podlago in ideale naših dragih mrtvih, naših velikih borcev za svobodo, resnično svobodo vseh Jugoslovanov. S silo moramo zamašiti usta vsem tem nesramnežem, ki hočejo govoriti v imenu srbskega naroda. Gospod Pašič, današnji zli duh, je rekel: kri. In bojimo se, da revolucionarna Srbija ne odgovori, kakor bi bilo treba. Mi nismo hoteli, da bi tekla kri. Toda, če zmaga režim v tem boju za nove razmere, bodo opravičene trditve onih, ki trde, da v tej državi ne more postati boljše, dokler še enkrat ne bo tekla kri. Mi ne dvomimo v našo staro, svetlo Srbijo in verujemo, da bo v tem krvavem boju zmagala- ona, idealna in čista nad mračno Srbijo Nikole Pašiča in Laze Markoviča.«
Radičeva agitacija med Madžari. Radičevci so začeli živahno agitacijo med vojvodinskimi Madžari, da jih pridobe za vstop v svojo stranko. Izdajajo razne brošure v madžarskem jeziku in te dni je izšel pose-
ben radičev proglas na Madžare, poživljajoč jih, da t.e priključijo njemu.
Italiia-Romunlia- Balkan.
Italija pri svoji zunanji politiki nikdar ne spusti iz vida svojih ciljev in namenov na Balkanu in to se vidi prav dobro tudi sedaj, ko je Mala antanta v pravi agoniji in ko Rumuni ja išče zaveznike proti Rusiji.
Ko se je radi Besarabije razbila rusko-rumunska konferenca na Dunaju in je celo rumunski diplomat brez i^jzira dejal, da se lahko reši to vprašanje samo z orožjem, so vsi prisotni spoznali v tem veliko nevarnost za evropski mir. Dogodke, ki so se razvijali po dunajski rusko-rumunski konferenci, je ves svet zasledoval z veliko pozornostjo in posebno senzacijo vzbuja zadnji čas vest neke zelo resne novinske agencije, po kateri naj bi se od strani francoske vlade izjavilo ruskemu zastopniku Kereslinskemu, da bi bila Francija pripravljena'priznati tudi rusko resolucijo besarabskega vprašanja ter opustiti svojo dosedanjo intransingent-nost v vprašanju ruskih predvojnih dolgov, če bi hotela Rusija s Francijo vzpostaviti bivše stare zavezniške od-nošaje iz predvojne dobe. Če je ta vest resnična, potem seveda značilno osvetljuje rumunska prizadevanja pridobiti Francijo za protirusko zvezo.
Rumunski-ruski spor zasleduje tudi Italija z največjo pozornostjo in italijanski listi se z njim mnogo bavijo. Italiji je že od nekdaj jasno, da Rumunija ni nikdar polagala velike važnosti na Malo antanto in sicer, poleg drugih razlogov tudi radi tega, ker predstavlja Mala antanta blok slovanskih držav ter hoče uresničiti slovanske težnje. Rumunija je pa neslovanski član tega bloka, ki ne predstavlja nobene podpore ve-lerumunskin načrtov: Mare Romania. Sam rumunski zunanji minister je že večkrat naglasil, da je Mala antanta v aktualni formi brez prave vrednosti za Rumunijo. On se je sicer trudil, da bi v Pragi in Beogradu v temeljne točke Male antante uvedel poleg neuillske in trianonske pogodbe še druge dogovore in je pri tem seveda mislil v prvi vrsti na onega glede Besarabije. To se mu seveda ni posrečilo in ko je bila Rumunija na dunajski konferenci, njena ostala dva zaveznika nista dala niti glasu od sebe.
V veliki potrebi zavezništva proti Rusiji je rumunski zunanji minister računal najprej na Italijo. Romuniji že poprej ni bila zveza s Parizom posebno pri srcu in Bukarešt je očitno stal proti posojilu, ki ga je Francija dala državam Male antante. Rumunska diplomacija je mislila, da bo Italija prav rada zvezala svoje interese in cilje na Balkanu z rumunskimi naklepi glede Rusije. V tem so se pa Rumuni vračunali. Italija ima sicer svoje račune ira Balkanu, a te hoče rešiti samo na svoj način ter se noče spuščati po zvezi z Rumunijo na nevaren teren, ki Italiji ne bi nosil nobenih koristi, pač pa velike odgovornosti tudi za lo, kar bi Rumuni sami napravili. Rumunski diplomati so sprva trdno računali, da se bo akcija v njih prid glede Besarabije in proti Rusiji začela v Rimu, Italijani so pa hladno in sarkastično odgovorili, naj se le začne v Bukarešti, ker se bo že potem videlo, kdo jo bo podpiral.
Ker je Francija še v najslabših odnošajih z Rusijo. se je potem Rumunija obrnila v Pariz. Kakor zna no — Francija tudi ne mara sama z Rumunijo v protirusko zvezo in tako ima Italija dovolj časa, da izrablja rumunske zadrege. Da Rumuniji noče direktno pomagati proti Rusiji, to je jasno. Jasno je pa tudi, da Italija ne bi rada. da bi Rusija enkrat prišla na donavska in carigrajska pota. Italija sedaj pridno prigovarja Rumuniji, naj si oskrbi zavezništvo Bolgarov in Madžarov in če bo to enkrat gotovo, potem bo lej zvezi Italija dober pokrovitelj. Italijani računajo takole: Za direktno pomoč Rumuniji. je rumunska politika veliko prepasivna in posledice bi lahko bile zelo nevarne, če si pa Rumunija najde zaveznike proti Rusiji v Madžarski in Bolgariji, potem bo ta zveza prvič italijansko orodje za politiko na Balkanu, drugič pa pri kakem koraku proti Rusiji od strani te trozveze Italija ne nosi nobene odgovornosti, ker lahko mirno čaka na dvoje: če se korak posreči in kaže dovoljne uspehe, se da pomoč, če se pa izjalovi, si lahko pa Italija mirno opere roke ter še od Rusije dobi kake koncesije, ker je bila pri celi stvari nevtralna.
