Poštnina plačana v aotovlnf MarwoF$Sd Cena 1 Din Lete V. (XII.). štev. 46 Maribor, četrtek 26. februarja 1931 »JUTRA« Izhaja razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošli 10 Din doelavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema ludi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Za novo orijentacijo Nemčije Izid svetovne vojne je sicer zrušil nemško cesarstvo in začasno tudi položaj velesile, toda nemški narod je ostal in ostala je republika s 64,000.000 prebivalcev. Dasi Nemčija zaenkrat še ne odloča v mednarodnem koncertu toliko, kakor je prej in kakor bi po svoji šte« ^‘Čni in ostali moči lahko, je še vedno sila, s katero je treba povsod in vedno računati. Posebno pa ne more biti niti Evropi niti ostalemu svetu vse eno, ka kšna je njena notranja politika in prav tako tudi zunanja orijentacija. Komuni stična Nemčija bi bila največja nevar nost za evropsko civilizacijo in družab ni red, šovinistično-nacijonalistična pa torišče in leglo nove krvave morije. Razumljivo je po vsem tem, da tako v Londonu kakor v Pragi, v Rimu kakor v Budimpešti, posebno pa še v Parizu In ~Va?šayi vestno in skrbno zasledujejo IVsak politični gib nove Nemčije. Nemčija se vsega tega zelo dobro zaveda in kljub temu, da je bila že velikokrat na tem, da krene na eni strani . boljševiško-ruske, na drugi pa v fašisti-fcno-italijanske vode, si je vsaj dosle *«ala še ohraniti položaj, katerega b: •jogli najtočneje označiti s — čakanjem. Nemčija Čaka in ugiba, kam bi šla> in to svojo neodvisnost čuva skrajno ljubosumno tako napram komunistom kakor ®anram nacijonalistom, ki se je skušajo P01astiti in jo zaplesti v svojo vratolomno Politiko, Čaka na trenutek, ko bodo 0.‘-ris‘ evropske zunanjepolitične grupa-C1J® » Jasno vidni, kakor so zaenkrat kalkulacij? Zaradl tega Pa J® Postavka v * i .Vseh srupacij: boljševiške, ,,xe i!n *rancoske, s katero nobe-*** ji1 u ' it ki. ali naj jo vpiše sebi v dobro ah v slabo ali morda celo v negativum — nevtralno silo. Kakor je ta pozicija varovanja prostih rok za Nemčijo na eni stran, u^n ta_ ko je na drugi težko vzdržljiva in kvarna, posebno zaradi res trdne zunanje zaslombe in pa zaradi gospodarskega razvoja. Kajti nobena od navedenih treh danes aktivno tvornih skupin se ne more postaviti z vso svojo silo M tist0 Nemčijo, o kateri še vedno ne Ve, kam bo krenila jutri, posebno če pride do odločilnih dogodkov. Nemčija to dobro ve in zato se vedno bolj množe glasovi tudi izven skrajnih levičarskih in desničarskih vrst, ki zahtevajo definitivno odločitev. Da ti trezni osrednji politiki ne morejo niti z boljševizmom niti s fašizmom, kar bi oboje pomenilo spustiti ®e v pustolovščino, o kateri nihče ne jnore vedeti, kako bi končala, je povsem Jasno in razumljivo. Prav zato pa jim ostaja ena sama in edina pot.— s Fran- »Juo+Iut Franciia s svojimi zavezniki in prijatelji predstavlja danes v Evropi si- 150 izbo'Jšaniu ktnr S , ? poIitične i« moralne kakor tudi soeijalne in gospodarske, ki tare naš kontinent, in samo ona se čuva avantur Rimska pogajanja ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER HENDERSON SKUŠA PRIDOBITI ITALIJO ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA NA MORJU. RIM, 26. februarja. Vse časopisje se obširno bavi s pogajanji, ki jih je začel snoči angleški zunanji minister Hender-son z ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom Grandi-jem o redukciji gradnje bojnih ladij. Pogajanja so se danes nadaljevala v palači Venezii. Italijanski listi naglašajo, da so vse vesti pariških listov, češ, da je bil glede razmerja med posameznimi bojnimi brodovji že dosežen sporazum, neresnične. Dejanski gre samo za gradbeni program do 1. 