Po svetu.
Novi medsebojni boji v Albaniji. Umor poslanca Rustema (morilca Esadp^še) je kakor začetek prave državljanske vojne v Albaniji. Boj med severnimi in južnimi Albanci je zopet začel. Poslanci, ki so bili na pogrebu Rustema v Valoni, so takoj po vrnitvi v Tirano predložili parlamentu predlog, naj se prestolica iz Tirane preseli v Valono. V istem času so poslanci severne Albanije stavili predlog, da se premesti prestolica iz Tirane v Skader. Radi tega nasprotja med severnimi in južnimi pokrajinami je vlada v Tirani v velikih skrbeh in zelo vznemirjena, ker se ve, da je zaostrenost prišla do take mere, da preti izbruh meščanske vojne. Premestitev prestolice v Skader ali v Valono bi bila povod za pričetek ostrega boja. Na razvoj teh dogodkov se gleda ž veliko napetostjo.
Trpljenje narodnih' manjšin v Rumuniji: Rumunija, ki vedno stavi pretirane zahteve za svoje narodne manjšine v Jugoslaviji, doma sploh noče ničesar slišati o pravici narodnih manjšin. Neki nizozemski publicist je bival nad pol leta v Rumuniji, da prouči življenje narodnih manjšin, ki so že tolikokrat poslale v svet svoje proteste proti nasilju rumunske vlade. Imel je priliko, da se do dobra informira o položaju Bolgarov v
Dobrudži, Madžarov in Sasov v Erdelju, Rusinov in Nemcev v Bukovini, Ukrajincev in Rusov v Besarabiji in tudi Jugoslovanov v rumunskem delu Banata. Od samega zunanjega ministra Duce je dobil nizozemski publicist vsakovrstna priporočila na civilne in vojaške oblasti a to mu je prav malo pomagalo. Ko se je videlo, da se ukvarja z vprašanji narodnih manjšin, se rumunski policaji in žandar ji niso več zmenili za ministrska pisma, češ, da je to samo kos papirja in malo je manjkalo, da ni inozemski publicist okusil še rumun-skih zaporov in balin. Sedaj bo ta publicist o vtisih in doživljajih svojega potovanja v Rumuniji priredil več predavanaj, najprej v Švici, potem v Angliji in končno še v Ameriki, da dobi svet pravo sliko notranjih ru-munskih razmer in posebej še o trpljenju narodnih manjšin.
Angleški rudarji in lastniki rudnikov. Za rešitev spora med rudarji in lastniki rudnikov je sestavila angleška vlada posebno razsodišče, kjer sedaj vsaka stranka zastopa svoje stališče in zahteve. Predsednik rudar-ske-delavske zveze Smith je iznesel strašno sliko rudarskega napora in žrtev ter vsporedil to z velikimi dobički lastnikov rudnikov. Tekom leta 1923 je bilo pri delu lažje poškodovanih okrog 220.000 rudarjev in sicer tako, da je bil vsak najmanj sedem dni nesposoben za vsako delo. V rudnikih izgubi povprečno pet rudarjev na dan življenje in povprečno je vsakih pet minut 5 rudarjev pri nevarnem delu poškodovanih. Če bi poškodovani rudarji enega leta šli eden za drugim, bi napravili 90 kilometrov dolgo procesijo. Pri vseh teh nevarnostih pa rudarji ne zahtevajo več nego povišanje plače od leta 1914 za dva šilinga. Ta dva šilinga pa dobijo rudniški lastniki že davno kot čisti dobiček pri vsaki toni premoga. Rudarske organizacije so razsodišču predložile tudi točne bilance od velikega števila rudniških podjetij ter so dokazale, da imajo celo trgovci s premogom več čistega dobička, kakor pa iznašajo delavske plače. Naravnost bajeslovni so pa dobički rudniških podjetnikov. Smith je naštel celo vrsto lordov, ki so nekdaj dobili od kralja rudnike, ter pri vsakem navedel, koliko ima na leto čistega dobička. Pri tem je bil najmanjši letni dobiček 38 tisoč funtov, kar je po našem 57 milijonov kron, eden od naj večjih pa 115 tisoč funtov ali 174 milijonov naših kron. Rudarski vodja je izjavil, da hoče Delavska zveza s podjetniki pošlen sporazum in ta se doseže le tedaj, če med lastniki ne bo grabežljivcev. Če se sporazum ne doseže, bodo vsi rudniki podržavljeni, kar je že obljubil član Macdonaldove 'vlade.
log in povabilo je dobil tudi pismeno glavni madžarski odbor v Senti od vodstva vojvodinskih radikalov. Okraj Senta je najmočnejši na madžarskem življu in ko tu radikali na eni strani Madžarom jemljejo pravice udru-ževanja, na drugi jih pa vabijo v blok korupcije, se najbolje vidi dvojna politična morala Pašiča, ki hoče biti po vsej sili prvi »državotvoree«.
Beležke.
Pašičeva slika. Pašiča od nekdaj in sedaj je prav dobro orisal Ljuba Davidovič v svojem pismu, katero je poslal vsem beograjskim listem v odgovor na radikalske napade, da je on tudi radikalski uskok,ker je »uskočil« iz radikalne stranke med samostalne. Davidovič najprej ugotavlja, da on ni »uskočil«, ampak je osnoval samo-stake, ker s Pašičem ni bilo več mogoče ostati skupaj. — Pašič je pred prekim sodem kralja Milana izdal in zatajil svoje politične tovariše. Na kraljevo zahtevo je podpisal izjavo, da so v radikalni stranki »protidinastični« elementi in da je njemu žal, da jih ni izgnal iz stranke. Za to izjavio je Pašič dobil prostost in še 40.000 din. Od te za tedanje razmere velike svote je poslal rodbini svojega najboljšega zaprtega prijatelja — celih 200 din. ter je še posebej naročil onemu, potom katerega je ta denar poslal: Pa ne pove, kdo pošilja, da se ne bi zvedelo. — S to svoto je šel Pašič, da se sprehodi po Evropi, mi smo pa ostali, da po čaršiji zbiramo dinar za dinarjem za izdrževanje naših zaprtih prijateljev in njih rodbin, ki so stradale, pravi Davidovič ter nadaljuje: Drugi vzrok naše odcepitve je bilo glasovanje g. Pašiča proti zakonu o svobodi tiska in zborovanja. Prvi »zaščitnik« državljanske svobode se je dvignil proti zakonom, brez katerih sploh ni državljanske svobode. In. kar je najslabše, Pašič je tako glasoval po naredbi iz tedanjega dvora. Vseučiliščna mladina je tedaj v velikem ogorčenju demonstrirala in kralj Aleksander Obrenovič je dal Pašiču dvorski voz in močno žandarsko spremstvo, da se je nemoteno umaknil domov. — Konec pisma se glasi v doslovnem prevodu: »In ta poslušnik, da ne rečemo sluga pokojnega kralja Aleksandra Obrenoviča, ta — naj mi bo dovoljena prava beseda — slabič svojih dni se je danes ojunačil in preti s krvjo tako kralju Aleksandru Karadžordževiču kakor nam vsem. On to dela kot predsednik vlade v ostavki, ko misli, da ne vemo, po kakih potih dobiva on mandat za nove svoje vlade. Ali so to siromašne grožnje! Naj g. Pašič ne pozabi na dvoje:
1.	Tudi onstran Savskega mostu je sedaj naša država.
2.	G. Pašič se je označil kot odgovorni krivec in kot dolžnik za vsako kapljo krvi naših prijateljev. Naj se tedaj ne začudi, če se bodo osebno obračali za ta dolg nanj kot na svojega dolžnika. Eto, tako stoji stvar z odcepom samostalov od g. Pašiča. Belgrad, 8. maja 1924. Ljuba
M.	Davidovič.«
Dvojna Pašičeva morala. Nedavno je izdala Pašičeva vlada dekret o razpustu kulturnih organizacij, najprej nemških, potem pa še madžarskih v Vojvodini. — Razpust nemških kulturnih organizacij je sledil takoj po okretu nemškega poslanskega kluba na stran opozi-tje. Da se pa cela stvar prikaže kot potreben ukrep proti nelojalni propagandi narodnih manjšin, so prišle na vrsto tudi madžarske kulturne organizacije pod pretvezo, da vzdržujejo politične vezi z Ogrsko. Komaj je izšel ta dekret, so pa že prišli k Madžarom v Vojvodino radikalski poslanci ter jih snubili za sodelovanje pri volitvah, ko dobi Pašič enkrat volilni mandat. Ta pred-
milo
Pj avo 277 50-1
Schichtovo
z znamko »J e l e n» prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat po perilu potegnete tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
Dnem novice.
»Je to huda zadeva!« Tako zaključuje Prepeluhov in Lončarjev »Avtonomist« v št. 19, 3. stran, svojo polemično notico proti »Slov. Gospodarju«, kjer očita g. dr. Korošcu in SLS stranki pomankanje načelnosti in poštenosti, ker je pristal v Ženevi na monarhijo. »Medice, cura te ipsum« je najmilejše, kar zamoremo reči gospodi okrog »Avtonomista« v tej zadevi. Zakaj? V isti številki. 19 stoji namreč v uvodniku na prvi strani v 3. koloni: »Po bivstvu svojega socijalnega in političnega programa smo v skladu z veliko angleško delavsko stranko« itd. Gospodje, ali je Macdonald s svojimi predsednik vlade parlamentarne monarhije ali republike?! In vaša lastna pisava v prvih treh letih življenja »Avtonomista«?! Sicer pa niti Prepeluh niti njegovi drugovi niso zlezli šele danes ali včeraj iz otroške srajčice, temveč se računajo nekaj let kot zreli možje. Kje ste bili, gospodje, da bi ob prevratu in prva leta dvignili svoj glas?! Ali ste bili možje, ki bi jasno in glasno morali povedati svoje mnenje o obliki in notranji ureditvi, in to je jedro, kakor vidimo, pri Švici, Angleški in Franciji — ali pa ste z našim, odnosno Koroščevim delom soglašali, ali pa ste bili — kukavice! Še eno: Bili ste organizirani v jugoslovanski socialnodemokratski stranki, ki je ta čas praktično na najhujšem centraliziranju sodelovala — vide demokratično-socijalistični kabinet, in v svojih principijelnih sklepih na strankarskih zborih je bila izrazito centralistična. In vi gospoda ste bili takrat njeni pristaši in mandatarji! Centralizem je glavno zlo v naši državi in na ustvarjanju tega centralizma ste aktivno sodelovali, ko smo ga mi pobijali. Je to res huda zadeva, o kateri bomo tem bolj temeljito govorili, čim bolj bo »Avtonomist« zvijal preteklost in rušil odpor za lečenje zla v sedanjosti!
Prvi dar je mladinskemu dnevu poklonil Jugoslovanski klub v znesku 1000 D. Najlepša zahvala! — Pripravljalni odbor. .
Društvo finančne konirole v Ljubljani. Deputacija,
ki je posredovala pri oblastnem inšpektoratu je dobila zagotovilo, da s£ vštejejo za uvrstitev v plačilne stopnje temeljne plače tudi leta prebita v vojni preko rednega roka — pri mornarici preko 4, pešcih in drugih strokah preko 3 leta. Redni občni zbor se vrši dne 8. junija 1924 ob 9. uri v veliki dvorani mestnega doma v Ljubljani.
Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1924—25. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, debro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so z odličnim ali vsaj z jako dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. — Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in obiskovalno izpričevalo. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Glede plačevanja in drugega dobe pojasnilo v zavodu. Datum sprejemnega izpita bo naznanjen na rešeni prošnji. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, IO. V. 1924.