1936 ter zato tudi trditve francoskega časopisja, da bi Anglija že priznala Franciji premoč v Sredozemskem morju, ne odgovarjajo dejstvu. Italija mora slejkoprej vztrajati na pariteti s francosko vojno mornarico in se poslužiti vseh sredstev, da prodre na vsej črti s svojim predlogom. Nikakor zemskih ladij, se ne sme dopustiti, da bi se postopalo 1 z Italijo kot najmanjšo velesilo. Ali bodo imela rimska pogajanja uspeh, kakor napovedujejo to že vnaprej londonski in pariški listi, tega ne ve nihče. Italija je vedno pripravljena, da v enaki izmeri omeji svoje oboroževanje kakor druge države, vendar pa mora tudi v enaki meri skrbeti za svojo varnost kakor ostale velesile. Fašistično časopisje srdito napada angleške liste ter jim očita protiitalijansko propagando. V ospredju stoji srdita konkurenca med angleškimi in italijanskimi ladjedelnicami. »Daily Telegraph« je ironiziral italijanske poizkuse, da bi angleške ladjedelnice izgubile grška in turška naročila za gradnjo ladij, kar je fašistično časopisje še bolj razkačilo. Londonski listi poročajo, da grade italijanske ladjedelnice le nekaj manjših ino- Preisfcaua atentata na albanskega kralja DUNAJ, 26. februarja. Preiskava proti atentatorjem na albanskega kralja se giblje sedaj v drugi smeri. Današnji listi poročajo, da je žena atentatorja Gje^ losija vedela za atentat že prej in je bila poučena natančno o vseh podrobnostih. Atentatorje je podpiral bogati albanski trgovec Menotti, ki je imel še tik pred atentatom sestanek ž njimi v hotelu »Imperial«, odkoder je po atentatu telefoniral neki neznani osebi. Policija je aretirala tudi trgovca Flomasch, ki je bi! baje istotako informiran, da se namerava izvršiti na kralja Zogua atentat. Komunistični izgredi u Berlinu BERLIN, 26. februarja. Včerajšnji komunistični bojni dan je v splošnem potekel še razmeroma mirno. Zato pa je prišlo ponoči na številnih krajih mesta do krvavih spopadov med policijo in demonstranti. Nahujskam brezposelni ljudje so skušali vedno znova prirejati obhode po mestnih ulicah, pri čemer pa so zadeli na energičen odpor policije, ki jih e sproti razgnala in izvršila obenem številne aretacije. Pri spopadih s pollci- o so bili 3 redarji težko ranjeni, več demonstrantov pa je dobilo večje ali manjše poškodbe. Do težkih izgredov je prišlo v ’Wei dingu, kjer so brezposelni že pred prt hodom policije oplenili več trgovin z živili. Policija je morala poseči po orožju, nakar je nastal zopet mir. Do manjših spopadov je prišlo tekom noči še na raz-n'h drugih krajih mesta in je bil vpo-stavljen mir in red šele proti jutru. Prui Izstopi iz angleške delauske stranke LONDON, 26. februarja. Poslanca spodnje zbornice Strachey in dr. Forgan sta pismeno naznanila ministrskemu predsedniku Macdonaldu izstop iz delavske stranke. Svoj korak utemeljujeta s tem, da so dejanja vlade v nasprotju s politiko in obljubami, na podlagi katerih sta bila poslana od volilcev v parlament. Pričakuje se, da se jima bo že v kratkem pridružil tudi sir Osvald Mo-s!ey. Protiboljšeuiška zarota u Kaukaziji MOSKVA, 26. februarja. Sovjetske oblasti so izsledile v Kavkazijl obsežno zaroto proti sedanjemu režimu. Gre predvsem za bivše višje uradnike, ki so organizirali oborožen odpor proti sovje- V treznih osrednjih političnih krogih edaj zmaguje misel naslonitve na Francijo in njene zaveznike, ker bi se tako najlažje mogla zgraditi ne le trdna po-itlčna baza, temveč tudi gospodarska, Ji bi obema silama, posebno pa Še Nemčiji sami, omogočila izhod iz vseh najtežavnejših kriz in ustvaritev boljše, mirne in plodonosne bodočnosti. Seveda se je pa treba za ta korak odreči vsem zgodovinskim predsodkom, sentimentom in strastem, ki so stoletja ne-le krvavo borbo med nemškim in fran-coskini narodom, na škodo — obeh. Nemčija bi morala priznati sedanje sta-nje ob Renu, zato pa bi s pomočjo Francije lahko kmalu spet zavzela ono politično pozicijo v Evropi in k svetu sploh, kakor jo je imela poprej in morda bi se našel tudi modus za vrnitev vsaj nekaterih afriških kolonij. Taka je torej tendenca nove nemške orijentacije, in če bo zmagala, bo s tem ustvarjena v Evropi nepremagljiva ba-rljera tako napram boljševizmu kakor fašiztjju. Stoletna smrtna sovražnika si bosta podala roke in se skupno napotila na delo za ustvaritev nove bodočnosti. Da bo potem mogoče najti tudi modus za rešitev vseh še spornih vprašanj med Nemci in Slovani, posebno Jugoslovani in Čehoslovaki, je gotovo. Sodelovanje Nemcev, Francozov in Slovanov bi pa pomenilo začetek docela nove zgodovinske dobe v Evropi tom. Dosedaj je bilo aretiranih nad 500 oseb in se bodo morale zagovarjati pred sodiščem radi prevratnega gibanja. Kakor se zatrjuje, so nameravali zarotniki proglasiti Kavkazijo kot samostojno republiko. Uiharji in nesreče u Sredozemskem morju PARIZ, 26. februarja. Vihar, ki divja že tri dni v Sredozemskem morju s posebno srditostjo, je povzroči tudi več ladijskih nesreč. Celo francoska torpe-dovka »Bordelais« je odposlala SOS-klice. Več vlačilcev, kakor tudi ena križarka in trije torpedni rušilci so bili odposlani torpedovki na pomoč. Radi visokega morja pa se ni posrečilo spraviti moštvo na varno. V bližini Marseilla je moralo poštno letalo proge Algier— Marseille radi defekta v motorju pristati na morju. Španski parnik »Stella«, ki se je nahajal v bližini, je zaman poizkušal rešiti moštvo in aparat, ki je s posadko vred kmalu izginil v globočini morja. mednarodna letalska odlikouanja PARIZ, 26. februarja. Mednarodna letalska liga je včeraj v navzočnosti predsednika in podpredsednika ter zastopnikov raznih sekcij imenovala imejitelje trofej za preteklo leto. Mednarodna letalska trofeja za leto 1930 je bila priznana Francozu Costesu za polet iz Pariza v Newyork ter Angležinji Amy Johnson za polet v Avstralijo, za vodljive zrakoplove pa dr. Eckeneriu. Letalska nesreča PARIZ, 26. februarja. Junkersovo ll^ talo, ki vzdržuje promet na progi Pariz —Berlin, je moralo nedaleč od Laona radi defekta v motorju pristati. Pri pristanku se je aparat prevrnil in se popolnoma razbil. Pilot in vsi 4 potniki, ki so bili v letalu, so na čudežen način ostali nepoškodovani. Dobili niso niti najmanjše poškodbe. Popolna reorganizacija železniške službe Pred meseci je prišla iz Beograda vest, da bodo premestili tja subotiško železniško direkcijo. Sedaj pa javljajo, da se to še ne bo zgodilo, ampak da se vrše priprave za koncentracijo vseh železniških direkcij v Beogradu, dočim bi se v mestih, kjer so sedaj železniške direkcije, ustanovili železniški inšpektorati. Ko bo to izvedeno, bodo v Beogradu 4 železniške direkcije: ena za severne pokrajine, druga za južne, tretja za zapadne in četrta za vzhodne. To koncentracijo smatrajo v Beogradu za potrebno in se bo izvedla. Treba pa je obvladati še nekatere tehnične težkoče in zapreke. Upe-Ijati treba v Beogradu novo brzojavno in telefonsko zvezo itd. Vsa ta predhodna dela, ki so v zvezi s koncentracijo železniške službe, bodo najprej izvršili, nato bo pa določen končni rok za premestitev sedanjih železniških direkcij v Beograd. Izumitelj daktlioskopije umrl. V Londonu