Železnica brez razsvetljave. Pri včerajšnjem osebnem vlaku 84, ki prihaja iz Zagreba v Maribor sla bila zopet dva voza brez razsvetljave. Na vprašanje nekega potnika, po vzroku, da se pri teh visokih voznih cenah ne poskrbi vsaj za razsvetljavo, se odreže gospod revizor: Pač ni plina, pridite jutri, pa bo gorefo. Menimo, da bi g. revizorju bolje pristojalo, da pusti svojo osornost doma ter da pomisli, da niso potniki radi njega tu, temveč on radi potnikov. Upamo, da bo gospod poučen, kako se ima v zopetnem slučaju obnašati.
Nedolžni v ječah, zločinci na svobodi.-Ko se je zadnji čas vrstilo zopet več strašnih zločinov v beograjskem policijskem zaporu — glavnjači — so beograjske »Novosti« spomnile javnost tudi na to, kako se vsa policijska okrutnost znaša nad delavci in siromaki, dočim pusti največje zločince v miru in svobodi. Kakor znano, izvaja v Beogradu policija sporazumno s kapitalisti najstrožje kontrole nad delavci. Uvedene so takozvane delavske knjižice, ki so sestavljene sporazumno med podjetniki izr policijo ter se policijsko perijodično kontrolirajo, kakor da bi stali delavci na stopnji kakih prostitutk. Če delavec nizna take kontrolne knjižice, ali pa če mu manjka celo zadnji kontrolni vizum, roma takoj v zapor, kjer trpi tedne in tedne in se lahko čuti še si'ečnega, če ga samo izženejo iz Beogi'ada. To delavsko kontrolo izrabljajo najbrezvestnejši razni policijski
agenti. Od delavcev izvabljajo večje denarne svote z obljubami, da jim priskrbijo redne delavske knjižice in vse drugo, kar je potrebno. Delavci nasedajo sleparjem ter izdajajo krvavo prisluženi denar, da se rešijo pred pravim peklom — glavnjačo. Ta policijski pekel je — kakor rečeno — poln nedolžnih delavcev. Najhujši zločinci pa prosto šelajo po Beogradu, ker je policija pač preveč zaposlena s preganjanjem nedolžnih. Zato so pa tudi najraznejši zločini na dnevnem redu v Beogradu. Med zločinci, ki so popolnoma varni pred zakonom, se nahaja tudi znani rabelj iz glavnjače, žandarski oficir Vukoman Djurovič. Ta je, kakor znano, najstrašnejše mučil delavce, ki so prišli v zapore povodom obznane in komunističnega proces^. Na razpravi so se odkrila njegova zverinstva in mesto, da bi ga vtaknili v zapor, so ga poslali službovali v Črno goro. Tu je ta zverina nadaljevala svoje Okrutnosti še v veliko večji meri. Obtožen je danes poleg raznovrstnih nasilslev še za 26 ubojev. Iz Črne gore je na tihem odšel in sedaj se svo-dobno sprehaja po Beogradu, kjer ga črnogorsko sodišče ne more ali pa noče iskati, beograjske oblasti ga pa sploh nočejo videti.
Čitalnica v Gradcu. Jugoslovanska čitalnica v Gradcu se nahaja vsled tukajšnjih gospodarskih razmer v prav težkem financijelnem položaju. Vkljub vsem gmolnimin tehničnim težkočam smatra odbor za svojo narodno čast, da združi to prepomembno društvo, matico, okolu katere se zbirajo skoz desetletja graški Jugoslovani vseh slojev. Vplivu in neutrudljivemu delovanju tega društva je prištevati, ako je marsikateri Jugoslovan ohranil svojo ljubezen do naroda in domovine ter se zoperstavil preteči germanizaciji. Da bi se mogla zdržati še najprej ta narodna ustanova, se obrača odbor tern potom na vso slovensko javnost in posebno na denarne zavode in bivše člane, da blagovolijo pomagati ohraniti naše društvo z večjimi ali manjšimi prispevki, katere sprejme uredništvo lista.
Protiitalijanska demonstracija v Šibeniku. — Dne
4.	L m. bi morala biti v Šibeniku proslava 50 letnice smrti Nikole Tommaseo, ki je bil rojak tega.mesta. — Italijani so hoteli izrabiti to proslavo za svojo nacijonal no demonstracijo ter so naleteli na odpor Jugoslovanov vseh strank, ki so se zbrali na obali, da preprečijo izkrcanje zadrskih Italijanov. Le-ti so se pripeljali na parniku »Keleti«, ki je bil bogato okrašen z italijanskimi irikolorami. Tudi šibeniški Italijani so po. oknih razobesili italijanske trobojnice. Ob prihodu parnika je nastal med prebivalstvom vihar ogorfenja, Nastopila je policija, ki je poklicala na pomoč še vojaštvo in mornarico. Po pelili urah se je mogel italijanski govornik profesor Orano končno izkrcati in v spremstvu policije odpeljati v mesto, toda nadaljne demonstracije so ga prisilile, da se je vrnil na ladjo, ne da bi bil predaval. — Splitskega italijanskega konzula, ki je bil tudi prišel na prireditev, je ob povratku spremljala policija, ki je z Jugoslovani ostro postopala ter jih mnogo aretirala. Na demonstrante je celo streljala, a ni bilo nesreče. Ker je italijanski konzul pri vladi protestiral, se sedaj cela demonstracija piše na rovaš Hrvatov. Italijanski listi pišejo: Intransigents hrvatski element, ki tvori v jugoslovanski. kraljevini manjšino, ima ravno v Šibeniku, ki je eden glavnih stanov radičevcev in avtonomistov, močno večino. Ti elementi ne opuste nobene prilike da povzroče centralni vladi neprilike in ovirajo politiko srbskega elementa. V to vrsto prizadevanj spadajo tudi šibeniške demonstracije, ki se morajo smatrati bolj za vprašanja notranje nego zunanje politike.« S tem so režimovci v Beogradu zelo zadovoljni .