je umrl v starosti 81 let Sir Edvard Henry, bivši komisar policije in prvi, ki je iznašel važnost prstnih odtisov za identificiranje zločincev. Stran 2 Mariborski V E Č E R N IK Jutra M« . dobile 8. maja 1930 volilno pravico v občinah. Sedaj jim manjka samo še dostop v parlament. Praga za dečje počitniške kolonije. Praški občinski svet je spoznal ogrom-ritn^a5TI10st p°Siljania mestne dece v po-!calLza več tednov na deželo in zato i^i^- v veliki meri podpira te ^k° ie ,etos določenih iz občinskih sredstev za dečje počitniške ko- 'Znnnn \ mliijona dinarjev, krog oOO.OOO Dm se izven tega za nakup inventarjev za kolonije in krog 150.000 Din kot Podpore korporacijam za preskrbo počitniških kolonij. Naš turizem ob dubrovniški riuieri Nedavno so bili dovršeni statistični izkazi o prometu potnikov v glavnih krajih dubrovniške rivijere v preteklem letu. Med vsemi našimi turističnimi mesti je Dubrovnik prvi po svoji privlačnosti, izraženi v številu gostov, posebno tujcev. To število pa ni samo v stalnem naraščanju, nego prikazuje obenem tudi tendenco stabilizacije. Skupno število dubrovniških gostov se je večalo skozi poslednjih šest let od 1. 1925 do 1930 tako: 23.260, 27.433, 34.061, 36.112, 37.269, 40.136. Ta porast znači izražen v procentih, skoraj 50% napram 1926. letu, čez 8% pa napram 1929. Zanimiva je statistika o menjavanju števila domačih in tujih gostov skozi teh šest let. L. 1925. je bilo domačih: 19.163; 1. 1926.: 18.310; 1. 1927.: 17.309; 1. 1928.: 16.327; 1. 1929.: 15.123; 1. 1930.: 14.778. Tujih: 1925 : 4.095, 1926 : 9.123, 1927: 16.752, 1928: 19.785, 1929 : 22,145, 1930: 25.358. Iz tega je razvidno, da število domačih stalno pada, kar da v procentih skoro 25 v 1. 1930 napram stanju 1925, dočim je nasprotno število tujih gostov v stalnem porastu in je za preko 500% večje nego v 1. 1925 in za 14% večje nego v 1. 1929. Tudi v 1. 1930. so na prvem mestu gostje iz Nemčije in Nemške Avstrije in to v skupnem številu 13.230 potnikov. Skupni porast v 1. 1930 napram 1929 znaša 334 potnike. Za Nemci so najštevilnejši Čehi, katerih je bi-io v prošlem letu 5089, za 817 več kot v 1929. letu. Tretji so Poljaki. V 1. 1930. ith je bilo 2220 t. j. za 703, torej eno tretjino več nego v 1929. letu. Med drugimi je največ Angležev, 1059; Madžarov 793, gostov iz Severne Amerike 683, iz Francije 332, Italije 330 itd. Dubrovnik je posetilo v 1. 1930 največ gostov meseca avgusta in sicer 6034; septembra 5874, julija 4946, aprila 4787. V ostalih mesecih je bilo manj kot 3000 potnikov, v januarju (972) in decembru (913) pa manj kot 1000. Tudi promet tujcev v dubrovniški okolici stalno raste. Največ je Avstrijcev, nato Čehi in Nemci. Na celi dubrovniški rivijeri od Cavtata do Orebiča skupno z otoki tega področja je bilo v 1. 1930. skoraj 50,000 gostov. Če pa prištejemo k temu še enodnevne izletnike in potnike na izletniških ladjah, znaša število okrog 60.000. To je vsekakor lepo število, ki samo na sebi najboljše prikazuje, da so našemu mlademu turizmu postavljeni zdravi temelji za nadaljnjo izgradnjo. Určki iz lepenke V pruski Šleziji so odnošaji med pristaši posameznih strank morda najbolj napeti na vsem Nemškem. To se vidi zlasti na javnih političnih shodih, ki se redno končajo s pretepi, če se vrše v gostilnah, pa običajno ne ostane cel noben kozarec ali vrček ter je vedno več oseb ranjenih. Da se temu odpomore, so se morale oblasti zateči k posebnim ukrepom. Tako je policija v Hirschbergu odredila, da se na političnih shodih po gostilnah ne sme prinašati več pivo v steklenih vrčkih, temveč v vrčkih iz lepenke. Tak vrček namreč na glavi polil ičnega nasprotnika nikdar ne more zapustiti tako težkih posledic, kakor masivni stekleni vrček. Po nekaterih krajih so dalje oblasti odredile, da se politična zborovanja ne smejo vršiti pri pogrnjenih mizah, temveč morajo biti zborovalcem na razpolago samo stoli. Ker pa so stoli, posebno njihove noge najbolj priljubljeno bojno sredstvo, morajo biti vrste stolov tako močno zvezane med seboj, da je nemogoče kak stol izvleči iz vrste. Življenje pisatelja »Švejka« v Ulmu. Jaroslav Hašek, ki je šele po smrti postal slaven s svojim »Dobrim vojakom Švejkom«, je bil začasa svojega življenja poznan in proslul po svojih originalnih prigodah in šalah. Z njim Je wnrl zadnji tip stare praške boheme. Češki režiser Svatopluk Innemann pripravlja pod naslovom »Zadnji bohem« Haškove življemske doživljaje kot zvočni film. Vendar je težko najti pravega; igralca za naslovno ulogo. Libreto in scenarij sta z« spjgaa* , Šport Zaključek mednarodnih smuških tekem na Poljskem. V torek so se zaključile mednarodne tekme s tekmovanjem na 50 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Motyka (Poljska) 5:28:12; 2. ,Perrych (Poljska) 5:35:06 ; 3. Musil (ČSR) 5:41:10. Šaljivo štafetno tekmo priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor v nedeljo, dne 8. marca 1931. Start ob 9. zjutraj pri Mariborski koči, cilj istotam. Prijave se sprejemajo do pred začetkom tekme, na kar opozarjamo posebno »kanone« iz inozemstva. Prijavnina Din 5 za osebo. JugoslavijatGrčija. Dne 12. marca bo v Beogradu nogometna tekma med našo in grško reprezentanco za balkanski pokal. Savezni kapetan inž. Simonovič je sestavil našo reprezentanco nastopno: Spasič, Ivkovič, Babič, Jovanovič, Premeri, Gjo-kič, Tirnanovič, Marjanovič, Hitrec, To-maševič in Virič. Kakor znano, je grška reprezentanca lani porazila našo z 2:1. Sodniška sekcija ZNS, službeno. Drevi ob 18. uri sestanek vseh nogometnih sodnikov v kavarni »Bristol« Načelnik. Male športne vest). Spomladanske nogometne prvenstvene tekme v Zagrebu se začnejo v nedeljo dne 1. marca. Po porazu reprezentance Avstrije v Milanu je program avstrijskih reprezeiir tativnih tekem naslednji: 12. aprila češkoslovaška .'Avstrija na Dunaju; 16. aprila Škotska:Avstrija na Dunaju; 3. maja Madžarska:Avstrija na Dunaju; 24. maja Avstrija:Nemčija v Berlinu; 16. junija Švica:Avštrija na Dunaju. Letošnji kongres FIFE bo od 23. do 25. junija v Berlinu. Bivši iugoslovenski reprezentativni vratar Siflis, ki je pred nekoliko leti odšel .med madžarske profesijonale, se ja prijavil k Ujpestu. Prej je igral v Sa-bariji in Ferenczvarosu. Znano najboljše levo krilo Joža Gil-ler, ki se zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri tekmi Jugoslavija:Francija, v zadnjem času ni udejstvoval v nogometu, je pristopil k beograjski Jugoslaviji. Preteklo leto je 28 evropskih držav, odigralo med seboj 70 reprezentančnih' nogometnih tekem. Po številu odigranih tekem je švedska reprezentanca na prvem mestu z 9 igrami. Včeraj so odpotovali domov liockey* igralci H. C. Bostona, ki so letos zastopali USA pri svetovnih hockey-tekmah na ledu v Krynici na Poljskem. V Evropi so odigrali 11 tekem in dosegli 10 zmag. Atlantida je eksistirala Iz Amerike poročajo o znamenitih rax* kritjih predsednika venezuelanske delna države Aragna, Rafaela Requena, o prazgodovini ameriškega kontinenta. Re-quena izjavlja, da je našel nedvomne dokaze, da je obstojala v Venezueli stara egiptovska kultura. Egipčani pa so bilf pregnani od kitajske invazije. Venezuelski raziskovalec je trdno prepričan, da je pravljični kontinent Atlantida res