Zločin v budhistični koloniji. Kdor se v Beogradu napoti skozi Čuburo na skrajno periferijo mesta, se mu nenadoma zdi, da se nahaja kje v Aziji, ker okrog njega izginjajo evropski obrazi in srečuje samo še rumene Mongole, s poševnimi očmi in plošnatimi nosovi. Nahaja se v koloniji mongolskih Kalmikov, ki so zajedno z Wranglovci pribežali iz Rusije ter se skupno naselili' v okolici Beograda. Vsi so večinoma obrtniki ter delajo v mestu, v svoji koloniji pa živijo popolnoma po svojih običajih; vere so budhistične in zgradili so si svoj tempelj, v katerem se je te dni dogodil krvav zločin. Kot je navada pri Kalmikih, ki ne poznajo pravega zakona, je živel tudi čebik Kukarinov-Baldanov skupno s sestro Sandže Amrahova. Nekega dne ga je pa njegova ljubica nenadoma zapustila ter se vrnila k svojemu bratu. To je Čebika tako razkačilo, da je vdrl v stanovanje Sandže, ki se nahaja v budhističnem templju, ter mu zasadil svoje dolgo bodalo parkrat v prsa. Sandža je takoj izkrvavel, Čebika so pa izročili policiji. Na zasliševanju je izjavil, da je hotel Sandža svojo sestro prodali za 2000 D nekemu drugemu delavcu. To je Čebika, ki je za svojo nekdanjo ljubico še vedno vzdihoval, tako razkačilo, da je izvršil azijatsko-krvavi zločin.
A vij a lič na nesreča. Te dni se je dogodila v Bosni zopet težka avijatičn/ nesreča. Pilot poročnik Basarič se je vzdignil v eroplanu v spremstvu enega mehanika. Nad Konjicem je nastal na motorju defekt in letalo se je strmoglavilo v globino. Oba letalca sta obležala na tleh pod razvalinami eroplana težko ranjena. Take nesreče so nekaj stalnega v naši avi jat iki in čudež je še sploh, da se najdejo oficirji, ki se posvetijo letalstvu, kar znači pri nas skoro gotovo smrt.
Novice iz južnih krajev. Prepir med očetom ter sinom s smrtno posledico. Blizu Djakova se je zgodil tale slučaj: kmet Malo Kurtič je živel s svojim sinom v vednem pripiru in kregu. Te dni sta se oče in sin tako ljuto sprla pri obedu, da je zagrabil oče vrv in izjavil, da se bo obesil. Sin Ilija, ki je videl odhajajočega očeta z vrvjo, je sklenil sam, da se poda prostovoljno v smrt. V odločitvi glede samoumora je bil sin urnejši od očeta in je skočil iz hiše v vodnjak in tamkaj utonil. Sosedje, ki so potegnili iz vodnjaka mrtvega sina. so nato od-
brzeli za očetom, ki je bil na polu v gozd, so ga dohiteli in mu vsaj začasno prepodili samomorilni sklep. — Žena je zaklala moža radi prelepavanja. V bosanski občini Vrbovac sta živela zakonska Josip in Bara Novak. Josip je svojo ženko pretepaval in to celo po večkrat na dan. Pred nekaj dnevi jo je zopet natepel in to najprej ob 10. uri predpoldne, drugič pa ob dveh popoldne. Popoldanske batine so bile sicer potrpežljivi Bari že preveč, med prelepavanjem je pograbila nož in ga zasadila možu v vrat tako, da je ta izkrvavel. Take smrti kot Josip je umrl leta 1917 tudi njegov brat, katerega je tudi za klala žena radi krega in pretepa. — Dva brata obležala mrlva. V vasi Gradina blizu Bosanske Dublee so slavili god cerkvenega patrona. Pri lej priliki so se sestali zopet bratje: Jovo ter Pero Rodič in bratje Dušan, Pane, Stojan ter Mirko Tešinič. Ti dve bratski skupini sla živeli že dolgo časa v medsebojnem sovraštvu. Na proslavi cerkvenega goclovnjaka so zgoraj omenjeni bratje najprej pošteno pili, peli, plesali, a končno so se skregali radi komada že davno sporne zemlje in konečno so se po bosanskem običaju stepli. Drugi seljaki so se sicer trudili, da bi pomirili razjarjene pretepače, a vse to zadevno prizadevanje je bilo zamanj. Po kratkem a ljutem pretepu sta obležala na bojišču smrtno zabodena in mrtva brata Pero in Jovo Rodič. Pri življenju ostali vročekvrni bratje pa se vicajo v zaporu.
Izvoz iz naše države v mesecu marcu. Po carinski statistiki znaša naš izvoz v mesecu marcu t. 1. 26G.718 ton v vrednosti 746,315.840 din.; v istem mesecu leta 1923 je znašal izvoz 18.377 ton v vrednosti 652,695.623 din. Izvoz se je torej letos znatno povečal v množini, kakor tudi v vrednosti. V prvem četrtletju I9Ž3 se je izvozilo vsega skupaj 537.478 t v vrednosti 1.521,544.070 din., leta 1924 pa 715.264 t, vrednih 2,061,454.000 d. Glavni izvozni predmet je stavbni les, katerega se je izvozilo v Italijo za 94.9 milijonov, v Francijo za 9.9 milijonov in na Ogrsko za 8.2 milijonov din. Drva so se izvažala v Italijo, Grčijo in Ogrsko. Jajc se je največ izvozilo v Avstrijo in sicer za 29.5 milijonov, v Švico za 14.5 milijonov in v Nemčijo za 9.7 milijonov din. Zajčjih kož se je prodalo v Avstrijo za 32.8 milijonov, v Nemčijo za 7.9 milijonov in v Grčijo za 2.1 milijonov din. Izvoz koruze je bil največji v Avstrijo in sicer za 22.9 milijonov, zatem pa pride Ogrska, kamor smo prodali koruze v vrednosti 1.7 milijonov din. Avstrija je nadalje uvozila iz Jugoslavije za 22.9 milijonov svežega mesa, Italija pa za 3.9 milijonov din. Mesnih izdelkov se je prodalo v Italijo za 1.3 milijona, v Avstrijo pa za 800.000 din. Suhih sliv smo izvozili v Nemčijo za 5.9 milijonov, v Ogrsko za 4.5 milijonov in za Čehoslovaško za 4.7 milijonov din. Kakor je razvidno, zavzema pri nas kot kupec živil Avstrija prvo mesto. Italija kupuje samo še meso, temveč pa uvaža našega lesa, ki je važen činitelj v izvozni bilanci naše države. Les se izvaža v veliki količini tudi v Francijo, ki ga porabi ogromne množine za obnovo po vojni opustošenih krajev. Važen izvozni artikel so tudi jajca; trgovina z jajci je zlasti v Sloveniji vzorno organizirana ter prinaša lep dobiček našim gospodinjam, pa tudi izvozničarjem.