obstojal in da so se maloštevilni prebivalci tega kontinenta, ki so se rešili in k! so bili zelo blizu egiptskemu plemenu; nastanili v južni Ameriki. Requena bo rezultate svojrh raziskovanj objavil tekom leta in je prepričan, da bodo njego- vi podatki v vseh znanstvenih krogih zbudili naj večji neteres. če sl milijonarjev sin . . . — Oče, jaz že znam šteti. = No torej, pa pokaži, kaj z naši — En milijon, dva milijona... Čista vest. Sodnik: Ako ste imeli čisto ves!, zakaj pa ste se splazili iz hiše pri zadnjih vratih? Obtoženec: Pri sprednjih je stal stražnik. On ne ve... — Verujete-Ii, da je genijalnost dedna? = Ne vem, nimam nobenih otrok. SfFSnl.' ^faHFofsit! VIC E RtfiK JuTft V i a r I b' o r u,‘Wne'‘26.11. 1031V M. Zevaceot V senci fezuita Zgodovinski roman. 76 Beatrlce se je obrnila k blaznici, ki jo je komaj zadrževal Spadakapa. »Pomirite se gospa,« je dejala. »Nočem vam nič žalega.« • In v njenem glasu je bilo toliko milobe in dobrote, da je blaznica obupno zajecljala in se spustila na kolena. »Kaj bo z mano, ako mi jo vzamete?« »Uboga žena!« je zamrmrala Beatrice. »Oh, gospa!« je dejala Žileta, »nikarte me zapustiti.« »Ne, ne, dete moje, o tem ni govora. Toda«, je povzela, obrnivši se k Margentini, »zdi se, da vam je težko, ker gre ta deklica od vas in vendar ste ji hoteli zlo.« »Zakaj govorite z mano tako prijazno?« je zarohnela blaznica. »Kdo ste?« Beatrice je odgovorila: »Nesrečna mati sem. Ali me razumete?« »Nesrečna mati? Zakaj?« »Zato, ker iščem svojega otroka, ki sem ga izgubila.« Blaznica jo je pomerila s čudnim pogledom. Solze so ji zalile oči. »Oh,« je dejala, »svojega otroka iščete. Potem bi pač morali imeti usmiljenje z mano, zakaj tudi jaz iščem svojega otroka. In veste kaj? Nekdo mi je obljubil vrniti mojo hčer, ako bom hudo trpinčila to dekle. Hčer imam, gospa! Kje je moj otrok? Jaz, mati njegova, ne vem tega. Kdo ve, ali revica že ni mrtva?« Margentina si je zakrila obraz z dlanmi, ponavljaje zamolklo in s krčevitim ihtenjem: »Mrtva! Mrtva!« »Uboga, nesrečna žena!« je mislila Beatrice sama pri sebi. Obotavljala se je par trenutkov. Nato, ko se ji je zdelo, da se je Margentina onesvestila od bolečine nad mislijo, da je izgubljeni otrok morda že zdavnaj mrtev, je namignila Spadakapi ter odvedla deklico rahlo s seboj. Spadakapa je položil na šepavo mizo siromašnega stanovanja polno mošnjo rumenjakov, počakal še par minut, da pazi na blaznico in dohitel kneginjo ravno v trenutku, ko sta Sedali z Zileto v kočijo. Spadakapa se je vrnil nh svoj sedež poleg ko-čijaža, in voz je oddrdrai v naglem tiru proti Raga-Stanovnemu dvorcu. V trenutku, ko je Beatričina kočija zavila iz ulice Pranc-Arše, sta radovedno pogledala kneginjo in deklico moški in ženska, skrita v enem izmed številnih zakotij te vijugaste uličice. Zenska je bila ravno tista, ki je pozdravila Beatrice prej s tako čudno prorokbo: bila je Ciganka. Moški pa je bil Napolitanec Tito. »Pa ste prepričani o tem, kar pravite?« je vpra-fal Napolitanec, ko je kočija izginila. Ciganka je skomizgnila z rameni. »Le pojdi, sinko,« je dejala, »le pojdi. Ako si tako pameten fant, kakor se mi vidi, se okoristiš s tem, kar ti pravim.« Presunljivo je pogeldala Tita in dodala nato počasi: »Zdi se mi, da bi izvestni ljudje radi plačali z zla- tom to vest, o tem, k«, sem ti povedala.« »Kateri ljudje?« ie vprašal Napolitanec s prav nedolžnim obrazom. »Kaj vem? Veliki proios na primer —« »Zakaj mi omenjate njega, mati Ciganka? Saj ga ne poznam!« je vzkliknil Tito živahno. »Saj ne pravim, da poznaš velikega profosa...« »Prevelik revež sem, da bi si upal iti v bližino takšnega dostojanstvenika.