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi saroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	292 9—1
Štajerske novice.
Pri sv. Jerneju pri Ločah je bil v nedeljo, dne 11. maja, shod Slovenske ljudske stranke, odnosno Kmetske zveze. Shodu, ki je bil prav dobro obiskan, je predsedoval vrli domači župan Alojz Cvahte. Poslanec tir. Hohnjec je podal politično poročilo, ki so ga vsi navzoči, med katerimi je tudi bilo nekaj pristašev drugih strank, vzeli s pritrjevanjem na znanje, župan Cvahte je predložil resolucijo, ki izraža poslancem Slovenske ljudske stranke popolno odobravanje in zaupanje s pozivom, da vztrajajo v borbi za avtonomno’Slovenijo.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Shod SLS v nedeljo,
11.	marca je bil zelo dobro obiskan. Nadučitelj Krajnc in mladi Kristl sta vse dni pred nedeljo agitirala proti našemu shodu, »žebola morale nagnati«, se je glasilo visoko povelje g. šolnika Krajnca. Ker demokrati nismo smeli zborovali, tudi klerikalci ne bodo.« A glej presenečenje! Cela fara je bila zbrana. Vsi možje in fantje so manifestirali za SLS. Dva naročena pijanca sta sicer skušala ob otvoritvi shoda nagajati, a zmanjkalo jima je sape. Veliki zbor je s pritrjevanjem sledil izvajanjem poslanca Žebota. Predsednik g. župan Kajnih je konštatiral: Pri nas ni mesta za izdajske demokrate, vsi ostanemo zvesti v taboru SLS.
Shoda SLS v Spod. Dupleku dne 11. maja se je udeležilo toliko župljanov župnije Sv. Martina, da so bili prostori naše Gmajnerjeve hiše premali, l'đeležili so se ga vsi štirje župani in vsi odlični možje in fantje. Govoril je poslanec Žebot. Vse demokratske laži so za-mànj, ljudstvo stoji trdno za našimi poslanci. Kaka razlika med našim shodom in Pivkovo demokratsko polomijo.
Konjska dirka v Ljutomeru je preložena na prihodnjo nedeljo, dne 18. maja. Odhod iz Maribora ob 6.30, prihod ob 21. uri zvečer.
Smrt trdnega in neustrašenega narodnjaka. V Celju je umrl v 75 letu svoje starosti po Slov. Štajerskem dobro znani g. notar Lovro Baš. Kot dolgoletni notar v Celju je bil vedno odločen Slovenec in v onih hudih časih boja med Nemci in Slovenci je bil narodnjak Baš nemškutarjem ter Nemcem hud trn v peti. Nemci in nemškutarji so storili na na jvišjih mestih vse. da bi mu
prevrnili notarijatsko mesto, a jim to ni uspelo. Rajni gospod Baš ima tudi veliko zaslug za Slovence na gospodarsko finačnem polju. Kot izboren jurist in notar ni bil ljudska pijavka, ampak svetovalec in iskren prijatelj kmetskega stanu. Med slovensko inteligenco in med priprostim narodom bo rajnemu gospodu notarju ohra-jen trajno hvaležen spomin!
Pojasnilo k oskrumbi cerkve na Gori Oljki v Sav. dolini. Glede oskrumbe cerkve na velikonočni pondeljek se je naknadno zvedelo, da je bil od tukajšnjega zdravnika le eden sin navzoč. Naše učiteljstvo se pa hoče oprati z javnimi razglasi pri cerkvi. Dejstvo ostane, da so nekateri in nekatere bili navzoči. Ko se je la čedna orjunaška in sokolska družba zalotila v cerkvi pri svojem počenjanju, se je nek mladenič Jošt iz Celja posebno izzivalno in' pretepaško za isto potegnil. Upamo, da dotični inteligent ne bo tiste žalitve mirno v žep spravil. Manjkalo ni tudi pri tej orjunaški službi božji' nekaj fantičev z meščanske šole v Celju, kar nas ni prav* nič iznenadilo. Tam v Celju so namreč že pred nekaj meseci slično v cerkvi imeli svoje »poroke« itd., grde lepake, do se je .vse zgražalo, posebno pa naši pošteni kmečki otroci, ki posečajo meščansko šolo v Celju. — Učiteljski zbor jim je sicer naložil kazen, a mestni šolski svet je vse ukinil in višji šolski svet se je postavil na njegovo stališče. To bi naj bila vzgoja mladine, prevelika mehkoba in popustljivost v najostudnejših rečeh. Perverznost mestne mladine bo kmalu dosegla svoj višek. Pričakujemo, da je cerkv. predstojništvo Oljke storilo svojo dolžnost in krivce naznanilo.
MARIBOR, Koroška c. 19,
Iz Maribora.