« »To se razume. Omenila sem velikega profosa itak samo za zgled... Toda prepričana sem, da spada med tiste ljudi, ki bi dali mnogo denarja za novico, da je Manfredova mati v Parizu in išče svojega sina!« »Ali ste prepričani, da se ne varate?« »Videla sem grofico Almo. Osem let sem živela v bližini kneginje in njenega moža, viteza De Raga-stana; ravno tiste dni, ko ji je bil sin ugrabljen, sem bila v jako ozfkem stiku z njo.« »Potem veste pač mnogo o tem ugrabljenju, mati Ciganka?« »Nič ve., kakor to, kolikor ti povem... nič več kakor to, kar vem o gospodu De Monklarju, velikem profosu pariškega mesta...« »To zadošča, mati Ciganka!... Premislil bom še in preudaril... zakaj stvar je važna!« Ciganka je odšla s počasnimi koraki. V trenutku, ko je hotela izginiti na kraju, kjer se je iztekala ulica v Dvor Čudežev, se je okrenila in zagledala Tita, ki je tekel proti drugemu koncu ulice, kolikor so ga nesle noge. Nasmehnila se je in zamrmrala: »Preden mine ura, bo vedel veliki profos, kako in kaj...« V kočiji je prijela Žileta kneginjo Beatrice za roke: »Gospa,« je vzkliknila, »kako se vam naj zahvalim! Rešili ste mi življenje!« »Molčite, dete moje, ne govorite zdaj... Počijte se... potem šele se pomenive. Le eno vprašanje vam naj zastavim... eno samo.« »Kar povejte gospa...« »Kaj ne, da ste bili vi tista, ki je klicala na pomoč ... nekoga po imenu ...« »Da po imenu,« je zajecljala Žileta in prebledela. »Ime se je glasilo Manfred!« In kneginja je goreče pogledala deklico. »Da,« je rekla deklica prostodušno. »Tako sem ga klicala!...« »Že dobro,« je odgovorila Beatrice, zdrznivši se od radosti... »Ne govorite ničesar več... Bova že potem videle.« XLI. Ragastanov poset pri velikem profosu. Dospevši v svoj dvorec, je našla kneginja Beatrice Ragastana, ki se je bil vrnil iz Luvra in je nestrpno čakal, kdaj pride ona domov. Žarečih lic je kneginja obvestila soproga o svojem poizvedovanju in mu predstavila deklico. Ragastan ni pokaral žene niti z eno samo besedo, niti ji ni omenil, da je zagrešila veliko neprevidnost: pri Beatrici so bili takšni očitki brez pomena. Zadovoljil se je s tem, da jo je stisnil nežno v naročje in ji dejal: »Pobegniti ste hoteli iz Luvra!« je vzkliknil Ragastan. »Potemtakem ste bila tam jetnica?« Žileta se je obotavljala z odgovorom. »Dete moje,« se je oglasila Beatrice, »gotovo tiči za tem kaka skrivnost, ki vam jo je težko povedati ... Govorite torej, prosim, samo toliko, kolikor vas ne tesni...« »Res moram priznati,« je rekla Žileta bledih lic, »da bi mi bilo težko povedati, zakaj sem bila jetnica v Luvru... Le z najhujšo grozo morem misliti na veliko nesrečo, ki bi me bila lahko zadela!...« »Revica uboga!... Toda če je tako, potem tudi vaš oče ne ve, kaj se je zgodilo z vami!...« »Gorje mi, gospa, to me najbolj boli v tem trenutku. Moj oče me ljubi tako zelo, da se bojim, kaj je z njim... Kaj si je moral misliti, ko me ni našel!...« »Če hočete, ga jaz obvestim, kako in kaj...« se je oglasil Ragastan. »Oh, gospod! Moj oče vas bo blagoslavljal...« »Se danes pridem v Luver... Pomirite se in bodite brez skrbi!« »Bila bi, gospod, toda on je sam jetnik... In,« je dodala, »ako se vam posreči, da ga kje vidite, vam pove on, zakaj so naju tako stražili v kraljevi palači ...« »Ne mislite več na te reči, dete moje... Vitez Ragastan poišče vašega očeta, in če se hudo ne mo> tim, najde tudi sredstvo in pot, da vaju združi...« »Oh, če bi bilo to mogoče!« je vzkliknila Žileta in krčevito sklenila roke. »Bolj hrabra in podjetna si, kakor jaz sam.« Nato se je obrnil k deklici in ji podal roko, da jo povede v velikolepo obednico svojega dvorca. Zakaj ura obeda je bila napočila. Pri mizi sta se čuvala Ragastan in njegova žena, nadlegovati Zileto z vprašanji, ki so jima gorela na ustnicah. Za ti dve rahločutni bitji je bila Žileta v tem trenutku samo povabljenka, in njiju naloga samo, zabavati jo. Toda Žileta je razumela, kaj se godi v njunem duhu, in se je obrnila h kneginji: »Gospa, čutim se sedaj dovolj močno, da lahko govorim o rečeh, ki se mi zdi, da vas zanimajo... ako je v moji možnosti, dati vam takšna pojasnila, kakršnih si želite.« »Drago dete! Resnica je, da bi viteza in mene jako zanimalo izvedeti neke reči, ali vsaj eno, o kateri vas prosiva, da nama poveste, kar vam je znano... Toda preden se dotaknemo tega vprašanja — ali nama hočete povedati, kako se je zgodilo, da ste prišli oni nevarni blaznici v roke? Ali vaši starši ne žive več?« »Očeta še imam, milostljiva ...« »Pa vaš oče? ...« je vprašala Beatrice. »Mojemu očetu,, gospa, je ime gospod Flerial: dvorni norec je kralja Franca... Na dvoru ima priimek Tribulet...« Te besede je izrekla preprosto in brez najmanjšega pokoja. Ragastan in Beatrice pa sta se spogledala z začudenjem. Toda že je povzela Žileta, pripovedujoč v pat besedah, kako je namenjala s Tribuletom pobegniti ia Luvra in kako jo je zvabila neka dama, ki je ni poznala, s seboj. »Storil bom, karkoli je v človeških močeh!« j« zatrdil Ragastan. »In gospa kneginja vam je priča, da navadno držim, kar obljubim.« Zileta je bila vsa očarana. Preveč ganjena, da bi mogla odgovoriti, je z globoko hvaležnostjo pogledala Beatrice, ki jo je nežno objela. »Prišel je trenutek,« je izpregovorila zdaj kneginja, ki se je premagovala dotlej le z res junaškim na-porom, »da vam zastavim vprašanje, ki tako silno zanima mene in mojega moža.« Prekinila se je, da prisluhne razburjenemu tre« petu svojega srca. Kulisama Tiskovna zadruga podrui. Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča cenjenemu občinstvu bogato izbiro najnovej-lih znanstvenih in leposlovnih knjig in revij v slovenskem/ nemšken in francoskem jesiku. Poleg tega IzvrluJ« na« rofll« na vsa inosamska knjigama, ker je Injimi v dlraktnl posl v zvezi. Sobo In firkosllkonjo, vedno nalnovelSi vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo AmbroliŠ, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«. X Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebam*. Tržaška cesta 20/11. 526 Iščem zanesljivega, agilnega potnika. Dober zaslužek. Naslov v upravi Večernika. 522 Iščem opremljeno sobo najraje s hrano. Ponudbe na upravo Večernika pod šifro »1. marc« 1931. 523 Tri male lokale v enem objektu v sredini mesta, pripravni za vsako obrt, oddam takoj. Naslov pove uprava Večernika. 521 Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova C- 48. 3106 Malo opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno lučjo oddam takoj. Cvetlična ulica 23, pritličje. 517 NAJFiNEJSl RUM ČRNI PREMOG 5242 KALORIJ Kosovi od 40 cm naprej Iranko na dom, po 360.— Din 1000 kg, za domačo kurjavo na drobno po 40,— Din 100 kg; premog zgori popolnoma In Je brez smradu! ZALOGA rudnika Sv. N E 2 E; Za Maribor • Frančiškanska 19 in Birgmaier, Aleksandrova c. 71 na debela! KONJAK In vse vrste likerjev 1.1. d. PRAVA SLIVOVKA na drobne! 8824 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 ________ TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV Izdaja Konzorcij »Juti«, v UublJanU predstavnik l«Utt«ij* ta uradnik; FRAN BRO ZOVIC v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik STANKO UeifiLA s Maribora.