Koliko in kaj nosi radikali ja našim slovenskim radikalom? Tozadevno hočemo podali našim čitateljem samo nekaj o mnogih odlikovanjih in nagradah, ki so jih dobili pribeglice v radikalno ter postali častilci Pa-šičeve brade. Na celi stvari bi ne bilo itak nič posebnega, ker stranka, iz katere so dezertirali, ni s tem izgubila čisto nič, nasprotno je samo razčistila svoje vrste. Interesantno je pa, da vsi radikali, ki so dosegli svoj cilj, danes več niso radikali, ali se pa za radikalijo več ne zmenijo, a mnogi so pa tudi od tam dezertirali ter se sedaj prijavljajo kot prostovoljci v zeleni kader prvega dezerterja, četovodje Pribičeviča. Leta 1923 je kar dbževalo samih odlikovanj in nagrad. Nekateri so bili odlikovani in obdarovani na škodo bližnjega, drugi na škodo naroda itd. n. pr. primarij mariborske bolnice, z redom sv. Save, (dezerter) Pogačnik, ravnatelj Anglo-banke, je dosegel dvig sekvestra na škodo naroda in naših denarnih zavodov in povrh še večmilijonski kredit za svoj zavod (se danes več ne zmeni za radikalijo). Trgovska banka — ravnatelj Toman, za podružnico v Mariboru večmilijonski kredit brez obresti (dezertiral drugič k demokratom). Koroški rojak Grafenauer 50> tisoč dinarjev odškodnine za lo, kar je za časa vojne v Celovcu v jezuitski kasarni izgubil na kartali z brati Tavčarji; za to nagrado je ostal še veren Pašičevi bradi. Janko Tavčar, kurir med Mariborom in Beogradom, edini zmožen za le posle in avdijence v slovenski radikal iji, je dobil za se in svoje brate velike gozdove v Bosni. Dr. Komavli, mariborski cincar, je hud in se pùnta, ker ni dobil ne odlikovanja za prsa, ne za žep, (er ni bil izvoljen za komandanta radikalske čele* v Mariboru, grozi z ostavko in izdajo tajnih vojnih načrtov. To so v glavnem samo nekateri od mnogih odlikovanih in obdarovanih, ostali so pa vsi po vrsti prejeli kot dar in odlikovanje sliko čike Pašiča, katero morajo po š tatu tih zmiraj imeti pri sebi v levem prsnem žepu, ter je veljavna kot legitimacija po železnicah, uradih, na lovu itd. Uradnik, kateremu se kdo izkaže s sliko Pašiča, mora spoštljivo vstati, Bog ne daj, ako bi lega ne storil, ker si je lahko v svesli, da bo že drugi dan sedel na cesti. Ali to ni korupcija?
Redukcija bolnikov v mariborski bolnici. Kakor izvemo iz gotovih virov, se v mariborski bolnici in v drugih bolnicah na bivši Štajerski, odpuščajo bolniki in je sprejem omejen do skrajnosti. Občinstvo naj torej ne pošilja bolnikov v bolnice, da ne bo nepotrebnih potnih stroškov, ker bo večina zavrnjena in je sprejem le mogoč v najnujnejših slučajih potrebne operacije.
Celjski gospod policijski šel' dr. Senekovič pojasnjuje. Odgovorni urednik »Volksstimme« g. Eržen je pri onem protestnem zborovanju pri Götzu uvodom svo jega govora obdolžil bivšega policijskega komisarja dr. Senekoviča, češ: dr. Senekovič se je izrazil neki deputaciji socijalpatrijolov ob priliki železničarskega štrajka leta 1920 takole: »Ne hodite k meni, policija je v uredništvu »Straže«. Radi te Erženove trditve smo pozvali dr. Senekoviča na odgovor in on izjavlja: »Ne morem se več spominjati na izjave, katere sem podajal pred 4 leti, a toliko vem, da z uredništvom »Straže« nisem bil v prijazno zaupljivih odnošajih in prav posebno pa še ne v dobi štrajka leta 1920. Pri ravnokar omenjenem medsebojnem razmerju pač nisem mogel dati izjave, kakor jo je navedel g. Eržen, ki je letos pri Götzu govoril za ulico.« Tako dr. Senekovič in iz njegove izjave je jasno, da je gospod Eržen ravno tak »resnicoljub« kot na primer g. župan Grčar tei* očka Bahtin. Ljudem
Koroška cesta 10 MADIBAD naspr. Cirilove tisk,
ala Eržen je resnica postranska stvar, samo da se le uganja demogagija, če tudi potom izmišljotin in laži.
Orkester Glasbene Matice ima svoje redne vaje vsak pondeljek in četrtek točno ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih. Program za Smetanovo proslavo se že vadi in se vsi člani poživljajo, da posečajo vsako vajo, ker je še malo časa do koncerta.
Cercle francais. Redni občni zbor francoskega krožka, ki se je moral radi nepričakovanih zaprek odgoditi, se bo vršil v petek, dne IG. maja, ob 18. uri in tri četrt, v drugem nadstropju moškega učiteljišča.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Ako ne najde dokazov, se ga odbor za javno varnost ne bo upal dotakniti. Pariški mob bi se dvignil in branil bi svojega ljubljenca, odurne babnice, ki so črez dan sedele ob morilnem odru na trgu de la Grève, bi napadle guillotine samo in jo zrušile na tla, še preden bi Dérou-lède, njihov ljubljenec, stopil nanjo.
Vojaki so končali svoj posel. Njihov trud je bil zaman.
Razjarjen je planil Merlin na noge.
»Preiščite njega!« je zapovedal.
Déroulède je stisnil zobe. Vse moči je moral zbrati, da je ostal miren. Globoko so se mu zagrebli nohti v dlan, krčevito je stikal pesti, da ni udaril sirovežu v obraz.
Dva robata gardista sta se lotila njegovih žepov.
Julietta je na videz hladna in nepremična gledala ves prizor. Pa v njeni glavi se je podila misel za mislijo, vse njeno hotenje se je osredotočilo v eno samo željo, — rešiti je hotela, je morala moža, ki ga je ljubila, posledic svojega nečastnega dejanja.
Razumela je Merlinovo obnašanje. Dobil je gotovo v roke njeno ovadbo in sodeč njo po svojem lastnem nizkotnem značaju, je bil čisto prepričan, da je popolnoma na njegovi strani in da mu hoče za vsako ceno spraviti v roke »nezvestega ljubimca«. To je brala dovolj jasno v njegovih pogledih. Zato se tudi ni bala, da bi se nje dotaknil.
Vojaka sta izpustila Déroulèda. Nič nista našla.
Merlinova jeza je rasila, z njo pa tudi njegova zadrega. Vedel je, da je Déroulède priljubljen, poznal je nasilnost ljudskih mas in zbal se je za svojo kožo. Kaj bo z njim, če bi se Déroulède izmislil in naščuval nanj svoje »prijatelje« iz ulice —?
In vendar je bil vkljub vsem prepričan, da je Déroulède izdajalec in da je treba le poisaati in najti dokazov —.
Obrnil se je k Julielti in jo vprašaje pogledal.
Zmigala je z rameni in naredila kretnjo kot bi po-• kazala na vrata, češ iščite še po drugih sobah.
Merlin je stal med njo in med Deroulèdom. Zato Déroulède ni videl nemega pogovora obeh »zaveznikov«.
»Navihani sle, državljan Déroulède!« je dejal Merlin. »In zato ste dobro skrili sledove svojega proti-državnega delovanja. Dal bom poiskati tudi po drugih sobah. Upam da tudi topot ne bodete ugovarjali.«
»Kakor želiie!« je rekel Déroulède suho.
»Spremljali nas bodete!«
Vojaki so vzeli Déroulèda v sredo, Merlin je mignil in odkorakali so.
Pri vratih se je Merlin obrnil k Julielti in zlobno povedal:
»Če ste nas zvodili za nos, se vam bo slaba godila! Prepovem vam zapustili hišo, dokler se ne vrnem! Utegne biti, da bomo moral par besed govoriti tudi z vami!«
VI.
Ženska pretka n o s t.
Težki koraki vojakov so zamrli na stopnicah.
Za hip je Julietta preudarjala.
Kmalu se bodo vrnili. Igra, ki jo je doseclaj igrala, je bila prenevarna in pretežavna. Ni je smela ponoviti. Torbica je morala izginiti, kamorkoli —.
Za trenutek je mislila, da bi jo skrila pod obleko. Pa koj je to misel opustila. Kaj, če bi preiskali tudi njo, kakor so preiskali Déroulèda! Da bi se je dotaknili si- ; rovi, odurni vojaki, — ne, tega ni mogla, ni smela tvegati! In med pismi so morebiti bila tudi laka, ki jih je Pavel pisal lastnoročno —.
(Dalje prihodnjič).
Vsem, ki so se dne 10. maja t. 1. v Mariboru tako mnogoštevilno udeležili pogreba naše od vseh ljubljene
BAKICE KLAM PFERJETE
učiteljice
bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala zlasti preč. gospodu Holcmanu za ves trud prej v njeni bolezni in sedaj ob smrti, nadalje ravnatelju učiteljišča g. M. Pirc za krasni nagrobni govor, g. glavarju iz Ptuja g. nadzorniku Fléretu, obitelji Kosovi, vsem gg. učiteljem in gdč. učiteljicam, vsem prijateljem iz Sv. Lovrenca, posebej še gg. pevcem za ganljivo petje.
Vsem in za vse Bog plačaj!
Sv. Lovrenc, dne 10. maja 1924.
291	Marija Medved, sorodnica.
fVšifirajfe
M
naš tisk!
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih eenah
A. Arbeiter.
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Stimine pete in
idplate
Vam naj Vaš čevljar stavi na obuvalo, ker s tem ne samo, da si prihranite denar, ampak si čuvate tudi noge in obutalo.
Pozori
Radi prenapoljene zaloge se proda del platnenih čevljev po jako znižani ceni, samo dokler bo na razpolago.
Ivan Pototschnik, Maribor, Mlinska ul. 4
Lepo posestvo na Kozjaku pri Zgor. Sv. Kungoti, pol ure od okrajne ceste, 9 oralov, gozd, sadonosnik, njive in travniki, hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanju, se z vsem inventarjem po céni proda. Vpraša s,e pri g. Božiču, gostilničarju, Maribor, Tatten-bachova ulica.	289
Premog iz svojega premogekopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—I.	107
___________«_______£_______________—_____________„___
Humcristično-satirični list »Metla«, ki bode začel v maju t. 1. v Krškem vsako soboto izhajati, bo spravil vsakega v smeh in dobro voljo. Toda preden se na »Metlo« naročite, je potrebno, da si kupite zelo močne pasove in da se z njimi prav dobro prepašete, da se Vam pri čitanju zaradi prevelikega smeha kaka nesreča ne bode zgodila. — Ta »Metla« ne bode iz sirka, oziroma iz konjskih repov in griv, ampak iz prav močnih brezovih vej, s katero se bode brez usmiljenja pometalo. —- Naročila na »Metlo«, kakor tudi eventualna naročnina (polletno 260 K, četrtletno 130 K), se pošilja za sedaj na tačasni naslov izdajatelja: Zlatko Planinc, Bolnica usmiljenih bratov, p. Novomesto, Kranjsko.	284 3—1

4
M
M
«
fr
M
U
«
fr
4
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER
t
Koroška c. S3 MARBOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
POf

fr
*
fr
fr
fr
fr
fr
VAN
Ker nam ni mogoče, zahvaliti se vsakemu posebej za dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše ljube soproge, oziroma mamice, sestre, tete, gospe
Adele Kotnik roj. Železinger
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremili za zadnji poti. Posebno se najiskrenejše zahvaljujemo veleč. p. Gabrijelu za tolažilne besede pri odprtem grobu, č. šolskim sestram, Kršč. ženski zvezi, darovalcem krasnih vencev in cvetja, sploh vsem, ki so skušali utešiti našo bol.
V Mariboru, dne 8. maja 1924.
Žalujoči:
Ivan Kotnik, sprev. vik., soprog, Anica Kotnik, učiteljica, hči, Marija Vidovič, roj. Železinger, sestra.
Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni.
:—:	Točna in solidna postrežba! :
iiuilliniliiliHi mlin umnim	i	i i i	i- < m i i i i n
j®! lesina slov. tvrdka te stroke v Mariboru !
mf Poskusite in prepriiaite se!

Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«